BISTVENE SPREMEMBE IN DOPOLNITVE Končujemo z razpravo in predlogi k osnutku sprememh in dopolnitev statuta in pred nami je predlog, ki v bistvu spreminja samoupravno življenje v krajevni skupnosti. Upoštevati je bilo podrobno analizo dosedanjih razmer v krajevni skupnosli tako v obnašanju krajanov do zbora delovnih Ijudi in občanov kot do zbora delegatov KS, sveta krajevne skupnosti, raznih komisij in odborov, skratka vsebinsko spremenili nadaljnji razvoj naše KS. Zelo uporabna so bila stališča, ki jih jc sprcjela skupščina SRS dne 19.1.1977 in ne nazadnjc ugotovi-tve in predlogi sestanka na Brionih. Že v začetku statuta je povcdano, da KS predstavlja predsednik skupš-čine, kot pravno oscbo pa jo zastopa predsednik sveta. Ta odnos je doslej večkrat predstavljal kamcn spotike, ko se je svet KS opredelil za kakosta-lišče — ali pa tudi ne, ker se ni sestal — je nekaj Več »opredelil za kako stališče — ali pa tudi ne. ker se ni se-stal — je nckaj več »organiziral« predsednik skupščine — pa je bil ogenj v strehi. V temeljnih pravicah in dolžnostih je zapisano samo tisto, kar nas v tej temeljni skupnosti novega samou-pravljanja kot delovne Ijudi in ob-čane v družbenoekonomskem in družbenopolitičnem sistemu obvezu-je, da storimo sami, v aktivncm sode-lovanju z združenim delom in SIS. Gre za urejanje, upravljanje, razvi-janje, organiziranje in obveščanje na eni in za krepitev vzajemnosti, soli-darnosti in humanih odnosov na drugi strani. Razvoju in programiranju nalog KS je dan pomemben poudarek z na-logo, da se to opravi skupaj z delavci v TOZD in drugih delovnih skupno-stih v naselju. Ker temu v preteklih letih ni bilo tako, smo naš petletni program osiromašili, oziroma ga sami niti ne moremo uresničiti. Pla-niranje, dogovarjanje in kasnejši samoupravm sporazum to postav-ljajo v povsem drugo luč in zagotav-Ijajo, da skupne programe tudi ure-sničimo. Od njih bodo imeli korist tako krajani kot delovni ljudje iz TOZD. SAMOUPRAVNI SISTEM VKS Samoupravljanje je uresničeno prek raznih zborov-sestankov, ki so posebej opredeljeni z zborom delov-nih ljudi in občanov, stanovalcev, po-trošnikov z interesnimi zbori, refe-rendumom, javno razpravo, osebnim izjavljanjem ter ne nazadnje z dele-gacijami in po delegatih s skupšči-nami družbenopolitičnih in samou-pravnih interesnih skupnostih, druž-benopolitičnih organizacij in druš-tev. Vse to je skoraj novota, oziroma postavljeno tako, da je samouprav-Ijanje resnično primarnega pomena. Sam zbor delovnih Ijudi in občanov je opredeljen natančneje in velja pla-stično kot oblika s povsem določc-nimi nalogami — kot kasneje opre-deljujemo dolžnosti drugih zborov, ki imajo nalogo obravnavati posa-mezna vprašanja, nanašajoča se tudi npr. na povsem določeni del KS. Ob tem velja opozoriti na novost: na vo-lilne delitve KS, ki je bila opravljena spomladi 1977 celotno naselje je razdeljeno na 10 VE, ki zajemajo posamezne hišne bloke in ulice z naj-več 450 volivci. S frontno organizi-rano KK SZDL. družbenopolitič-nimi organizacijami in društvi je tako ustvarjena nova baza, ki bo lahko de-janskopovrnila vlogo zboru delovnih Ijudi in občanov v raznih oblikah. Gre za sklepčnost oziroma udeležbo, ki je še vedno relativna in v vsej do-sedanji praksi nesklepčna, se pa sklepa, obravnava u zelo pomembnih zadevah, ki ne dobijo politične veri- fikaci je. ker si vedno lahko očitaš, češ premalo jih je bilo. kako bodo to ka-sneje v praksi krajani sprejeli. Javne razprave prej nismo poznali v obliki, ki jo ponujamo sedaj, pa tudi ne ob-veznosti, ki iz določb o njej sledijo v statutu. Zbor stanovalcev smo po-prej omenjali. nismo pa določali tega v statutu, kot tudi ne povsem dete-galskc baze in delcyat.skih ruzmerij na relaciji: stanovalec KS hišni svet — samoupravna stanovanjska skup-nost. Zbor delegatov smo preimenovali v skupščino krajevne skupnosti, kot to priporočajo zaključki sestanka na Brionih, tudi zato, ker imamo skupš-čine že povsod od občine, mesta do republike in federacije ter seveda v SIS. Skupščina je delegatsko sestav-Ijena — vsaka TOZD iz območja KS bo imel delegata — in bo štela 65 de-legatov. Pristojnost skupščine je večja, prevzela je vse odločitve, ki jih je prej imel zbor delovnih ljudi in ob-čanov. S tem postaja resnični organ samoupravljanja v KS. PRI SVETU KS NI BISTVENIH SPREMEMB Poravnalni svet kot samoupravno sodišče je povsem na novo obliko-van, glede na zakon, ki je med tem že izšel. V 8. členu pa smo dodatno za-pisali, da se za reševanje sporov lahko ustanovi še drugo samou-pravno sodišče. Skratka, gre za pov-sera novo obliko, ki bo v praksi zave-zovala reševanje sporov v KS in šele nato na sodišču. Še več: sklep, ki bo sprejet v sporazumu s strankami, bo imel obvezujočo moč, rešil bo zadevo »na prvi stopnji«. Svet potrošnikov je drugače obli-kovan, njegovo delo je opredeljeno iz nalog, ki so usklajene ie od prej v mestni konferenci sveta potrošnikov v Ljubljani. Vprašanja zastopstva-delegatstva iz TOZD je vprašljivo, ni pa razprava še dala otipljivih pobud. DELEGACIJE ZA SIS Delegacije KS so na novo defini- rane in konkretizirane. Pri delegaciji za ZKS — pa tudi za druge je pove- dano, kar je sporazumevanje in spre- jemanje temeljnih stališč v delegaci- jah o skupnih. splošnih družbenih in- teresih. ko gre za samostojnost pri oprcdcljevanju in sevcda glasovanju. Vloga dclegatske baze. sveta KS, komisij in odborov je primarna na- loga in obveza obravnave ter tam sprejetih sklepov. ki pa že niso več odvisni le od posameznika-delegata. Za skupščine SIS sta predvideni splošna in posebna delegacija. Po- sebna tam. kjer menimo, da smo po- sebej zainteresirani in odgovorni ter se tiče kar 7 SIS. Posebna delegacija bo štela za posamezno SIS 5 delega- tov, za vse druge pa bo splošna 18- članska delegacija. Menimo. da je uresničevanje skupnih potreb in in- teresov s posebno delegacijo v skup- ščini zdravstvenih skupnosti, vzgoj- noizobraževalne skupnosti, stano- vanjske skupnosti, telesnokulturne skupnosti, skupnost otroškega var- stva, skupnost socialnega varstva in komunalne skupnosti povsem na mestu in obvezno. LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠ- ČITA Ljudska obramba in družbena samozaščita sla povsem na novo ob-delana, saj je potrebna in ohvezu-joča zakonodaja stopila v vcljavo šele leta 1976. Predlog je usklajen s tistimi določili, ki opredeljujejo vlogo KS, zavrženo pa je vse. kar smo v osnutku zapisali ob prepisu znanih sestavljiivccv, ki pa nam med razpravo niso poslali nobenih pri-pomb. Od prvatnih 28 členov jih je ostalosamo 1S. ki določajo in na ra-zumljiv način dclovnim Ijudem in občanom pomagajo pri uresničeva-nju politike Ijudskc obrambe, ozi-roma njeno podružbljanje v praksi. DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE Vlogo krajevne organizacije SZDL smo na novo ovrednotili, jo povzeli iz novih pravil ter vklopili v določbe o družbenopolitičnih orga-nizacijah v KS. Tako je posebej za-pisano, da se zaradi neposrednega vpliva in delovanja delovnih Ijudi in občanov v posameznih hišah — blo-kih in ulicah oblikujejo ulični-teren-ski odbori in še vse druge oblike de-lovanja SZDL v kraju bivanja. KADRI Ustavna preobrazba krajevnc skupnosti se zrcali v spremenjenem in dopolnjenem statutu KS Nove Jarše, ki mimo ustave uporablja pri določanju pravic in obveznosti tudi zakon o združenem delu. Štiriletna praksa in zlasti delegatska razmerja so vse močnejše in prepričljivejše za-gotovilo, da bomo še bolje in uspeš-nejše delovali. Ob vsem tem pa se postavl ja vpra-šanje, ki po svoji pomembnosti nič kaj dosti ne zaostaja za vsem, kar smo zapisali o tem predlogu statuta. To je vprašanje kadrov, ki nam jih tako primanjkuje. S posebno dele-gacijo se dosedanje število »potreb-nih« delegatov dviguje za 35, kar pomeni, da bomo imeli v nasledn jem mandatncm obdobju 74 delegatov, razporejenih v temeljni, splošni in posebnih delegacijah. Za skupščino KS jc treba 65 delegatov. Za komisi-je. odbore, svete, torej za krajevno samoupravo bomo potrebovali 305 krajanov. aktivistov, ki nimajo sa-moupravljanja v krajcvni skupnosti samo na jeziku, pač pa pri konkret-nem dclu. V tem easu nam jih je uspelo pridobiti samo 47, ki so delo-vali tudi do sedaj, vse drugo gre na novo, od začetka. Tu bijemo boj, boj za kadre, kigamoramouspešnozak-ljučiti. Siccr nimamo dogovorjenih rokov, vendar do zadnjega roka bomo nalogo uspešno zaključili. Zato je realizacija frontne organizi-ranosti soeialistične z\eze vzpo-redno s kadrovanjem primarna na-loga in mora biti sprejeta v vseh družbenopolitičnih organizacijah in društvih v naselju. Vse skupaj nam ob uspešnem zaključku zagotavlja, da bo naša krajevna skupnost po-stala tudi dejansko mesto samou-pravnega odločanja vseh krajanov, vseh delovnih Ijudi in občanov, ki se bodo s tem jasno in enkrat za vselej opredelili, da je to njihova krajevna skupnosti, v kateri živijo in v kateri delajo za zadovoljevanjc svojih osebnih in skupnih potreb, skupnih interesov. LEOPOLD KOS