Jugoslavija v tujih očeh Dopisniki tujih časopisov imajo navado, da ob novem letu poročajo svojim uredništvom o stanju dežele, kjer so zaposleni. Tako je tuidi nekaj velikih tujih časopisov po, svetu prineslo za novo leto bežne preglede 0 političnem in gospodarskem stanju v Jugoslaviji. Pregled j so zanimivi radi tega. ker niso ne za titoizem ne proti njemu-Poročajo to, kar so avtorji videli in slišali. Seveda ne manjka tudi kritičnih pripomb, ki pa nimajo značaja političnega nerganja. Vsi tuji dopisnikj priznajo, da so se cene na drobno v Jugoslaviji umirile. Ni več nihanja, kot je bilo v navadi prejšnja leta, čeprav je večina cen sedaj že brez vsake režimske kontrole. Cene ,se seveda gibljdjo. niso zamrznjene, toda gibanja so primeroma ozka- Tupatam se pojavljajo znaki, ki namigavajo na nov val naraščanja cen, vendar se iz njih ne da sklepati, kakšen 'bo razvoj cen v 1. 1968. Vsa poročila poudarjajo tudi da je devizni tečaj dinarja kolikor toliko stalen. V svobodnem prometu so še nihanja. posebno ob jugoslovanski meji z Avstrijo in Italijo, toda ta nihanja smatrajo prizadeti kot nekaj naravnega. Zimski šport ne more nadomestiti poletnega turizma in zato je tečaj dinarja prišel pod hujši pritisk. Kakšna bo bodočnost dinarja, se ne da reči. Partijska, družbena in gospodarska reforma je prišla v odločilno obdobje. Ako ne bo podlegla raznim pritiskom, bodo cene in dinar ostali stabilni. Med preroke, kaj bo, se pa ni spustil noben dopisnik. > Življenjski standard dela videz, da. se staln0 dviga. O tem pričajo dobro založene trgovine, živahen promet v njih in obsežna reklama. Opaža se pa, da s0 nakupi posameznih potrošnikov povprečno majhni. Na ulicah je vedno več avtomobilov, ki so postali na jugoslovanskih cestah že stalna prikazen. Lani ni tudi popustil domači turizem, vendar so domači turisti trošili manj kot ponavadi in krajšali svoje počitnice. Hudo se že pozna vdor zasebne podjetnosti v obrti, gostinstvu, prometu in svobodnih poklicih najbolj pa v stavbenem gibanju. Zasebniki že financirajo več stanovanj kot režimske u-stanove. Pod tem videzom lepe zunanjosti se skrivajo na gospodarskem in socialnem polju tudi precejšnje pege. Brezposelnosti na ulicah ni videti pač pa govorice o njej nikol; ne počivajo. Tok ekonomskih emigrantov noče ponehati. Režim sam misli, da bo letos morda šlo še več delovnih moči na tuje kot lani. Tako je emigracija postala najučinkovitejši ventil, ki zmanjšuje pritisk na borze dela in lajša režimsko zaskrbljenost pred političnimi posledicami. Kdor zna brati jugoslovanske časopise. lahko hitro ugotovi, da bo držala napoved maršala Tita, da bo letošnje leto odločilno za reformo in njeno usodo. Vsi podatki kažejo namreč, da se gospodarstvo ne razvija talko, kot je predvideno v sedanji petletki. Povsod se čuti stagnacija, povsod je začelo primanjkovati dela. Zmeraj večje je število tovarn, ki ne morejo več plačevati stoodstotno delavskih |plač-Delavci dobivajo le 60-—'80% rednih dohodkov. Seveda se proti temu skušajo braniti s tem, da delo umetno podaljšujejo. Delajo po 7 ur to, kar bi opravili v treh ali štirih. Tako je zavladala prikrita brezposelnost tudi tam, kjer se stroji vrtijo. Kdor vrta v uradnih izjavah, pa lahko odkrije zanimive stvari. Lani je ■bilo na primer treba plačati na račun državnih dolgov okoli $ 270 milijonov, letos bo pa zapadlo kar blizu $ 350 milijonov. Režim bo torej moral vsak dan plačati milijon dolarjev na račun zapadlih obvez. Ali ho to zmogel ? Plačilna bilanca bo težko izravnana, odkod naj torej vzame dolarje za plačevanje zapadlih obvez ? Režim je dosti dal na udeležbo tujega kapitala pri jugoslovanskih podjetjih. V ta namen je lani celo izglasoval na videz zelo liberalen zakon, ki omogoča sodelovanje med tujimi kapitalisti in jugoslovanskimi podjetji. Zakon velja že 6 mesecev, uspeha pa ■še ni nobenega. Optimisti trdijo, da POLJSKI ŠTUDENTJE DEMONSTRIRAJO PROTI PARTIJSKI CENZURI Poljska komunistična ¡policija ima na vesti nove smrtne žrtve mladih Poljakov. večinoma univerzitetnih študentov. Minuli teden so namreč na varšavski univerzi izbruhnili študentovski protestni izgredi proti partijski cenzuri znamenite poljske klasične drame iz 19. stoletja Dziady. Na njenj uprizoritvi so varšavski študentje divje ploskali protiruskemu besedilu. Najbolj glasna študenta sta bila Adam Mich-nik in Henrik Szlaifer, katera je univerzitetna oblast zaradi tega izključila iz univerze. ■[Študenti so zato uprizorili buč^e demonstracije in zahteval; ponovno pripustitev izključenih študentov na univerzo. Nad deset tisoč varšavskih študentov je grozila vdreti v poslopje univerze, ki ga je medtem zastražila komunistična policija, katero je poklical protj študentom univerzitetni rektor. študentje so na policijo vpili ,.Ge-stapo!‘ in „Svoboda, svoboda!”, prav tako pa tudi „Živela čskoslovaška!“ vsled tamkajšnjih istočasnih težkih trenj znotraj češkoslovaške, komparti-je- Študentovski izgredi v Varšavi so se nadaljevali še minulo nedeljo in ponedeljek ter je policija nastopila tako strogo, da je bilo nekaj študentov ubitih, več desetin ranjenih, medtem ko jih je bilo več sto aretiranih. Izgredi so se z univerze razširili še na bližnjo Politehniko, nakar je na tisoče študentov vdrlo v ministrstvo za kulturo ter tam razbilo pohištvo, ki ga je nato uporabljalo v boju proti komunistični policiji. Študentje zahtevajo sestanek z rektorjem univerze in takojšnjo pripustitev izključenih študentov na univerzo. Pred študentovskimi demonstracijami, katerim se je v ponedeljak pridružila tudi številna poljska delavska mladina, so proti partijski cenzuri drame Dziady nastopili poljski nekomunistični pisatelji, ki so odklonili zahtevo komunističnih pisateljev po obsodbi omenjene drame. Med študentovskimi demonstracijami s0 poljski nekomunist, pisatelji odklonili tudi obsodbo izgred-nišfcih študentov ter so nasprotno izglasovali resolucijo v kateri zahtevajo popolno odpravo cenzure v državi. Na zadevnem zasedanju svojega društva so poljski pisatelji v Varšavi javno izrazili tudi svoje pozdrave „našim češkoslovaškim tovarišem“, ki se prav tako borijo za liberalizacijo komunističnega režima. V zvezi s študentovskimi demonstracijami v Varšavi j.e zanimivo, da se med izgredniki nahajajo študenti, ki so sinovi visokih partijskih funkcionarjev. Izključeni Henrik Szlaifer je n. pr. sin uradnega cenzorja poljske komunistične partije, ki je bil zato odstavljen. Nova ameriška strategija v Vietnamu Pretekli teden so v Washingtona razpravljali o poteku vietnamske vojne z vidika novih Westmorelandovih zahtev po zvišanju amerišlega vojaštva v Vietnamu za nadaljnjih 206.000 mož. Doslej so Amerikanci navozili v Vietnam 525.000 vojakov ter jih zaenkrat nameravajo pripeljati še 75 000 da bodo dosegli število 600.000. Westmoreland smatra, da to število nj zadostno za uspešno protiofenzivo proti komunistom. Predsednik Johnson je pod močnim pritiskom civilnih svetovalcev ki zahtevajo, da ZDA preštudirajo svoj položaj v Vietnamu in v vsej jugovzhodni Aziji ter spremenijo dosedanjo vojaško strategijo. Nekateri predlagajo, naj bi se Amerikanci omejili na obrambo samo večjih južnovietnamskih mest ter zato izpraznili podeželje in številne majhne postojanke, med njimi tudi izpostavljeno oporišče Khe Sanh. Toda drugi opozarjajo da taka politika doslej Amerikancem ni prinesla rešitve, dasi priznavajo, da po dosedanji strategiji uspešnega zaključka vojne tudi ne bo mogoče doseči. Senatni .zunanjepolitični odbor, ki mu predseduje znani senator Fulbright. je te dni zasliševal amer. zun. ministra Ruska, kateri je izjavil, da Johnson trenutno ne namerava poslati novo vojaštvo v Vietnam ter da ameriška vlada „študira svojo vietnamsko politiko od začetka do konca“. Ni |pa, meni Rusk položaj v Vietnamu tako resen, da bi moral predsednik Johnson vedno znova vprašati kongres za dovoljenje za nadaljnje vojaške akcije v tem področju. V Vietnamu so 'se boji med Amerikanci in komunisti nadaljevali dasi v manjšem obsegu, kakor prejšnje tedne. Westmoreland pričakuje novo komunistično ofenzivo predvsem v dveh severnih provincah (Juan g Tri in Thua Tien, kjer bodo poskušali uničiti ameriške in južnovietnamske postojanke ■eno za drugo ter provinci priključiti Severnemu Vietnamu., Hanojska komunistična vlada provinci že 'sedaj smatra za del Sevemegd Vietnama, le da ju ni uradno priključila. iSaigonska vlada je pretekli teden odstavila sedem provincijskih guvernerjev da hi reorganizirala upravo v najbolj prizadetih provincah in povečala odpor prebivalstva proti komunističnim gverilcem. Konferenca Varšavskega pakta v Sofiji V Moskvi se je prejšnji teden zaključila mednarodna pripravljalna konferenca komunističnih partij, na kateri so sklenili, da bo vrhunska komunistična konferenca letošnjo jesen v Moskvi. Na tej konferenci je ZSSR dosegla le delne uspehe, ker je romunska delegacija javno zapustila zasedanje iz protesta proti vnaprej pripravljenim sovjetskim načrtom za potek konference. iNekaj dni po budimpeški konferenci -so se v Sofijj sestale na konferenco pakta. Kremelj se je tokrat zavaroval ZSSR in ostale članice varšavskega pred neprijetnim presenečenjem s strani romunske delegacije, ko sta se so- je treba še počakati in morda zakon še izpopolniti, odnosno menjati. Pesimisti pravijo, da niso tuji kapitalisti, tako zaljubljeni v Jugoslavijo, da bi ji posojali v obliki sodelovanja denar, ki ga lahko drugje nalagajo ob manjšem tveganju ravno tako plodonosno- Končno se jugoslovansko gospodarstvo nahaja v neki prehodni dobi i,n takemu gospodarstvu ne posoja nihče zlepa denarja, saj ne ve, v katero smer bo prehod končno zajadral. Redkejše toda zanimivejše so opombe tujih oči k jugoslovanskemu političnemu položaju. Iz njih na primer zvemo, da je bilo lansko jesen, pa že bolj proti koncu leta, federalna vlada dvakrat v tako hudi zadregi da se je bilo treba bati, da bo morala odstopiti, le izreden pritisk na poslance jo je rešil politične smrti. Domače časopisje seveda 0 tem ni pisalo naravnost ničesar. Kritika ki si jo dovoljujejo partijski organi na račun javne uprave, je pa postala vsakdanjost. Ostre partijske kritike so deležni tudi sindikati, zbornice, 'poslovna združenja še hujše pa seveda kulturna in socialna politika. Kot se vidi, želi partija postati slaba vest jugoslovanske stvarnosti in kritizira vse, s čemer javnost ni zadovoljna. Tako politično stanje je seveda za tujce izredno težko razumljivo. Tega ne razumejo dosti tudi jugoslovanski delovni ljudje, pa jih vest ne grize. Nasporen je namreč pojav, da se ljudje zmeraj manj brigajo za politične probleme in se s takim stališčem celo hvalijo. Režimu je to z ene strani prav z druge pa ne. Saj je kar lepo in prijetno, da se ljuidje jezijo nad nemarnostmi jugoslovanske sodobnosti in pri tem ne kažejo s prstom kje tiči vzrok nemarnosti. Kaj pa, ako se bodo enkrat prebudili in zahtevali političen obračun? Morda bo to vprašanje postalo pereče že ob prihodnjem novem letu, tak0 mislijo največji pesimisti med tujim; časnikarji v Jugoslaviji. A. D. vjetska veljaka Brežnev in Kosygin na svoji poti v Sofijo ustavila pri romunskem predsedniku Ceauescu in ga prisilila, da jima je zagotovil, da romunska delegacia v Sofiji ne bo škodovala Moskvi na prestižu z javnim protestiranjem proti sklepom zasedanj, : V dveh dneh konference so komunistični delegati razpravljali o problemu evropske varnosti sovjetskega blo-ga, o Vietnamu in 0 anglo-ameriško-sovjetskem dogovoru 0 prepovedi razširjanja atomskega orožja. V prvih dveh zadevah je romurnJia delegacija ostajala zvesto v tirnicah Konference in zadevnih sklepov, v tretji pa se je postavila na stališče, da nobena od velesil nima pravice kateri koli državi določati v atomskih zadevah. Romunski delegat je trdil, da nje- gova država ne ho pristala na omejitev svojega atomskega raziskovanja ali poskusov, kar se ne more zanest; na zaščito katere koli velesile. , Kakor je romunska delegacija že v Ženevi v Švici, kjer na tkim, razorožit-veni konferenci že dolga leta razpravljalo o atomskem problem, odklanjala svoj pristanak na anglo-ameriški-so-vjetski protiatomski sporazum, tako je tudi na konferenci varšavskega pakta v Sofiji zavzela javno enako stališče. Moskva je na ta način tudi v Sofiji doživela s strani romunske delegacije udarec n,a svoj prestiž v očeh ostalih komunističnih partij ter se bo nahajala v neprijetnem položaju na jesenski vrhunski komunistični konferenci v Moskvi, za katero Kremelj že dolga leta stremi. Trenja v češkoslovaški komunistični stranki Prvi znak; resnih trenj v češkoslovaški kom. partiji so se pojavili ob odstavitvi Antonina Novotnyja s položaja glavnega tajnika češkoslovaške KP 1. januarja t- 1- ¡Njegovo mesto je zasedel .liberalnejši“ Aleksander Dubček. Novotny je še ostal predsednik češkoslovaške. Boj za oblast v partij; pa se je nadaljeval ter je znova izbruhnil na dan pretekli teden, ko je bil odstavljen s svojega položaja dosedanji ideolog češkoslovaške (partije 54 letni Jiri Hen-drych ter na njegovo mesto postavljen 41 letni Jožef Spaček. ¡Še ¡bolj pa je notranji boj v partiji postal razviden, ko so Amerikanci minuli teden objavili, da je v ZDA prosil za politično zaščito češki general Jan Sejna bivši šef partijskega odbora češkoslovaškega obrambnega ministrstva, čez Madžarsko Jugoslavijo in Italijo je pribežal s svojim sinom in njegovo zaročenko v ZDA in tam dobil azil. Prinesel je tudi veliko komunističnega vo-jafcega materiala, predvsem kar tiče vojaških načrtov varšavskega pakta, „ker ni bilo vojaške stvari, ki je Jan Sejna ne bi vedel“, kakor je izjavil ■eden od češkoslovaških visokih vojaških funkcionarjev. Češkoslovaška partija je preko češkoslovaškega poslanika v Washingto-nu Karla Dude zahtevala izročitev Sejne, češ da je poneveril 8000 dolarjev državnega denarja z nezakonitimi žitnimi kupčijami. ZDA s0 izročitev odklonile, dasi je Sejna pristaš trde No-votnyjeve partijske linije. češkoslovaška partija je zaradi Sej-novega pobega sklicala številne partijske sestanke na katerih meče krivdo za generalov pobeg na Novotnyja in zahteva njegov odstop. Opazovalci so še vedeli povedati, da bo Novotny v kratkem o^šel ,na zdravljenje“ v toplice Karlove Vary. Novotnyja je napadla tudi praška radijska postaja ter ga je imenovala „tovariš Novotny in njegova klika“. Novotny je bil osebni prijatelj generala Sejne ter so mu dnevi na ■predsedništvu republike šteti. JZ TEDNA Predsednik italijanske republike Giuseppe Saragat je na predlog vlade podpisal ukaz o razpustu italijanskega parlamenta ter o razpisu novih volitev. Te bodo dne 19. maj'a t. 1-. Bodo to že šeste volitve italijanske republike po II. svetovni vojni. Iz vseh dosedanjih je izhajala kot najmočnejša politična sila italijanska krščansko demokratska stranka, pri vsakih volitvah pa so komunisti obdržali svojo moč, navadno p>a napredovali, zlasti močno pred leti, ko je rajni papež Janez XXIII. sprejel Aidžubeja zeta biv. sovjetskega prvaka Hruščova. Po tej avdienci so komunisti v Italiji dobili 1 milijon glasov več- Tretja politična sila v državi so ¡socialisti, ki so v Italiji z republikanci v vladni koaliciji s Ikršč. ¡dem- Z razpisom splošnih volitev se1 je v Italij; začela volivna borba, ki se bo nanašala na najrazličnejša vprašanja od razporoike do zboljšanja socialne zakonodaje. Izid volitev bo seveda vplival na nadaljnji obstoj1 stranke sed. italijanske koalicije. Gral. Charles Aillret, šef francoskega glavnega štaba, je postal žrtev letalske nesreče na otoku Vstajenje v Indijskem oceanu. Ista usoda je ¡doletela tudi njegovega pomočnika grala Carlesa ki je bil na ta položaj imeno- V T E D E H van šele pred tremi dnevi. Smrt omenjenih generalov je za Francijo hud udarec. Zlasti šefa glavnega štaba, Aillreta, ki je bil na glasu kot „oče francoske atomske bombe“. Vlada lana Smitha v Rodeziji, ki je kot vlada belokožeev v primerjav; s črnokožci domačini v veliki manjšini, je prejšnji teden odredila izvršitev ¡smrtne obsodbe nad dvema teroristoma črncema. lan Smith se ni nit; malo oziral na pomilostitev, ki jo je izrekla angleška kraljica, ko je smrtn0 kazen spremenila v zaporno, kazen ter sta oba črnca morala umreti na vešalih. V ponedeljek, 11. marca so v Rodeziji obesili nadaljnja dva terorista črnca, ki sta bila že pred leti obsojena na smrt. Štirim so smrtno kazen suspendirali, o-stalim 'deveterim na smrt obsojenim pa so smrtno kazen spremenili v dosmrtno ječo. Za na ¡smrt obsojene je posredoval tudi papež, toda brez uspeha. V Londonu javnost zahteva od vlade odlo-če1 nastop proti lanu Smithu, ki je pred leti enostransko proglasil neodvisnost Rodezije. Msgr. Terence James Cooke, 47- letni pomožni škof v New Yorku, je imenovan za newyorskega nadškofa kot naslednik umrlega kard. Spellmana. (Nadaljevanje na 4. str.) Iz življenja in dogajanja v Argentini Predsednik zahteva odločno, dinamično delo Predsednik republike igral. Juan/ Carlos Ongania je v torek, 5. marca, povabil v svojo rezidenco v Olivosu svoje ministre, državne tajnike in podtajnike, glavne ¡poveljnike oboroženih sil, njihove pomočnike, načelnike po ministrstvih in predsednike ter glavne funkcionarje državnih gospodarskih u-stanov. Vseh udeležencev 'na sestanku je bilo 180. Predsednik gral. Ongania jim je govoril o položaju v državi. Prikazal je delo vlade, govoril o stanju po drž-ustanovah, v 'državni upravi, omenjal cilje argentinske revolucije. Z dosedanjim razvojem ni zadovoljen ter je zaradi tega zahteval od vseh ljudi, ki sodelujejo v izvajanju nalog argentinske revolucije večjo dinamičnost, večjo odločnost in večjo predanost stvari. Navajal je, da je res, da je sedanja vlada veliko storila. Dosegla je pomir-jenje celo tam kjer je izglodalo, da ga nikdar ne bo mogoče doseči- Toda vse to je za argentinsko revolucijo premalo. če 'bi njeno poslanstvo presojali .samo po teh uspehih, potem n; uspela. Ona zahteva mnogo več- Ne zahteva sam0 dobre pošte-ne vlade, zahteva može, ¡ki bodo državi vladali, ne pa samo vodili, upravljali njene ustanove. Možje argentinske revolucije morajo državi dati mnogo več, kakor najboljši možje v drugih dobrih in poštenih vladah. Treba je hiti z dušo pri stvari in delati. Ni zadosti prihajati oh desetih v ministrstva in nato nekaj ur mirno uradovati, ostali del dneva pa prebiti (Nadaljevanje na 2. str.) Kardelj v vlogi Titovega osebnega odposlanca Malo partijskih funkcionarjev v Sloveniji in Jugoslaviji je tak0 močno za- sovraženih kakor je Edvard Kandelj. Po rajni Karli Bulovčevi eden „od slovenskih malomeščanskih elementov — šolmaštrov, Dri so na Slovenskem izvedli revolucijo“ ker niso mogli „preboleti da v urejenih predvojnih razmerah ni bilo mesta za njihove zahteve po primatu“. Zasovražen je pri partijcih, zasovražen' še bolj pri ljudstvu, ki gleda v njem enega od glavnih nosilcev komunistične revolucije in njenih krvnikov. Pa mu niti partijci ne morejo do živega. V partiji je tako zasidran, da ga nobena rotacija ne spodnese. Prilezel je na partijski hierarhični lestvici tako visoko v družbo tistih, ki so vedno v varnem Titovem zavetju. Titu je pa do smrti zagotovljeno predsedstvo republike. Zato je Kardelj dobil takoj nov položaj, vpliven in zvezan z visokimi dohodki ter drugimi ugodnostmi, ki so združene z njim kakor hitro je prenehal biti odločilen funkcionar na kakem mestu. Ko je prenehal biti podpredsednik zveznega izvršnega sveta je bil določen za predsednika zvezne skupščine. Na tem položaju je bil tako dolgo, dokler je sploh mogel biti. K0 ga je moral zapustiti zaradi navidezne „rotacije“ je postal član vplivnega in važnega sveta federacije. Kot strahopetec, kakršnega je opisal sam Djilas v času k0 je začel nastopati proti ..novemu razredu“, se drži Tita kot 'klop. se mu vdinja in klanja da se lahko vedno ogreva v njegovi milosti. S tem si ipa zagotavlja neokrnjen vpliv na dogajanje v komunistični partiji — in kar je važno —• tudi visoke dohodke. V dosedanjem času, odkar so komunistični „borci za enakopravnost in bratstvo“ na državni oblasti, so si napravili tolikšno premoženje da so predstavniki predvojne demokratske oblasti v primeri z njimi pravi revčki. 7a svoje zveste in vdane služabnike pi poskrbi tudi sam Tito. Nagrajuje jih tudi -s tem da jih (pošilja na draga potovanja v inozemstvo v „državnih zadevah“. Kardelj je doživel še vež. Tito ga je 21. februarja. postal kot avoWn posebnega osebnega odposlanca na obisk v Sudan Tanzanijo Zambijo. Ugando in Kenijo. In da bi pri državnih poglavarjih. katere sedaj obiskuje, napravil še „večji vtis“, da prihaia k njim predstavnik šefa mogočne, bogate države, potuie s posebnim letalom. V časopisih vepkrat beremo, da take odposlance dostikrat pošilja ameriški predsednik Johnson. Toda ti potujejo z letali privatnih potniških družb in ne s posebnimj letali. Kardelj pa potuje s posebnim jugoslovanskim letalom z veliko posadko in spremstvom. Pred odhodom na potovanje v Afriko je Kardelj za Tanjug dal izjavo o namenu tega potovanja. 'Dejal je, da ne ,¿potuje z nobenimi posebnimi misijami in s predlogi, ampak izključno z željo, da bi v imenu šefa državnega vodstva izmenjal mnenja z odgovornimi državniki teh dežel o aktualnih problemi^ posebno o afriških, kakor tudi o možnosti za nadaljnji razvoj našega dvostranskega sodelovanja“. Za države, ki jih obiskuje, je dejal, „da s0 pomembno prispevale k razvoju mednarodnega sodelovanja in posebej k politiki neuvrščenosti, a tudi zdaj so v prvi vrsti teh prizadevanj“. Ko je pa prišel ¡na cilj, je Kardelj razvil tisto ¡delavnost, zaradi katere je v resnici prišel tja, da bi jih še bolj pridobil za sodelovanje s komunističnim blok. pod plaščem „neuvrščenosti“ na en; strani, na drugi pa za tesnejše sodelovanje s Sob. zvezo delovnega ljudstva Jugoslavije in Zvezo komunistov Jugoslavije. To potrjuje poročilo Tanjuga z dne 26. februarja iz Dar es Salaama v Tanzaniji, ko pravi „da so funkcionarji stranke Tanu nadrobneje seznanili Kardelja z organizacijskimi načeli in delovanjem svoje organizacije, Edvard Kardelj pa je govoril o organizaciji in, delu Socialistične zveze in Zveze komunistov Jugoslavije, zlasti pa c. odnosih med tema političnima organizacijama, saj 'so se tanzanski funkcionarji najbolj zanimali prav za to.“ 'Poročilo dalje navaja, da so„ na pogovorih izrazili obojestransko zadovoljstvo spričo sedanjega sodelovanja in sklenili, da je treba še bolj razvijati stike med stranko TANU, 'Socialistično zvezo in Zvezo komunistov Jugoslavije“. Dne 27. februarja je Tanjug poročal, da je Kardelj tega dne odpotoval iz Dar es Salaama iz Tanzanije, kjer je bil pet dni na 24 urni obisk v Zanzibar. Pred odhodom v to državo, je ob obisku vseučiliškega mesta v Dar es Salaamu govoril študentom o politiki „neuvrščenosti“, 'ki da je „boj za svo- bodo, neodvisnost in enakopravnist vseh narodov sveta“ „iboj za aktivno miroljubno koeksistenco med narodi ne glede ha razločke v ¡njihovem družbenem sistemu“, „boj za kolektivno varnost“ in končno „boj za spremembo mednarodnih ekonomskih odnosov in gibanj, da bi odpravili vse oblike izkoriščanja enega naroda po drugem“. Poudarjal je dalje, „da je mir temeljna potreba sveta in njegovega naprednega razvoja“ kar pa ne pomeni, „da politika neuvrščenosti sprejema mir za vsako ceno. Nasprotno, odločno nasprotuje miau, ki bi ga zasužnjeval-ci in agresorji radi vsilili svobodoljubnim narodom. 'Zato podpiramo vsak pravični osvobodilni boj, če ga je spričo danih razmer treba bojevati z orožjem. O tem jasno pričajo naše stališče do imperialistične agresije v Vietnamu, naša podpora arabskim državam — žrtvam agresije, maša podpora osvobodilnim gibanjem v Angoli Rodeziji, Južni in Jugozahodni Afriki, Mozambiku in drugim državam, naša obsodba Predsednik republiškega izvršnega sveta Stane Kavčič je dne 12. februarja govoril na skupni seji republiškega, gospodarskega in organizacijsko političnega zbora skupščine SR Slovenije o vprašanjih, ki so aktualna za komunistične oblast v tem letu. Dejal je, da je letošnja politika družbenega in gospodarskega razvoja samo nadaljevanje reforme, ki je „družbena in gospodarska nujnost“. Spoznanje te nujnosti ¡da pa prehaja čedalje V širšem obsegu ,.v zavest delovnih ljudi“. S tem je Kavčič napovedal, da bo odmikanje od komunistične ideologije šl0 še naprej. Družbeni proizvod glede na prejšnje leto se je po Kavčiču povečal za 3,9%, obseg industrijske proizvodnje za 1,2%, izvoz ¡blaga in storitev za 12%, produktivnost v družbenem področju za 3,3%, naložbe v osnovna sredstva pa so ostale na ravni preteklega leta računano po tekočih ocenah Normalni osebni dohodki iz delovnega razmerja so se dvignili za 12.2%, zaloge v gospodarstvu pa za 8%. Ker so se življenjski stroški povečali za okoli 8% se je tako realni osebni dohodek zaposlenih dvignil za okoli 4%. Govornik pravi dalje, da postopoma reforma prehaja tudi na 'druga področja ¡kot npr. na šolstvo, znanost, zdravstvo, javno upravo, pravosodje. Naglašal je, da je poglavitni namen oblasti to politiko v tem letu nadaljevati. Zato predvideva, da bodo letos v Sloveniji v primerjavi z Jamskim letom povečali realni družbeni proizvod za 5 do 6%, vlaganja v osnovna sredstva za 7 do 8%, nominalne osebne dohodke za 8% in realne za 5%, izvoz pa za 9 'do 11%. Ponovitev zahteve o razširitvi pristojnosti republik Kavčič ponavlja zahtevo, da republike dobe večjo pristojnost pri reševanju raznih vprašanj, ki jih ima sedaj pridržana še zvezna oblast. Ni namreč mogoče na vse „materialne bilance gledat; samo z enega mesta in tudi ni več mogoče vseh osnovnih družbenih zgolj iz enega centra in zlasti ne s hierarhičnimi pogledi in odnosi do nastalih problemov.“ Pri postavljanju teh zahtev se ¡pa zavaruje pred očitki kakega separatizma s poudarjanjem, ¡de s tem ne misli „decentralizacije zveznega etatizma“, ampak ima v mislih „stanje družbenosamoupravnih odnosov in družbene prakse“. Kajti veliko družbenih funkcij pravic in obveznosti je družbeni razvoj že prevrgel ¡na republike in na razne samoupravne ustanove. Zavrača tudi bojazen tistih, ki v povečani republiški pristojnosti gledajo „republiški etatizem“, ki bi potem bljani VII. občni zbor republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije. Udeleževalo se ga je 285 delegatov iz vse Slovenije. Uvodni referat 0 'nekaterih' aktualnih nalogah pri uresničevanju družbene reforme je imel predsednik republiškega sveta Zveze ¡sindikatov Slovenije Ivo Janžekovič. O njem je bila debata, v katero je poseglo več govornikov. Vlado Jenko je zahteval, da je treba „ugotoviti kd0 ustvarja določeno o-zračje in kdo je v določenem trenutku na progresivnih poteh in kdo še coklja za dogodki“. — Frenk Boltavzcr iz Maribora je navajal, da je „le 4% otrok do 15 leta starosti zajetih v otro- politike rasne diskriminacije, ki jo izvajata vladi Rodezije in Južnoafriške republike itd.“ Tako je odkrit0 povedal, da ga je Tito poslal v afriške države zato, da bo po njih delal propagando za komunizem za blotk takoimenovanih neuvrščenih držav kj se pa v vsakem odločilnem trenutku odločijo vedno za sovjetsko stran in nikdar za ameriško, da hp afriške narode hujskal proti Ame-rikancem, kot „imperialističnim agresorjem“ v Vietnamu. Tako vidimo da se Kardelj v vlogi Titovega osebnega odposlanca sprehaja po afriških državah kot navaden komunistični propagandist, ki bo polne tri tedne med Afrikanci razsipaval milijone državnega denarja, ki so ga komunistični oblastniki izterjali od narodov Jugoslavije. Žalostno pr; vsem tem je dejstvo, da komunistični nasilnik od narodov Jugoslavije, ki so 'sami žrtev komunistične tiranije, izterjani denar uporablja za podpiranje svetovnega komunizma. ki naj še nove narode spravlja v nesrečo in propast! V nadaljnjih izvajanjih je govoriT podrobno, 0 opredelitvi dohodka in merila za delitev in zagovarjal načrtno ter dolgoročno politiko obnavljanja strokovnega vodstvenega osebja po podjetjih ter odstranjevanje prakse, ki jo dosti podjetij izvaja še kar naprej, po katerih si sedanje vodstveno osebje hoče zavarovati položaje še za naprej in zato mlade strokovne moči odklanjajo. Omenjal je tudi lanske težave pri izvozu nato pa govoril o znanem velenjskem gospodarskem škandalu, v katerega je bil zapleten med drugimi močno Miha. Marinko. Milijonskih in milijonskih izgub ni 'navajal, zatrjeval pa je, da ima republika obveze. Govoril je o akciji za združitev železarn in graditvi elektro-energetskih objektov. | Tu je ¡povedal, da po že sprejetem programu graditve primanjkuje do leta '1970 okrog 20 milijard starih din. Za ( kritje tega primanjkljaja banke ne morejo spravit; skupaj potrebnega zneska. Kavčič navaja možnosti, kako bi prišli do te vsote 's prispevki iz raznih virov, ali pa z znižanjem gradbenega programa, kar b;1 imelo za posledico primanjkljaj električne energije v Sloveniji v naslednjih letih. Naloge v letu 1968 Po Kavčiču je okvir neposrednega delovanja izvršne oblasti naslednji: izvoz, bolj ekonomska in racionalna delitev osebnega dohodka, bolj premišljene in donosne naložbe ter integracije. Rešiti bo treba tudi vprašanje pokojnin. Kajti v letu 1967 je ¡bila v Sloveniji povprečna pokojnina 48-000 starih din, t. j. nekaj več kot polovica povprečnega zaslužka zaposlenih. Tu je dosežen minimum, ki komunistom pač ne dela časti. Po Kavčiču prevladuje mnenje, naj hi povprečne pokojnin® predstavljale okrog 65% povprečnega zaslužka zaposlenih. Zato bo velika skrb ¡kako dobiti sredstva za povečanje izdatkov za socialno zavarovanje. Končno je Kavčič navajal tudi delo za ureditev šolstva. Naglašal je, da bo treba tudi tu napraviti red, kajti nekaterih šol je preveč, drugih pa premalo. Iz obširnega poročila o Kavčičevem govoru nism0 mogli ugotoviti, da bi bil spregovoril kako besedo 0 tako perečem vprašan ju, kot je številna brezposelnost mladine in to s strokovno in celo akademsko izobrazbo ter še neprestano odhajanje zlasti mladine na delo v razne evropske države in o še številnih drugih vprašanjih, k; jih je v Sloveniji pod komunisti 'na pretek. šik,em varstvu“ 1—. Lojze Filipič se je vpraševal, „če je sindikatom vseeno, kaj se dogaja s slovenskim založništvom“. Vprašal je tudi, „kaj pravijo sindikati k temu, da je morala Cankarjeva založba, prenehati izdajati .marksistično literaturo iz ekonomskih razlogov“ in zakaj ni na dnevnem reidu vprašanje šolstva i'n mladih ljudi. — Martin An-drejkas je navajal, da se je celjska Cinkarna znašla pred izbiro ali zaradi znižanega dohodka odpustiti 224 delavcev, ali znižati osebne dohodke pri višje o-eenjenih delovnih mestih za 34%, v povprečju pa za 19%. — Dr. Branko Berčič j® zatrjeval, „ida sistem financiranja kulture še ni tak, da bi ustrezal nalo!ga,m kulturnih institucij in potrebam kulturnih potrošnikov“. Predlagal Stane Kavčič o perečih vprašanjih v Sloveniji davil občine — komune. IVovffl vodstvo Zveze sindikatov Slovenije Dne 6. in 7. februarja je bil v Lju- Žena pi je v tisočletni borbi za tvoje pravice, osebne in socialne, sprostila sile, ki jih še ni uravnovesila. Dobila |je zavest osebe, ki sta JI jo prej (odvzela moški in družba» Namreč: iz popolnega zanikanja ¡osebnega bitja, — bila je pač izrabna reč — ji je krščanstvo dalo čast in odliko', rekli bi lahko, da ji je vrnilo, saj jie bila ustvarjena ne iz ila zemlje, amipak iz moža. In še več: povzdignilo jb je do Bogorodice. Toda na žalost sta prekratek čas in zunanje razmere potisnil® tako dobljene pravice nekako v njeno duhovi®» notranjost, javno delovanje pa ji je bilo še -vedno tabli. Prav tako emancipacija, povzročena po svribodomiselstvu, ni napolnila osebe žene, ampak ji je vsilila kolikostno individualno enakost človeške vrste. Stopila je v tekmo z moškim celo- v tovarno. To pia je bil zanjo korak nazaj. Bila je in je izrabljena, ponovno so jo naredili za reč — igračko, padla je v lepo nastavljeno past. Eno ji je pa le ostalo iz te individualne izkušnje: v svojem časovnem delovanju že spoznava, ob grenkih udarcih, svoj pravi obraz. Tega pa ji ne more že nihče odvzeti. Vso polnost pa more jKen a konično uresničiti le v novem stilu krsičanske družbe, saj v časovnem redu polnosti pravne osebe, odgovarja le duhovna enota, spopolnjena po načelih evangeljskega moralnega in verskega reda. A. B. Zbornik Svobodne Slovenije 1968, str. 173—174 190 MILIJONOV DOLARTEV je prinesel turizem Titu v letu 1967 Predsednik Zveznega odbora za tu-rzem Velizar škerovič je 14- februarja dejal, da je Jugoslavijo v letu 1967 obiskalo’ 22,700.000 tujih turistov, t- j-33% več kot pa v letu 1966. Skupni devizni dohodek turizma je znašal 190 milijonov -dolarjev. Govornik j® navajal, da je lani najbolj narastel izletniški turizem, domači turizpm pa je bil v zastoju. \ Za novo turistično sezono bi Jugoslavija rada pritegnila še več turistov, ali pa dosegla,' da bi jih bilo vsaj toliko kot lan-sko leto kajti 190 milijonov dolarjev, ki jih pusta turist; zahodnih demokratskih držav v komunistični Jugoslaviji, je za njeno slabo gospodarstvo. močna gospodarska postavka. Zato je turistična zveza Jugoslavije skupno z republiškimi turističnimi zvezami zagotovila več finančnh sredstev za turistično propagando kot druga leta. Turistična propaganda je predvsem usmerjena na zahodne demokratske države. Od tod imajo radi komu- nistični 'oblastniki v Jugoslaviji turiste z zdravo in močno valuto, ne pa iz komunističnih -držav. Zato so turistični funkcionarji zagotovili milijonska sredstva za propagando v dunajskem listu „Express“ in v zahodnonemškem listu „Die Welt am Sonntag“. V prvem so plačali 16 strani, v drugem pa 10 strani. Na teh straneh -bodo enkrat tedensko objavljali reportaže članke in slike o turizmu v Jugo-slaviji, poseben prostor bo pa v teh listih rezerviran tudi za trgovske oglase posameznih hotelov. Pri obeh listih bodo organizirali tudi r-agradno tekmovanje. V Avstriji bodo izžrebali 30 oseb, v Zahodn; Nemčiji pa 500 oseb, ki bodo dobile brezplačni ¡desetdnevni penzion v enem od hotelov na Jadranu. Penzione so že dale na razpolago gospodarske organizacije. Za propagando v italijanskih listih je določen znesek 20 milijonov starih dinarjev. _ Iz življenja in dogajanja v Argentini (-Nadaljevanje s 1- str.) -p0 ¡drugih ustan-o-vah. Argentinska revolucija zahteva, da se ji ljudje na vseh položajih povsem predajo ter se povsod lotevajo sami obnovitvenega dela in napadajo zlo, (ki razjeda državo v njenih vzrokih in ne 'posledic teh vzrokov. Revolucija zahteva obnovo države in njenih ustanov v bistvu, v jedru in ne sam0 na površju; zahteva preosnovo 1 gospodarskih, šocianih ustanov. Zahteva izvedbo racionalizacije v državni in provincijski -upravi ter po državnih gospodarskih ustanovah. Ta cilj je imela revolucija pred sabo, ko je izjavila, da mora Argentina prenehati biti dežela krav in žita ter postati še ¡kaj drugega. Na Argentino je treba gledati kot celoto. Ta se mora razvijat; harmonično. Zato so pa potrebni načrti. Končno je predsednik države govoril tudi o komunizmu ter poudarjal, da nimajo prav tisti, ki mislijo, da komunizem ne predstavlja nobene nevarnosti več. Za to zmotno stališče navajajo zveze, ki jih imajo nekatere države z Rusijo. Grab Ongania pa opozarja na navzočnost Kube, kier se je komunizem vsidral na ameriških tleh ter njegova navzočnost tu dovolj zgovorno predstavlja komunistično nevarnost za svo- je, naj bi „financiranj^ kulture izločili iz -proračunskega mehanizma in uvedli posebne družabne sklade, ki bi kot družbeni samoupravni mehani-zmi skrbeli za izdelovanje in uresničevanje programov, kakor tudi z-a rast nacionalnega razvoja kulturnih dejavnosti“. Pri volitvah so bili izvoljeni člani plenuma in 23 članov republiškega sveta. Na prvi seji plenuma je bil izvoljen z-a predsednika republiškega sveta Zvezo sindikatov Tone Kropušek, za podpredsednika ing. Tone Tribušon in za sekretarja Jože Marolt. Tako so partijci napravil; spremembo v 'svoji zvezi ¡sindikatov. S tem se ne bo prav nič spremenilo glede svobode delovanja sindikatov ker so pod komunisti sindikati in njiho-vi funkcionarji sam® orodje partije in njene politike. hodni ameriški -svet. Pričuj očnost te komunistične nevarnosti nalaga Argentini dolžnosti za o-bram-bo in varnost ter usmerja njeno zadržanje v zboru ostalih držav- Govor predsednika države je v javnosti vzbudil veliko ¡pozornost. Listi so ga tudi komentirali ter začeli napovedovati spremembe ki mu bodo sledile tak0 v zvezni vladi, kakr tudi po provincah, kjer da bodo zamenjani tisti guvernerji, ki niso izpolnili svojih nalog tako, kot je bilo pričakovati. V zvezni vladi je nastala prva sprememba prejšnji petek. Minister za narodno obrambo ing. Antonio Lanusse se je zaradi predsednikovih izvajanj čutil -prizadetega ter je odstopil. Svojo ostavko je utemeljil s tem, da se ne strinja z nekaterim; predsednikovimi trditvami, ker da je predsednik s sestankom ¡prejšnji teden v Olivosu podcenjeval položaj ministrov. Predsednik je ostavko ministra za narodno obrambo sprejel. Odredil je, da vodi ministrstvo za narodno obrambo do imenovanja novega ministra, minister za zunanje zadeve dr. Nicanor Costa Méndez. Ing. Antonio Lanusse je sodeloval v vladi od nastopa vlade argentinske revolucije- Ngjprej je bil drž. tajnik za promet, od 1. januarja 1967 je p,a po ¡preosnovi ministrstev zvezne vlade prevzel resor ministrstva za narodno obrambo. V izjavi časnikarjem je izjavil, da s -predsednikom ¡nima nobenih osebnih sporov ter mu je zagotovil, da bo tudi s svojih privatnih položajev branil argentinsko revolucijo ter bo delal za dosego njenih ciljev. Od -guvernerjev j® doslej odstopil samo guverner province Tucuman gral. Fernando Aliaga García. -Se pravi, da je na sestanku s predsednikom republike v ponedeljek 11. t. m., vztrajal nr; svoji ostavki, ¡ki jo je dal že 28. februarja. Za novega guvernerja je bil imenovan tukumanski žuipa-n Roberto Avellaneda. Listi napovedujejo, da bo po zadnjem govoru zamenjanih še več guvernerjev. Knjiga Marijana Marolta ROJSTVO, ŽENITEV IN SMRT LUDVIKA KAVŠKA je lahko, prijetno, veselo in zabavno hiranje. 6e je še nimate, naročite jo takoj. Broširana 'knjiga $ 1.000—; vezana $ 1.200.— Buenos Aires, 14. marca 1968 ITOIODÏA SLOVENIJA Str «ui 3 /TOli «saasi^t-- V Ljubljani je bil 19. februarja občni zbor Društva slovenskih pisateljev. Vodil ga je dosedanji predsednik Janez (Menart, ki je tudi poročal o splošnem (delovanju društva. Tajniško poročilo je podal Saša Vuga. O delu komisij so poročali predsedniki teh komisij. Najbolj delavna je bila komisija za zvezo s tujino pod predsedstvom Mire Mihelič. Občni zbor se je spomnil s triminutnim molkom umrlih treh članov Alojza Gradnika, Vladimirja Bartola in like Vaštetove. Pri volitvah so bili izvoljeni za predsednika Ciril Kosmač, za tajnika pa Taras Kermauner in Tone Kuntner. V Ljubljani je bil 15. februarja koncert Tria Lorenz, t. j. bratov Matije, Primoža in Tomaža, ki so najprej študirali na Glasbeni akademiji v* Ljubljani pri prof. Leonu Pfeiferju, sedaj pa nadaljujejo študije na akademiji sv. Cecilije v Rimu pri prof. Guidu Ago-stijiu. Iz Rima so prišli gostovat v Ljubljano,. Izvajali so dela Beethovna, Šostakoviča, Škerjanca in Brahmsa. . Kristjan Ukmar, mladi slovenski dirigent, je 15. februarja dirigiral v Ljubljanski operi Baladni večer, ki so ga sestavljali baleti: Ipavčeva Serenada, Auricova Soba in Čajkovskega Človek in usoda. Slovenski oktet je 'na februarsjem koncertu v Tržiču nastopil v prenovljeni zasedbi: Božo. Grošelj, Peter Ambrož, Peter Čare, Marjan Štefančič, Tone Kozlevčar, Andrej Štrukelj, Danilo Čadež in Jože Kores. Izvajal je obsežen program domačih in tujih avtorjev. V Ljubljani so 13. februarja odprli razstavo ekslibristov. Pri izboru in pripravah je sodelovalo Društvo ljubiteljev male grafike Exlibris Slo-veniae. V Prevaljah so na starem pokopališču odkrili spominsko ploščo Prešernovemu prijatelju Antonu Olibanu, narodnemu buditelju in kulturnemu'delavcu, ki je v tem kraju umrl 1. 1860. Oliban je bil znan po tem> da je Prešernu jezikovno pregledal in uskladil s tedanjo knjižno rabo njegove Poezije. Gasilska zveza Slovenije in republiški sekretariat za notranje zadeve sta pripravila predlog republiškega zakona o požarni varnosti in gasilstvu. Z ¡Sfoomak Svob. §I©vesiije za leto 1S@8 V umetniški prologi objavljajo reprodukcije svojih del naslednji slovenski umetniki-slikarji in kiparji v izseljenstvu: Bara Remec, France Gorše, Franc Ahčin. Miro Župančič, Ivan Bukovec, Miarjana Savimšek, Ted Kramolc, Jože Vodlan, Andrej Makek in Meta Žirovnik. ! i ' njim bi radi pospešili čimprejšnje sprejetje novega temeljnega zakona, ki naj 'bi uredil zlasti financiranje gasilskih brigad. Stari zakon teh določil namreč nima. Doslej je Gasilska zveza Slovenije pripravila že 8 osnutkov gasilskega zakona, od katerih pa noben ni ustrezal sedanjemu stanju gasilstva. Zato so jih tudi zavrnili. Kmetje v Sloveniji imajo zaradi lanske obilne sadne letine še vedno velike zaloge jabolk. Samo v okolici Šoštanja jih je do 100.000 kg. Škccijansko jamo si je lani ogledalo 16.752 domačih in 11.763 tujih turistov. Na Krasu se je po borovih nasav dih močno razširil borov prelec. Od njega napadeno drevje je videti kakor obloženo s ptičjimi gnezdi, v resnici so so pa to zapredki zelo škodljivega za-jsdalca. Na Krasu je okoli 12.000 hektarjev starih in mladih borovih nasadov, katere je pa borov prelec napadel zlasti na področju od Fetrinj proti Kozini. Ličnike tega borovega škodljivca žro borove igle samo pozimi. Za uničevanje borovega prelca je več načinov. Najuspešnejši je pač z bakteriološkimi sredstvi in sicer s takimi bakterijam; in virusi, ki drugim koristnim žuželkam niso škodljive. Kamniška železniška proga bo o- stala še naprej. Železniško podjetje v Ljubljani je napravilo zadeven dogovor s krajevnimi činitelji. To je sporočil v ljubljanski skupščini predstavnik izvršnega sveta na interpelacijo enega od poslancev. Predstavnik izvršnega sveta je navajal, da je kamniška proga imela v letu 1966 izgube 66 milijonov dinarjev, v letu 1967 se je pa izguba dvignila na 172 milijonov dinarjev. Predstavnik izvršnega sveta je navajal, da izvršni svet ne more prevzemati finančnih obveznosti za podjetje, ki iz Ista v leto postaja vedno bolj deficit-no. S 'svojo odločitvijo, da tej progi ne priznava več statusa javne železniške proge, se pravi, da ne prevzema več obveznosti za pokrivanje njenih deficitov, je po zatrjevanju predstavnika izvršnega sveta oblast hotela samo pospešiti rešitev tega vprašanja z dogovorom med železniško upravo in krajevnimi činitelji. Turizem na Pohorju se vedno bolj razvija. Lani je prinesel okoli 6 milijonov dolarjev. Na Pohorju je bilo lani 21% več turistov kot pa v letu 1966, npčitve v Mariboru so se pa povečale za 8% v primerjavi z letom 1966. Letošnja zimska sezona je bila tudi boljša kot letna. Letos je bilo pozimi na Pohorju 200 nizozemskih in francoskih turistov, ki So preživeli v zimskem športu 14 dni na Pohorju v organizaci-i; mednarodne turistične agencije Hotel Plan. Letos bo na Pohorju močno obiskana tudi letna sezona, saj je npr. hotel Bellvue že razprodan za julij in avgust. Za ta dva meseca so si ga rezervirali italijanski turisti. O povečanju turističnega prometa govore 'prepričljivo tudi podatki mednarodnega obmenjega prehoda v Špilju. Tu so lani zapisali 3-484.779 vstopov, leta 1966 pa samo 891.342. Motornih vozil je bilo lani 761.163, leta 1966 pa 444.413. Na seji strokovnega odbora za obrt pri republiški gospodarski zbornici so razpravljali o obdavčenju zasebne obrti. Prevladalo je mnenje, da je treba zasebne obrtnike obravnavati kot druge občane in jim predpisati progresivno obdavčitev šele tedaj, ko dosežejo 20.000 novih dinarjev dohodkov. Zavzemali so se tudi za to, da bi bilo treba storitveno obrt zaščititi z nižjimi davčnimi obveznostmi. Govorniki so navajali, da bodo zasebni obrtniki začeli vračati obrtna dovoljenja, če jim oblast ne bo šla vsaj malo na roko. Na žičnici na Veliko Planino je dne 5. februarja zaradi okvare obtičalo v gondoli v zraku 6 mož. Rešili so jih Po 28 urah prisilnega bivanja v njej. Umrli so. V Ljubljani: Dr. Mirko Božič, 'biv. ravnatelj Zadružne gospodarske banke, pozneje pa Kranjske oz. Banovinske hranilnice, Marija Razbor-šek roj. Lemut, Vika Mally, knjigo-vodkinja, Jože Mastnak, Klančnik roj. Hočevar, Denis Luck-mann, Mirko Špan, Anton Pirjevec, žel. v a?., Ljudmila Jazibinšek, učit. v p., Frančiška Galič roj. Krmavner, Vid Kušljan, Matija Mirčun, mesar v p. Marija Kokatec, Alojzija Košir, upok., Maks Kos, 'biv. konzularni uradnik, Fani Oprešnik roj. Berentin, ing. Franc Erjavec, Janko Pirnat, v. žel. uradnik v p., Ana Seljak roj. Bitenc, Maks To> majer, komercialist in Jan Oeltjen, akad. slikar v Ptuju, ¡Stane Matjašič v Kopru, Ivan Arkič, mlinar in biv. mesar v Dobrni, Franc Bevc im Franc Zorenc v Celju, Ignac Mrva v Zagorju, Leopold Jesih, biv. mesar in gost. v Medvodah, Ana Klemenčič roj. Dular v Veliki Loki, Jože Lazar, biv. šef postaje v Rogatcu, Ivana čarter roj. Šket v Dravljah pri Celju, Hedvika Colner roj. Indest v Sevnici, Marija Zupančič roj. Premože v Toškem 'čelu, Andrej Branik v Naklem, Jože Berk, električar v št. Rupertu, Franc Skubic v Brezovici, Julija Jamnik roj. More v Škofji Loki, Franc Fefer, soboslikar v p. na Vrhniki in Gregor Hribar, rud. nadzornik v p. v Škofljici. Slovenci v Argentini SAN MARTIN! Sanmartinska dekleta, združena v Slovenski dekliški organizaciji^ so imela v nedeljo 10. marca v prostorih Slovenskega doma v San Martinu svoj redni občni zbor^ ki ga je vodila predsednica Marija Zorec. Duhovni vodja krožka g. župnik Gregor Mali je nato spregovoril nekaj besed o velikem pomenu organizacije za mladega človeka za ohranitev vere in narodne zavesti. Sledila so poročila sedanjih odbornic in volitve novega odbora.,Izvoljene so bile za predsednico Marta Uršič, za podpredsednico Katica Lah> za tajnico Marjeta Rožanec, za blagajničarko Cirila Bbhanec, za delegati.njo v SDO Marija Zorec, za športno referentko Ana Ferfolija. za kulturno referentko Alenka Grom za gospodinjo Irena Šabec in za voditeljici naraščaja Cilka Dimnik in Gabrijela Leber. SIOVENCI PO SVIT« KANADA Letošnji Katoliški dan na Slovenskem letovišču v Boltonu po posvečen stoletnici smrti šjofa Friderika Barage. V pripravi imajo namreč štiri nove pesmi o Baragi. Besedilo zanje sta oskrbela Karel Mauser in Pavel Oblak, glasbo pa na pobudo g. Toneta Znneca CM pripravljata skladatelja Anton Jobst in Matija Tomc. Dr. Rudolf Čuješ, profesor na St. Francis Xaver University, Antigonish, Nova Scotia bo pa napisal v angleščini knjigo o Baragi s posebnim vidikom na Baragovo delo in vpliv v Kanadi. Goriška in Primorska Občni zbor Zveze slovenske katoliške prosvete na Goriškem je bil 15. februarja v Gorici. Okvirno ppročila je podal dosdanji predsednik dr. Kazimir Humar. Kot velik uspeh je navajal kulturno izmenjavo med slovenskim in furlanskim prebivalstvom; izrazil je tu- ski-m zborom odprla možnost nastopanja tudi v Sloveniji, da bi ¡na ta način mogli vračati obiske kult- ¡skupin, ki prihajajo v Gorico. Navajal je tudi zboljšanje razmer med lastnimi rojaki, kjer se prejšnja kulturna nestrpnost umika medsebojni strpnosti in iskanju sodelovanja. Pri vsej strpnosti ne gre za odstopanje od načel, temveč za demokratično sožitje. Sledila so poročila včlanjenih organizacij, društev in pevskih zbor.ov. O delu športnega združenja je poročal prof. Kranner. Pri volitvah je bil znova izvoljen za PO ŠPORT N X. zimska ohmpiada in slovenski tekmovalci. Pred časom sm0 skopo poročali o letošnji zimski olimpiadi v Gre-noblu, danes pa poglejmo poleg splošnih izidov še uspehe jugoslovanske ekipe hokeja,. Razen dveh igralcev Goja-noviča in Remauda. so bili vsi člani reprezentance Slovenci. Pred začetkom olimpiade je hokejska ekipa igrala s Finsko za uvrstitev v skupino A. Seveda si ni nihče delal utvar, da bi moštvo mogl0 premagati Fince. Rezultat tekme je toil 2:11. Ostalo jugoslovansko časopisje mi bilo naklonjeno reprezentanci. Najbrž oziroma prav zato, ker so bili reprezentanti skoro sami Slovenci. Tako je Borba zapisala, da je bilo to tekma med Finci in Jugoslavijo igra mačke a miško. Ljubljansko Del0 kasneje sprašuje, kaj bodo pisali o zmagi Finske nad Kanado. Olimpijski zmagovalci 1968: Alpsko smučanje — v vseh treh disciplinah je zmagal Francoz Killy, med ženskami je v smuku zmagala O. Pali (Avstrija), v veleslalomu Greene (Kanada), v slalomu M. Goitshel (Fr.). V tekih je na 15 km bil prvi Groeningen (Norv.), na 30 km Nones (It.), na 50 km Ellefsae-ter (Norv.), Norvežani so zmagali v štafeti 4 x 10 km. v klasični kombinaciji ¡pa Keller (Z. Nemčija). Pri ženskah je zmagala ha 5 km in 10 km švedinja Gustafson, dočim so bile prve Norvežanfce v štafeti 3x5 km. V skokih je na 70 m skakalnici zmagal Raška (ČSSR), na 90 metrski pa Belousov (SZ). V hitrostnem drsanju so dobili zlate medalje ¡na 500 m Keller (Z-Nem ), na 1500 m Verkerk (Niz.), na 5000 m Norvežan Maier, na 10.000 m pa Šved Hoeglin. Pri ženskah na 500 m Titova (SZ), na 1000 m Geissen (Norv.) 1500 m Mustonem (Finska) in na 3000 m Schut (Niz.). V umetnostnem drsanju je bila prva Flemin- upok-, Ivanka ; di željo, da bi se kat. društvom in ipev- Boris Pahor o srečanju urednikov tržaške revije Most in ijubljanskih Razgledov O nedavnem srečanju urednikov tržaške revije Most in urednikov ljubljanske revije Razgledi v Ljubljani, je tržaški slovenski pisatelj Boris Pahor povedal naslednje svoj‘e mnenje v odgovorih na vprašanja, ki mu jih je postavil tržaški Novi list: Drago Druškovič mi je takrat v imenu uredništva odgovoril, da ne marajo biti ipoštni nabiralnik- Spis je potem objavil Mitja Mejak v „Sodobnosti“- A odtlej je minilo precej časa. Marsikaj se je medtem spremenilo. Dobro je to, da se je- A nisem opazil, da bi se uredništvo „Naših razgledov“ zavoljo samostojnih misli uprlo ali celo odstopilo. To se pravi, da bo isto uredništvo tudi za novo politiko, kakor je bilo poprej za staro. In če bo šlo ipo sreči, bo jutri za neko drugo-Mogoče boste rekli, da sem osebno prizadet. ¡No prav oni meni, da ne marajo .biti poštni nabiralnik, jaz pa njim, da ne bo'do videli mojega imena na njihovem časniku dokler ga bo urejevala sedanja garnitura. S tem je zadeva bojim, da se bo vse razvijalo na liniji „odprtosti“ ali z besedo, ki je pokoncilska, na liniji „dialoga“. Ta „odprtost“ in ta „dialog“ pa sta samo slepili, dokler ne posežejo- vmes dejanja. Tisti, ki so za oboje, talko za odprtost kakor za dialog, pa zelo malo govorijo o pravicah skupnost; v zamejstvu; če pa govorijo je to spet „(dialog“. Kaj ipa „Zaliv“, kako, da ga nič ne omenjajo ? Verjetno zato ne, ker ni krščanski, saj dialog se danes razvija predvsem med dialektičnim; materialisti in kristjani. še verjetneje pa nas nihče ne omenja, ker „Zaliv“ ni za uradno prokla-mirano objemanje, od katerih nima nihče ničesar. Časniki so poročali 0 sestanku urednikov ipetnajstdnevnika „Naši razgledi“ k; izhaja v Ljubljani, in urednikov tržaškega „Mostu“. Kaj bi pripomnili k tej novici? -Pripomnil toi, da se pri nas dogajajo zares čudežne reči- Saj je bil pred kratkim Marjan Rožanc sodnijsko preganjan zavoljo1 članka, ki ga je objavil „Most“, v obtožnici je (pisalo, da je Rožanc celo kriv raznašanja „Mostu“ po Ljubljani! Zdaj se ,;Naši razgledi“, ki s0 nujno pravoverni, bratijo z „Mostom“ — kdo se ne bi čudil tako zanimivi svetlobni igri! Dobro. A se Vam ne zdi, da ta preokret lahko pomeni «ov korak v demokratizaciji ? Če je tako — dobrodošel naj bo preokret! Vendar mi vsa stvar preveč diši no uradnih potezah, teh pa ne maram, ker jih narekuje račun taktika. To se pravi, da ne verujete, da bi uredniki „Naših razgledov“ imeli široke poglede? Ne sodim po tem, kar je človek zasebno. Privatno je lahko urednik zelo zelo široik, na S>lovenskem še posebno takrat, ko ga ima mal0 pod kapo. O uredništvu „Naših razgledov“ pa bi rekel, da je v glavnem konformistično. Najbolj zgovoren dokaz za to resnico je 'začudenje v .Sloveniji, k0 so brali o pogovoru med uredništvom „Naših razgledov“ ;n uredništvom „Mosta“. Kako, so rekli „Naši razgledi“ ne objavljajo naših člankov, odpirajo pa se zamejcem in težijo po 'dialogu! Zakaj se ne sprostijo poprej doma! Če naj povem o svojih skušnjah, bom rekel, da so me pred leti pri „Na--ših razgledih“ prosili za oris zamejskega ozračja. Bilo je za novoletno, številko. Niso mi spisa objavili, ,čeprav ni bilo v njem nič tako strašnega; saj je potem v skrajšani oblik; iste moje misli1 objavilo „Delo“. Kasneje, ko sem pozabil na to njihovo slabost, sem jim ¡ponudil kratek spis „Trubarjev pepel“. končana, kar se mene tiče. A ne gre za to. Čisto preprosto ne verujem v današnje urednike, ker so samo zbiratelji prispevkov, samo kolekcionisti. Če pa imajo ltaik samo malo nevaren dopis, ga dajo med pisma, da si tako umijejo roke. 1 A v danih okoliščinah zna napovedano sodelovanje koristiti, se Vam ne zdi ? Tega ne bom tajil, vsaj kolikor zadeva informacije, ki jih bodo imeli v Slovenij; o zamejcih. Drugače pa se Pa okrogla miza, k; jo napoveduje poročilo? . Ne vem, kaj bodo sklenili drugi uredniki „Zaliva“, ker se še nismo sestali zase lahko rečem, da kot sourednik revije ne bom sedel za okroglo mizo, šel bom kot zasebnik v dvorano in se pogova udeležil kot pisatelj. Tak0 je srečanje tržaških Mosto-v-ce.v in- ljubljanskih Razgledovcev označil pisatelj Boris Pahor, k; politično in ideološko prav gotovo ni noben klerikalec! Vsak teden ena OJ LE SUMI GOZD ZELENI Oj' le šumi gozd zeleni, senčni gozd na tujih tleh! Zdi se mi, da pesem znano poješ o nekdanjih dneh. Daleč plove misel meni, čez planine in ravni! Da to gozd je moj zeleni! ki natI mano zdaj šumi. Dal to spet so trate rodne, ki jih lepših nima svet! Dalja zrem, vrtove plodne, vse kot bilo prlejšnjih let. Sumi, šumi gozd zeleni, pesem poj o prošlih dneh, kaj ti veš kako je meni, ho medlim na tujih tleh! predsednika dr. Kazimir Humar, v nadzorni odbor pa so prišli Jože Vižintin iz Gorice, Jože Pavletič iz štandreža in Alojzij Maraž iz Števerjana. Občni zbor je pozdravil tudi goriški slovenski občinski svetovalec dr. Avgust Sfiligoj. Poudarjal je dejstvo, da italijanski narod takih prosvetnih organizacij, kot jih imajo Slovenci, ne pozna. Zato je fašizem v njih čisto pravilno videl močno oviro za svoje raznarodovalno delo ter jih je načrtno zatiral in uničeval. Končno j.e zvezo opozoril, naj letos ne pozabi na proslavo 1400-letni-ce, odkar s0 Slovenci prišli v te kraje. Trinlcov koledar za leto 1968 je tudi letos izšel in sicer v samozaložbi. Uredil ga je prof. Rado Bednarik. V koledarju je objavljenih več člankov, ki so v glavnem posvečeni spominu voditelja in narodneea buditelja Slovencev v Slovenski Benečiji rajnemu msgr. Trinku. EM SVETU gova (ZDA) pri ¡damah. Avstrijec Schwarz pri moških in v parih Belon-sova in Proto,popov (.SZ). V sankanju je pri enosedih zmagal Schmidt(Avst.), pri dvosedih Koelher-Bonsaek (Vz. Nemčija) in Lechnerjeva (Italija) med damami. V ¡bobu je Italija odnesla obe zmagi: pri dvosedih in štirisedih. Biatlon .na 20 km je osvojil Norvežan 'Sol-berg in v štafeti 4 x 7’5 km ekipa Sovjetske zveze. „ Huda borba je bila letos v hokeju na ledu kjer se ¡do zadnjega ni vedelo za prvaka. V zadnji tekmi je SZ premagala Kanado s 5:0 in osvojila prvo mesto z 12 točkami. Drugo mesto je zasedla čSiSR. ki je premagala. Sovjetsko zvezo s 5:4, izgubila s Kanado s 2:3 in igrala neodločno s Švedsko ter zbrala 11 točk. Kanada je dobila „bron“ z 10 točkami, izgubila je s Finsko in SZ. četrto mesto je zasedla Švedska, 5 Finska, 6. ZDA 7. Z. Nemčija in 8. Vz. Nemčija. Jugoslovanski hokejisti so se uvrstili v skupini B na prvo mesto in so premagali vse ostale tekmece: Japonsko s 5:1. Norveško s 3:2, Romunijo 9:5, Avstrijo 6:0 in Francijo 10:1. V smuku so se med 89 tekmovalci uvrstili A Klinar na 41. -mesto, Gazvoda na 47. in Jakopič na 51; v veleslalomu med 101 je bil Jakopič 43-, Klinar 52. in Gazvoda 58. ,S slalomu je bilo najprej izbirno tekmovanje in se je med 102 tekmovalcema le Jakopič uvrstil v finale ter je med 51 zasedel 28 mesto. Edina ženska zastopnica Majda A» k e le je nastopila v vseh alpskih disciplinah. Bila je med 39 tekmovalkami 36. v smuku, med 42. je zasedla 29. mesto v veleslalomu, v slalomu pa se je zelo izkazala, zasedla je 12. mesto. V klasičnih disciplinah še noben Slovenec ni presegel predvojnega Smolejevega uspeha. Vendar so se letos naši tekmovalci precej popravili. V teku na 15 km so bili m®d 75 tekmovalci: 40. Kerštajin 43. Mlinar in 45. Bavše; na 30 km med 66 tekmovalci: 44. Ker-štajn. 47. Mlinar in 49. Bavše. V teku na 50 km je bil med 51. tekmovalci Kerštaj® 35, Mlinar pa je odstopil. Skakalci so se dokaj uveljavili, po-sebn- Zajc tkd je bil na 70 metrski skakalnici 14.. na 90 metrski pa se je vrinil med najboljšo desetorico. bil je 9. Na 70 metrski skakalnici je nastopilo 58 tekmovalcev, na 90 metrski pa 59. Razen Zajca so se uvrstili na prvi skakalnici: 38. Mezeč, 46. Pečar in 51. Eržen; na drugi pa: 38. -Stefančič. 39. Pešar in 44. Eržen. Na tej X. olimpiadi, ki je bila od 6. 'd-o 20. februarja je tekmovalo 37 držav in 1291 tekmovalcev, novinarjev iz vseh delov1 sveta pa je bilo nad 3.000. Najmlajša udeleženka je bila 11 in pol letna romunska prvakinja Beatrica Hustiu; najmanjši tekmovalec je bil turški pmuear Ahmed Kibil, ki meri samo 142' cm, težak pa je 40 kg. najvišji pa je bil Norvežan Groeningen s 196 cm, zmagovalec v teku na 15 km. Na zasedanju olimpijskega odbora so sklenili, 'da bo prihodnja olimpiada v Sapporu na Japonskem od 4- do 14 februarja 1972. Japonci so na to že računali in so zato poslali večje število strokovnjakov v Grenoble, kjer so se zanimali za organizacijo tekem, in so celo merili razne .športne objeikte in naprave. V tekmi za balkanski nogometni pokal je ljubljanska Olimpija v Carigradu igrala neodločeno 1:1 s Fernebakče. v Sofij; pa je izgubila z- 1:0 s CDNA. Košarkarji Olimpije niso mogli zmagati praške Slavije doma s 24 koši razlike, -da bi se uvrstili v polfinale tekmovenja za evropski pokal. Premagali so Slavij; ysamo“ s 82:70. IZ TEDNA V TEDEN (Nadaljevanje s 1. str.) V Evropi je tajna komunistična organizacija začela izvajati teroristične napade na diplomatska predstavništva ZDA, Španije, Portugalske in Grčije. Na Nizozemskem je take napade na špansko poslaništvo izvedel Odbor za revolucionarno pomoč Prvi maj. Napade na diplomatska predstavništva omenjenih držav so komunisti poleg Nizozemske izvedli še v Belgiji, Angliji, Franciji in Italiji. Ti komunistični a-tentati imajo namen ustrahovati javno mnenje ter ga usmeriti proti ZDA zaradi ameriške pomoči Južnemu Vietnamu v boju proti ¡komunističnim napadalcem. V Egiptu so bili prejšnji teden veliki 'nemiri delavcev in študentov in to zaradi slabih socialnih razmer delavstva ter zaradi nizkih kazni, s katerimi so bili obsojeni častniki, ki naj bi bili krivi za lanski arabski poraz pred Izraelci. Proti demonstrantom je nastopila policija. Več izgrednikov je bilo ranjenih in zaprtih. Da bi pomiril javnost- je Nasser odredil nov proces proti častnikom, v javnem govoru v . mestu Helvart je pa prisegal, da bo Združena arabska republika dobila od Izraelcev zasedeno področje nazaj, pa naj stane ¡kar hoče. Istočasno je govoril tudi izraelski predsednik Eskol ter zatrjeval, da ne verjame, da bi se Sovjetska zveza vpletla v vojno, če bi prišlo do 'obnovitve vojaških akcij med Arabci in Izraelci. Sovjetski prseg v vojno akcijo na Bližin jem vzhodu bi pomenil začetek tretje svetovne vojne. V vsakem primeru bodo Izraelci z vso odločnostio branili svojo zemljo. Andrej Papandreou, siin biv. grškega ministrskega predsednika in pred- V NEDELJO, 24. MARCA 1968 ■bo na pravkar povečanem vrtu Slomškovega doma velika tombolska prireditev. Glavni dobitek je po izbiri: ALI HLADILNIK ALI STEREOFONIČNI KOMBINADO ALI TELEVIZIJSKI APARAT ALI PRALNI STROJ Dobitke jR oskrbelo podjetje „Bled“ — g. P. Novak po izredno nizki ceni ® Nabavite si tom-ibolske karte v predprodaji. ® Darujte dobitke 3 Otroci osnovnih šol bodo z zastonjskim; tablicami deležni še. posebnega žrebanja za bogate igrače. ® Oglejte si razsta-. vo počitniškega tečaja v Slomškovem domu. sednika razpuščene sredinske zveze, je v svobodnem svetu prevzel vodstvo vse-grškega osvobodilnega gibanja za zru-šenje sedanje grške vlade in za obnovitev demokratskega režima v tej državi. Predstavniki ZDA, Anglije in Sovjetske zveze so ise sporazumeli v Ženevi, da bodo nudili vso varnost sleherni državi, ki ne bo hotela izdelovati lastnega atomskega orožja. René Barrientos. predsednik Bolivije, je izdal navodila policiji, da mora izslediti voditelja levičarskih rudarskih 'sindikatov Juana Lechina. Po nekih poročilih naj bi bil Lechiin že v Boliviji, kjer da pripravlja oboroženo levičarsko vstajo proti vladi. Dr. Frei, krščansko demokratski predsednik Čila, je po neusipehu, ki ga je doživel s svojim zakonskim osnutkom o obveznem varčevanju, poslal parlamentu v odobritev zakonski osnutek o povišanju prejemkov privatnim in javnim nameščencem. Del poviška prejemkov bodo nameščenci dobivali tudi v bonih državne ustanove za zidanje hiš in stanovanj. Za kritje izdatkov za povišanje plač, vlada predlaga nova obdavčenja. O-■»■»<»■»-»« »o»»» Slovenski srednješolski tečaj v letu ISMIB V SLOVENSKI HIŠI O Pričetek v soboto 23. marca ob 15.30. Zadnjo šolsk0 uro bo pri-četna sv. maša. O Vpisovanje bo v soboto 16. marca ob 15,30; popravljalni izpiti pa isti dan ob 17. uri. ® Gg. profesorjem sporočamo, da bo šolska konferenca v prostorih Slovenske hiše 16. marca ob 15. V SLOVENSKI VASI • šolska konferenca: 10. marca ob 10.30. ® Pričetek pouka pa 23. marca- Pogoji za vpis I V prvi letnik 1. Uspešno opravljena slovenska osnovna šola. 2. Vpis v argentinsko srednjo šolo. V višje letnike: 1. Spričevalo o uspešno opravljenem nižjem letniku. 2. Obisk argentinske srednje šole. ......................................’"j Dr. Tone žužek ADVOKAT ■ ■ ! Lavalle 2327/33, p. 5o. Of. 10 £ ■ Uraduje ob torkih in četrtkih od 18. do 20. ure ■ j Na T.E. 34-8991/4203 vsak dan od 12. do 13. ure OBVESTILA Sobota. 16. marca 1968: V Slov. domu, Carapachay, ob 20. občni zbor SDO. N&delia, 17. marca 1968; V Slovenski hiši po mladinski masi sestanek SDO in SFZ. Franci Markež ;bo s skioptionimi slikami podal vtise z Antarktike. Na pristavi v Castelarju bo po sv. maši občni zbor SDO. V Slovenskem do-mu v Carapachayu bo po sv. maši družinski asado. 0>b 15. uri sestanek staršev, s pogovorom o naši šoli in vzgoji otrok. Ob 17. uri obvezen sestanek vseh članov doma zaradi gradnje novih prosotrov. Sobota, 23. marca 1968: V Slovenskem domu v San Martinu ob 20 asado v počastitev 20-letnice obstoja slovenskega pevskega zbora v San Martinu. V Slov. domu v San Martinu ob 17.30 občni zbor SFZ V Slovenski hiši ob-19. uri sestanek j članov SKAD-a. Na sporedu skopttčne slike s počitnic. Nedelja, 24. marca 1968: Slomškov dom, Ramos Mejia oib la tombola. V Slomškovem domu po dop. masi občni zbor krožka SDO. UKRAJINSKA E AT. UNIVERZA SLOVENSKI ODDELEK ZAČETEK ŠOLSKEGA LETA z inaugurad j skim predavanjem prof. Lidije Tauridzke o temi: Sodobni pisatelji pod sovjetsko diktaturo v osvobodilni avantgardi v nedeljo, 7. aprila, ob 13 v Slovenski hiši, R. Falcón 4158-REDEN POUK še bo začel v petek, 19. aprila ob 19. uri v Slovenski hiši, R. Falcón 4158. VPISOVANJE V 1. IN 2. LETNIK: V Slovenski hiši, R. L. Falcón 4158: a) Dušnopartirska pisarna — vsak idan v uradnih urah. fo) Pisarna Svobodne Slovenije — vsak četrtek od 19. urenaprej. c) V Ukrajinsk; hiši, R. L. Falcón 3950 — vsako nedeljo od 12. do 13.15 ure. i uwTfTtrrri--....«»....»—■■miwmmw—■ 1 * ■ I Pakete kakor tudi j denar za Veliko noč I najbolje in najceneje pošilja | - Calle Monte 2049, višina Rivadavia I 1 6400 (Omnibus 132 in 223 do Cara- J 5 bobo700) 1 Uradne ure od! 15. do 19. ure, ob ! sobotah od 10. do 12. ure 1 Pismena naročila in poštne nakaznice g na ZDENKA KALEČAK I" Casilla No. 340, Correo Central S Buenos Aires Vse pošiljke so zavarovane : V Slovenskem domu V SAN MARTINU bo* v soboto 23. marca ob 20 ASABB v počastitev 20-letnice ustanovitve Slovenskega pevskega zbora v San Martinu. Vsi iSanmartinčani 1 pokažimo hvaležnost svojim pevcem s tem, da se udeležimo tega asada. Prispevek za asado je 250 pesov. Prosimo, da se prijavite čimpreje pri odbornikih doma. Ob tej priložnosti sporočamo, da bo 28. aprila celodnevna proslava 7. obletnice blagoslovitve doma. MAŠ BOM, SAN JUSTO SLEHERNIK Zaradi tombole v Slomškovem domu prestavljen na nedeljo 7. aprila 1968- BRALI SMO: ,Né( strokovno ) a Sestave in dosežki jugoslovanske reprezentance na X. Olimpiadi v Gre-■noblu so bili povod raznim neugodnim komentarjem v jugoslovanskih časopisih. Vodstvo reprezentance je na te komentarje odgovorilo, da so dosežki reprezentantov zadovoljivi in kaj več v tak0 hudi mednarodni konkurenci ni pričakovati, ker v mnogih disciplinah o prvih mestih ne odločajo več sekunde, niti desetinke sekund, pač pa samo stotinke. Zoran Polič, predsednik jugoslovanskega olimpijskega komiteja, je dejal, ida je z uspehi in prizadevanji tekmovalcev povsem zadovoljen. Izjavil je, -da se čudi pisanju dela tiska doma, ki zavzema do vloge jugoslovanske e-kipe nekoliko podcenjevalno ali senzacionalistično stališče- L jub.l jamsko ,,Delo“ je z dne 14. februarja prineslo pod zaglavjem „Malo za šalo, malo zares“ članek pod naslovom “Ne(strokovno)”, v katerem iaje “predloge”, kako bi bilo treba sestaviti reprezentanco, 'da bi bila kos zahtevam jugoslovanskega tiska: Hokejisti dobro, smučarj; se dobesedno sprehajajo po progah! Tako so napisali tovariši iz Večernih novosti. Kaj sedaj? Tudi s te olimpiade ne bo nobene kolajne za Jugoslovane. Treba je brezpogojno in nujno u-.