GLASILO KRAJEVNE SKUPNOSTI IN DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ KS CENTER NOVO MESTO ■F TRGU isfassssssss!! LETO 2. SEPTEMBER 1988 ŠT. 2. BOSTE SPET PRIŠLI? — Kaj vraga seje v tem trenutku dogajalo na velikem odru, boste rekli, ko si boste ogledovali tole fotografijo z lanskega druženja. Veselih obrazov tudi letos zagotovo ne bo manjkalo. Pridite, če ne zaradi tega, da se boste nasmejali, pa zaradi golaža. Naš 4. krajevni praznik Proslava z družabnim srečanjem bo v soboto, 10. septembra, na prostoru pred ekonomsko šolo — Dobimo se ob 17. uri Leto je naokoli in spet je tu naš krajevni praznik. Letos ga, v spomin na 8. september 1943, ko je bilo naše mesto prvič osvobojeno, praznujemo četrtič zapored. Tudi to pot bo naše praznovanje podobna veselica kot lanska. Tisti, ki ste jo doživeli, imate zagotovo lepe spomine nanjo. Se vedno je mnogim v očeh živa slika lepega septembrskega sončnega popoldneva na prostoru pred ekonomsko šolo. Veliko glasbe, humorist Lojze Ambrož, čarovnik, taka in drugačna tekmovanja, nagrade, golaž in še vrsto drugih lepih in veselih trenutkov je bilo na našem prvem skupnem druženju. Saj res, boste rekli, bilo je res krasno, in če ste bili med tistimi možakarji, ki so v šolski kleti točili vino, se tega srečanja še posebej spominjate. Tudi letos so se priprave za naše drugo skupno druženje že pričele. Čeprav smo rekli, da bo naše drugo praznovanje v senci Ragovega loga, smo si premislili in spet se bomo srečali na starem prostoru, pred ekonomsko šolo. V našem gozdičku onstran Krke še marsikaj manjka, da bi lahko naredili tako veselico, kot bo ta, predvsem pa nam manjka denarjev. * Torej, ta sobota bo spet naša. Aktivisti smo že pripravili vsepo-tebno, da nam bo tudi na ta dan ostal za nekaj časa v spominu. Tudi naše drugo druženje bo zanimivo tako za starejše, mlajše in najmlajše. Na ta dan, v soboto, 10. septembra, bodo za ves promet zaprli Jerebovo ulico in Ulico talcev, veseliščni prostor pa uredili pred ekonomsko šolo. V primeru, da bo ponagajalo vreme, bo naše drugo srečanje v prostorih srednje gostinske šole v pritličju. Prireditev smo si zamislili v treh delih: ob 17. uri bo program, ki so ga pripravili mladi iz naše KS in bo posvečen praznovanju, v drugem delu bomo pripravili športna tekmovanja, ki jih bodo vodili aktivisti DPM Center. Za najboljše v posameznih kategorijah bodo pripravljene nagrade. • Vsak krajan bo brezplačno dobil skodelico golaža, ostalo hrano in pijačo pa bo imel na skrbi Lojze Rezelj, gostinec v naši krajevni skupnosti._________ Seveda bo ta popoldan še veliko zanimivih stvari, ki vas bodo spravile izza klopi. Igrala bosta vodja ansambla Slavček s svojim sinom in ansambel Proteus, ki zato že lep čas vadi v Kovačičevi garaži na koncu Jerebove ulice. Taka sobota je v naši krajevni skupnosti ena sama v letu, zato ne zamudite priložnosti Poveselite se in razveselite tudi druge. Z našim druženjem bo manj osamljenih src, več nasmejanih in radostnih. Pa pomislite: živimo skupaj, pa se niti ne poznamo! JANEZ PAVLIN Na trgu izdaja svet Krajevne skupnosti Center. To številko je zbral in uredil Janez Pavlin, pomagala sta še Stojan Jakovljevič in Zvone Špelko. Tehnično uredil Dušan Pezelj. Grafična priprava DIC tozd Grafika, razmnožil Stane Opara v 700 izvodih. ČIGAVO BO DIRKALNO KOLO? Za naš praznik bomo letos prvič pripravili tudi srečelov z enim samim glavnim dobitkom. Povsem novo dirkalno kolo z desetimi prestavami, vredno okroglih §0 starih milijonov, boste na naši veselici lahko dobili le za 300 starih jurjev in z malo sreče pri žrebanju. Prodali bomo dvesto številk in če bo izžrebana vaša, se boste domov lahko peljali s kolesom. Pa veliko sreče! SREČELOV Praznih srečk ne bo. Več kot 500 dobitkov na srečkah za 500 din, med njimi gugalnik, ura, blago, potovanja, torta in še marsikaj. ZABAVNE IGRE Vlečenje vrvi Tek v vrečah Igra s klobuki Napihovanje balonov Tekmovanje z žlicami Ples z jabolki Izbor najboljšega pevca, pevke in plesnega para V igrah sodelujejo tudi odrasli. CENIK NA VESELICI KS CENTER Golaž bo za vse udeležence zastonj, nastopajoči v programu bodo dobili sendvič in oro. V Rezljevi prikolici pa bo po najnižjih cenah: VINO — 3000 din PIVO — 1500 din RADENSKA — 1500 din STIL — 2000 DIN ORANŽADA — 500 din KAV — 500 din HOT DOG — 2000 din KOTLET — 4000 din Tako poceni je lahko le še pri vas doma! Mala zgodovina »velikega« mostu V 37 letih trije mostovi v Ragov log — Brez vojakov spet ne bi šlo — Most je stal ________________245 milijonov dinarjev ta* v . BETON IN LES — Betonski stebri v jeseni in leseni oklep spomladi. Most v »mestna pljuča« je v jtesetih mesecih postal resničnost. Db/Sj Na dan vstaje 22. julija 1951, je lesen most prvikrat povezal Novo mesto z Ragovim logom. V manj kot mesecu dni so ga postavili vojaki enote Jova Ro- je zbralo le nekaj. Štabu in enoti Jugoslovanske armade se je zahvalil tajnik Mestnega ljudskega odbora Franc Zagorc, član MLO Boris Andrijanič pa je najzaslužnejšim vojakom podelil denarne nagrade. Trak sta skupaj prerezala kapetan Rifelj in Zagorc. Po dobrih osmih letih čez leseni most že ni bilo več varno v Ragov log. Spomladi 1961 so ga zaprli, vendar je še v istem letu prišlo do njegove obnovitve. Spet so prijeli vojaki in 18. junija istega leta je kapetan JLA Miloš Pilič vpričo več kot sto No- vomeščanov raportiral predsedniku občine Ludviku Golobu, daje inženirska enota v 24 dneh zgradila most. Predstavniki občinskega ljudskega odbora so nato enoti JLA v zahvalo podarili televizor, komandirju in podoficirju pa so izročili osebna darila. Novi most je bil v primerjavi s prejšnjim pravi lepotec. Bil je nekaj nižji in kar za meter ožji od prejšnjega. Material zanj je veljal 6 milijonov di-naijev, delo pa so vojaki opravili zastonj. Tudi drugi most ni vzdržal več kot četrt stoletja. Zadnja le- siča, pomagali pa so jim tudi delavci mestnega podjetja Park. Delaje vodil mestni ljudski odbor. Prvi most je bil dolg 137 metrov in širok 3,20 m. Na levem bregu Krke je bil s posebnim nadmostom povezan z Ger-dešičevo ulico. Čeprav so se ljudje novega mostu veselili, za otvoritev niso vedeli, zato se jih DOGODEK, KI SMO SI GA ŽELELI — Otvoritve mostu se je udeležila kar preceješnja množica krajanov. (Vse fotografije: Janez Pavlin) ta je bil že tako utrujen, da je skorajda končal v valovih narasle Krke. Zaradi varnosti so ga morali pred nekaj leti zapreti. Ugibanj o tretjem mostu je bilo konec v lanskem avgustu, ko so krajevne skupnosti Center, Mestne njive in Majde Šilc skupaj s Skupnostjo krajevnih skupnosti zbrale toliko poguma, da so pričeli z gradnjo. Spet so prvi na pomoč prišli vojaki. Ponto-nirska enota Stjepana Tuška iz VP 3957 je sodelovala pri pripravi del, delavci GIP Pionir pa so s svojimi kooperanti postavili betonsko ogrodje mostu. Dobro se je izkazal tudi obrtnik Slavko Blažič z Malega Slat-nika, kije mojstersko izvedel leseni del, Jože Turk pa je s svojimi delavci uredil dostope na novi most. V soboto, 4. junija, je mesto končno dočakalo slavnostno otvoritev. O gradnji mostu je spregovoril predsednik Skupnosti krajevnih skupnosti novo mesto Niko Galeša, Katarina Turčin, malošolarka iz vrtca na Ljubljanski cesti, pa je prereze-la trak. Slovesnost so z recitacijami in pesmimi popestrili učenci Družboslovne in ekonomske srednje šole in otroci iz vrtca ob Ljubljanski cesti. Tretji most je veljal 245 milijonov dinaijev in je po zagotovilu graditeljev narejen tako, da bo zdržal »večno«. | p Pravi, da bo izpregel Med tistimi, ki so najbolj predani delu v organih naše krajevne skupnosti, jepra v gotovo Štefan Seničar, sedanji predsednik skupščine krajevne skupnosti. Začel je pred 16 leti kot predsednik tedanje krajevne skupnosti Novo mesto. V letih 1977—1981 je delal kot podpredsednik in predsednik skupščine skupnosti krajevnih skupnosti Novo mesto. V naslednjem štiriletnem mandatu je postal predsednik sveta KS Center. Danes mu kot predsedniku skupščine KS Center teče zadnje leto predsednikovanja. Sedaj pravi, da bo izpregel. »Treba je novih moči. Na skupšini krajevnih skupnosti sem najstarejši predsednik in nič kolikokrat se zgodi, da sem pri reševanju problemov drugačnega mnenja od ostalih. Tudi v krajevni skupnosti bi lahko naredili več, če bi bili ljudje zato. Predstavnike skupščine največkrat zanimajo le težave okoli njegove hiše, škarpe ali ograje, za širše družbene probleme pa jim ni mar. Tudi delegati so bolj številke. Tisti, ki so jih delegirale delovne organizacije, se sej sploh ne udeležujejo, tako da lahko rečem, da tak delegatski sistem ne velja več«, kritično razmišlja Štefan. Kljub takemu stanju pa se je v tem času v krajevni skupnosti kar precej naredilo in s še tako majhno stvarjo je kar precej dela in skrbi. Predvsem pa se vedno vse vrti okoli denarja. Štefan je v teh stvareh doma, saj je bil ves čas po vojni načelnik uprave za družbene prihodke na okraju in kasneje načelnik oddelka za finance občine Novo mesto, kjer se je pred osmimi leti tudi upokojil. Nekatere želje pa v njegovih štirih mandatih še niso postale resničnost. »Želel bi, da bi se v najkrajšem času končno uredilo otroško igrišče na Glo-bevnikovem vrtu, oba jezova na Krki, mestno obzidje na Šancah, promet skozi mestno jedro in še kaj«, je pogovor zaključil predsednik Štefan. J. P. Krka, jezova ■ ■ ■ v v in igrišče Stojan Jakovljevič je že ves čas, odkar je postal predsednik sveta krajevne skupnosti Center, postal tudi del Glavnega trga. Videvamo ga z mapo pod pazduho in s polno glavo problemov. »Moram sem, moram tja, še to je treba danes postoriti,«pravi in hiti naprej. Mnogi ga poznajo kot ribiča in upokojenega vodjo ribogojnice na Dvoru. Trnek in Krka mu še danes pomenita največ, zato ga še posebej skrbi usoda Krke. »Pred leti je Območna vodna skupnost Dolenjske obnovila jez pri Seidlovem mlinu, danes pa že propada. V jezu so razpoke, ki puščajo vodo, umazana gladina Krke pa ostaja pred jezom. Še v slabšem stanju je jez pri Seidlovi žagi, ki je praktično že razpadel. Oba jezova bi moral dati v program obnove že za naslednje leto, sicer bo ogroženo rastlinstvo in vodni živelj v reki Krki, ne nazadnje pa gre tudi za videz našega mesta. Mislim, da smo mi ribiči še pripravljeni pomagati, kot je bilo to pri jezovih v Rumanji vasi in Lešnici, seveda pa pričakujemo tudi pomoč JLA, načrte in material pa od Območne vodne skupnosti Dolenjske«. Za programe komunalnih dejavnosti so v naši krajevni skupnosti zelo skopo odmerjena finančna sredstva, čeprav bi bila glede na tako staro mestno jedro še kako potrebna. Nujna bi bila temeljita obnova stavb, posameznih ulic in raznih komunalnih naprav. V minulem letu smo ves denar namenili izgradnji mostu v Ragov log, že naslednje leto pa bo večina komunalnim storitvam namenjenega denarja odšlo za novi most na Loki. Tako kot prvije tudi drugi most prepotreben, druga dela pa morajo nekoliko počakati. Kljub temu najmlajši krajani lahko pričakujejo svoje igrišče na Globevnikovem vrtu. Igrala zanj so že naročena, pred postavitvijo pa morajo pridobiti še gradbeno dovoljenje. Trgovina naša vsakdanja V Centru manjka specializiranih trgovin — Tržnica postaja Ponte rosso — Komunalni čuvaj bi rešil _______marsikaj — Trgovina se že gradi Trgovina je v ožjem centru mesta dokaj dobro razvita, vendar manjka specializiranih trgovin in sodobne postrežbe. V našem centru se največkrat srečujemo s trgovinami, kjer prodajajo vse. V Ljubljani so pred kratkim odprli trgovino, kjer na majhnem prostoru nudi celotno delikatesno ponudbo (npr. 40 vrst sira). Pa poglejte, kaj je mogoče dobiti v naših delikatesah. Resno je potrebno razmisliti tudi o specializirani prodajalni sadja in zelenjave, še posebej sedaj, ko imamo urejeno hladilnico. Boste rekli, saj imamo tržnico. Že, že, kaj pa cene. Te so vsak dan drugačne, najvišje pa v nedeljo, ko ni konkurence. Tudi tržnica je trgovina, vendar to, kar se v letošnjem letu pojavlja na njej v obliki kiča in druge šare, ni več v ponos našemu mestu. Potrošniški svet, kije o teh problemih razpravljal, meni, da bi veljalo razmisliti in tržnico preseliti na ustrezno lokacijo, na tej pa obdržati manjšo in kvalitetnejšo ponudbo za potrebe mesta. Tudi izložbe trgovin so okras mesta in predvsem zrcalo prodajalne. Žalostno je, da se tega premalo zavedajo same trgovine, še posebej pa njihovi aranžeiji. Trgovine naj bi skrbele tudi za čistočo okoli prodajaln, zato bi se morale opremiti z ustreznimi zabojniki za odpadke. Nenazadnje pa velja opozorilo tudi z delavce Komu- nale, ki morajo poskrbeti za reden odvoz odpadkov. Veljalo bi razmisliti tudi o komunalnem čuvaju, ki bi skrbel in opozarjal kršitelje na red in čistočo. Njegova skrb bi bile tudi zelenice in mestni parki. S seje potrošniškega sveta KS Center Z graditvijo velikih blagovnic in veletrgovin v mestu se krajani naše krajevne skupnosti po večini niso strinjali in so predlagali, da se blagovnica Emone zida np. r. na ragovskem polju ali v drugih stanovanjskih soseskah. Sestanek s predstavniki izvršnega sveta in krajevne skupnosti Center se je končal uspešno in danes smo priča, da so se gradbena dela za novo blagovnico že pričela. Kljub nasprotovanju se ni dalo kaj narediti, saj smo zazidalni načrt sprejeli in potrdili že leta 1983, investitorji Emona Dolenjka, Pionir in PTT pa so že pred pričetkom gradnje vložili znatna sredstva (tudi za prestavitev komunalnih naprav). Blagovnica bo torej do leta 1990 tudi končana. Pridobili bomo nekaj parkirišč v podzemeljskih garažah, izgubili pa avtobusno postajo. To bodo preselili na parkirišče pri stadionu tedaj, ko bo zgrajen most na Loki. J. P. DPM CENTER VZOR OSTALIM — Društvo prijateljev mladine v naši krajevni skupnosti je že nekaj let vzor sorodnim društvom v občini, seveda pa je že vsa leta tudi najbolj delavno v naši krajevni skupnosti. Za to je zaslužna peščica aktivistov, ki ne skrbi le za dobro počutje naših mladih krajanov, ampak tudi nas odraslih. Čez leto pripravijo več akcij, tako kot nepozabni počitniški hura v komajda odprtem Ra-govem logu ob zaključku šolskeg leta. Družabnih igric z nagradami za najboljše ni manjkalo, za veselo razpoloženje ob hrani in pijačo pa so poskrbeli kar fantje domačega benda Proteus. Na sliki: zabavne igrice v senci dreves Ragovega loga. /* s MESTNO OBZIDJE ŠANCE Šance so edino obzidje v našem mestu. Sedanje stanje Šanc je zelo slabo: nastale so večje zajede in razpoke, zob časa je naredil svoje, ponekod je zid od temeljev porušen. Šance imajo pomembno zgodovinsko vrednost za naše mesto. Gledano v tej luči, je nujno, da začnemo akcijo za zaščito in obnovo le-teh. Ob Šancah je lepa aleja s kostanji, ki je sedaj zapuščena in polna smeti. Čudovit je razgled na Krko, Gorjance in Rog ter na bližnje gričevje. Zgodovinskih in kulturnih znamenitosti ni možno obravnavati na ravni krajevne skupnosti, ker imajo neprimerno širši pomen. Zaradi tega je potrebno strniti vse moči, vložiti veliko dobre volje ter zbrati potrebna sredstva za zaščito teh zgodovinskih in kulturnih vrednot. STOJAN JAKOVLJEVIČ NAJVEČJA DOBRODELNA PRIREDITEV V soboto, 17. septembra bo na našem Glavnem trgu doslej največja dobrodelna prireditev na Dolenjskem pod naslovom »Darujmo zase«. Trg bo ta dan spremenjen v velik zabaviščni prostor, kjer bodo med 12. in 24. uro nastopale razne glasbene, zabavne in druge skupine ter posamezniki iz Dolenjske, Bele krajine in Posavja. Orga-nizatorji, skupina zanesenjakov in članov sklada za nabavo dragih medicinskih aparatov, ki deluje pri občinskem odboru Rdečega križa v Novem mestu, želi ob pomoči Dolenjskega lista, Studia D in delovnih organizacij zbrati kar največ denarja za mamograf (aparat za zgodnje odkrivanje raka na dojki). Pridite tudi vi in z nakupom priponke prispevajte, da bo ta dobrodelna prireditev čimbolj uspela. Koliko nas je vil krajevnih skupnostih V Skupnosti krajevnih skupnosti Novega mesta je 11 KS, v katerih živi naslednje število krajanov: 1. Drska 3818 2. Majde Šilc 3137 3. Kandija-Grm 2921 4. Bršljin 2377 5. Ločna- Mačkovec 2207 6. Mstne njive 1346 7. Center 1176 8. Šmihel 909 9. Žabja vas 900 10. Gotna vas 871 11. Regrča vas 741 Moja krajevna skupnost Zelo sem ponosna, da stanujem v Krajevni skupnosti Center. Tu se je mesto začelo, tu je Krka, ki ga obdaja kot ljubica zvesta... Naš nepozabni Ragov log, naš novi most, vrtovi tik ob Krki pa ribiči z vedrim obrazom, to je naše in moje mesto. Mlada sem še in mojih nekaj let je kot kaplja v morje več kot 600-letne zgodovine tega mesta. Breg še poje starodavno pesem, nad njim pa se bohoti stari kapitelj, ki je vzdržal že nekaj stoletij. Presune me pogled na najs-tarješo hišo v Vrhovčevi ulici, na kateri je zarisan čas preteklosti. Majhna okna in nizka vrata, pa vendar v njej še vedno prebivajo ljudje. V Novem mestu je res veliko raznih prireditev. Najbolj všeč so mi tiste, ki jih pripravlja društvo prijateljev mladine. Mladi se odpeljemo na izlete, se zabavamo pri raznih igrah. Rada imam svoje vrstnike, seveda pa moramo spoštovati tudi starješe krajane. O svoji krajevni skupnosti pišem zato, ker se bom kmalu potem, ko boste to prebrali, preselila v drugo. Odšla bom s težkim srcem in vem, da se bom med svoje nekdanje prijatelje še vedno vračala. Težko bom pozabila naš blok na Jerebovi 20, njegovo okolico, ki nam je bila igrišče, in vse njegove prebivalce. Nasvidenje! TINA ŠPELKO 5. razred O. Š. Katja Rupena Slovenija Moja dežela. Skl Na trgu II 26620/1988 wmwm COBISS o ' TAKO JE BILO LANI, KAKO PA BO LETOS? — Tudi drugo naše družabno srečanje ne bo ostalo brez tradicionalne kolesarske tekme za vse kategorije. Letos pripravljamo novost: tekmo za malo starejše kolesarje (očije in mamice). Start prve tekme bo ob 18. uri. Trenirajte, splačalo se bo! DPM pripravlja bogate nagrade. KATV le postaja resničnost Kdo je kriv za zamudo — Prvi priključki še ta teden NOVO MESTO — Prvi naročniki kabelske televizije v soseskah Brezov log Mestne njive in del Centra v Novem mestu si končno lahko oddahnejo in otresejo skrbi, da 1000 mark (seveda v dinarjih) niso izgubili, temveč koristno naložili. Natanko po letu dni, 4. septembra lansko leto se je prvič sestal gradbeni odbor za izgradnjo kabelskega omrežja, se 1. A gradbena faza že približuje končni uresničitvi. V ponedeljek je v sprejemno hišico na vrhu Marofa že prišla slika in ton 9 satelitskih programov, čeprav so sprva računali na sprejem le osmih. Poleg dveh parabol (krožnikov) je pri hišici postavljen tudi 15-metrski antenski stolp, na katerem so tri antene za šest radijskih programov in tri antene za sprejem treh zemeljskih TV programov. Postavili bodo tudi četrto dvojno anteno za program koprske TV, katere signal na ta del Marofa prihaja nekoliko slabši. Skratka, na Marofu bo še v tem tednu vse pripravljeno za pošiljanje slike prvim 500 naročnikom. Delavci obrtne zadruge iz Čakovca, ki so izvajalci del, in tisti, na katere bi se bilo potrebno jeziti zaradi zamud, so napeljali vse sekundarne priključke. V tem tednu bodo pričeli postavljati še omarice za ojačevalnike in razpeljavevpo posameznih hišah in stanovanjih. Že konec tedna lahko prvi naročniki na Mestnih njivah pričakujejo sliko z Marofa, ostali naročniki pa do srede septembra. Če ne bo nepredvidenih težav, bodo vsak dan na omrežje priključili 40 naročnikov. V tem času so pričeli napeljevati tudi omrežje v KS Mačkovec, Cegelnica in preostali del Centra, takoj zatem pagodo na vrsti stanovalci v KS Majde Šilc, Mali Slatnik in Žabja vas. J. PAVLIN 4, X J' ■ i *■ Izid našega glasila so omogočili: ★ Beograjska banka Novo mesto ★ Obrtno združenje Novo mesto ★ Dolenjka Novo mesto ★ KZ Krka Novo mesto ★ Novotehna Novo mesto ★ Astra Zagreb — poslovalnica Novo mesto ★ Društvo računovodij Novo mesto ★ Bajram Adem — slaščičar Novo mesto ★ Jugobanka Novo mesto ★ Bihar Josip — fmomehanik Novo mesto ★ Djona Škreli, zlatar Novo mesto ★ Mercator Novo mesto ★ Društvo upokojencev Novo mesto ★ Ljubljanska banka Novo mesto ★ Zavarovalna skupnost Triglav Novo mesto ★ Avtobusni promet Gorjanci Novo mesto ★ Novoles trgovina — EPP ★ Tovarna zdravil KRKA NA VRHU MAROFA — Postavljanje antenskega sistema za omrežje kabelske televizije. Spodaj sta parabo-lični anteni za sprejem satelitskih programov, na stolpu pa antene za sprejem zemeljskih TV in radijskih programov. (Foto: J. P.)