512
Listek.
grešamo dobrih monografij o naših narečjih, o najboljših naših pisateljih. Časopisi se branijo takšnih spisov. Ali naj zato o teh stvareh ničesar ne pišemo in o svoji domovini, o svojem narodu in o svojem slovstvu ostanemo večni nevedneži? In ker nimamo strokovnih časopisov, zato ne moremo znanstvenih razprav dajati drugod na svetlo, nego v Matičinih knjigah. Vsaki narod, ki se je hotel omikati, je tudi resno gojil znanstvo, katerega enostransko leposlovje ne more nadomestiti.
Odbor je zatorej te misli — in v tem se skladajo z njim tudi mnogi odlični pisatelji slovenski — da vsaj tretjina Matičinih knjig bodi tudi poslej odprta znanstvenim razpravam. Slovenska Matica nikakor ne namerava odbijati leposlovja — saj je to doslej že jasno pokazala — temveč nje želja je, da po svoji moči da tudi leposlovju v svojih knjigah odlično mesto, poleg njega pa goji  tudi znanstvo  ter  tako izpolnjuje določila svojih pravil.*
Predsednikov ta ogovor je izzval že rezek odgovor v »Edinosti*. Ker se po njem čutimo kolikor toliko prizadete tudi mi, si pridržujemo tudi rni nekaj opomb za katero prihodnjih številk.
Še nekaj glede jezika v Stritar - Jurčičevi izdaji Prešernovih »Poezij*. Zdaj, ko je razložil g. V. Leveč, da je jezik v omenjeni izdaji prenaredil Levstik, a nobeden izmed obeh izdajateljev, meni pravzaprav ni treba popravljati »krivic« —- dasi sem naprošen za to — ker je bila moja trditev samo pomota, ne krivica. »Krivico« dela tisti, katerega vodi »animus iniuriandi«, in tega gotovo nobeden razsoden Slovenec ne bode iskal pri meni. Oglašam se tukaj zaradi tega, ker mi je s tem dana prilika povedati, da sem se obrnil ob svojem času v Ljubljano na dotično mesto, proseč, naj se mi blagohotno pošlje na ogled tisti del Levstikove zapuščine, ki je slovstvene vsebine, pa nisem dobil niti odgovora. To je bilo takrat, ko je bila zapuščina v beležnikovih rokah. Gotovo sicer ni, pač pa je verjetno, da bi bil zasledil tudi jaz Levstikovo roko v Prešernovi izdaji. —¦ Mimogrede naj omenim, da sem se obrnil pred 12 leti v Oxford do knjižnice »Indian Office* zaradi neke knjige, in da sem jo takoj dobil na posodo. V naših ozkih slovenskih mejah in malenkostnih razmerah pač ne bi škodilo, ako bi se proti   slovenskim pisateljem postopalo nekaj  bolj vljudno.
Ob tej priliki prosim, naj blagohotno popravi pomote v moji knjigi vsakdo, kdor zasledi kaj napačnega; vse to se porabi v IV. zvezku. Hvaležen bom za vsako popravo, kvitiral jih pa ne bom, ker je škoda časa in papirja.
V Borštu pri Trstu  21. julija  1896.
Dr.   Glaser.
»Pedagogiško društvo« v Krškem nam je poslalo ta-le poziv, ozir. naznanilo v ponatisk:
»Poziv!
»Pedagogiško društvo« je z izdajo 6. letnika dopolnilo 10. leto svojega obstanka.
Slovensko učiteljstvo se ozre lahko z zadovoljstvom na prvo desetletje tega društva; kajti društveno delovanje so pohvalno priznale ne samo višje šolske oblasti, ampak društvene knjige so bile tudi pri predlanjski učni razstavi v Gorici odlikovane.
Listek.                                                           513
Pri tej priliki izreka odbor vsem dosedanjim podpornikom in sode-lovalcem najtoplejšo zahvalo ter jih prosi še daljnje naklonjenosti.
Odbor ima sicer že nekaj gradiva nabranega za prihodnjo knjigo, ki izide po novem letu, vendar se mu jako ustreže z novimi spisi pedagogiško-didaktiške vsebine.
Društvo pa potrebuje tudi še obilne gmotne podpore, da bode moglo poravnati vse tiskovne stroške ter založiti kako novo knjigo. Najbolje bi se nam ustreglo z obilnim naročevanjem do sedaj še ne razpečanih društvenih knjig. Zato vljudno vabimo slov. učiteljstvo in razumništvo, naj seže po teh knjigah ter društvu pripomore do boljšega gmotnega stanja, ki je potrebno k daljnjemu uspešnemu delovanju. Ob enem pa prosimo, naj ostanejo tudi vsi dosedanji člani društvu zvesti; naše gg. profesorje in prečastito duhovščino pa še posebej najvljudneje vabimo, naj pripomorejo društvu s pristopom in sodelovanjem do tega, da bode »Pedagogiško društvo c ustrezalo popolnoma ljudskemu in srednjemu šolstvu slovenskega naroda!
V Krškem, meseca julija   1806.                                     _ „
Odbor.
Nerazprodane društvene knjige so :
III.    Pedagogiški letnik, cena gld. r.40. Vsebina: Izkustveno dušeslovje. Nekaj odlomkov iz Jana Amosa Komenskega »Didaktike*. V šolski delarnici. Spomini na Dunaj. Pogled na pedagogiško polje 1. 1888. Poročilo o »Prvi stalni učilski razstavi* na Slovenskem. Poročilo o društvenem delovanju.
IV.   Pedagogiški letnik, cena gld. 1-40. Vsebina: Jezikovni pouk v ljudski šoli. I. del. Navod k početnemu risanju in oblikoslovju. V šolski delarnici. II. Iz risarske izložbe v Norimberku. Vpliv prirode in hrane na zdravje človeško. Pogled na pedagogiško polje 1. 1889. in 1890. Poročilo o prvi stalni učilski razstavi na Slovenskem. Poročilo o društvenem delovanju.
V.   Pedagogiški letnik, cena gld. i^o. Vsebina:- Jana Amosa Komenskega I. Šola v igri. II. Kako pregnati lenobo iz šol. Simon Rudmaš, koroški šolnik in domoljub. Enostavni predmeti iz stavbarstva in strojstva. Kotomerstvo. Iz norimberške risarske izložbe II. Pogled na pedagogiško polje 1. 1891. Statistiški pregled ljudskega šolstva v Avstriji 1. 1890. Poročilo o prvi stalni učilski razstavi na Slovenskem. Poročilo o društvenem delovanju.
VI.   Pedagogiški letnik z znano vsebino. Cena za neude gld. i"50. Občno vzgojeslovje po 80 kr.
Občno u k o s*l o v j e po 80 kr.
Izkustveno dušeslovje po  80  kr.
Jezikovni pouk v ljudski šoli I. del po 80 kr.
Nazorni pouk v ljudski šoli po   1  gld.  5o kr.
Navod k početnemu risanju in oblikoslovju   po 40 kr.
Pouk o  črtežih po  50  kr.
Pri cenah je vračunjena tudi že poštnina. Vse te knjige se lahko naroče v vsaki knjigarnici ali pa naravnost pri odboru »Pedagogiškega društva*  v Krškem.
I. in II. Pedagogiški letnik sta razprodana.