420
Nova deželna bolnica v Ljubljani.
Slovesnim načinom otvorila se je 16. oktobra t. L ter izročila svojemu namenu nova deželna bolnica v Ljubljani, opremljena in oskrbljena z vsemi napravami, katere zahteva moderna zdravniška veda. Vse, kar se je pri slicnih zgradbah spoznalo kot dobro in praktično, zjedinilo se je tu v harmonično celoto in dežela kranjska dobila je z humanitaren zavod, na kateri sme po pravici biti ponosna
Že več deeenij stare so pritožbe, da deželna bolnica ne zadošča ve<^ svoji svrhi in ni ga. bilo skoraj deželnozborskega zasedanja, v katerem bi se o tej zadevi ne bilo govorilo in in razpravljalo, ali ogromne denarne žrtve, katere so se zahtevale za projektovano bolnico, oplašile so deželni zastop in tako se je ta nujna zadeva odlagala od leta do, leta. Še le leta 1893. odločil se je deželni zbor definitivno za zgradbo nove bolnice. Dnj 23. julija 1893. se je z zgradbo praktično pričelo in po dveletni gradbi je nova deželna bolnica 16. t. m. dodelana in slovesno otvorjena Bolniki in bolniško osobje preselili se bodo večinoma še ta teden v novi zavod.
Nova deželna bolnica zgrajena je po tako zvanem pa-viljonskem sistemu, kateri je bil najpreje izveden na vzgleden način v bolnici Lariboieiere v Parizu in kateri je sedaj splošno priznan kot najprikladnejši. Po tem sistemu ločene so strogo ne samo razne bolezni, nego tudi uprava, gospodarstvo in več ali manj šumno delovanje, katero neogibno provzroča preskr-bljevanje več stotin bolnikov. Vsled tega loč.ti je vseh 15 objektov, iz katerih obstoji nova deželna bolnica, v dve skupini ia sicer v skupino pravih bolniških paviljonov in skupino upravnih in gospodarstvenih paviljonov s pritiklinami. K prvi skupini spadajo: 1.) Pavilijon za medicinske bolnike s 150 posteljami; 2.) pavilijon za kirurgične bolnike s 134 posteljami; 3.J paviljon za kožne bolezni s 66 posteljami; 4) paviljon za očesne bolezni s 53 posteljami; 5) paviljon za porodništvo in ginekologijo 43 s posteljami; 6 ) paviljon za infekcijozne bolezni s 24 posteljami in 7.) paviljon za hiralce s 98.' posteljami. V vseh teh sedmih objektih je toraj prostora za 568 oseb, neračunajoč strežniško osobje. V jsku-pino pripadajočih objektov spadajo: 1.) administracijsko poslopje s prostori za ravnateljske in upravne pisarne, za vzpre-jemanje bolnikov, za hišno lekarno, s stanovanji lekarnarja, bolniškega duhovna in vratarja 2.) gospodarsko poslopje s centralno kuhinjo, pralnico in z raznimi pritikhnami, s stanovanji usmiljenih sester in kaptrlico ; 3 ) paviljon za kotle in stroje ter za skladišče premoga; 4.) dezinfekcijska naprava s hlevom in kolnico; 5.) mrtvašnici; 6) ledenica in rezervno skladišče za premog; 7.) paviljon s stanovanji upravitelja in kontrolorja in 8.) paviljon s stanovanji strežajev in kurjačev. Vsa iposlupja zavzemajo 12^/2 oralov ali 72.000 kvadratnih metrov.
Podroben  opis vseh  teh  objektov   bi   bil  preobširen za to  poročilo,  zatorej   omenjamo,   da  v   pavilijonih   za   bolnike
Novice.
421
spada na vsako postelj 7 do 9 kvadratnik metrom tal in — ker so dvorane visoke po 4*2 tn — 30 do 38 kubičnih metrov zraka. Ventilacijske naprave, ki so povsod v zvezi s kurjavo, urejene so tako, da se v sobi nahajajoči zrak vsako uro 2Y2krat prenovi, tako, da vsak bolnik dobiva vsako uro 75 do 95 kubičnih metrov svežega zraka, po zimi tudi toplega zraka. Grlede paviljona za bolnike bodi še omenjeno, da se razven dvoran za bolnike, operacijskih dvoran, poslovnih sob za primarije ter stanovanj za primarije ter stanovanj za sekundarije in strežnike v njih ne nahajajo nikaki prostori za gospo iarstvene namene; dobro pa je skrbljeno za kopelji in stranišča   ter   spada   na približno 20 bolnikov po  1 kopelj in
1   stranišče. Vse dvorane za bolnike imajo čedna tla iz hrastovih deščic, stene pa so 2 metra visoko pleskane s porce-lanemailbarvo in se dajo toraj umivati, ostali del pa primerno svetlo barvan. Hodniki, stopnišča i. t. d tlakovana so z de-siniranimi chamotte-ploščami, kopelji, stranišča, operacijske dvorane in sploh prostori, kateri se lahko onesnažijo, pa imajo terazzo-tlak. Da se prostori lahko in dobro zračijo, imajo okna patentovana krila z zgornjo svetlobo in ventilacijo.
Najzanimirejša naprava nove deželne bolnice je brez-dvomno velikanska centralna parna kurjava in z isto spojena parna kuhinja, parna pralnica, naprava za ogrevanje vode in električna razsvetljava, zatorej poročamo o teh nekoliko obširneje Centralna kurjava z velikim pritiskom ima samo jedno gorišČe in sicer v paviljonu za kotle ter kuri in ogreva ad-ministracijsko poslopje, vse paviljone za bolnike, kuhinjo pralnico, stanovanja usmiljenih sester in strežnikov, skupaj torej ^ poslopij Dve samostojni centralni parni kurjavi z malim pritiskom pa sta prirejeni v hiralnici in v uradniškem poslopji. V svrho parne kurjave z velikim pritiskom in električne razsvetljave nameščeni so v posebnem paviljonu, ki ima 40 metrov visok dimnik, trije kombinirani ognjecevni kotli s 112 m^ ogrevne ploskve, kateri v jedni uri lahko izparijo 4000 litrov vode in torej producirajo 4000 kilogramov pare s šestimi atmosferami nadpritiska. Ta para reducira se s posebnim ventilom na 1 1/2 "" ^ atmosferi ter se potem pod zemljo vodi v dotične paviljone v ceveh, ki so izolirane s primerno plastjo infuzorijske prsti, da se izžarivanje kolikor mogoče omeji.
Kurjenje posameznih objektov z devajočo se paro vrši se na dvoji način in sicer s parnozračuo kurjavo ali pa s kurjavo na lici mesta. Parnozračna kurjava rabila se bode v svrho intenzivne ventilacije zlasti v vseh dvoranah za bolnike; zrak ogreval se bode s paro, katera se dovaja v nabranih €eveh iz vlitega železa. Zrak ogreje se lahko do 45^ C. Parna kurjava na lici mesta vršila se bode s parnimi pečmi, ki so v zvezi z glavnim parovoiom, ter so nameščene pri oknih in primerno opažene. Ogreti in kurjeni bodo vsi prostori posameznih paviljonov in sicer tudi hodniki, stopnišča, kopelji in stranišča Kurjava urejena je tako, da se pri vnanji temperaturi — 20^0. v vseh prostorih še lahko doseže temperatura -f- 20 C   in se zrak vsled ventilacije vender še vsako uro
2  1/2 ^^^^ prenovi. Ker se parne peči nikdar ne zgrejejo nad 110 do 115 o C, ne izgubi zrak nikoli naravne svoje vlažnosti; sicer pa je za slučaj potrebe skrbljeno tudi za povlaževalno napravo. Vsaka parna peč se seveda za-se lahko zapre ali pa odpre in torej vsak prostor za se ogreje. Razven za kurjavo rabila se bode para tudi za ogrevanje vode. V to svrho spojen je kotel v kleti z rezervoarjem v podstrešji, ki se avtomatično napolnjuje z vodo iz mestnega vodovoda. V kotlu vdelana je tako zvana parna kača, skozi katero prehaja para. Voda v kotlu ogreje se do 90^0. ter se potem po ceveh vsled naravnega pritiska vodi v posamezne kopelji, do umivalnih miz i. t. d. Za gorko in mrzlo vodo je v obilni meri skrbljeno ter se pri vseh umivalnih mizah in sploh povsod, kjer je potrebno, nahaja pipa za gorko in hladno vodo.
Razven kurjave in ogrevanja vode pa se bode para rabila tudi za kuho in pranje ter za dezinfekcijo perila. Vsled tega napravljen je od kotlov do kuhinje poseben parovod. V kuhinji, ki je jako okusno opremljena, dobro razsvitljena ift zračna, nahajata se dve veliki lepi parni ognjišči, z dvanajstimi kotli ter predel, kjer se jedi lahko gorke ohranijo in konečno ognjišče z direktno kurjavo, ki je namenjeno za pečenje, pripravo prižgane juhe itd. Razven potrebnih skladišč za meso, močnate jedi, kleti za vino in sočivje nahajajo se v pritličju tega paviljona tudi shrambe za posodo, za snaženje sočivja itd., v prvem nadstropji pa so stanovanja usmiljenih sester. Kuhinja s pritiklinami zavzema polovico poslopja, v drugi polovici pa se nahaja vzgledno urejena parna pralnica s skladišči za perilo Razven basinov za namakanje perila nahaja se tu parni kotel za kuhanje perila, posode za milo in sodo, pralni stroj, stroj za splaknjevaaje in ožemanje. Te stroje goni parni motor, ki vsled transmisije goni tudi likalni stroj v prvem nadstropji. S pritličja oddaja se perilo na posebnem dvigalu v prvo nadstropje, kjer se nahajo parni sušilui aparat in potrebna skladišča.
Kakor že omenjeno, bode nova deželna bolnica električna razsvetljena. Električni tok dobival se bode iz lastne električne naprave, iz katere se bode z lučjo preskrbljevala tudi prisilna delavnica in poslopje usmiljenih sester v Vodmatu Ta naprava dajala bode električni tok za 700 istodobno svetečih žarnic po 16 normalnih sveč. Za močno razsvetljavo urejena je akumulatorska baterija s 60 elementi in s kapaciteto za 150 žarnic po 10 normalnih sveč skozi devet ur. Tudi kanalizacija nove deželne bolnice je jako praktično izdelana. Ves zavod kanalizovan je z lončenimi cevmi, katerih se je potrebovalo 3400 metrov V te cevi iztekajo se vsa izplaknjevalna stranišča, kopelji, umivalnice, vodovodni odtoki in strešna voda. Posebni basin za splaknjevanje omogočuje intenzivno Čiščenje kanalov.
Prvotno je bilo določeno, da se ima nova deželna bolnica 1 avgusta 1896. leta otvoriti in humanitarnemu svojemu namenu izroditi; vsled grozne katastrofe, ki je na velikono^n a nedeljo zadela našo deželo in zlasti mesto Ljubljano in ki Je silno razdejala tudi staro deželno bolnico, pa je nastala nuj^a potreba, da se nova bolnica otvori že pred nastopom zim^^ ker je prezimovanje bolnikov v barakah nemogoče. Delo, katero je bilo treba v krajšem času zmagati, bilo je ogromno in gradbene razmere vsled potresa silno otežkočene; zatorej je vodstvo zgradbe glavno pozornost obračalo na to, da se dodela in dovrši v prvi vrsti to, kar je potrebno za nastanjenje in preskrbljevanje bolnikov. To se je tudi posrečilo in je zavod v toliko dovršen, da bode bolnikom varno in ugodno zavetje. Obiskovalec nove bolnice se pač ne sme Čuditi, ako opazi, da čaka konečne dovršitve še mnogo dela, da pota med posameznimi paviljoni še niso popolnem vrejena, da še ni lične železne ograje in da namestu blesteče električne razsvetUave brli še slaba petrolejska svetilka. Vsa ta dovrševalna dela kakor tudi pokriti hodniki in telefonska naprava dali bodo še več mesecev, nasadi celo nekoliko let dela in opravila; potem še le se bode zavod prezentoval v oni podobi, v kateri bi ga poročevalec že danes rad pokazal čitateljem.
Generalni projekt za novo deželno bolnico izdelal je zagrebški arhitekt Kuno \Veidmann po prvotnem programu z bolniškimi prostori za 320 postelj, a brez centralne kurjave, električne razsvetljave, hiralnice, stanovanj za uradnike in strežnike in itd. Dopolnjevalni projekt za razširjatev na 568 postelj in nove projekte za poznejša poslopja, za centralno kurjavo, električno razsvetljavo in druge instalacije pa je izdelal deželni inžener A. Klinar, kateremu je deželni odbor poveril tudi vodstvo zgradbe in napravo podrobnih projektov. Grospod Klinar ogledal si je razne moderne bolnice v Avstriji, na Nemškem, Laškem in v Švici ter pri zgradbi naše deželne bolnice   praktično upovabil vse, kar se je drugod za dobro m
422
koristno spoznalo. Le malo je bolnic v velikih mestih, ki bi se z ozirom na razne praktične naprave mogle meriti z ljubljansko.
Konečno naj še omenimo, da se je deželni odbor pri oddaji del pri novi bolnici v prvi vrsti oziral na domače podjetnike In obertnike ter oddajal tujcem le taka dela, katerih domače tvrdke niso mogle izvesti. Kopanje tal, zidarska in tesarska dela izvrSile so tvrdke: kranjska stavbinska družba, Faleschini, Zupančič, Tonnies in Treo ; železnino preskrbela je tvrdka E. Hammerschmidt, kleparska dela H Korn, kamnoseška dela Toman in čamernik, mizarska dela Binder, Hansel. Krimer in Petrin, ključavničarska dela Ahčin, Martinčič, Rebek Pilko in Žabkar, pleskarska dela brata Ebeil, steklarska dela Klein in Kollman, slikarska dela Stare; električno razsvetljavo inštalirala je tvrdka Siemens & Halske, kanalizacijo izvela je tvrdka Lederer in Nessenyi, inštalacijo parne kurjave, vodovoda itd. preskrbela je tvrdka Brtickner, kotle pa alpinsko montansko društvo
Stroški za novo deželno bolnico proraČunjeni so sedaj na 630.000 goldinarjev; naknadna dela, ki bodo še potrebna v teku prvih let, veljala bodo še kakih 60 do 70 000 goldinarjev, tako da utegnejo konečni troški iznašati okroglo 700.000 goldinarjev. V pokritje teh treskov dala je kranjska hranica 80 000 gld , mestna občina Ijubljanjska pa 36.000 goldinarjev ; ostale stroške v znesku 585.000 goldinarjev pokriti bo morala dežela iz svojih sredstev, Z ozirom na ogromne žrtve za ta humanitarni zavod, paČ smemo izraziti željo, da bi zavod, za katerega je dežela toliko žrtvovala, v polni meri izpoljnjeval opravičene nadeje.
—   Blagoslovljenje deželne bolnice v Ljubljani. Dne 16. t. m. dopoludne ob 10. uri so slovesno blagoslovili in otvorili novo deželno bolnico. Blagoslovil jo je prevzvišeni gosp. knezoškof Jak. Missia. Prisustvovali so slovesnemu činu zastopniki dežele, vlade, mesta itd. Najprvo se je blagoslovila kapelica, na to je služil g. knezoškof v nji tiho sv. mašo, na kar so se zaporedoma blagoslovili posamezni paviljoni. Po cerkvenem obredu so se gostje zbrali v diČno okrašenem refekto-riji, kjer je deželni glavar g. Detela v svojem nagovoru pozdravil knezoškofa, dež. predsednika in druge goste, je izrazil svoje veselje, da si je dežela srečno zgradila zavod, ki je vidno znamenje Človekoljubja in ljubezni do trpečega Človeštva. S priznanjem se spominja deželni glavar previdne bolnične uprave, izbornih bolniČnih zdravnikov in hvalevredne delavnosti usmiljenih sester in se hvaležno spominja vseh, ki so pripomogli do zgradbe in konečno zakliče „Slava" presvitlemu cesarju, ČPUiur navzoči navdušeno pritrde. Deželni predsednik baron Hein čestita deželi kranjski na novem veievažnem človekoljubnem zavodu.  S tem je bila slovesnost končana.
—   Deželni zbori sklicali se bodo, kakor se javlja, na dan 30. decembra.
-^ Tri sto let bo 2 novembra t 1., kar obstoji ljubljanska gimnazija.
—   Umrl je v Gorenjem Otoku pri Eadovljici g. F. Ks. Čarman, c. in kr. vojni duhovnik v pokoju v 77 letu svoje starosti. Truplo pokojnikovo so na željo pokojnikovo prepeljali v njegov rojstni kraj, v Tržič BlagosrČnemu rodoljubu bodi lahka zemlia domača!
—   Spomenik umrlemu učitelju g. Franu Peterlinu je postavilo v Kolovratu učiteljsko društvo litijskega okraja. Spomenik se je dne 7. t m. slavnostno odkril. Žalostni slav-nosti je prisust^ovalo mej drugim  17 učiteljev-tovariŠev,
—   Zgradba novega poštnega poslopja v Ljubljani je do vrha dograjena. Sedaj postavljajo strešni stol. Do pri-hodoje jeseni mora biti poslopje gotovo, da se preselijo poštni uradi vanj.
—   Prvi sneg nas je osrečil včeraj dopoludne Po deževni noči se  je shladilo močuo   in   po deveti   uri   dopoludne
vsipal se je kake četrt ure kar suh sneg na zemljo, katere^ se pa seveda ni prijel. Po gorskih vrhovih je utegnil sneg popolnoma prebeliti.
—   Cesar v Zagrebu.   Te dni je bil cesar počastil s s   svojim   pohodom   kraljevo   mesto   Zagreb, da se je udeležil polaganja    sklepnega   kamna   pri    novem   gledališči,   poslopji realČne  gimnazije in poslopji   glasbenega zavoda.    Vse hiše v Zagrebu   so   bile ozaljšane z zastavami in priredila se je bila lepa   razsvetljava   in   bakljada.    Omeniti   je   tudi    defilovanje 8000   dijakov in  deklet pred cesarjem.     Došlo je bilo mnogo deputacij iz raznih krajev hrvatske in celo iz Ogerske.   Prišli so   bili   tudi  ogerski ministri   Ker so se bile razobesile nekatere madjarske zastave, je to vzbudilo veliko nevoljo mej prebivalstvom, zlasti mej vseučiliščniki   in pripetili so se bili mali razgredi.   Naposled so se te zastave morale odstraniti, kar jako jezi   Madjare   in   budimpeštanski   listi   že zahtevajo, da zaradi tega odstopi ban, ki ne zna dovolj braniti madjarstva na Hrvatskem.    Posebno   so se Madjari   jezili, ker so vseučiliščniki sežgali   pred   Jelačičevem spomeniku zastavo vzeto  1848. leta madjarskim puntarjem.   Cesar je pa bil povsod navdušeno pozdravljen   in   se je zaova prepričal o neomahljivi zvestobi naroda hrvatskega.
—    Na zadni mesečni semenj dne 8 t. m. v^ Ljubljani prignalo se 505 konj in volov, 419 krav, 89 teleta skupaj 1013 glav. Kupčija je bila zlasti za konje precej živahna ker je došlo precej  kupcev iz Laškega.
—   Goldinarskih bankovcev je še blizu 2 milijona y prometu. Meseca septembra se jih je potegnilo iz prometa blizu 200.000. Od 24. julija lanskega leta se je vzelo skupa) 5589 milijonov gold.  bankovcev iz prometa.
—   Tatvina. Pisar Jož Carli, je pred nekaj tedni svojemu šefu, gosp. dr. Matiju Hudniku advokatu v Ljubljani, izmaknil en tisočak. Gr dr. Hudnik je bil mnenja, da je tisočak zgubil. Te dni je oa njegov pisar Carli okrog pravil, da gre^ za svojega Šefa v Št Peter večjo svoto denarja plačat. Tudi je kazal, tisočak. Carli res gre. a žandarmerija je bila tudi takoj za njim.  Priieli so ga z Št Petru in doveli v Ljubljano.
—    Žganje -— morilec. Na Dobrovi pri Ljubljani pili so fantje minolo nedeljo popoludne v neki hiši domača žganje. 241etni Jože Prestenjak. se je istega tako nalezel, da je obležal v šupi dotične hiše in v ponedeljek zjutraj so ga našli ondi mrtvega. Zadela ga je kap vsled preobilo povžitega žganja.
—   Misterijozna najdba. Posestnik Miha Klemenčič iz Male Loke na Dolenjskem je minole dni našel v svojem goZvlu človeško ^lavo. Druzega trupla ni najti in domneva se-razno o tej najdbi. Najbrže je glava kakega uuorjenea in je-drugo truplo kje zakopano.