SPOŠTOVANI BRALCI!
V zadnji številki Naše skupnosti smo objavili anketo in vam obljubili, da bomo rezultate le-te objaviti takoj v naslednji številkt Žal moramo ugotoviti, da je bil odziv na ariketo več kot skromen, saj je na uredništvo do roka prispelo le 15 odgovorov, in še ti so bili večinoma od Ijudi, ki so tudi sicer zelo aktivni v družbeno-potitičnem žtvljenju naše občine. Ne vemo, kje tičijo vzroki za tako skromen odziv, prav gotovo pa fe anketa zgovoren kazalec za nekakšno pasivnost in mrtvilo, ki vladata na terenu.
Menimo, da 15 anketnih lističev ne more prezentirati vzorca, ki naj bi bil podlaga za globlje analize in raziskave v tej smeri, saj je razmerje 16.000 bralcev nasproti 15 izpolnjenim anketnim Ustičem NENORMALNO. Zato bomo skušali bralcem odgovoriti samo na nekatera bistvena vgmšanja, ki so jih sprožili anketiranci. Eden od njih meni, da bi moral uredniški odbor kot dober poznavalec družbenih problemov v občini posvetiti več pozornosti preverjanju resničnosti objavljenih člankov ter po potrebi korigirati podatke oziroma pri spornih zadevah objaviti točne odgovore, kot to dela dnevno časopisje. Naj tako povemo, da tudi dnevno časopisje tega ne dela kdo ve kako vestno, čeprav delajo tam profesionalni novinarji in je zato večkrat deležno graje.
Po zakonu o tisku in v skladu z novinarskim kodeksom prevzema avtor tudi moralno in drugo odgovornost za resničnost objavljenega prispevka in velja imeti v pišočega človeka zaupanje, kajti človek je naša največja vrednota. Težko bi bilo namreč tudi ob našem atnaterskem uredniškem odboru preverjati vsako pisanje in - tako ne dela nobena novinarska hiša. Če pa naši bralci menijo, da so navedbe v posameznih prispevkih dvomljive ali celo netočne, imajo vse možnosti, danaslovijo na uredništvo pisma, mnenja, stališča ipd. Njihove kritične pripombe bomo z veseljem objavili. * Več anketirancev predlaga, naj bi glasilo Naša skupnost tiskali na boljšem papirju in da so črke majhne. Kar zadeva papir, ne moremo spremeniti ničesar, ker tiskamo časopis v tiskarni Ljudske pravice na rotacijskem stroju in na prav takem papirju. Glede črk pa menimo, da so čitljive. Takšne črke uporabljata tudi Dnevnik in Nedeljski - drugipri nakladi200.000 izvodov. Izbor črkje sicer skromnejši kot pri knjigotisku, je pa - upamo - še kar zadovoljiv.
Neki anketiranec meni, da bi morali na straneh Naše skupnosti bolj izražati stališča baze - Ijudi v krajevni skupnosti. S tem popolnoma soglaša tudi uredništvo. Toda od takih ugotovitev, ki so stare prav toliko, kolikor je stara Naša skupnost, pa do realizaci/e tega je dolga pot. Za uresni-čevanje tega niso dovolj samo prizadevanja uredniškega odbora, pač pa v enaki meri tudi prizade-vanja vseh krajevnih dejavnikov in bralcev. Ne kaže pa zarukati dejstva, da sorazmerno dostipišemo o tako imenovanih malih Ijudeh iz baze.
Predlog, naj bi Naša skupnost čimprej postala štirinajstdnevnik, je zaenkrat neizvedljiv, kajti to bi zahtevalo še enkrat več sredstev, ki pa jih že tako hudo obremenjen občinski proračun nima. Zavedamo se, da naše pisanje ni vedno dovolj pestro, pretehtano, aktualno in poglobljeno (kot nam očita neki anketiranec); premalo /e neposrednega poročanja in polemičnega dialoga s sej svetov, komisij ipd Toda računati je treba s tem, da so naša sredstva - in potemtakem tudi možnosti dokaj omejene. Če bi hoteli uresničiti povsem umestno in dobronamemo zamisel tega anketiranca, potem bi potrebovali tudi vsaj dva poklica novinarja. To pa pomeni, da bi bila letna dotacija krepko obremenjena. Res je tudi, da smo včasih Tagodni, če ne že kar preveč razkošni: na vsakem sesttmku bi želeli imeti poklicnega noviriarja, čeprav bi lahko vsakdo od navzočih za Našo skupnost napisal kratko poročilo o sestanku, seji ipd Za naše občinske razmere si ne smemo in ne moremo privoščiti takega razkošja.
Zanimiv je predJog anketirunca, ki meni, naj bi celo časopisno stran posvetili javnim tribunam o najrazUčnejših problemih; tu naj bi konfrontirali stališča odgovornih dejavnikov in bralcev. Ured-niški odbor bo ta predlog proučil in ocenil možnosti za uresničitev. Želja nekega anketiranca, naj bi v vsaki številki obfavili reportažri zapis o delu in življenju Ijudi v posameznih krajih naše občine, že uresničujemo. Tistemu bralcu, ki nam v anketi očita, češ da premalo pišemo o žtvljenju in delu mladih v delovnih organizacijah in na terenu, sporočamo, da smo odprli kotiček za mlade, v katerega bodo scano mladi tudi pisali in ga tudi sami urejali. Od rijihove prhadevnosti je odvisno, ali bo kotiček zanimiv.
Graja, da premalo pišemo iz bolj oddaljenih krajev občine in vse preveč o Mostah, ni ute-meljena. Vsa naša prizadevanja so usmerjena v to, da bi bilo čimveč vesti iz različnih krajev naše občine, ne samo iz Most. Najboljši dokaz za to je zadnja stran, kjer objavljamo novice iz naših krajev. Če je teh novic še vedno malo, ni kriv samo uredniški odbor, marveč tudi krajevni dejavniki in tudi bralci samL Zavedati se namreč moramo, da skrb in odgovornost za dober časopis, kakršen naj bi bil Naša skupnost, ne ležita samo na uredništvu, marveč posredno zadeva tudi vse brdke. Skromna odmevnost na anketo pa žal priča o tem, da ta skrb zaenkrat ni najboljša.
FRANCE FAJDIGA