OSREDNJA * SJiW«CA SM SAVINJSKA trgovska družba, d. d. Ugodno - Božični in novoletni naiqipi cJTJTEKS Ložnica 53 a 3310 Žalec tel.: 03/ 712 07 00 faks: 03/ 712 07 55 m Srečno in uspešno novo leto! TEHNIČNA TRGOVINA - SERVIS, d.o.o. GOTOVLJE 31, 3310 ŽALEC - Trgovina tel.: 03/713 34 50 03/713 34 52 - faks: 03/713 34 54 - Kmetijska preskrba Šempeter: 03/703 84 70 Leto P • številka 12 • cena 350 S/T • 24. december 2003 Občina ŽAlec V Levcu odslej naokrog str. 3 Saviniski: zgodbe Ženska, rojena za smeh Nova akcija Ne zamudite! str. 24 ■7* PE ŽALEC Ulica Ivanke Lranjek 1,3310 Žalec Tel: 713 23 20 Del. čas: pon., sred. in pet. od 11. do 12. ure ter od 16. do 17. ure MESTNI PLINOVODI Veliko dobrot in veselja tudi na božičnih sejmih leto 2003 se izteka in v zadnjih dneh je vse dogajanje bolj ali manj povezano s prihajajočim božičem in z zadnjim dnem v letu. Minuli konec tedna so v številnih krajih pripravili božične tržnice in sejme, na katerih so lahko obiskovalci - večinoma ceneje kot v velikih trgovskih centrih - nakupili praznična darila, voščilnice in mnoge domače dobrote, ki jih v trgovinah ni mogoče kupiti in ki polepšajo praznike. V Braslovčah in na Polzeli so na božičnem sejmu okrasili božični drevesi, ob tem pa pripravili pester zabavni program. V Preboldu so ob tradicionalni kmečki tržnici v soboto popoldne pripravili še božično tržnico, na kateri so bile prvič na ogled tudi žive jaslice. Tildi po osnovnih šolah so se vrstili božični sejmi in prireditve, na katerih so zbirali denar predvsem za socialno šibkejše otroke. V Libojah in Grižah so pripravili tudi dobrodelni koncert, s V atriju Savinove hiše so pripravili čarobni kotiček, v nedeljo so v njem zaplesali tudi mladi folkloristi s POŠ Trje. Borut Čretnik, s. p. GSM: 041 667 180 TRGOVINA: 03/ 700 05 55 Rudi Čretnik GSM: 041 602 401 Trgovina in montaža za vodovod in ogrevanje -vodovod - kanalizacija - ogrevanje -plin KOMPLETNA SANACIJA KOPALNIC Želimo Oam Vse dobro V noVem letu 200b! KOTfflK GRADNJE IN SUKOPLESKARSTVO Igor KOTNIK, s.P. Nikole Teslo 6, 3310 Žalec GSM 041/612 283 Telefon/foks 03/710 30 97 Telefon 03/710 30 96 €-mail igor.kotnik@siol.net - SUKOPL€SHftRSKfl IN ZIDARSKA D€IA - IZD&AVA VS€H VRST FASAD (TOPLOTN6 FRSAD6, KIHSIČN6 FASAD6) - ADAFTAGJ6, OM6T1 IN ZUNANJE UR6DITV€ - DClfl NA VIŠINI Z DVIŽNO KOŠARO že ocl le/a, 1.965 UGODNflPONUDßflTOPlOTNOIZOlflTIVNIHFflSFID VCSCL BOŽIČ IN SREČNO NOVO l€TO 20C ____i,_____________ Y(V CRlng d.o.o. Lotkova vas 212, Prebold, 5701 953 Vsem poslovnim partnerjem in občanom želimo vesel božič in srečno novo leto. Božično tržnico m Polzeli je obiskal tudi Božiček. sejmi so zbirali denar v Preboldu, Braslovčah, na Vranskem... V Žalcu in drugih krajih žalske občine so se vrstile prireditve, novost, ki jo je letos ponudil Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, pa je bil Čarobni kotiček v atriju Savinove hiše. V njem so se teden dni vrstile prireditve vsak dan, od otroških igric do ustvarjalnih delavnic, v nedeljo dopoldne pa so program pripravili učenci osnovnih šol iz žalske občine. Učenci jutri pričenjajo z božično- novoletnimi počitnicami, vrtinec prireditev in sprejemov se bo nadaljeval še ves teden, vse do srede, ko se bomo bučno poslovili od starega leta in pozdravih leto 2004. Da bo praznovanje še lepše, je z belino poskrbela celo narava. Tildi v uredništvu Utripa Savinjske doline vam želimo, da lepo preživite božično-novoletne praznike in da vsem morebitnim težavam navkljub z optimizmom zakorakate v novo leto. K.R. STEKLARSKI CENTER LESKOŠEK,.. Hausenbichlerjeva 9, 3310 Žalec, tel.: 03/571 56 04 ZASTEKLITEV STARIH LESENIH OKEN Z IZOLACIJSKIM STEKLOM; OGLEDALA; NAMIZNA STEKLA ter OSTALE STEKLARSKE STORITVE NA TERENU. MONTAŽA PVC STAVBNEGA POHIŠTVA Želimo miren božič ter srečno in uspešno novo leto. Žalec, Savinjska cesta 87, tel.: 03/ 713 26 60,713 26 66 nakup nad 2,000 SIT! Nagrade: 3 kg, 2 kg in 1 kg kave Tropic Izžrebani nagrajenci: 1.1 van Ropotar, Starovaška12, Šempeter 2. Justina Gostečnik, Rakovlje 52, Braslovče 3. Ervin Oplotnik, Mariborska c. 76/a, Celje VOŠČIMO PRIJETNE BOŽIČNE IN NOVOLETNE PRAZNIKE OB KAVICI TROPIC, KNJIGOVODSKI SERVIS "VIR" Martina Križnik, s. p. Ojstriška vas 36/c, 3304 Tabor Tel.: 03/705 70 20, GSM: 040 755 197 VODENJE POSLOVNIH KNJIG ZA SAMOSTOJNE PODJETNIKE IN DRUŽBE 9 771580 096004 “Zunaj se listje nabira, zunaj po snegu diši...” Znana popevka, ki ustreza temu času. Listje je odpadlo, drevesa so ostala brez vsega, snega pa ni bilo od nikoder. Kot da nas je narava pustila za nekaj časa brez vsega - brez listja, da bi lahko občudovali prelepe gozdove, in brez snega, da bi lahko uživali v zimskih radostih. Vendar mi nismo odvisni od narave, niti od dobrin, ki sijih lastimo, odvisni smo od nas samih. Od nas je odvisno, kako bomo znali izkoristiti ta čas, ko nam narava ni -nič dala”. To je čas, ko vsaka lučka v mestu sveti svojo zgodbo, ko se iz domačih kuhinj “vije” vonj po cimetu in vaniliji, ko se ob večerih dobimo s prijatelji, ko nam čas ni pomemben ... Poskušajmo se spomniti, kdaj smo nazadnje doživeli kaj od prej naštetega. Čas tako hitro beži mimo nas, da pozabljamo na malenkosti, ki nas delajo polnejše, nas bogatijo in osrečujejo. Spomnimo se, kdaj smo nazadnje svojemu partnerju ali otroku rekli, da ga imamo radi, da nam veliko pomeni. Potrudimo se, da bomo v tem času naglice, najrazličnejših praznovanj in tekanj po trgovinah za najrazličnejšimi darili znali prisluhniti sebi in svojim najdražjim. Pomembnejše od kupovanja daril je biti človek človeku. Iskren stisk roke, prijazna beseda, voščilo sreče in zdravja, nam kot vrednota veliko pomeni. Moramo pa se vprašati, ali smo zanj dovolj odgovorni in z njim temu primemo tudi ravnamo. Zavedajmo se, da smo kljub nenehnemu napredku medicinske znanosti glavni varuhi svojega zdraija mi sami. Le odločiti se moramo skrbeti zanj in najti pravo pot, saj vendar nikoli ni prepozno. Zato načrtujmo to pot v prihajajočem letu in tudi pregovor pravi: “Kdor hoče nekaj narediti, že najde pot...” Prizadevajmo si skozi vse leto, za vse življenje. Pa srečno! Matjanajager ************************************************* t CREATON A jf, NARAVNO .VODUNO" # -X- I ESAt. # anhovo SKG SPLOŠNO & KLEPARSTVO - KROVSTVO A® •BRAMAO Igor GOMINŠEK, s.p. Ložnica pri Žalcu 11 b, 3310 ŽALEC tel./faks: 03/571 76 36 mobitel: 041 646 091 Želimo prijetne božične in novoletne praznike ************************************************* PROIZVODNI PROGRAM: • INOX ■odi za vino • INOX Branko ZOTTEL, s.p. milni za grozd]« Cesta žalskega tabora 19,3310 ŽALEC INOX tel.: 710 13 70, faks: 710 13 71 mllnl za ,“bo,,t• mobitel: 041 635 868 Vsem kupcem želim prijetne božične praznike in obilo uspehov v letu 2004. Hvala za dosedanje zaupanje. december2003 Občina Žalec Ustanovitev lokalne akcijske skupine V sejni sobi Občine Žalec so se na svetovni dan boja proti AIDS-u zbrali predstavniki šol, centra za socialno delo, zdravstvenega doma Žalec, občine Žalec, političnih strank, nevladnih organizacij in nekateri drugi strokovnjaki, ki se ukvarjajo s problematiko drog. Srečanje je bilo namenjeno ustanovitvi lokalne akcijske skupine (LAS) za preprečevanje uporabe in zlorabe dovoljenih in prepovedanih drog v občini Žalec. Zbranim je najprej spregovoril župan občine Žalec Lojze Posedel in izrazil določeno zadovoljstvo nad že postorjenim v tej smeri v žalski občini. 0 problemu drog velja nenehno govoriti, opozarjati, ukrepati in storiti vse, da mlade obvarujemo pred pastjo omame, tiste, ki so že v tem svetu, pa poskušati izvleči iz njega. K temu naj bi pripomogla tudi lokalna akcijska skupina, ki se je izkazala za enega najuspešnejših modelov za preprečevanje uporabe in zlorabe dovoljenih in prepovedanih drog v Evropi. Župan je še povedal, da so predlog za ustanovitev lokalne akcij- aktivnosti. Pri izvajanju teh aktivnosti se nameravajo povezati s številnimi strokovnjaki z različnih področij obravnave uporabnikov in odvisnikov od drog po vsej Sloveniji. Projekt LAS-a zajema tako kratkoročne kot tudi dolgoročne cilje. Med kratkoročnimi cilji so: izpeljava raziskave o uporabi drog med mladimi v lokalnem okolju, terensko delo, priprava, izdelava in distribucija preventivnih materialov, organizacija okroglih miz o različnih temah, povezanih z uporabo drog, organizacija predavanj za mladostnike, starše in učitelje in predstavitev projekta drugim občinam. Med dolgoročne cilje pa so uvrstili: vzpostavitev učinkovite koordinacije dejavnosti in stalnega sodelovanja med pristojnimi organizacijami na področju preprečevanja uporabe in zlorabe dovoljenih in prepovedanih drog na lokalni ravni, vzpostavitev različnih programov na lokalni ravni s področja preventive, zdravljenja, socialne rehabilitacije, zmanjševanja škode, informiranja, svetovanja ...(zlasti z razširitvijo dejavnosti že obstoječih organizacij in ustanov, kot so na primer šole, zdravstveni dom, center za Z ustanovnega sestanka lokalne akcijske skupine za preprečevanje uporabe in zlorabe dovoljenih in prepovedanih drog ske skupine obravnavali tudi na socialno delo, policija, nevladne občinskem svetu in svetniki so ga soglasno potrdili. O tem, kaj je bilo doslej narejenega na področju problematike drog v občini Žalec, je spregovorila Natalija Zupančič, vodja dnevnega centra Želva in Eureka. Med drugim je povedala, da je podpora občine Žalec v zvezi s to problematiko bistveno večja kot s strani države. V Sloveniji že deluje nekaj lokalnih akcijskih skupin, med drugim tudi skupina v Celju. 0 izkušnjah in delu le-te je udeležencem spregovorila Nuša Konec - Juričič. Njihove izkušnje so dobre, predvsem pa je lokalna akcijska skupina neke vrste koordinatorica aktivnosti med vsemi, ki se srečujejo in ukvarjajo s tovrstno problematiko. Svoja mnenja in pobude so v razpravi podah tudi drugi prisotni, ki so pozdravih projekt in s podpisanimi izjavami izrazih pripravljenost sodelovati v lokalni akcijski skupini. V lokalni akcijski skupini bosta poleg že omenjenih sodelovali tudi cerkev in policija, ki lahko pomembno pripomoreta k reševanju tovrstne problematike. V sklopu skupine bodo usklajevali in določili skupne aktivnosti na področju preprečevanja uporabe in zlorabe drog na območju občine. Z enotnim in usklajenim programom bodo, kot menijo načrtovalci LAS-a, lažje dosegli želene cilje. V prihodnosti bi želeh združiti tudi finančna sredstva in skupaj s postavko v občinskem proračunu zagotoviti trajen vir financiranja skupine in njenih organizacije ...), dolgoročno raziskovanje uporabe drog med mladimi v lokalnem okolju, vzpostavitev stalnega sistema predavanj in usposabljanj za učitelje, zdravstvene in socialne delavce, terenske delavce, prostovoljce in druge. Med dolgoročnimi cilji pa je tudi priprava lokalne strategije in akcijskega načrta za daljše, vsaj štiriletno proračunsko obdobje. Uporabniki oziroma udeleženci projekta bodo anketirani mladi, aktualni in ozdravljeni uporabniki drog, prostovoljci, starši, učitelji, socialni in zdravstveni delavci, strokovnjaki ter drugi zainteresirani posamezniki. V raziskavo bodo vključili dijake in študente iz občine Žalec, s preventivnimi materiah pa žehjo doseči čim več mladih v občini. Terensko delo naj bi potekalo s pomočjo prostovoljcev, še posebno pa si v to delo žehjo vključiti ozdravljene odvisnike. Terensko delo je namenjeno predvsem aktualnim uporabnikom in odvisnikom od prepovedanih drog. V sklopu projekta pa nameravajo organizirati tudi pet okroglih miz ter predavanj za mladostnike, starše in učitelje. Aktivnosti LAS-a bodo ves čas promovirane v lokalnih medijih. Projekt pa nameravajo promovirah tudi širše in ga bodo predstavili tudi drugim zainteresiranim občinam v Savinjski dolini in v Sloveniji. Sam projekt bo vseboval merljive indikatorje, ki bodo omogočili oceniti uspešnost projekta. Večino le-teh bo določenih v raziskavi o uporabi drog med mladimi v lokalnem okolju. Druge indikatorje bodo merili na podlagi vprašalnikov, ki jih bodo izpolnjevali udeleženci okroglih miz, predavanj in usposabljanj. Ves čas projekta pa naj bi intenzivno zbirali informacije na terenu (zlasti med aktualnimi uporabniki in odvisniki) in jih ob zaključku enoletnih aktivnosti v sklopu projekta tudi kronološko primerjali in ugotavljali morebitne razlike, ki bi kazale na uspešnost ah neuspešnost projekta. Rezultate bodo predstavih javnosti v decembru 2004. Projekt, katerega ciljna populacija so mladi od 15. do 29. leta starosti, sta pripravila vodja oddelka za negospodarske in gospodarske dejavnosti v občini Žalec Nataša Gaber - Sivka in socialni delavec Bojan Jereb. Sicer pa ustanovitev LAS-a pomeni nadgradnjo že dosedanjega dela na področju preprečevanja uporabe in zlorabe drog in osveščanja občank in občanov, ki je bilo do sedaj opravljeno v okviru Odbora za dvig varnostne kulture občine Žalec. D. Naraglav Lokalni program kulture Lokalni program kulture občine Žalec je strateški dokument razvojnega načrtovanja kulturne politike, ki izhaja iz doseženega položaja kulture v občini in s katerim se bo ugotovila vloga kulture v razvoju občine ter javni interes zanjo. To je dokument, ki postavlja prioritete občinske kulturne politike in neposredno odgovarja na ključne probleme posameznih področij kulture (glasbena dejavnost, gledališka in lutkovna dejavnost, folklorna in etno dejavnost, filmska dejavnost, plesna dejavnost, likovna dejavnost, literarna dejavnost, intermedijska dejavnost). Lokalni program kulture opredeljuje kulturne prioritete, cilje in ukrepe za dosego ciljev ter določi kazalce za merjenje doseganja postavljenih ciljev. Sprejema se za obdobje štirih let, od leta 2004 do leta 2007, in opredeljuje predvsem OBČINA ŽALEC ODDELEK ZA VARSTVO OKOIJA IN UREJANJE PROSTORA Ul. Savinjske čete 5, 3310 Žalec (03) 713 64 00 ( (03) 713 64 64 Na podlagi 77- člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03) in 94. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99, 70/2000) posreduje občina Žalec, Oddelek za varstvo okolja in urejanje prostora, LAVNO NAZNANILO v zvezi z javno razgrnitvijo sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta stanovanjske soseske V. Žalec in soseske Frenga Žalec vsem lastnikom nepremičnin znotraj meje ureditvenega območja ZN v naslednji vsebini: • osnutek sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta stanovanjske soseske V. Žalec in soseske Frenga Žalec je javno razgrnjen na osnovi sklepa o javni razgrnitvi, ki ga je sprejel župan občine Žalec 27. novembra 2003 in je objavljen v Uradnem listu RS št. 118/2003, z dne 3. 12. 2003, • javna razgrnitev zazidalnega načrta traja od 11. decembra 2003 do 24. januarja 2004, • osnutek sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta je na vpogled v času javne razgrnitve: • v prostorih Oddelka za varstvo okolja in urejanje prostora občine Žalec (II. nadstropje, soba št. 38, ponedeljek od 7.30 do 14.30, sreda od 7.30 do 16.30 in petek od 7.30 do 13 00) in • v prostorih Mestne skupnosti Žalec, • javna obravnava osnutka sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta bo v prostorih občine Žalec (sejna dvorana v prizidku) 17. decembra 2003 ob 18.00, • v času javne razgrnitve je možno na javno razgrnjeni osnutek podah pisne pripombe in predloge ter jih posredovah na Oddelek za varstvo okolja in urejanje prostora Občine Žalec. Seznam lastnikov nepremičnin znotraj meje ureditvenega območja sprememb in dopolnitev ZN je v prilogi, ki je na vpogled na Mestni skupnosti Žalec in Občini Žalec, Oddelku za varstvo okolja in urejanje prostora. Javno naznanilo visi na oglasni deski Občine Žalec za dobo 45 dni (od 11. decembra 2003 do 24. januarja 2004) in objavljeno v sredstvih javnega obveščanja (Savinjska televizija, časopis Utrip). Številka: 35005-00001/2003 02/02 BM Žalec, 3. decembra 2003 Aleksander Žolnir, VODJA ODDELKA PRIKAZ OBRAVNAVANEGA OBMOČJA SPREMEMB IN DOPOLNITEV ZN STANOVANJSKE SOSESKE V ŽALEC IN SOSESKE FRENGA ŽALEC V im meja obravnavanega območja • ob mb sprememb in dopolnitev ZN éplJ, "«a i L/ «J "«MI R*rLa« A'- Ud kratkoročne in srednjeročne cilje. Procesi vključevanja v evropske integracije dajejo dodatne razsežnosti skrbi za ohranjanje in razvoj slovenske kulture, predvsem preko skrbi za slovenski jezik in jezikovno kulturo, odprtosti za kulturno raznolikost in spodbujanje razvoja kulture v času globalizacije in komercializacije, ki vplivata tudi na področje kulture. Lokalni program kulture vsebuje naslednje elemente: 1. Analiza obstoječega stanja za vsa področja kulture - kulturna tradicija. 2. Javni interes na področju kulture. 3. Opredelitev programov lokalne skupnosti na področju kulture (lahko tudi v povezavi z drugimi (sosednjimi) lokalnimi skupnostmi. 4. Javna kulturna infrastruktura. 5. Financiranje kulturnih dejavnosti. 6. Letno načrtovanje in poročanje. 7. Dolgoročni pogled na razvoj kulture. 8. Letno načrtovanje in poročanje. Aktivnosti na področju lokalnega programa kulture so se pričele s sestankom v prostorih občine Žalec, 12. decembra letos, kjer so se sestali osnovni nosilci kulturne dejavnosti (Zavod za kulturo šport in turizem Žalec, Medobčinska mahčna knjižnica Žalec, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti - Območna izpostava Žalec in Zveza kulturnih društev Savinja Žalec) in strokovne službe občine Žalec. Posamezne institucije in društva bodo posredovala strokovne osnove do 22. januarja 2004, v nadaljevanju bo sledila javna razprava in potrditev programa s strani strokovnih institucij in akterjev s področja kulturne dejavnosti v občini Žalec. Vodja oddelka za negospodarske in gospodarske dejavnosti Nataša Gaber - Sivka 0 & Občanke m občani občine $a?ec ( Jim m nagumei/anje naj t/as spremljata 11 tek bo$(čnik pna^nikik. flfnei/i 1/ pAikajajočem letu 2004 pa naj bodo izpolnjeni ta dl z odse in sreče. gdrai/ja. uspekoi/ $ m osebnega gadoi/oljsti/a. Župan Lojze Posedel s sodelavci $ $ OBČINA ŽALEC ŽUPAN objavlja JAVNI RAZPIS za zbiranje predlogov za podelitev SAVINOVIH ODLIČIJ ZA LETO 2003. Ob kulturnem prazniku v letu 2004 bodo na osrednji občinski proslavi v počashtev slovenskega kulturnega praznika ustvarjalcem na kulturnem področju podeljena Savinova odličja za zasluge na muzejskem, likovnem, prevajalskem, knjižničnem, pubhcishčnem, gledališkem in glasbenem področju, na področju varstva naravne in kulturne dediščine in drugih kulturnih področjih. Savinova odličja so: • Savinova plaketa z denarno nagrado, • Savinova plaketa, • Savinovo priznanje. Odličja se podeljujejo skladno z Odlokom o podeljevanju priznanj občine Žalec. Savinovo plaketo z denarno nagrado lahko prejme posameznik ah skupina ustvarjalcev za vrhunske dosežke ah življenjsko delo, s katerim je bila občinska kultura uveljavljena v širšem slovenskem in mednarodnem prostoru. Savinovo plaketo lahko prejme posameznik ah skupina za pomembne dosežke v kulturi, ki so bili javnosti predstavljeni v zadnjih dveh lehh pred podelitvijo in pomenijo obogatitev občinske kulture. Savinovo priznanje lahko prejme posameznik ah skupina za uspešno delo in prispevek k razvoju kulturnih dejavnosti v občini. Kandidate lahko predlagajo posamezniki in pravne osebe. Pisne predloge z obrazložitvijo pošljite do 15. januarja 2004 na naslov: Občina Žalec - župan, Ulica Savinjske čete 5, 3310 Žalec, s pripisom NE ODPIR\j - SAVINOVA ODLIČJA. Občina Žalec december2003 V Levcu odslej naokrog Kar nekaj let so krajani Levca razmeroma potrpežljivo čakali na ureditev prometnih razmer v svojem kraju. Po dokončani izgradnji pločnika na južni strani glavne ceste Arja vas - Celje je bilo največ zagat pri trgovskem centru, kjer je bilo vključevanje v promet včasih skoraj nemogoče. Potrpežljivost krajanov in vztrajnost občine Žalec, ki je zahtevala obnovo križišča in sofinanciranje s strani države, pa se je izplačala. Ala letošnjo sončno Miklavževo soboto je bilo novo krožišče uradno odprto, dograjeno pa je bilo že konec novembra. Na priložnostni svečanosti ob odprtju krožišča je igrala godba iz Hraniš, nastopili so malčki iz vrtca, zapel pa je tudi Savinjski oktet. Zbrane je najprej pozdravil predsednik KS Levec Marjan Knez, zatem pa sta spregovorila tudi minister za promet in zveze Jakob Presečnik in žalski župan Lojze Posedel. Minister je poudaril, da so po podatkih ministrstva krožišča veliko bolj vama od klasičnih križišč. Tam, kjer so namesto klasičnega nivojskega križišča zgradili krožišče, se je število prometnih nesreč v povprečju zmanjšalo za 50 %, število poškodovanih udele- žencev pa celo za 75 %. Ureditev krožišča v Levcu je obsegala rekonstrukcijo obstoječega križišča v krožnega, gradnjo kolesarskih stez, pločnikov in avtobusnih postajališč ter ureditev komunalne infrastrukture in javne razsvetljave. Vrednost celotne investicije znaša 106 milijonov tolarjev, od tega je ministrstvo oziroma Direkcija RS za ceste zagotovila 85 milijonov, 21 milijonov pa občina Žalec in družba Mercator. Izvajalec CM Celje je dela končal več kot mesec dni pred pogodbenim rokom. na severni strani ceste. Župan Lojze Posedel je izrazil prepričanje, da bo ministrstvo izpolnilo vse svoje obveznosti iz dogovora, ki ga je podpisalo z občino. Trak so poleg ministra Jakoba Presečnika (ob prisotnosti Miklavža in šele potem, ko je parkelj vrnil škarje) prerezali župan Lojze Posedel, poslanec Franc Lenko, direktor Žane oziroma Mercatorja Dolfe Naraks, predsednik uprave podjetja CM Celje Marjan Vengust in Karmen Tešnar iz DDC svetovanje inženiring. Pridobitev je blagoslovil petrovški Krajani Levca zdaj nestrpno pričakujejo odprtje avtocestnega priključka Lopata, ki bo cesto skozi Levec precej razbremenil. Hkrati s tem bo zgrajena pešpot in kolesarska steza do Medloga, želijo pa si tudi pločnik župnik Ivan Arzenšek, minister in župan pa sta se po krožišču zapeljala v kočiji. Praznovanje se je nato nadaljevalo pred Mercatorjem. K. R., foto: T. T. Zaključili za letos Novembrska seja žalskega občinskega sveta se je pričela nekoliko drugače kot običajno. Župan občine Lojze Posedel je predsednici Turističnega društva Žalec Bredi Vizovišek in predsedniku Mestne skupnosti Žalec Ernestu Ramšaku (na posnetku) izročil priznanje Turistične zveze Slovenije za Žalec kot tretje najbolj urejeno mesto med srednje velikimi mesti. Na dvanajsti seji pred tednom dni pa je priznanje Inovator leta izročil Tonetu Vrečiču iz Žalca. Na enajsti seji so obravnavah dvanajst točk dnevnega reda. Med drugim so svetniki potrdili pogodbo o brezplačnem prenosu lastninske pravice dobrih 229 kvadratnih metrov velikih prostorov v pritličju prizidka občinska stavbe na Republiko Slovenijo. Ta bo v teh prostorih uredila nov sistem okenc za stranke. Prostore, ki jih ima zdaj v uporabi upravna enota, bo dobila nazaj občina. Svetniki so se seznanili s poročilom nadzornega odbora o nadzoru porabe proračuna v letošnjih prvih osmih mesecih in revizijskim poročilom državne notranje revizorke Brigite Frlin -Novak, ki je podala pozitivno mnenje o poslovanju občine. V nadaljevanju seje so svetniki Člani KS Liboje med postavljanjem smrek in krasitvijo le-teh z lučkami Veseli december v KS Liboje Letos so v KS Liboje pripravili pester program prazničnega decembra. V sklop tega sodi tudi odprtje krajevne knjižnice, srečanje starejših krajanov, likovna delavnica za otroke, predavanje Slovenija v štirih letnih časih, ura pravljic za otroke, strelsko tekmovanje za pokal Liboj, pohod z baklami na Brnico in tradicionalni novoletni koncert Godbe Liboje. Krajevna skupnost Liboje oziroma člani sveta KS in drugi so se letos potrudili tudi pri okraševanju kraja s smrekami in lučkami in tako polepšali svoj kraj v tem prazničnem decembru. Člani sveta KS Liboje so veseli, da je tudi z njihovo pomočjo letos podoba kraja še bolj praznična. Ker pa za veselim decembrom pride novo leto in z njim nove potrebe in želje, si želijo, da bi bila krajevna malha bolj polna kot sicer in da bi lahko še več postorili v dobrobit kraja in krajanov. D. N. V Mestna skupnost Žalec Ul. Savinjske čete 4, 3310 Žalec VSEM PREBIVALKAM IN PREBIVALCEM MESTNE SKUPNOSTI ŽALEC ŽELIMO MIREN BOŽIČ, SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO TER ČESTITAMO « OB DNEVU SAMOSTOJNOSTI. Vodovod v zaključni fazi Triletna investicija izgradnje vodovoda Stebovnik in Podkraj v KS Ponikva se zaključuje in nekateri so se v letošnjem letu že priključili na zgrajeno vodovodno omrežje. Ivan Jelen “Približno polovica krajanov se še ni priključila na novozgrajeno omrežje, kar pomeni, da še niso plačali potrebnega prispevka Komunalnemu podjetju v višini okrog 40.000 tolarjev, prav tako pa si še niso pripravili jaškov. Zadeve so v teku, vendar mislim, da nas bo prehitela zima in bo potrebno s priklopi nadaljevati spomladi. V samem zače- tku izdelave projekta je bila investicija bistveno nižja, saj je vrednost del po predhodnih izračunih znašala med 80 in 85 milijoni tolarjev, zdaj pa bo za opravljena dela potrebno odšteti 140 milijonov tolarjev. Razlog za to je potrebno iskati v časovni odmaknjenosti od prvotne ocene, saj je preteklo precej časa, preden se je investicija sploh začela izvajati, temu primemo pa so zrasle tudi cene. Uidi prispevek krajanov je temu primerno višji. V začetku je akcijo izkoristilo 58 krajanov s prispevkom 3000 takratnih nemških mark, potem je bilo za priključitev na vodovodno omrežje potrebno odšteti 500 tisoč tolarjev, sedaj pa znaša prispevek 790 tisoč tolarjev,” pravi Ivan Jelen, predsednik KS Ponikva, in dodaja: “Vodovod še omogoča priključitev približno 10 hišam. Z usposobitvijo dodatnega vira, z novo vrtino, ki bi jo napravih zraven obstoječe, pa bo možno zadostiti tudi poznejšim potrebam po kakovostni pitni vodi.” Izrazito kraški teren ponikvanske planote, kjer ni veliko vodnega pretakanja po površju, je povzročal veliko težav v sušnem obdobju, z novimi vodnimi viri pa bo stanje bistveno boljše. D. N. Ura polnoč bo odbila, j« novo leto prebudila. Naj bo zdravo in veselo, naj prežene vse skrbi, zveza turističnih le veselje naj živi! društev Srečno 2004! prisluhnili informaciji o delovanju javnih zavodov s področja vzgoje in izobraževanja, športa ter kulture v občini. Osnovne šole niso zadovoljne z višino sredstev za materialne stroške, prav tako je na pomanjkanje denarja opozorila ravnateljica žalskih vrtcev. Vršilka dolžnosti direktorice Medobčinske matične knjižnice Žalec Anka Krčmar je povedala, da je žalska knjižnica premajhna in da ne ustreza več kriterijem ministrstva za kulturo. Precej buma je bila razprava o storitev s področja ravnanja s komunalnimi odpadki zaradi doseganja predpisanih standardov - za ločeno zbiranje odpadkov znaša cena 3,22 sit/kg. Soglasje k povišanju cen za 4,9 % so odložili do takrat, da bo Javnim napravam soglasje podalo tudi ministrstvo za gospodarstvo. Potrdili pa so sklep o nabavi drobilca odpadkov in sredstvih takse zaradi zbiranja odpadkov. V prvi in drugi obravnavi je bil sprejet ureditveni načrt za skladišče pirotehničnih izdelkov v Zavrhu pri Galiciji, prav tako je bil sprejet sklep, da se kot osnova za izdajo soglasij k postavitvi velikih panojev, jumbo in odloku o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča. V prvem letu bodo občanom zaračunali polovico vrednosti nadomestila. Odlok je bil v drugi obravnavi sprejet na dvanajsti seji prejšnji teden, največ pripomb pa so imeli kmetijci. Med objekte, za katere se ne plačuje omenjeno nadomestilo, so želeli uvrstiti tudi objekte, ki se namenjeno izključno za kmetijske dejavnosti. Župan je menil, da bi to pomenilo neenak položaj dragih gospodarskih dejavnosti, predlog pa ni bil sprejet. V 30-dnevno javno obravnavo so dah odlok o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopališč. Ta dejavnost bo organizirana kot obvezna gospodarska javna služba, ki jo bo prevzelo Javno komunalno podjetje Žalec. Potrjen je bil tudi pravilnik za vrednotenje programov organizacij in društev na področju socialno-humanitamih dejavnosti. Na 12. seji prejšnji teden so žalski svetniki dah soglasje k novi ceni giga panojev na območju občine uporabljajo strokovne podlage, ki jih je izdelal RC Planiranje Celje. Svetniki so potrdih predlog župana, da se tistim zavezancem za plačilo komunalnega prispevka, ki bi prispevek plačah v osmih dneh od izdane odločbe, prizna 5 % popust, če znaša nadomestilo do 10 milijonov tolarjev, 7,5 % pa za nadomestilo, višje od 10 milijonov. Seznanjeni so bili tudi s prvo prostorsko konferenco o državnem lokacijskem načrtu za zagotavljanje poplavne varnosti v Spodnji Savinjski dolini. Ob tem so sprejeli sklep, da mora ministrstvo drago prostorsko konferenco na to temo organizirah v Žalcu. V zvezi z domnevnim oviranjem razvoja podjetništva s strani vodstva žalske občine, o čemer je na enajsti seji na primera KA-PIS-a govoril svetnik Marjan Mah, je bila prejšnji teden pripravljena posebna točka. K. R., foto: T. T. Svetniki občine Žalec so zadnji četrtek v novembra pripravili enajsto, prejšnji teden pa dvanajsto sejo. Na obeh so obravnavah tudi predlog proračuna za prihodnje leto. Medtem ko so bik na enajsti seji nad predlogom proračuna še posebej razočaram predsedniki krajevnih skupnosti, ker ni bilo predvidenih investicijskih sredstev za krajevne skupnosti, je bilo ob dragi obravnavi nekohko drugače. Glede na prvi predlog so krajevne skupnosti dobile več denarja, razen KS Petrovče in Galicija, ki pa prejemata nadomestilo za izrabo rudnin od kamnolomov. Nezadovoljni so ostali kmetje. Amandma odbora za kmetijstvo, da se postavka za zavarovanje živine in kmetijskih pridelkov poveča za najmanj 4 milijone tolarjev, ki bi ji vzeli s postavke vzdrževanje zelenic, ni dobil zadostne podpore. Proračun za leto 2004 bo imel 2.378.370.000 tolarjev prihodkov in 2.379-320.000 tolarjev odhodkov. * MESTNI PLINOVODI DISIRlBtClIA Pl /'deiir o/rc*rs»jy/?i £eéemo oede& i/t ir /iSn ČMe/iem de icaAeir^epes/ie sen ezdieziisier &aiyia/ye n /t/išmr. xeuyia/ye edin// lytesri.Zstsrfivii sterne* URADNE URE ZA STRANKE: PONEDELJEK, SREDA IN PETEK od 11. do 12. ure ter od 16. do 17. ure. 4 december2003 fBCINE Šola v Andražu Krajani v Andražu nad Polzelo z zadovoljstvom opazujejo, kako hitro raste nova podružnična osnovna šola matične osnovne šole Polzela. Po težki odločitvi o rušenju stare šolske stavbe je pred dvema mesecema podjetje ljevali s šolanjem v matični šoli na Polzeli. V novem objektu bodo poleg učilnic in prostorov vrtca tudi pomožni prostori in večnamenski prostor, v katerem bodo imeli učenci telovadbo, namenjen pa bo tudi potrebam društev in organiza- Med gradnjo nove podružnične šole v Andražu Ceste mostovi Celje pričelo z gradnjo nove šole. Učenci iz Andraža trenutno obiskujejo šolo na Polzeli. S pričetkom novega šolskega leta pa bodo prvih pet razredov obiskovali v domačem kraju, nato pa nada- cij iz tega kraja. Gradbena dela so ocenjena na 230 milijonov tolarjev, od tega je 80 milijonov prispevalo ministrstvo za šolstvo, znanost in šport. Po pogodbi naj bi bilo delo zaključeno do 30. julija. T. Tavčar Proračun v ponedeljek Svetniki občine Prebold so se v začetku decembra sestali na 12. seji občinskega sveta in med drugim opravili drugo obravnavo predloga odloka o proračunu občine za leto 2004. Po besedah župana Vinka Debelaka je bila javna razprava tokrat zelo obširna in kvalitetna, v drugi predlog pa so bile vključene vse pripo-mebe svetnikov. Dokončno bodo predlog potrdili na zadnji letošnji seji v ponedeljek. Po županovih besedah so proračun sestavili brez večjih težav. V njem predvidevajo približno 550 milijonov tolarjev prihodkov in 543 milijonov tolarjev odhodkov. Med drugim so trije milijoni tolarjev zagotovljeni za štipendiranje, potrebno pa bo sprejeti še ustrezen pravilnik. Svetniki so imeli tudi v drugi obravnavi kar nekaj pripomb, Marjan Golavšek je na primer opozoril, da bi bilo potrebno več narediti pri pridobivanju državnega denarja. Župan pa je povedal, da se občina prijavlja na skoraj vsak v Uradnem listu objavljen razpis za sofinanciranje in da tudi za to zapravijo preveč denarja. Po novem naj bi to potekalo preko Regionalne razvojne agencije. Drago Lobnikar je menil, da je krajevnim odborom namenjenega premalo denarja oziroma da v Marija Reki lahko s tem denarjem naredijo manj kot drugod po dolini. Ostali svetniki so se strinjali, da je 500 tisoč tolarjev na občana dovolj za krajevni odbor, ki naj bi s tem denarjem pokrival manjše izdatke. Poleg proračuna so preboldski svetniki po skrajšanem postopku potrdili predlog odloka o ustanovitvi medobčinskega javnega zavoda Medobčinska splošna knjižnica in imenovah štiri člane programskega sveta kabelskega razdelilnega sistema Prebold. Na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja so za predstavnika lokalne skupnosti v programski svet imenovah Valterja Zupanca, namesto enega predstavnika interesnih skupin pa so imenovah kar tri: Marjana Golavška (društvo lastnikov CATV Žvajga), Emihjo Črnila (upokojenci) in Franc Škrabe (občinski svet). Svetniki so potrdili tudi sklep o pristopu občine Prebold k skupnemu projektu - izdelavi razvojnega načrta podeželja v Spodnji Savinjski dohni. Prav tako so sprejeh sklep o določitvi vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v letu 2004 in sklep o povprečni gradbeni ceni in povprečnih Zbiranje denarja za nova igrala predšolskem obdobju otroci z igro pridobivajo raznovrstne gibalne izkušnje, ki jim prinašajo veselje in zadovoljstvo. Igra in gibanje imata pomembno vlogo tudi pri socialnem, čustvenem in intelektualnem razvoju. premalo, če žehmo igrišče in igrala ustrezno zaščititi pred namernim uničevanjem. Prav zato smo organizirah tudi akcijo dodatnega zbiranja denarja,” je še pojasnila Majda Rajh. Če bo vse tako, kot si žehjo, bodo V Preboldu je bil na pobudo staršev ustanovljen Sklad osnovne šole - enota vrtec, ki je sprožil akcijo pridobivanja dodatnih finančnih sredstev za nakup igral in ureditev igri- Vodja preboldskega vrtca Majde Rajh šča. Sredstva bodo pridobivali s pomočjo prispevkov fizičnih in pravnih oseb, donacij in raznih drugih virov. V ta namen je upravni odbor sklada v javnost posredoval tudi številko transakcijskega raču- na, na katerega je mogoče nakazati prostovoljne prispevke za nakup igral za dotrajano otroško igrišče. Igrišče vrtca je staro že 24 let. Igrala so bila zaradi dotrajanosti večinoma odstranjena, saj niso več zagotavljala vame igre. Potreba po novih igralih in celotni ureditvi igrišča je tako nujna. Hkrati z ureditvijo pa bo potrebno poskrbeti tudi za ustrezno ograjo okrog igrišča, saj je igrišče izpostavljeno vandalizmu in objestnosti najstnikom, ki se zadržujejo na igrišču v pozno popoldanskih in nočnih urah in povzročajo škodo na igralih in zaščitni ograji, odmetavajo razne odpadke in razbijajo steklenice, kar predstavlja še posebno nevarnost za varovance vrtca. “V letošnjem šolskem letu je tako prednostna naloga našega vrtca urediti varno in sodobno igrišče, saj je gibanje ena izmed osnovnih otrokovih potreb,” je med našim obiskom povedala vodja preboldskega vrtca Majda Rajh ter dodala: “Z gibanjem telesa je pogojeno zaznavanje okolice, prostora, časa in samega sebe. V Otroci preboldskega vrtca na božično-novoletnem sejmu, na katerem so s prodajo svojih izdelkov zbirali denar za nova igrala. Na osnovi vseh teh dejstev, je naša želja, želja staršev in otrok še kako upravičena in zato pričakujemo, da bomo našh dovolj razumevanja tudi širše in ne le pri starših, ki so se izrekli za vsestransko pomoč. Glavni delež bo prispevala občina, ki je v občinskem proračunu za ureditev igrišča in nakup igral namenila 3,5 milijonov tolarjev. Seveda pa je to preboldski otroci, ki obiskujejo vrtec, v prihodnjem letu že lahko uživah na novo urejenem otroškem igrišču in varnih igralih. Vsi, ki jim želite pri tem pomagati, pa lahko svoje prostovoljne prispevke nakažete na transakcijski račun številka 01374 -6030675748. D. Naraglav stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča v občini. Obe sta se povišali za 6,5 %. Vrednost točke znaša 0,0706 tolarjev Pod točko Razno so obravnavah predlog za dodehtev koncesije za okulistično dejavnost. Soglašali so s predlogom, da bi koncesijo v preboldskem zdravstvenem domu dobila Optika Simona iz Šempetra. Ob koncu seje je Valter Zupanc vložil pobudo za preimenovanje preboldske osnovne šole v OŠ Slavka Šlandra. K. R. Najstarejši dedek Mraz V naših krajih je kar nekaj zmede z decembrskimi možmi. Dedku Mrazu se je pridružil Božiček in otroci si niso vedno na jasnem, kakšna je razlika med njima (dokler niso dovolj veliki, da vedo za ZDA in Coca-colo). Dejstvo pa je, da dedek Mraz vedno manjkrat prihaja v naše kraje in da ga vse bolj nadomešča Božiček. Otrokom je seveda vseeno, odrasli pa radi vidijo tudi moža iz njihovih otroških let, ki ni oblečen v rdeče, ampak v rjavo, ima sivo kučmo in belo brado. V Preboldu v vlogi dedka Mraza še vedno nastopa Gusti Dobriha iz Kaplje vasi. Dolgoletni član gledališke skupine (in seveda gasilec) je letos že petdeseto leto postal dedek Mraz in obiskal otroke. K. R., foto: D. N. Za bolj čisto okolje Pri polaganju cevi sanitarno tehnološke kanalizacije V občini Polzela veliko pozornosti namenjajo kanalizaciji. Vsako leto zgradijo del glavnega kolektorja, ob njem pa tudi sekundarno kanalizacijsko mrežo, ki omogoča priključitev individualnih objektov. Letos so za to namenili okoli 40 milijonov tolarjev. Pravkar poteka gradnja sekundarnega kanala do Tovarne nogavic in sanitarne tehnološke kanalizacije na območju tovarne, kar bo omogočalo odvajanje tehnoloških in drugih odpadnih voda s tega območja na centralno čistilno napravo, potok Struga pa bo tako znatno manj onesnažen. Na novo zgrajeno sanitarno omrežje bodo povezah tudi tehnološki kanal z desnega brega Struge, tako bo vsa tehnološka in sanitarna voda, ki se sedaj za egahzacijskim bazenom izliva v strugo, preusmerjena v kanal, opuščene pa bodo tudi obstoječe greznice. SLIK0PLESKARSTV0 IN IZDELAVA PLASTIČNIH FASAD Herman Albin Soseska 12, 3312 Preb Tel.: 03/705 30 52 Faks: 03/705 30 51 GSM: 041/626-11 albin, herman@siol.net OBČINA PREBOLD Srečno, zdravo in uspešno novo leto 2004 želimo vsem občankam in občanom ter jim čestitamo ob dnevu samostojnosti. OBČINA POLZELA Čestita vsem občankam in občanom ob dnevu samostojnosti in želi lepe in mirne božične praznike ter sreče in zdravja v letu 2004. RO+SO SKALET0VA 13, HUDINJA - CEUE Telefon: PRODAJA 03/ 425 40 80 SERVIS 03/ 425 40 84 I , *oo 4 ji «• Naj vam novo leto prinese lepe in varne poti, odkrite in srčne ljudi, zdravje in mir kot si vsak ga želi. Za vaš avto le naj poskrbi. ÌBCINE december 2003 5 OBČINA BRASLOVČE Podajmo drug drugemu roko, DA V NOVEM LETU LEPŠE BO, ZAUPANJE, PRIJATELJSTVO NAJ ŽARI, DA ZDRAVI IN SREČNI BI BILI. Vsem občankam in občanom želimo vesele božične in novoletne PRAZNIKE, VSE LEPO V LETU 2004 IN ČESTITAMO OB DNEVU SAMOSTOJNOSTI. Župan Marko Balant in občinski svet Novorojenčki pri županu V braslovški občini na poseben način izkazujejo pozornost vsakemu novorojenemu občanu. Župan že nekaj let pripravlja sprejem za novorojenčke in V pozdravnem nagovoru je župan Balant najmlajšim občanom zaželel veliko dobrega, veselo in brezskrbno otroštvo, predvsem pa varen, topel in ljubeč dom. Ob bližajočih se prazni- Župan Marko Balant z novorojenčki in njihovimi starši njihove starše. Na zadnji sprejem je bilo povabljenih 14 novorojenčkov, rojenih od 30. maja do 1. novembra, skupaj se je letos v občini Braslovče rodilo 41 novorojenčkov. kih je vsem zaželel vesele božične praznike in srečno novo leto 2004. Staršem je izročil bon v vrednosti 30 tisoč tolarjev in knjigo pravljic Dama in potepuh. T. Tavčar GRABAR, s. p. Šmartno v Rožni dolini Tel.: 781 730 6, GSM: 041 743 963 FILTRI ZA LESNO INDUSTRIJO, danskega proizvajalca MOLDOW; ODSESOVALNI SISTEMI PREZRAČEVANJA. MDLDDW Vesele praznične dni in uspešno novo leto 2004. * # # * * # # * # # # # AL # # * ČPeluvma ,r6ivfna Vanek Roter, s.p.; Šentrupert 7, 3303 Gomilsko, tel.: 03 / 572 60 17, faks: 03 / 572 63 55 Usem našim strania am \oslovnim n ter m jr sodelavcem želimo etne lozione srečno novo # raznike et o 2004. L 7r # Zahvaljujemo se za dosedanje zaupanje in se priporočamo tudi v prihajajočem letu. # # * Predlog proračuna zavrnili Braslovški svetniki so s šestimi glasovi za in devetimi proti zavrnili predlog proračuna za leto 2004, ki je bil dan v prvo branje desete redne seje občinskega sveta. Po obrazložitvi proračuna, ki sta jo podala župan Marko Balant kot predlagatelj in računovodkinja Marija Tepič, so svetniki, večinoma iz nestrankarske Uste, menih, da bi moral župan Balant razvojne načrte natančneje razdelati, nekateri izmed njih pa bi morah, po mnenju svetnikov, v javno razpravo. Nov predlog proračuna naj bil pripravljen do 15. januarja, bistvenih sprememb pa v njem, po besedah župana, ne bo, saj so vsi projekti, zajeti v predlogu, takšnega značaja, da jih bo občina morala realizirati. Predlog proračuna občine Braslovče za leto 2004 predvideva za 586 milijonov odhodkov in 564 milijonov prihodkov. 22 milijonov razlike bi pokriti s plačano prodajo hnančnega premoženja. Sicer pa so svetniki na seji v drugem branju sprejeh predlog odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča. Predlog z dopolnitvami je obrazložil predsednik odbora za okolje, prostor in gospodarsko infrastrukturo Rudi Sedovšek. Kljub dopolnitvam so svetniki po dokaj burni in dolgi razpravi dodati tudi dva amandmaja, nato pa odlok soglasno sprejeti. Svetniki so sprejeli še dva sklepa, in sicer sklep o določitvi vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki bo v letu 2004 vredna 0,074 tolarja, in skleniti, da je drobilec odpadkov del infrastrukture odlagališča Bukovžlak. Svetniki so kot predstavnico občine v upravni odbor Razvojne agencije Savinja Žalec imenovati Marijo Marovt, imenovati so tudi odbor za razpolaganje s sredstvi požarnega sklada in izvajanje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami in sprejeti odlok o ustanovitvi Medobčinske splošne matične knjižnice Žalec. Župan Marko Balant je svetnike seznanil s sklepom o začasnem financiranju občine Braslovče v letu 2004. T. T. Avtodroma skoraj zagotovo ne bo Na 7. seji občinskega sveta Vransko so svetniki med drugim obravnavali pripombe in predloge na javno razgrnjeni predlog občinskega lokacijskega načrta za park tehnične kulture z avtodromom Čeplje, ki je bil v javni obravnavi od 20. oktobra do 19. novembra, na Občino pa je prispelo enajst pripomb. Na seji so tako svetniki z veliko večino sprejeli odgovore in sklepe in prav vse tudi upoštevali. To pomeni, da bo potrebno lokacijski načrt parka tehnične kulture nekoliko spremeniti, saj nekateri lastniki nočejo prodati svojih zemljišč. Tako v novem načrtu zagotovo ne bo avtodroma, načrt pa bodo dali v javno obravnavo od 5. do 13. januarja. Skupna značilnost vseh pripomb je, da z njimi izražajo nasprotovanje gradnji dirkališča v smislu širše opredelitve rabe prostora, ki je že bila določena z uveljavitvijo in uzakonitvijo prostorskega plana v letu 2002. Iz vsebin vseh posredovanih pripomb je jasno razvidno, da nihče ne nasprotuje občinskemu lokacijskemu načrtu za park z avtodromom Čeplje v delu, ki obravnava območje poligona vame vožnje s hotelom in avtokampom z vso potrebno infrastrukturo. Župan Franc Sušnik je povedal, da je 12-hektarski kompleks gozdnatih zemljišč na južnem obronku Čepelj velik poseg v prostor, zato se morajo s tem dejanjem strinjati vsi. Nov lokacijski načrt naj bi bil po besedah Sušnika sprejet na prvi seji občinskega sveta v prihodnjem letu, saj bo zadovoljil vsem zahtevam in pripombam, podanim v javni obravnavi. V nadaljevanju so svetniki sprejeti dva odloka, in sicer v drugem branju Odlok o razglasitvi etnoloških spomenikov v občini Vransko, v prvem branju pa po krajši razpravi Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o proračunu občine Vransko za letošnje leto. Sprejetih je bilo tudi pet sklepov, in sicer Sklep o začasnem financiranju občine Vransko, o novi povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča, o vrednosti točke za določitev višine nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v občini za leto 2004, o uskladitvi cen pogrebnih storitev in o sofinanciranju obnove mostu čez Bolsko. Svetniki so dati soglasje k imenovanju Anke Krčmar za direktorico Medobčinske matične knjižnice, imenovati so novo volilno občinsko komisijo ter obravnavati nekaj pre-moženjsko-pravnih zadev. T. T. Za Trnavčani še Parižljani ljudje v različnih krajih se že nekaj let ostro postavljajo po robu operaterjem mobilne telefonije, ki postavljajo bazne antenske postaje v naseljih. V prejšnji številki Utripa smo že pisati o nevšečnostih, ki jih povzroča bazna antenska postaja na Zadružnem domu v KS Trnava, zdaj pa so na vrsti krajani Pariželj. Krajani Pariželj in Topovelj so pred dnevi z živim ščitom preprečiti pogodbenim izvajalcem mobilnega operaterja, da bi na strehi doma, v katerem stanujeta zakonca Zlatarek, namestiti bazno antensko postajo mobilne telefonije. Delavcem so pojasniti, kaj jih moti, širjenem sestanku krajevnega odbora Parižlje - Topovlje postaviti nekaj temeljnih zahtev. Med drugim so zahtevali, da direktorica Kmetijske zadruge Braslovče Etica Bizjak takoj prekliče najemno pogodbo z mobilnim operaterjem, občina Braslovče naj se loti urejanja sprememb prostorskih ureditvenih pogojev, mobilni operater pa mora poiskati novo lokacijo izven strnjenih naselij. Predsednik Krajevnega odbora Parižlje - Topovlje Rudi Žohar je povedal, da nasprotujejo postavitvi, ker gre za strnjeno naselje, poleg tega v objektu stanujeta zakonca Zlatarek. Hkrati se zavedajo, da je izven naselij. Parižljani so z živim zidom preprečili postavitev antene. in jim preprečiti, da bi s kamiona antena za dober signal potrebna, razložiti opremo. Pozneje so na raz- zato so pripravljeni sprejeti lokacijo WALKER MARN, s.p. Vransko 18/b Tel.: (03) 572 51 06, 041 508 655 IZDELAVA IN MONTAŽA IZPUŠNIH LONCEV IN CEVI za osebna vozila * lažja motorna vozila * traktorje * ’delovne stroje * motocikle * športne izpuhe * Fotokopiranja in plastificiranje po zelo ugodnih cenah. äüep bojfič ib sitečBo boi/o leto 2004. Zakonca Zlatarek sta odločno proti anteni. Od 6. decembra dalje pa velja novi pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, ö pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči. Pravilnik je izdal minister za okolje, prostor in energijo v soglasju z drugimi pristojnimi ministri. Odslej mobilnim operaterjem za postavitev anten ne bo potrebno pridobivati gradbenih dovoljenj, zadoščala bo že lokalna informacija, ki jo bo izdala občina. Povsem enostavno pa za operaterje kljub temu ne bo, saj pravilnik med drugim določa, da se sme telekomunikacijska oprema postaviti samo na objekte, ki niso stanovanjski in ki niso namenjeni javni rabi, torej se v njih ne zadržujejo ljudje. V Parižljah so prepričani, da so načrtovalci antene na Zadružnem domu ta določila že krepko kršiti, zato so prepričani, da bodo v svojih zahtevah uspeti. Želijo si mirno in sporazumno rešitev, ki bo v obojestransko zadovoljstvo. T. Tavčar KROVSTVO SANACIJE DIMNIKOV STAVBNO KLEPARSTVO MONTAŽA IN VZDRŽEVALNA DELA PETER LEŠER, s. p. Gotovlje 122b, 3310 Žalec, tel.: 03/ 710 36 66 faks: 03/710 36 67, GSM: 041 416 789 Lepe praznike in veliko sreče v novem letu 20041 'ptcjewét dtcccUa T. Lončar Olga s.p. Šla »landrov trg 27, ŽALEC 3310 Tel.: 03 571 50 21 Gsm: 041 354 576 Delovni čas: PON, TOR. 8“ - 15“ SRE, ČET, PET: 12“ - 19" SOB: 7“ - 12* december2003 Po DOLINI Iz leta v leto bolj kakovostna vina Savinjski vinogradniki in drugi gostje so se sestali na devetem občnem zboru na turistični kmetiji Mlinar v Gotovljah. Pred pričetkom zbora so pripravili delovno pokušanjo 86 vzorcev Ocenjevanje vin belih in rdečih vin letnik 2003, ki jo je s pomočjo članov društva vinogradnikov opravil znani enolog magister Anton Vodovnik s Kmetijsko-gozdar-skega zavoda Maribor. Magister Vodovnik je vsakemu pridelovalcu na osnovi preizkušenega vzorca pove- Novi predsednik Silvester Marič dal, kaj je treba še storiti, da bodo vina dosegla zaželjeno in najboljšo možno kvaliteto. Ob tej priložnosti so vinogradniki, ki še niso bili vpisani v register vinogradnikov, to lahko štorih pri delavki Upravne enote Žalec Mileni Žvikart. Na občnem zboru je predsednik društva Stane Jurjevec podal poročilo, iz katerega je bilo razvidno, da so opravili planirane naloge. Pripravili so vrsto predavanj na temo vzgoje in nege vinske trte ter kletarjenja, odpravili so se na strokovno ekskurzijo v Prekmurje in Lendavske gorice, kjer so se seznanili z najnovejšo obliko vzgojnih nasadov in žičnic v vinogradih, ogledah pa so si tudi kul-turno-zgodovinske spomenike. Sodelovali so na Jožefovem sejmu v Petrovčah in na martinovanju predstavih svoja vina, vendar z udeležbo na predstavitvi niso bili zadovoljni. Dogodek, ki ga vsi vinogradniki nes- trpno pričakujejo, je vsakoletno ocenjevanje vin. Ugotavljajo, da je kvaliteta njihovih pridelkov iz leta v leto boljša. Za letnik 2002 so dosegli povprečno oceno 17,27 točk, s čimer so bik zelo zadovoljni. Vendar pa bodo Uidi v prihodnje skrbeh za potrebno izobraževanje, ki je pogoj za rast kvalitete. Za letnik 2002 je bilo ocenjenih 111 vzorcev behh in rdečih vin, od tega je 7 vin prejelo zlato diplomo, 54 srebrno, 39 bronasto, 1 vino je dobilo priznanje, 10 pa jih je bilo izločenih. Zlate diplome so prejeh Adolf Sevčnikar za renski rizling, Jože Drame za rumeni muškat in kerner, Milan Krašovc in Mirko Krašovec za chardonnay ter Bogomir Rotovnik za belo vino. V planu dela za prihodnje leto so na prvo mesto postavki izobraževanje na področju vinogradništva in kletarjenja ter cilj - kar najboljša kvaliteta vin. Hkrati pa bodo poskrbeli tudi za družabnost, sodelovali bodo na prireditvah, na katerih bodo lahko predstavih iri ponudili svoja vina, odšh bodo na poučni izlet in drugo. Seveda pa bodo spomladi tudi uradno ocenili letnik 2003. Na občnem zboru so izvolili nidi nov 11-članski upravni odbor, saj je prejšnjemu potekel mandat. Za predsednika so izvolili Silvestra Mariča, 3-članski nadzorni odbor bo vodil Rudi Trobiš, 6-člansko disciplinsko komisijo pa Franc Pinter. T. Tavčar ZI II H H N II lil AI e š K r a g l SJ5. § ALEŠ KRAGL % Šlandrov trg 39,3310 Žalec t.:03 710 4060, gsm: 041 661 204 e.: (cral.ales@siol.net Želimo vam zadovoljne praznike in uspešno novo leto 2004. Podajanje poročila predsednice ZTDOŽ Ivice Čretnik Skupščina Zveze TD občine Žalec Zveza turističnih društev občine Žalec, ki jo od vsega začetka vodi Ivica Čretnik iz Šempetra, deluje šele tri leta. V tem kratkem času je postala ena izmed zelo uspešnih in prepoznavnih turističnih zvez tako v okviru statistične celjske regije kot v širšem slovenskem prostoru, kar je na redni letni skupščini poudaril tudi podpredsednik Turistične zveze Slovenije Jože Kandolf. Na skupščini, ki je potekala na turistični kmetiji Mlinar v Gotovljah, so bili poleg predstavnikov turističnih društev, združenih v Zvezo TD občine Žalec in članov Upravnega odbora Zveze TD občine Žalec prisotni tudi direktorica Zavoda za kulturo, šport in turizem občine Žalec Tanja Razboršek - Rehar, programska direktorica za turizem Sabina Kladnik, župan občine Žalec Lojze Posedel, vodja oddelka za gospodarske in negospodarske dejavnosti občine Žalec Nataša Gaber - Sivka, direktorica Razvojne agencije Savinja Danica Jezovšek - Korent in član predsedstva ter podpredsednik TZ Slovenije Jože Kandolf. Skupščino je pričela predsednica UO Zveze TD občine Žalec Ivica Čretnik, ki je po izvolitvi delovnega predsedstva, katerega je vodila Metka Vočko, podala obširno poročilo o delu zveze v minulem letu. Povedala je, da so se predsedniki društev, združeni v občinsko turistično zvezo, in člani upravnega odbora sestajati četrtletno in po potrebi glede na prireditve, ki sta jih organizirala zveza in Zavod za kulturo, šport in turizem. Letos so v sodelovanju z Razvojno agencijo Savinja organizirali tudi strokovno ekskurzijo za predstavnike turističnih društev. Obiskati in ogledati so si turistično vas Halonga v Halozah, ki je v tej smeri nekaj posebnega. V iztekajočem se letu je bilo dobro urejeno tudi financiranje društev. Proračunska sredstva so se delila na osnovi planov in finančnih planov, ki so jih do konca marca 2003 predložila posamezna društva, oziroma na osnovi kriterijev za sofinanciranje dejavnosti na področju turizma, ki je bilo opredeljeno s pogodbo. Odobrena sredstva je društvo dobilo le na osnovi izvedenega programa. Preko celega leta je bilo izvedenih tudi več projektov. Projekt Za vsako hiško ena rož’ca raste je tokrat zajel skoraj vsa turistična društva, tako da je bilo v občini organiziranih kar osem cvetličnih tržnic, ki so prispevale pomemben kamenček k lepšemu izgledu krajev in občine kot celote. Projekt TZ Slovenije Moja dežela - lepa in gostoljubna je prinesel mestu Žalec 3- mesto v svoji kategoriji v Sloveniji, še pred tem pa so aktivnosti tega projekta potekale na občinskem nivoju. Občinska ocenjevalna komisija je ocenjevala osnovne šole v žalski občini, med katerimi je zmagala OŠ Griže, ki se je uvrstila na regijsko tekmovanje. Sicer pa se je zveza preko svojih društev aktivno vključevala tudi v ostale akcije TZS in Slovenske turistične organizacije. Med drugim je sodelovala tudi v akcijah Stranske poti so zapeljivejše od glavnih, Moja dežela - lepa in gostoljubna in Turizmu pomaga lastna glava. Tokrat so turistični podmladki na Oš sodelovati s svojimi raziskovalnimi nalogami Biti so in ostajajo veliki ljudje. Dosegli so zavidljive rezultate, med drugim tudi zlato priznanje na državnem tekmovanju. Vsa TD so sodelovala tudi na splošni čistilni pomladanski akciji, ki jo je organizirala občina Žalec v okviru ministrstva za okolje in prostor in TZ Slovenije. V sodelovanju z Zavodom za kulturo, šport in turizem je bilo organizirano srečanje 'IDrističnih društev s podeželja. Poleg tega je zveza skupaj z zavodom sodelovala tudi s turističnimi podmladki osnovnih šol občine. Znova je bil organiziran in izpeljan projekt Hmeljska pot, pri katerem so sodelovala TD Petrovče, Vrbje, Žalec in Šempeter. Prav tako je bil uspešno izpeljan tudi projekt Najlepši kraj, hiša in kmetija. Pomembno pa je bilo tudi sodelovanje z zavodom na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju. Aktivnosti v letu 2003 ni manjkalo, podoben plan dela so si zastaviti tudi za leto 2004. Sicer pa so med prednostne naloge uvrstiti povezovanje TD na nivoju občine in širše, spodbujanje TD pri pridobivanju novih članov, urejanju krajev in okolice bivalnih površin in pri oblikovanju pestrega in zabavnega življenja v njihovih okoljih. Precej zanimivih mnenj, idej, predlogov je bilo izrečenih tudi v široki razpravi, v kateri so sodelovati vsi v uvodu omenjeni gostje in drugi udeleženci skupščine. Podpredsednik TZS Jože Kandolf je poleg pohval žalski turistični zvezi izrekel tudi čestitke mestu Žalec za doseženo 3- mesto v akciji Moja dežela - lepa in gostoljubna. Spomnil pa je tudi na 100-letnico obstoja Turistične zveze Slovenije prihodnje leto. Razpravo je sklenil župan Lojze Posedel, ki je pohvalil delo zveze: “Če ne bi bil župan te občine, bi zavidal tistemu županu, ker ima tako dejavna turistična društva. Vsekakor pa se s tem ne smemo zadovoljiti, saj moramo še veliko postoriti.” D. Naraglav Letos 1693 krvodajalcev Območno združenje Rdečega križa Žalec združuje 17 krajevnih organizacij rdečega križa iz 6 občini Spodnje Savinjske doline. Ena izmed glavnih njihovih dejavnosti je tudi organizacija krvodajalskih akcij. Letos so jih izvedli 11, in sicer za Zavod Republike Slovenije za transfuzijsko medicino Ljubljana in za transfuziološko službo Splošne bolnišnice Celje. Zadnje krvodajalske akcije minuli petek v Žalcu se je udeležilo 156 krvodajalcev. Po besedah sekretarke Območnega združenja RK Žalec Majde Virant se je letošnjih akcij udeležilo 1693 krvodajalcev, kar je nekoliko manj kot lani, čemur je gotovo botrovalo na novo sprejeto določilo, ki dovoljuje za krvodajalce samo en prost dan in ne dva, kot je bilo doslej, čeprav so večinoma pod- jetja tudi pred tem odobravala dela prost dan. Za prihodnje leto načrtujejo ponovno 11 akcij, prva bo že 29. januarja na Vranskem, druga dan kasneje na Polzeti. S krvodajalske akcije v Žalcu T. Tavčar Koordinacija odborov MLD V soboto, 20. decembra, so se na pobudo OO MLD Žalec in Maribor v Žalcu zbrali lokalni odbori mladih liberalnih demokratov z namenom, da ustanovijo koordinacijo odborov za SV Slovenijo. Koordinacija je potekala v sejni sobi Občine Žalec, kjer sta vse prisotne (med katerimi je bil tudi predsednik MLD Stane Štraus) poz- dravila župan občine Žalec Lojze Posedel in predsednik 00 LDS Žalec Vasja Knapič. Prisotni so podprti ustanovitev koordinacije lokalnih odborov, pripraviti pravila ter določiti enomesečni kandidacijski rok za volitve v organe koordinacije, ki bodo na volilni seji 31. januarja 2004 v Celju. Mitja Knapič IVA d, o. o. PRODAJA REZERVNIH OEM ZA AVTOMOBILE, KOMBIJE, MOTORJE IN KOLESA. A V T O D E L I Delovni čas: Savinjska ulica 31, 3311 ŠEMPETER, tel: 03/700 16 11 od 8. do 11 ure, od 14. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure. VESEL BOŽIC IN SREČNO NOVO LETO 2004. Po DOLINI december2003 Medobčinsko društvo invalidov Žalec, ki bo kmalu prazno- zadeva za čim lažje in boljše vključevanje invalidov v družbo, kar pomeni Tudi harmonikarji DU Vrije so zaigrali vaio svojo 35-letnico, deluje na območju vseh šestih spodnje-savinjskih občin. Ob zaključku evropskega leta invalidov je društvo v Domu II. slovenskega tabora Žalec organiziralo dobrodelni koncert Človek človeku, ki je bil namenjen zbiranju denarja za socialne programe društva. V evropskem letu invalidov je tudi žalsko društvo pripravilo več odmevnih prireditev, kot je bilo srečanje težje pokretnih invalidov v Preserjah. Konec novembra so člani v avli žalskega kulturnega doma pripravili razstavo svojih del, pomagali pa so tudi pri zbiranju denarja za nakup invalidskega vozička za Danico Cokan. Predsednik društva Janez Meglič je povedal, da si društvo pri- za invalide. tudi opozarjanje na potrebno odpravo arhitektonskih ovir v javnih stavbah. Društvo pa bi bilo veliko manj uspešno, če ne bi imelo 40 prizadevnih poverjenikov, ki poznajo invalide v svojem okolju, jih obiskujejo in jim se jim je Janez Meglič na koncertu še posebej zahvalil, prav tako občinam, ki sofinancirajo delovanje društva. Na dobrodelnem koncertu, katerega program je povezovala Jožica Ocvirk, je nastopila zanimiva mešanica izvajalcev različnih glasbenih zvrsti. Peli in igrah so Irena Vrčkovnik, okrepljeni harmonikarji društva upokojencev Vrbje, Marinka in Živa iz Radovljice, oktet Lastovka s Polzele, program je popestril čarodej Jani Jošovc, zatem pa so nastopih tudi vokalna skupina Cantemus, sopranistka Andreja Zakonjšek, ansambel Led, violinist Franci Rizmal ob spremljavi Larise Čanji, Aleksander Jež in ansambel Slovenski zvoki. V imenu pokrovitelja in ostalih županov je društvu za delo in dobro organizacijo koncerta čestital župan Občine Žalec Lojze Posedel, ki je prispeval 100 tisoč tolarjev, k temu znesku pa so dodah Medobčinsko spretnosti svojih članov. skušajo prek društva zagotoviti potrebno pomoč. Za to prizadevnost o dejavnost in še 350 tisoč tolarjev, zbranih na koncertu. K. R., foto: T. T Prijeten in dobrodelen večer v\VNic4 METKA JOŽICA KUHAR Velika Pirešica tel.: 063/728-034 SREČNO NOVO LETO 2004 OSNOVNA ŠOLA POLZELA obvešča, da je novi naslov spletne strani: o-polzela.ce.edus.si Delovni čos: ooo. - pet od 8, tfe.ia._iTC. sototo-ad 8, 1& vre. . V letu 2004 vom optika "Simona" želi vse lepo. BOŽIČKOV T€D€N - 10 % POPUST. Sožitje - medobčinsko društvo za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju Žalec je v dvorani Doma upokojencev v Grižah pripravilo občni zbor, na katerem so med drugim obdarili osebe z motnjami v duševnem razvoju. Predsednica društva Darja Cencelj je povedala, da društvo združuje 228 oseb iz 86 družin iz občin Žalec, Prebold, Polzela, Braslovče, Tabor in Vransko. Največja pridobitev letošnjega leta je vsekakor nov varstveno-delovni center v Žalcu, ki je bil zgrajen po zaslugi dolgotrajne aktivnosti društva Sožitje. Zelo veseh so bili nove računalniške opreme in telefona ter povezave z medmrežjem. Med letom so pripravili razne oblike izobraževanj, seminar v Kranjski Gori, ki so se ga udeležili člani iz 42 družin, letovanje, družabno srečanje članov in prizadetih oseb pri lovskem domu Rinka nad Gotovljami in sodelovali pri izvedbi praznovanj ob 40-letnici Zveze Sožitij. Med nalogami, ki so si jih zadah za prihodnje leto, je celodnevno domsko varstvo v obliki bivalnih enot, kar je bilo začrtano že pri gradnji doma vzgojno delovnega centra v Žalcu, vendar je kasneje izpadlo iz projekta gradnje. Gre za obliko institucionalnega varstva, ko je oseba hkrati v varstveno-delovnem centru v dnevni obliki in tudi v stanovanjski enoti, po možnosti čim bhžje svojega doma. Na srečanju so v slovo in zahvalo dolgoletnemu predsedniku društva Rihardu Kopušarju izročili shko z motivom varstveno-delovnega centra v Žalcu in ga imenovah za častnega predsednika društva. Shko so v zahvalo za pomoč pri gradnji novega centra podelili tudi žalskemu županu Lojzetu Posedelu. Ob koncu je vse obdaril tudi Božiček. T. T. in prijetno počutje predsednica KO RK Marinka Gračner. V nadaljevanju so nedeljsko dopoldne s kulturnim programom obogatili učenci Oš Gotovlje, z ljudskimi pesmimi pa ženski kvartet Pevk treh vasi. Za božično-novoletno vzdušje je poskrbel Božiček, ki je vse nastopajoče in starejše občane presenetil z dardi ter vsem zaželel čim lepše praznične dni in vse najlepše v prihodnjem letu. Najstarejši udeleženec srečanja je bd 83-letni Jože Amšek, ki je hkrati tudi najstarejši moški v KS Gotovlje. Najstarejša udeleženka srečanja Zofka Nahtigal bo kmalu dopolnila 80 let, zagotovo pa med najstarejše krajanke sodi 95-letna Marinka Gračner. D. N. Obiščite nos in videli boste bolje. Wobi wt___--------------------------- Srečno leto z novim VDC 3+1 sistem uporabe Uporabljamo dognanja napredne V Gotovljah z Božičkom Letošnje srečanje krajanov, starih 70 in več let, je v Gotovljah potekalo v prostorih turistične kmetije Mlinar, kjer je udeležence srečanja obiskal tudi Božiček. Srečanje je v sodelovanju s krajevno skupnostjo organizirala Krajevna organizacija Rdečega križa. Zbranim je zaželela dobrodošlico 9 Upravna enota Žalec čestita državljanom in državljankam ob dnevu samostojnosti Republike Slovenije ter želi obilo delovnih uspehov in dobrega sodelovanja hkrati vošči vesele božične praznike in srečno novo leto 2004. Nova Slovenija Krščanska ljudska stranka VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 2004 želi Občinski odbor Žalec OB DNEVU SAMOSTOJNOSTI VAS VABIMO NA ZAHVALNO SV MAŠO ZA DOMOVINO, ki bo VPEIEK, 26.12.2003,OB 15.URI V CERKVI SV. DANIJELA V CHJU. MAŠO BO DAROVAL GOSPOD OPAT MARJAN JEZERNIK Gostilna s tradicijo PRIVOŠMK Rimska cesta, Šempeter, tel.: 700 18 03 Delovni čas od 10. do 23. ure, ob sredah zaprto Vsem gostom želimo blagoslovljen božič in srečno novo leto 2004. december 2003 Osrednje teme NOVOLETNE MISLI NAŠIH ZUPANOV Ljubo Žnidar, župan občine Polzela Novoletni čas je predvsem obdobje, ko marsikdo od nas že pripravlja načrte za prihajajoče leto, zato velja razmisliti o možnostih, ki vam jih ponuja občina Polzela. S sprejemom prostorsko-družbe-nega plana smo za vas pripravili 45 ha površin za individualno pozidavo, 20 ha pa namenili za poslovno industrijsko pozidavo. Za izboljšanje kvalitete bivanja gradimo v Andražu novo šolo z vrtcem in telovadnico, kanalizacijo in obnavljamo cestno infrastrukturo. Da pri vsej obilici dela in pomanjkanju časa, v katerem živimo, ne pozabite na prijetno preživljanje prostega časa, vas vabimo, da se vključujete v številna društva, obiščete raznovrstne prireditve in s tem prispevate svoj del k družbenemu življenju v občini. Ob koncu leta vam želim, da bi gledali s srcem, da bi prepoznali dragocenosti časa, da bi imeli srečo, zdratje, mir in da bi soustanavljali lepe trenutke, ki se jih bomo ob letu z veseljem spominjali. Vinko Debelak, župan občine Prebold Leto 2004 že trka na vrata. Kako hitro je prišlo, saj še nismo vsega, za leto 2003 načrtovanega, postorili? Po bežnem pogledu nad opravljen im dehm, lahko z občutkom, skozi vse leto prisotnega, urejenega, umirjenega in odgovornega delovanja, zadovoljno zapremo tudi ta list našega življenja. Prihajajoče leto postavlja pred nas nova vprašanja. Kam, predvsem pa kako naprej, bo zaznamovano z mirom, bo vladal razum, bomo zdravi? Pa je že z mirom težko, saj je že sedaj prenekateri večer, kljub temu da je Sodam že ujet, Ladnov Bine pa upokojen, podoben strelskim vajam in nevihtnemu grmenju. Toda kljub jezi zaradi mladih metalcev petard je potrebno njim v zagovor upoštevati, daje po ukinitvi naborniške vojske in našem vstopu v NATO to njihov edini način, da še okusijo duh smodnika, to je duh, ki po nekaterih glavah iz fanta naredi moža. Za njihove starše in slovensko državo pa razumen človek ne najde izgovora. Naš razum bo tudi v naslednjem letu na težkih preizkušnjah, pod vplivom skeptičnosti časa, ki ga živimo. Žal preradi verjamemo samo tisto, kar vidimo, in mislimo, da vse, česar s svojo pametjo ne razumemo, ne more obstajati. Torej je tu, novemu lovskemu zakonu navkljub, čudovito in bogato lovišče vsakovrstnih slikarjev, ki so v volilnem letu, in to leto 2004 po nesreči tudi je, še posebej phdoviti. Zdratje je naše največje bogastvo in je vedno dražje, če moramo še posebej skrbeti zanj. Da zdratja ne izgubimo, pa v novo športno dvorano hitimo. Za ogrevanje bo primeren tudi tek, bolje rečeno poskok po zaradi gradnje kanalizacije razkopanih cestah. Obeta pa se nam teh tekaških površin še več, morda tudi plavanja, pa ne v bazenu, pač pa v Bolski in Savinji, če oba mostička ne bosta dovolj trpežna. Toda ne samo dobro ogrevanje, za vstop v športno dvorano bo kmalu potrebno tudi članstvo v gasilskem društvu, še bolje v ženski desetini, saj, vsaj za sedaj, te prevladujejo med uporabniki. Za telesno slabše pripravljene, košarkarjem in gasilcem še ne zapisane, pa tudi šport hotel ni slaba izbira, da ne naštevamo ekstremnih, pa konjeniških, dimnikarskih in drugih društev. Možnosti za ohranitev fizičnega in tudi duševnega zdravja torej so. Pričakovanje je želja, ki upanju daje vero. Smo pripravljeni več in bolje narediti ali samo zahtevamo in zastonj pričakujemo? Delajmo bolje in odgovorno, karkoli že in Ijerkoli. Veselimo se življenja, spoštujmo se, drug drugemu in sebi privoščimo vse dobro, strpnosti in ljubezni. Potem ima pričakovanje čar in zgodi se naj korak po koraku. Zdravo, srečno in uspešno leto 2004 vam želimo! Lojze Posedel, župan občine Žalec V zadnjih dneh letošnjega leta me spremlja dober občutek ob spoznanju, da smo s sodelavci in občinskim svetom opravili dobro deh. Veliko problemov je bilo rešenih, pa tudi evidentiranih novih nalog, za katere že pripravljamo načrte za realizacijo. Ne nazadnje je tudi že sprejet odlok o proračunu naše občine za leto 2004. Za uspešno delo v naslednjem letu je zeh pomembno dobro sodelovanje z občankami in občani, ki je bilo dobro tiuii že sedaj. Samo s skupnimi močmi zmoremo še več in bolje. Vsem se iskreno zahvaljujem za vse predloge in tudi dobronamerno kritiko, saj vse to po svoje prispeva k boljšemu in hitrejšemu reševanju problemov in težav, kijih v teh težkih časih ni mah. Prepričan sem, da bo prihodnje leto, ko vstopamo tudi v Evropsko unijo, težje, kot je bilo letošnje. Vseeno pa si lahko naše življenje kljub temu polepšamo in olajšamo. To lahko storimo z več medsebojnega spoštovanja, boljšim delom in sodelovanjem, s pomočjo in strpnostjo. Predvsem je in še bo na preizkušnji naša strpnost do vseh različnih in drugačnih, zato jo želim zvrhano mero vsem vam in predvsem politikom. Upam in želim si, da bi vsi in vsak posebej našli pot do pravih vrednot in ciljev in da bi nas pri tem spremljala zdravje in sreča. Vsem želim vesele in blagoslovljene božične praznike ter srečno, zdravo in uspiešno novo leto. Marko Balant, župan občine Braslovče V letu 2004 bo država za nas še posebej dobro poskrbela, saj bo za občinski proračun namenila vse kar ima. Tako sem slišal! Ker pa je vedno bilo, da lahko zapravimo več kot zaslužimo, sem za vsak slučaj pisal še trem dobrim možem (Miklavžu, Božičku in dedku Mrazu), da nam prinesejo kakšen dodaten tolar ali euro. Tudi to se govori, da pomaga! Mi pa bomo, kot dobri gospodarji, uporabili zdravo pamet in razpoložljiv denar terza vsak slučaj naredili vse, kar znamo in zmoremo, pa še mah več! Tako si želimo! K vsem željam, ki vam bodo izrečene na prehodu v leto 2004, naj dodam še svoje: “Vsem skupaj želim miru, sreče, uspeha, zdravja, razumevanja, veselja, pa še kakšen objem in poljub!” Franc Sušnik, župan občine Vransko Čas neusmiljeno teče in pred nami je novo hto 2004! V tem predprazničnem obdobju v družini, delovnem okolju in še posebej v lokalnih skupnostih delamo inventure opravljenega dela in kujemo načrte za prihodnost, (c) e posebej pomembno je to pred letom 2004, ko vstopamo v družino držav evropske skupnosti, kar bo prinesh neizogibne spremembe tudi v hkalnih skupnostih oziroma v občinah. Dehvanje občin v novih, evropskih razmerah, bo potrditev naših jmzadevanj in potrditev uspešnosti priprav na vstop v EU. Vsekakor bomo morali poiskati odgovore na vsa vprašanja in izzive, ki jih bo prinesel naš dejanski vstop v Evropo. Potrebno si bo izboriti ustrezno mesto in pohžaj občin predvsem v sistemu javnih financ. Neurejen pohžaj občin v sistemu državne uprave in pa predvsem neurejeno financiranje občin sta glavna razloga za vse večje zaostajanje podeželja za osrednjo shvensko regijo in za urbanimi področji. Prepričan sem, da nam bo vstop v Evropsko unijo na tem področju prinesel več reda in boljši položaj občine kot temeljne skupnosti. Ničesar pa se ne bo zgodih brez naših skupnih prizadevanj in predvsem brez Vaše podpore, zato Vas spoštovane občanke in občani vabim, da se še aktivneje vključite in tako sooblikujete podobo lokalne skupnosti v kateri živite. Vsem, želim blagoslovljene in mirne božične praznike in čestitam ob Dnevu samostojnosti. V letu, ki prihaja, pa Vam želim sreče, zdravja in osebnega zadovoljstva! ANKETA ANKETA ANKETA ANKETA ANKETA ANKETA ANKETA ANKETA ANKETA Po čem si bomo zapomnili leto 2003? Izteka se leto 2003 in le še nekaj dni nas loči od vstopa v novo leto, ki bo za dan daljše od zadnjih treh let, to pomeni, da bomo imeli tako imenovano prestopno leto, za katerega velja neko staro prepričanje, da prinaša več slabega kot dobrega. To bo tudi olimpijsko leto in leto, ko bomo Slovenci uradno postali sestavni del velike združene Evrope. Kakšno pa je bilo leto, od katerega se poslavljamo, oziroma kakšni dogodki so zaznamovali naše življenje? Janez Tkavc: “Leto kot leto; ni bilo najboljše in niti najslabše. Posebno žalostnih dogodkov ni bilo in tudi ne pretirano veselih, razen, da se mi je izboljšalo zdravje. Lahko bi rekel, da je bilo leto povprečno. To velja tako zame kot za državo. Vsekakor pa bi lahko bilo boljše na državnem nivoju, če bi vlada in vse ostalo funkcioniralo tako, kot bi bilo treba oziroma kot si zamišljamo. Na svetovni sceni pa najbolj zamerim Američanom oziroma Bushu zaradi napada na Irak, ki je to storil predvsem zaradi nafte.” Mato Tržič: “Življenje je v tem letu teklo po ustaljenih družinskih tirnicah; zgodilo se ni nič pretresljivo dobrega ali slabega. S službo sem zadovoljen, na splošno pa menim, da bi lahko bilo bolje, kot je, predvsem glede samega standarda, ne samo mojega, ampak vsesplošnega, za kar bi morala poskrbeti država. Leto, ki se izteka, sta zaznamovala tudi referenduma ob vstopu Slovenije v NATO in EU. Sedaj smo že na pragu vstopa v EU, ko ne bo več mej glede pretoka kapitala, ljudi in storitev. Kaj nam bo to prineslo, pa je seveda še odprto vprašanje. Na svetovni sceni pa je tok dogodkov minulega leta najbolj zaznamovala vojna v Iraku.” Andrej Jelen: "Lahko bi rekel, da je bilo minulo leto zame kar uspešno. Predvsem glede službe. Sicer pa se ni zgodilo nič takšnega, kar bi izstopalo in bi mi zato bolj kot kaj drugega ostalo v spominu. Vsekakor pa si bomo leto 2003 naj- brž zapomnili po vremenu, saj takšnega poletja s tako visokimi temperaturami že dolgo ne pomnimo, kot tudi ne suše, ki je prizadejala zlasti kmete. Dokaj pestro je bilo to leto tudi na slovenski politični sceni, razkrivale so se razne afere, zadnje čase pa je v ospredju problematika tako imenovanih Vi ~ izbrisanih, ki H močno mA ■ dvaja sloven- ?“■ sko javno /fjE' V mnenje. Kako ' se t0 kon- S calo, je kar težko predvideti." Jože Gaberšek: “Zame osebno je bil začetek leta precej težak. Imel sem precejšne zdravstvene težave, ki pa so se na srečo uredile. Sicer pa mislim, da smo preživeli kar lepo leto. Vsaj jaz nisem bil deležen kakš- z udejstvovanjem v naši gledališki skupini KD Svoboda Griže in si želim, da bi tako bilo tudi v prihodnje. V državi nam je preglavice povzročala dolgotrajna suša in z njo pomanjkanje vode. Izglasovali smo evropska referenduma, politična scena pa je bila tudi letos v znamenju številnih zdrah, razkrivanj afer, podtikanj in vsega, kar politika običajno tudi prinaša.” Bernarda Sopčič: “Vsako leto prinese nekaj dobrega in nekaj slabega. Da znamo bolj ceniti tisto dobro, mora najbrž biti vmes tudi kaj slabega. Običajno tisto lepo ostane v spominu, slabo pa želimo čim hitreje pozabiti. V letu, ki se izteka, se meni ni zgodilo nič takšnega, da bi posebej izstopalo, zato lahko rečem, da je bilo nekakšno povprečno leto. Seveda pa to ne velja za državo in svet, kjer se je zgodilo veliko število najrazličnejših dogodkov, ki so ali pa še bodo pomembno vplivali na naše življenje v prihodnosti, med katere nedvomno sodita izglasovana referenduma ob vstopu v EU in NATO.” D. Naraglav Voščilnica za Petra Petru Planinšku iz Petrovč je pred časom petrovška župnija pomagala pri nakupu invalidskega vozička in s tem rešila eno izmed njegovih skupaj s prijatelji izdelala zajeten kup božično-novoletnih voščilnic, ki so jih nato prodajali v župnijah Podkraj, Col in Petrovče. Izkupiček, 357 tisoč tolarjev, sta zakonca skupaj Zakonca Rogelj, pater Ivan Arzenšek in Peter Planinšek s petrovškim župnikom patrom Ivanom Arzenškom izročila Petru. Zakonca Rogelj sta Petra spoznala v rehabilitacijskem centru Soča v Ljubljani, kjer je bil Peter skupaj z Mirom Rogljem. Rehabilitacija je bila na srečo zanj zelo uspešna. T. Tavčar ISKRICA SKEČE V OČEH DVAJSETIH OTROK KAJ RAZMIŠLJAMO? Prijazna misel in dobra dela, lepa beseda in mehak stisk roke naj ne bodo tolažba, NAJ BODO ZAGOTOVILO ZA PRIJAZEN JUTRI. KAKO ZAGOTAVLJAMO? Najmočnejšo svetlobo oddaja sonce v očeh. Najmlajši potrebujejo veliko sonca. DAJMO JIM MOČI Z ISKRICO SONCA V OČEH. KAKO POMAGAMO? Razklenili smo svoje dlani, ponudili, osrečili ... postali smo srečni. NE ČAKAMO NA PROŠNJE, VIDIMO, KAM JE TREBA DATI. PLUTON Gradnje, d. o. o., Šempeter je tokrat skupaj z Društvom prijateljev mladine Žalec PODARIL ISKRICO SREČE otrokom, ki jim starši ne morejo omogočiti in realizirati pjihove skrite želje “VSI NA KOLO ZA ZDRAVO TELO” (17 učencev osnovnih šol) in”TUDI RAČUNALNIK IMA DUŠO ZNANJA" (3 dijaki celjskih srednjih šol). 2004 Prijatelji, naj s slehernim dnevom vas leto prihodnje poplača za zvrhano mero dobrih dejanj, smelih, uspešnih in vedrih spoznanj ... DPM Žalec Glavni donator Zvone Petek (2.000.000,00 SIT) Obdaritev bo v sredo, 24. 12. 2003, v Šempetru pri poslovni stavbi PLUTON. stisk, sedaj pa mu skušajo pomagati tudi pri nakupu invalidskega avtomobila, v katerega bo lahko vstopal na invalidskem vozičku. Pri akciji sta se še posebej izkazala zakonca Rogelj z Jezerskega, ki sta december2003 Informacije 9 *«#*#****»»**»***»»»»»**tt£ ZBORNICA L4SEBNEG4 GOSPOD/IRSTI^ ŽALEC pnljeùte &&ftCHe ten 4SlCCct& i*t 6iAfe€d4t&_ Cefo 2004. mm'mwtmmmmmmmm t t t t 't t t t t t ’Ul*' POLZELA ® N nogavice ŽIVLJENJE DAJE PLATNO. SLIKAMO SAMI. NAJ BO LETO 2004 ČIMBOLJ SLIKOVITO, USTVARJALNO LN SREČNO. POLZELA tovarna nogavic, d. d SM SAVINJSKA Vsem občanom Savinjske doline, našim kupcem, i poslovnim partnerjem, bivšim in sedanjim delavcem želimo -f-1 vesele božične in novoletne praznike ter srečno in uspehov polno leto 2004• 3310 ŽALEC, CESTA OB ŽELEZNIC11 TEL:+386 03 713 36 80 FAX:+386 03 71336 88 E-pošta: vodotehnik@siol.net Hi 1)000 i M Élliiffili QHE0E POZDRAVLJENI OTROCI ! Vabimo vas, da se oglasite v naših slaščičarnah, saj smo za vas pripravili posebno ponudbo Sedaj bo sladkanje še slajše, še bolj veselo ! Ponujamo vam sladko praznični meni, v katerem boste dobili 1 KOS SLAŠČICE, 1 DCL GOSTEGA SOKA IN IGRAČO, KATERO SI BOSTE LAHKO SAMI IZBRALI l kos slaščice l del gostega soka igrača Pestra izbira igrač v sladko prazničnem meniju • Pestra izbira igrač v sladko prazničnem meniju Vsem našim zvestim potrošnikom, sodelavcem, poslovnim partnerjem, krajanom Vranskega, Griž, Ostrožnega, Petrovč, Žalca, Vrbja, Polzele, Šempetra in vsem občanom Savinjske doline ŽELIMO prijazne in lepe praznične dni ter srečno, zdravo in uspešno leto 2004* Hvala za zaupanje in zvestobo. Naj bo tako tudi v prihodnjem letu! Kolektiv BRGLEZ december2003 Podjetništvo Najmlajši pekovski mojster v Sloveniji Tomaž Brglez, sin znanega peka in podjetnika Romana Brgleza, je najmlajši pekovski mojster v Sloveniji Mojstrski naziv mu je bil podeljen 28. oktobra na slavnostni podelitvi tovrstnih nazivov v GaHusk>vi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani Med 326 prejemniki diplom z mojstrskim nazivom je bBo šest pekov in osem izdelovalk dašac, med katerimi je bila tudi Tomaževa sestra Dragica, ki /e deset let vodi proizvodnjo slaščic v podjetju očeta Romana Brgfc/a v Žalcu. Pri Brglezovih imajo mojstrske nazive kar trije družinski člani. Oče Roman je naziv skupaj s štirimi slovenskimi peki pridobil 10. decembra lansko lđo. V naši dolini se lahko s pekovskim mojstrskim nazivom poleg Brglezovih pohvalita še Vanek Rotar iz Šentruperta in Natalija Peternel iz Prebolda Od skupno 11 pekovskih mojstrov v Sloveniji so zdaj kar štirje iz Spodnje Savinjske doline, kar pomeni, da jano Savinjčani dober kruh. V Sloveniji je v 48 obrtnih poklicih skupno 834 obrtnih mojstrov, ki so ta naziv pridobili v dveletnem izobraževalnem ciklusa Prvič je Obrtna zbornica Slovenije nove mojstre svečano razglasila v letu 2001, ko je bilo podeljenih 187 mojstr- skih diplom. lansko Ido je diplome prejelo 321 mojstrov, letos pa je tovrstne diplome in nazive prejelo 326 novih mojstrov. Projekt mojstrskega izobraževanja Obrtne zbornice Slovenije je nadvse uspel. Kakšno je zanimanje za tovrstno izobraževanje, pove tudi podatek, da se trenutno za mojstrske izpite pripravlja kar 800 kandidatov, v Tomaž in Dragica Brglez, P1*?1™ P3 nova obrtna mojstra ie lu<^ * nov razpis, ki naj bi izšel prve dni prihodnjega leta. Mojstrski naziv pomeni, kot je dejal predsednik OZS Miroslav Klun, uresničitev popolnosti in viha v obrt-nem poklicu, hkrati pa tudi njihovo zavezo, da pred porabniki mojstrskih izdelkov in storitev svoje mojstrstvo tudi nenehno dokazujejo in udejanjajo. V viso- ki kakovosti mojstrskih izdelkov se ne odraža samo najboljše poznavanje in strokovna specializiranost, ampak se v tem nazivu prepletajo bistveno širša znanja, ki postajajo z vstopom Slovenije v EU vse bolj potrebna za uspešno opravljanje obrti. Sicer pa ima mojstrska diploma tri izredno pomembne mednarodne dimenzije oziroma fimkdje: poslovno, strokovno in pedagoško. Te bodo 2a naše obrtne mojstre v EU zelo pomembne, saj bo diploma splošno priznana, kar bo načeloma pomenilo, da ima imetnik diplome v vseh državah EU dokaz in popolno svobodo za opravljanje tistega dela, za katerega ima mojstrsko diplomo. In kaj na mojstrski naziv pravi 22-letni Tomaž Brglez: “Res sem še mlad, vendar imam dobrega uatelja - očeta, ki me je znal pritegniti za ta poklic, mi svetovati in izobraževati, saj ima za sabo že dolgoletne izkušnje. Vse to pa so logiche posledice, ki so tudi mene pripeljale v ta izobraževalni ciklus za pridobitev mojstrskega naziva Vesel sem, da sem se odločil za to pot in da imam sedaj v rokah mojstrsko diplomo. Seveda pa sama diploma ne pomeni veliko, če že v oarovi nimaš v sebi čuta za dobro in kakovostno delo. Predvsem pa moraš imeti svoj poklic rad” D. i\araglav Picerija Nekropol is V Šempetru tudi pice iz krušne peči D OSEDLA «.p. Ulica Florjana Pohlina 5,3310 ŽALEC Te/.: 03/5717 OOO, 03/710 22 00 Fax:03/710 22 01, E-mail: matjaz.dosedla@siol.net Mob.: 031/608 349 Varno in srečno vožnjo ter lepe in prijetne božične in novoletne praznike. Srečno 2004 d.o.or GEODETSKE STORITVE - PROJEKTIRANJE INŽENIRING - NEPREMIČNINE ŠLANDROV TRG 11, 3310 ŽALEC TeUFaks. : (03) 710 3810,7103811 GSM: (031) 305 814 Ste pred odločitvijo o NAKUPU ZEMLJIŠČA, GRADITE, bi želeli zgolj POSTAVITEV MEJNIKOV na vaši parceli? Potrebovali boste STOR/TEV GEODETOV. • UREJANJE MEJ • DELITVE PARCEL • OBNOVA MEJ • IZDELAVA GEODETSKIH POSNETKOV • ODMERA STAVBIŠČ • ZAKOUČBE OBJEKTOV • GEODETSKI NAČRTI PO KONČANI GRADNJI • IZDELAVA ELABORATOV ZA VPIS STAVBE IN DELOV STAVBE V KATASTER STAVB • TEHNIČNE IZMERE • Šempeter je v zadnjih nekaj letih močno spremenil svojo podobo. Lahko bi rekli, da je najhitreje se razvijajoč kraj v Spodnji Savinjski dolini. Hkrati je tudi center turizma, ki mu dajeta pečat Rimska nekropola in jama Pekel, ki privabljata v kraj veliko število gostov. Vse bolj postaja Šempeter tudi nakupovalno središče s precejšnim številom trgovin ter kraj, v katerem ne manjka gostinske ponudbe. Pred kratkim so nov velik gostinski objekt odprli Sedminekovi, ki so vrsto let uspešno vodih restavracijo Rimljan v prostorih KZ Šempeter. Danes pa je v povsem prenovljenih prostorih KZ Šempeter zaživela picerija Nekropolis. Z njo je kraj dobil izjemno lepo urejen lokal, hkrati pa tudi prvo picerijo s picami iz krušne peči. S tovrstno ponudbo so brata Beno in Simon Božič ter Robert Štojs obogatili gostinsko ponudbo kraja in razveselili ljubitelje pic. Investicijska dejavnost, ki bo dodamo obogatila stari središčni del kraja ob cerkvi, se nadaljuje. Prihodnje leto bosta novo podobo kraju dala tudi pekama Fijavž ter obnovljen in povečan gasilski dom. D. N. Garni šport hotel Prebold odprt Z odprtja razstave, m kateri je za prijetno glasbo in petje skrbela Saša Korun, za vodenje slovesnosti pa Nuša Dvorše iz Občinske knjižnice Prebold. VULKANIZERSTVO KRIŽNIK BLAŽ KRIŽNIK, s,p. Cesta na Lavo 2, 3310 Žalec tel.: 03/ 710 14 20 faks: 03/ 710 14 21 Za vas smo tukaj od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. I SUBBIE □□EHE (Fulda/\ MICH E L/N Se priporočamo! Ji—- VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 2004. DOHNŠEKS, d. o. o. Šempeter Vrtna ul. 9, 3311 Šempeter Trgovina za prodajo navojnega, stružnega, rezkalnega in vrtalnega orodja Vsem našim poslovnim partnerjem želimo v letu 2004 kvalitetno kladivo in dober zamah. Tel.: 703 30 00, faks: 703 30 10, E-mail: dolinšek.s@siol.net Minula sobota je bila za občino Prebold res poseben dan. Dolgo let speči in propadajoči hotel, v katerem so pred več kot 11 leti nazadnje prebivali gostje in še to begunci iz Hrvaške, se je namreč znova prebudil in odprl svoja vrata. Res, da zaenkrat še bolj napol, saj so namenu predali le spalni del. \ najkrajšem možnem času pa bi radi odprli še kavarno, ki bo zaokrožila osnovno ponudbo hotela. Slednji bo nekaj mesecev tudi pravo kulturno središče ukrajinske slikarske umetnosti, saj je v obnovljenih prostorih nekdanje velike restavracije na ogled in prodajo kar 340 velikih likovnih del 75 novodobnih akademskih slikarjev. Obnovo hotela je izvajalo podjetje Tempo, d. o. o., Žalec, ki je tudi lastnik hotela. Gre za ukrajinsko-sloven-sko podjetje z mešanim kapitalom. Osnovna dejavnost podjetja je izvoz blaga in storitev ter projektiranje. Nakup propadajočega hotela je bil izvršen v letu 2000. Stavba je bila v popolnem razsulu in se je obnavljala predvsem zahvaljujoč dejstvu, da je ukrajinski partner gradbeno podjetje, ki se ukvarja tudi z nakupom in prodajo nepremičnin. Kot je povedal direktor mešanega podjetja Tempo Ivo Bračun, je obnova hotela potekala z namenom, da se poišče najemnik za celoten objekt ali za posamezne dejavnosti v sklopu celotne zgradbe. Končana obnovitvena dela zagotavljajo prenočitvene kapacitete za 56 gostov. Poleg tega je obnovljena tudi kavama za potrebe hotelskih gostov in zunanjih obiskovalcev. Za potrebe zahtevnejših gostov pa je opremljen tudi večji apartma. Sicer pa še iščejo najemnika za kavarno, za savno in fitnes ter za prostore, v katerih je možna ureditev pivnice ali druge gostinske dejavnosti. Slovesnosti ob odprtju se je udeležil tudi konzul Republike Ukrajine v Sloveniji G. Ćebuljin, ob njem pa tudi predstavnika centra Boyko’s iz Kijeva Valeryj Bojka s soprogo, poslovni partner in družabnik podjetja Tempo iz Kijeva Valentin Isak iz podjetja Visak, predstavnik Gospodarske zbornice Slovenije, ki je zadolžen za odnose z vzhodno Evrope, Sead Ajeti in mnogi dragi. Razstavo in s tem tudi hotel so predah namenu župan občine Prebold Vinko Debelak, konzul Ćebuljin in Valentin Isak, pobudnik kulturnega projekta. D. Naragjav FENIKS d.o.o. Cesta Žalskega tabora 10, SI-3310 ŽALEC, tel.: 03 713 13 00, fax: 03 5717 407, 03 717 292, http://www.feniks-omco.si éfea ? j »o »001 z Podjetje v sistemu Gruppe - Belgija Želimo vam prijetne Božične praznike, | v novem letu pa obilo osebne sreče in poslovnih uspehov. ! Podjetništvo december2003 Razdojna agencija Savinja, GIZ ODBOR ZA RAZVOJ OBRTI IN PODJETNIŠTVA ŽALEC obvešča podjetnike iz občin Braslovče, Tabor in Žalec, da je po razpisu 18. natečaja za dodelitev posojil za pospeševanje obrti in podjetništva na voljo še nekaj prostih sredstev. Kandidati za posojila naj svojo vlogo skupaj z zahtevano dokumentacijo oddajo do vključno 15. januarja 2004 oziroma do 15. vsak naslednji mesec, v kolikor razpoložljiva sredstva ne bodo razdeljena. Dodatne informacije: Danica Jezovšek - Korent, Razvojna agencija Savinja, Odbor za razvoj obrti in podjetništva, Ulica heroja Staneta 3, Žalec, tel.: 03/713 68 60, faks: 03/713 68 70, e-mail: ra.savinja@zalec.si Juteks zadovoljen $ poslovanjem Nadzorni svet Juteksa iz Ložnice pri Žalcu je prejšnji teden na seji obravnaval letošnje poslovanje. Direktor Milan Dolar je, tako kot člani nadzornega sveta, z letošnjim poslovanjem zadovoljen. Čisti dobiček je konec oktobra znašal 953 milijonov tolarjev, do konca novembra pa so v primerjavi z enakim obdobjem lani količinsko prodajo povečali za 28 odstotkov. Letos so sicer načrtovali 30 odstotno rast prodaje, kar pa zaradi izjemno slabega povpraševanja v prvih dveh mesecih in skromnih obetih za december verjetno ne bodo uspeli uresničiti. Za prihodnje leto v Juteksu ne načrtujejo tolikšne rasti, kot so jo imeli v zadnjih nekaj letih. Direktor Dolar pravi, da predvidevajo 10-odstotno povečanje količinske prodaje in skupnih prihodkov, rast čistega dobička pa Direktor Milan Dolar je za sedaj še težko napovedovati. V primerjavi z lani, ko so za naložbe namenili skoraj 3 milijarde tolarjev, kupili so linijo za izdelavo 4-metrskih talnih oblog, na kateri so zaposlili 60 novih delavcev, so letos v Juteksu investicijsko dejavnost umirili. Del letošnjih naložb, v višini 550 milijonov tolarjev, so porabili za razširitev regalnega skladišča, veliko več pa namenili naložbam v vrednostne papirje. T. T. Hmezad KMETIJSKA ZADRUGA PETROVČE Petrovče 1, 3301 PETROVČE Telefon: 03/570 81 73 Telefax: 03/570 82 48 BLAGOVNICA BALA - SAMOPOSTREŽBA IN MESNICA ČAS, KMETIJSKA PRESKRBA, BISTRO ŠTANGICA Odkup živine in ostalih kmetijskih pridelkov UGODNE CENE! Vsem kupcem in članom KZ Petrovče želimo vesel božič in srečno novo leto 2004 z željo, da v prihodnjem letu sodelujemo še bolje. Za merjenje notranjega premera V obratoiwìjn sta že dva merilnika, dm pa sta v izdelavi. Predsednik komisije za inovacije občine Žalec Ferdinand Haler in župan Lojze Posedel sta prejšnji četrtek pred sejo občinskega sveta podelila priznanje Inovator 2003 z denarno nagrado. Priznanje je prejel samostojni podjetnik Tone Vrečič iz Žalca. Tone Vrečič je na razpis prijavil inovacijo - samodejni merilnik za merjenje notranjega premera. Inovacija je nastala zaradi potreb kupca, ki je imel v proizvodnem pro- cesu težave pri meritvah in korekcijskih merskih vrednosti. Predstavlja razširitev področja merjenja in konstrukcijske spremembe, ki omogočajo delovanje merilnika kot samodejne enote in kot sestavni del avtomatiziranih procesov. Rešitev je kakovostno in izvedbeno primerljiva z rešitvami, ki obstajajo na evropskem trgu, cenovno pa je sprejemljiva za slovenski trg. Vrednost enega merilnika je tri milijone tolarjev. K. R., foto: T. T. Polzeli še en certifikat Tovarna nogavic na Polzeli že kar nekaj let poseduje certifikat kakovosti, sedaj pa je izpolnila vse pogoje za pridobitev novega standarda kakovosti ISO 9001:2000, ki zajema sprejem novega poslovnika kakovosti, organizacijskih dokumentov in opravljeno notranjo presojo po novem standardu. V začetku decembra je pooblaščeni presojevalec Bureau Veritas Quality International iz Ljubljane opravil zunanjo certifikacijsko presojo. S pripravami je bil zadovoljen, tako da je skrbnikom procesov v tovarni izrekel samo nekaj priporočil, ki pa so že upoštevana. Uradno podelitev certifikata kakovosti ISO 9001:2000 pričakujejo v nekaj tednih po opravljenih mednarodnih formalnostih. Predsednik uprave Alojz Došler je povedal, da se s pridobitvijo standarda pravo delo šele začenja. Ponovna zunanja kontrolna presoja, s katero bodo ugotavljali, ah izpolnjujejo pogoje za ohranitev certifikata, bo predvidoma čez šest mesecev. To bodo sicer zgolj formalnosti, ki pa terjajo, da se sistemati-in transparentno nenehno eno SLOVENSKA ZADRUŽNA KMETIJSKA BANKA d.d. 1000 Ljubljana, Kaladvarska 0 POSLOVNA ENOTA ŽALEC Casti Žalskaia tabora 1 Jim,.. A Zahvaljujemo se za zaupanje, voščimo prijetne praznike in želimo veliko uspeha k v letu 2004. Oblikovalnica nogavic izboljšujejo celotno delovanje organizacije, z vključevanjem vseh zaposlenih in osredotočenjem na potrebe, zahteve in zadovoljstvo kupcev. Le na tak način lahko pričakujejo učinkovito in uspešno poslovanje v sedanjih tržnih razmerah. Povedal je še, da je v krogu številnih sodelavcev za pridobitev novega standarda kakovosti najbolj zaslužna Vanda Prodan, strokovnjakinja na področju nogavic. T. T. AKTUALNE INFORMACIJE, DECEMBER 2003 RAZVOJNA AGENCIJA SAVINJA vas obvešča in vam priporoča JAVNE RAZPISE EVROPSKE UNIJE Javni razpisi v 6. okvirnem programu EL, drugi in tretji poziv. Roki prispetja vlog so od 15. 3. 2004 do 28. 9- 2004 (http://fp6,-cordis.lu/fp6/calls.cfm). OSTALI JAVNI RAZPISI Javni razpis za sofinanciranje programa promocije znanosti v letu 2004 (UL RS št. 99-100/03, z dne 17.10. 2003). Rok za oddajo vlog: do 10. 1. 2004. Javni razpis za izbor predlogov za bivanje slovenskih umetnikov v ateljeju v New Yorku, ki jih bo v letu 2004 financirala Republika Slovenija iz proračuna, namenjenega za kulturo (UL RS št. 122-124/03, z dne 12.12. 2003). Rok za oddajo vlog: do 12. 1. 2004. Javni razpis za subvencioniranje nakupov raziskovalne opreme v letih 2004/2005 (LL RS št. 116-117/03, z dne 28.11. 2003). Rok za oddajo vlog: do 27. 1. 2004. OSTALE INFORMACflE Različni razpisi: na sedežu naše agencije lahko dobite tudi informacije o aktualnih domačih in tujih razpisih za dobavo opreme, gradnjo različnih objektov in podobno. Poslovni prostori: na sedežu naše agencije imate možnost ponudbe in povpraševanja po poslovnih prostorih in obrtnih conah na območju naše doline in širše okolice. Idejni projekti: pozivamo vse, ki imate razvojno-investicijske načrte, ki bodo prispevali k odpiranju novih delovnih mest, dvigu kvalitete okolja, izenačevanju življenjskih, socialnih in drugih pogojev, da nam le-te zaupate in vgradili jih bomo v skupne razvojne dokumente naše doline. Vavčerski sistem svetovanja: podjetniki, potencialni podjetniki in kmetje, vključitev v vavčerski sistem svetovanja vam omogoča nepovratno sofinanciranje splošnega in specialističnega podjetniškega svetovanja ter izobraževanja in usposabljanja v višini 50 % vrednosti za delujoča podjetja in kmetije, svetovanje potencialnim podjetnikom pa se subvencionira v celoti. Povezovanje podjetij v lokalne grozde: mala in srednja podjetja, ki ugotavljate, da boste povezani zmogli svoje cilje doseči v večjem obsegu, hitreje in ceneje, oglasite se na našem naslovu. Poklicno uveljavljanje žensk ie projekt, s katerim poskušamo pomagati ženskam vstopati in hoditi po poti podjetništva, predvsem pa premagovati ovire, zaradi katerih se za samostojno poklicno pot pogosto sploh ne odločijo. Referenčni center za e-poslovanje: z mesecem oktobrom 2003 je na sedežu Razvojne agencije Savinja začel delovati Referenčni center za e-poslovanje. Izvajamo promocijo elektronskega poslovanja in uvajanja novih oblik dela, zagotavljamo strokovno pomoč pri uvajanju e-poslovanja in novih oblik dela ter izvajamo usposabljanja s pomočjo e-učenja. Center za informiranje in poklicno svetovanje ČIPS ie namenjen vsem, ki iščete odgovore na vprašanja, ki se navezujejo na izbiro poklica in iskanje zaposlitve (mladi, brezposelni, presežni delavci itd.). Osebno in telefonsko informiranje: v ponedeljek od 10. do 14. ure, v torek od 13- do 17. ure, v sredo in petek od 8. do 12. ure in v četrtek od 12. do 16. ure. Nahajamo se v prostorih UPI-Ljudske univerze Žalec, Ul. Ivanke Uranjek 6, Žalec. Telefon: 03 713 35 65, e-pošta: čips @upi.si. Vljudno vabljeni! Svetovalno središče ISIO Žalec (UPI-LU Žalec, Ul. Ivanke Uranjek 6); odraslim brezplačno pomagamo pri odločitvah za izobraževanje, med njegovim potekom ah ob dokončanju. Na voljo so informacije o izobraževalnih, jezikovnih, računalniških ter drugih izobraževalnih programih (avtošole, glasbene šole idr.), informacije o izobraževalnih programih za brezposelne, o izobraževalnih programih obrtnih in gospodarskih zbornic, socialnih in zdravstvenih ustanov, knjižnic in muzejev ... Pomagamo pri pridobitvi štipendij in posojil ter pri odpravljanju učnih težav, svetujemo Uidi glede možnosti zaposlovanja. Telefon: 03 713 35 65; e-pošta: isio@upi.si. Sklad dela Savinjske regije: podjetja, ki imate težave in ugotavljate presežke delavcev, in podjetja, ki morate svoje zaposlene prekvalificirati ali dodatno izobraziti zaradi spremenjenih potreb trga, sodelujte z našim Skladom dela. VABIJENI! Želimo vam vesel božič in srečno novo leto 2004. Razvojna agencija Savinja, Ulica heroja Staneta 3, 3310 Žalec, tel.: 03 713 68 60, faks: 03 713 68 70, http://www.ra-savinja.si, ra.savinja@zalec.si (Danica Jezovšek - Korent, Alenka Doler, Mirjana Bevanda, Ksenja Kovačič, mag. Ivan Polajžer, Miran Palir) ah preko naših partnerjev: UPI-Ljudska univerza Žalec (03 713 35 63, Franja Centrih), PPC Žalec (041 726 546, Roman Virant), IZVIR, d. O: o., Žalec (03 713 31 00, Janko Kač). Okrogla miza s podjetniki občine Braslovče Župan Občine Braslovče je 3. decembra 2003 ob 18. uri pripravil okroglo mizo, na kateri so sodelovali podjetniki občine Braslovče. Okrogle mize se je udeležilo več kot 50 podjetnikov in obrtnikov občine Braslovče. Na okrogli mizi so sodelovali tudi direktorica Razvojne agencije Savinja Danica Jezovšek - Korent iz Žalec in sekretar ZZG Žalec Danilo Basle. Udeleženci okrogle mize so se seznanili s predstavitvijo programske usmeritve in možnostjo sodelovanja ter svetovanja med občino Braslovče, Razvojno agencijo Savinja, Zasebno zobmico gospodarstva Žalec in podjetniki v občini Braslovče. M. S. NEPREMIČNINE prodamo, kupimo, posredujemo in svetujemo. Hql, d. o. o., Parižlje IS BIRO ZA CENITVE TER MENEDŽMENT NEPREMIČNIN Šlandrov trg 40/11, Žalec 041649234, 710 03 60 (od 8.30 do 9-30) december2003 Podjetništvo >r in # SERVIS BELE TEHNIKE ter SERVIS IN MONTAŽA OUNIH GORILCEV DANILO PIKL, s.p. Starovaška ul. 1 3311 Šempeter Telefon: 031 570 20 70 GSM: 041 709 186 POPRAVILA: * • PRALNIH STROJEV, • ŠTEDILNIKOV - plin, elektrika, • BOJLERJEV, • SUŠILCEV, • MALIH GOSP. APARATOV, • OSTALA ELEKT. POPRAVILA SERVIS IN MERITVE OLJNIH GORILCEV w v Želim vam prijazne božične in novoletne ^ praznike. # ERA na Polzeli CENITVE nepremičnin in premičnin za vse namene. Hql, d. o. o., Parižlje 15 705 03 20, 041 649 234 Trgovsko podjetje ERA Velenje je na Polzeli blizu tovarne nogavic odprlo prvo prodajalno tipa bližnje oskrbe, v kateri ponujajo predvsem svež program. Market ima 400 kvadratnih metrov sodobno urejenih prodajnih in skladiščnih površin, odprt pa je vse dni v letu od 7. do 23. ure. V velenjski Eri pravijo, da je prodajalna na Polzeli kljub majhnosti pomemben člen v njihovi prodajni verigi, kar potrjuje strategijo podjetja po širitvi maloprodajne mreže tudi z odpiranjem manjših prodajaln, ne samo velikih nakupovalnih centrov. T. Tavčar Trgovina KOŠARICA iz Pernovega pri Veliki Pirešici vas vedno znova preseneča, saj vam nudijo več izdelkov kot kdaj koli doslej po super ugodnih cenah, kot jih še ni bilo. Ponašajo se z odlično izbiro mešanega blaga in blaga za kmetovalce. ČE NAJ SE RES TRENUTEK VSAK NEKJE KONČA, ODPRIMO DUŠE LE V PRIHODNOST. ZBISTRIMO Sl POGLED, LE V ČVRSTO DLAN NAJ ČVRSTA SEŽE, LE DOBRO V DUŠO IN SRCE NAJ LEŽE. Ob koncu leta se vam zahvaljujemo za vaše sodelovanje, želimo vam vesele božične praznike in upamo, da bo prihajajoče leto stkalo še trdnejše vezi med nami. Kolektiv Košarice Trgovina z mešanim blagom KOŠARICA Pernovo 17/a (pri Veliki Pirešici), Žalec Tel. št.: 03/572 80 80 JAVNE NAPRAVE javno podjetje, d.o.o. 3000 CELJE, Teharska 49 tel.: 03/ 425 64 00 faks: 03/ 425 64 12 intervencijka naročila izven rednega delovnega časa Vedno z Vami 1,3 tel- 031 394 091 za čisto in prijazno okolje • ODVOZ IN RAVNANJE Z ODPADKI • LOČENO ZBIRANJE ODPADKOV • ČIŠČENJE JAVNIH POVRŠIN • ČRPANJE IN OBDELAVA FEKALIJ Voščimo Jam lep božič in srečno nodo teto 2004. SIPRO d. 0.0. CERTIFIKAT št. 129 ISO 9001 SlQNet ; t\ STANOVANJSKO PODJETJE 3310 ŽALEC, Pečnikova I tel.: 03/ 712-13-60, faks: 03/ 712-13-62, e-mail: sipro.doo@siol.net NAJEMNINE /A STANOVANJA se bodo v mesecu decembru 2003 povečale za 0,23 %. Povprečna najemnina za stanovanje v občini Žalec znaša v mesecu decembru 2003 21.969,24 SIT in je 770,39 Sn/m2. V občini Prebold znaša povprečna najemnina za stanovanje 17.395,56, na Polzeli pa 17.260,24 SIT. Najemnine v neprofitnih stanovanjih se bodo v mesecu decembru 2003 oblikovale v skladu z Odlokom o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih (UrlRS, št 23/2000) in se bodo povečale ali zmanjšale v skladu z odlokom. Najemnine za stanovanja in stroški upravljanja se oblikujejo v skladu s Pravilnikom o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih. Pravilnik je objavljen v Uradnem listu RS, št. 23/2000. Najemniki z nizkimi dohodki lahko v skladu z veljavno zakonodajo uveljavljajo pravico do znižanja neprofitne najemnine. Decembrska akontacija ogrevanja za kurilno sezono 2003/2004 za centralno kotlovnico v Žalcu bo po sklepu kurilnega odbora v povprečju znašala 155,77SITzam2insenebo povečala v primerjavi s predhodnim mesecem. Stroške lahko plačate na naši blagajni vsak dan od 7. do 15. ure, ob sredah od 7. do 17. ure in ob petkih od 7. do 13. ure. Vsak dan lahko dobite tudi informacije o poslovanju za vaš stanovanjski objekt Informacije dajemo po telefonu, pisno ali ustno. OPOZORILO VSEM STANOVALCEM Prepovedano je odlagati kosovni material (hladilnike, štedilnike in drugo odsluženo stanovanjsko opremo) ob zabojnikih za smeti. Za kosovni material je dolžnost lastnikov, da ga odpeljejo na Surovino, kjer so za to določena mesta odlaganja, in sicer brezplačno za občane občine Žalec V primeru, da bo v prihodnje še vedno prihajalo do odlaganja kosovnega materiala ob zabojnikih in storilec ne bo znan, bo odvoz opravilo naše podjetje na stroške stanovalcev. Obveščamo uporabnike toplotne energije, da je kurilni odbor obravnaval pritožbe posameznih odjemnikov v zvezi s povišanjem vhodnih temperatur in sprejel sklep. Na osnovi sklepa zbora stanovalcev o povišanju vhodnih temperatur v času kurjenja nad 22 C mora SIPRO upoštevati zahtevo, da se za vsako povečano stopnjo temperature nad 22 Cvstanovanju poviša strošek ogrevanja za 15 %. Sklep o povišanju vhodne temperature je potrebno na SIPRO poslati v pisni obliki. PODJETJE SIPRO ŽA1EC ŽEU VSEM USTNIKOM IN NAJEMNIKOM STANOVANJ VESELI BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 2004. Vstopite v jamski svet in skupaj s škrati, vilami in drugimi pravljičnimi bitji odkrivajte jaslice in druge božične skrivnosti. Glasba in petje vas bosta pospremila po podzemnih hodnikih. Ko boste srečali snežno kraljico, ji dajte svoj kamenček želja. Poskrbela bo za uresničitev želja. Z vrha jame se bomo vrnili po gozdni poti ob baklah. Bodite primerno obuti. Pridite in pustite se presenetiti. Skrivnost bodo pričarali: Osnovna šola Šempeter Moški pevski zbor Savinjski zvon Šempeter Umetniški vodja: Metka Jagodič - Pogačar Vokalno-instrumentaina skupina Margareta iz župnije Polzela Umetniški vodja: Sabina Florjane Vokalna skupina Nika iz župnije Žalec Umetniški vodja: Petra Fendre Idejna zasnova prireditve: Simona Kučer Turistično društvo Šempeter vabi na Septet pevk Gabrški cvet iz Gaberk Mešani pevski zbor Cetis Celje Umetniški vodja: Vlasta Plavčak Vokalna skupina Cvet Celje Umetniški vodja: Vida Bukovec Cvetličarna Boža Šempeter Cvetličarna Flora Šempeter V četrtek, 25., in petek, 26. decembra od 15. do 17. ure Vstopnina 500 SIT, za otroke do 14. let je vstop prost. Kulturno umetniško društvo Grifon Šempeter Kamini Kočevar Šempeter v sodelovanju z Zavodom za kulturo, šport in turizem Žalec Informacije na tel.: 031/645-937 javno komunalno podjetje Žalec d.o.o. Vložna številka: Okr. sodišče v Celju, 1/00146/00 Osnovni kapital: 43.910.403,00 SIT Davčna številka: 94086362 T.R.št.: 06000 - 0045266125 pri Banki Celje d. d. Nade Cilenšek 5, 3310 Žalec, tel. 03/713 67 50, telefaks 03/713 67 70, ČN KASAZE tel. 03/713 67 90, telefaks 03/713 67 96 POVABILO K ODDAJI PONUDBE Na osnovi Pogodbe o razdružitvi premoženja bivše občine Žalec, Sporazuma o zagotavljanju sredstev za sanacijo, zaprtje in upravljanje deponije komunalnih odpadkov Ložnica ter Sklepa o prenosu zapiranja in upravljanja zaprte deponije komunalnih odpadkov Ložnica na Javno komunalno podjetje Žalec, d. o. o., vas obveščamo, da bomo na zaprti deponiji komunalnih odpadkov Ložnica pri Žalcu v letu 2004 z najugodnejšim ponudnikom sklenili pogodbo za košenje celotnega območja zaprte deponije komunalnih odpad kov Ložnica pri Žalcu (7,2 ha). Deponija komunalnih odpadkov je od maja 1996 zaprta. Sanacija deponije je bila v letu 2002 zaključena (vodotes no prekritje, rekultivacija, urejeno odvajanje površinskih in izcednih vod, odplinjevanje, zasaditev). Izvajalec košnje lahko oziroma mora vso krmo odpeljati brezplačno. Košnja se bo izvajala 2-krat na leto na celot nem območju deponije. Strojno bo mogoče kositi osrednji del deponije - plato, južni in zahodni del. Poleg strojne ga košenja bo potrebno izvesti tudi ročno košenje z nahrbtno kosilnico, koso in srpom (vhod, ob celotni ograji, med sadikami na pogozdenih površinah, brežina osrednjega dela). Izvajalec bo pri delu na deponiji moral upoštevati vse varnostne predpise, ki mu jih bo predložilo JKP, d. o. o., kot upravljavec zaprte deponije. Vse zainteresirane prosimo, da pošljejo vloge za opravljanje košnje na zaprti deponiji komunalnih odpadkov Ložnica pri Žalcu na Javno komunalno podjetje Žalec, d. o. o., Nade Cilenšek 5, Žalec. Obravnavane bodo vse vloge, ki bodo prispele do ponedeljka, 19.1. 2004. Z najugodnejšim ponudnikom bomo sklenili pogodbo za dobo enega k ta JAVNO KOMUNALNO PODJETJE ŽALEC, D. O. O. JAVNO KOMUNALNO PODJETJE ŽALEC, d. o. o. Nade Cilenšek 5,3310 Žalec, telefon: 03/ 713 67 50, faks: 03/ 713 67 70 Za odpravo vseh večjih okvar na javnem vodovodnem omrežju na območju občin ŽALEC, POLZELA, PREBOLD, BRASLOVČE, TABOR in VRANSKO je organizirana dežurna služba v popoldanskem in nočnem času. Okvaro lahko prijavite dežurnemu vzdrževalcu neposredno prek mobilnega telefona na številko: 041/612 731. Uradne ure za stranke na DE Vodovod IN ZA IZDAJO SOGLASIJ SO: ponedeljek od 8. do 12. ure, sreda od 11. do 15. ure, petek od 8. do 12. ure. Delovni čas JAVNEGA KOMUNALNEGA PODJETJA ŽALEC JE OD 7. D015. URE. $ SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 2004 TER MIRNE IN LEPE BOŽIČNE PRAZNIKE « « VAM ŽELI « « JAVNO KOMUNALNO PODJETJE ŽALEC. * Politične stranke december2003 LDS Liberalna demokracija Slovenije Vsem državljankam in državljanom čestitamo od dnevu samostojnosti in želimo uspešno, zdravo in srečno novo leto 2004, Pa je prišel veseli december, čas novoletnih zaključkov, daril in čas za družino. To je mesec, ki se ga najbolj veseli otroci, saj jih obdarijo kar trije dobri možje, prav tako pa so na vrsti kratke počitnice. Za odrasle pa je to obdobje zaključka tekočega leta. Razmišljamo, kaj nam je to leto prineslo in po čem si ga bomo zapomnili. Prav tako pa si zastavimo načrte za prihajajoče leto. Iddi v stranki mladih Slovenije zaključujemo leto 2003 in izdelujemo načrte za naše aktivnosti v prihodnjem letu. Ocenjujemo, da je bil leto 2003 uspešno, ker pa smo še vedno mlada politična organizacija, menimo, da naš čas šele prihaja. Naši načrti za prihodnost tako vključujejo povezovanje mladih, vključevanje mladih v različne aktivnosti ter povrnitev občutka pripadnosti; občutka pripadnosti kraju, deželi in družini. Ker nam kraj, dežela in v največji meri družina dajejo podporo, zavetje in ljubezen, ki jo potrebuje vsak. Zato vam lokalni odbor stranke mladih Slovenije želi praznovanje v objemu vaše družine, vesel božič ter zdravja in sreče polno novo leto 2004. Za LO SNS Žalec Robert Smodej Prispevki političnih strank niso lektorirani v uredništvu. DeSUS Če se ozremo na delovanje naše stranke v preteklosti, res ni potrebe za zaskrbljenost. Mislim, da je prepoznavnost našega delovanja v občini Žalec vse večja; v MS Žalec imamo svoj odbor stranke, v krajevnih skupnostih Griže, Petrovče, Ponikva, Šempeter in Liboje pa krajevne odbore. Vsi predsedniki odborov so člani občinskega odbora DeSUS v Žalcu. Naši cilji v prihodnje temeljijo na razširitvi krajevnih odborov, nadalje na rednem spremljanju problematike in delovanju naše stranke na republiškem nivoju in v območnem odboru stranke, spremljanju in kandidiranju na listah v parlament RS, za lokalne volitve, v občinske svete, za župana in krajevne skupnosti. Vseskozi smo bili prisotni pri usklajevanju pokojninske reforme, organizirali smo predavanje o beh knjigi zdravstvene zakonodaje in preko parlamenta dosegli, da je pokojnina postala ustavna kategorija. Zelo pomembno je, da se v prihodnosti držimo izoblikovane programske usmeritve, ki nam lahko prinese nove uspehe pri delovanju naše stranke. Iddi v prihodnje bo nujno potrebno delovati v razpravah, ki se tičejo upokojenskih generacij; to naj bi bila osrednja tema našega delovanja. Za pokojninska in invalidska zavarovanja je potrebno pokazati jasno in javno razumevanje vseh, predvsem pa poslanske skupine in vodstva stranke, da ne odstopamo od opredelitve, ki je začrtana tudi za vodstva občinskih odborov. Naša opredelitev je trdna in ne mislimo popuščati pri izračunavi naših zaslužnih pokojnin, ki so odvisne od rasti plač v RS. Vztrajali bomo, da se pokojnina po izračunu SPIZ-a nikakor ne sme znižati pod raven 72,5 % povprečne pokojninske osnove. V Žalcu se bomo tudi v prihodnje zav- Pokrajine zamujajo -Regijska razvojna agencija vse bolj uspešna Vse bolj prihaja do izraza, da je naša država preveč centralistično urejena, da so pomembne pristojnosti dane institucijam, ki so predaleč od odločanja ljudi. Slovenija se po osamosvojitvi vse bolj neenakomerno razvija, posamezna območja, med katere sodi tudi Savinjska regija, še naprej zaostajajo v razvoju. Dejstvo je, da moramo čimprej vzpostaviti pokrajine s ciljem decentralizirati oblast in pospešiti skladnejši regionalni razvoj. Iz državne ravni je možno v izvirno pokrajinsko pristojnost prenesti npr. prostorsko ureditev pokrajinskega pomena, razvoj prometnega sistema v pokrajini, ustanavljanje srednjih in soustanav-ljanje visokošolskih in drugih zavodov, pokrajinskih zavodov za zdravstveno varstvo, centrov za socialno delo ah domov za ostarele, javnih zavodov s področja kulture in skupaj z občinami sprejemanje regionalnih razvojnih programov, kar narekuje tudi prenos denarja za njihovo upravljanje in prerazporeditev kadrov. Pokrajine oz. regije se lahko usta- DeSUS zemali za dosedanji obseg zdravstvenih pravic, za čim hitrejše organiziranje nege na domu ter negovalnih oddelkov v zdravstvenih ustanovah, za korektne odnose v delovanju občinskega sveta, za strpne in korektne odnose med drugimi svetniki in svetniškimi skupinami, za učinkovit razvoj gospodarstva, za pravično socialno politiko, zavzemali se bomo za takšno solidarnost, ki bo omogočala ljudem z najnižjimi dohodki minimalne, še primerne pogoje za življenje. Zavzemali se bomo tudi za učinkovitejšo lokalno samoupravo ter skladnejši razvoj. Odločili smo se, da skupaj podpiramo ustanovitve pokrajin, kar bi naj omogočilo lastne razvojne možnosti v povezavi z EU. Za uresničitev vsega tega bo potrebno aktivnejše sodelovanje, predvsem pa učinkovito delo med upokojenci in člani ZDUOŽ Uidi v prihodnje. Zaupanje se lahko gradi le z delom in delovanjem v vseh porah družbenopolitičnega življenja. S svojimi kandidati želimo tudi v prihodnje nastopati na vseh volitvah, delovati tako, da bo naše delo vidno in prepoznavno. Naša želja ob novem letu je povečati število članov, simpatizerjev, kajti le na ta način bomo lahko tvorili močno stranko DeSUS in usklajeno interesno delovanje. Približuje se novo leto. Te vrstice so namenjene vsem članicam in članom stranke, upokojenkam in upokojencem naše občine, borcem NOB, invalidom, društvom, vsem, ki žehte naši generaciji mimo in sveto prihodnost. Vehko zdravja vsem! Predsednik OO DeSUS Ivan Jelen ZDRUŽENA LISTA socialnih demokratov novijo z zakonom, ki ga mora državni zbor po predhodni spremembi treh členov ustave sprejeti z dvotretjinsko večino. Pri nastajanju pokrajine mora biti zagotovljeno sodelovanje občin. Pokrajine, ki bi bile vsiljene tako prebivalcem kot občinam, ne bodo uspešne. V 00 ZLSD Žalec vidimo največ argumentov za skupno Savinjsko regijo, ki vključuje 32 občin z 251.500 prebivalci. Zaradi velikih razlik in neenotnosti lahko pride tudi do ustanovitve samostojne Zgornje Savinjsko - Šaleške pokrajine. V občini Žalec smo sprejeh proračun za leto 2004. Znotraj tega smo zagotovih sredstva za Regionalno razvojno agencijo, ki skrbi za razvoj Savinjske statistične regije na osnovi razvojnega programa. Povezovanje temelji na programih kmetijstva in podeželja, podjetništva, turizma, človeških virov, okolja in prostora, s ciljem zagotavljanja denarja in različnih evropskih skladov. Seveda pa se bo 00 ZLSD Žalec zavzemala za sodelovanje občine z vsemi sub-regi-jami oz. pokrajinami, če bo to prineslo učinkovitost, konkurenčnost in splošne koristi za naše občane. Janko Kos UTRIP gl LETA Zopet je okoli leto in s prehodom v novo tudi čas za pregled na opravljeno v preteklem letu, katere zadane cilje smo izpolnili in kaj je ostalo. Zdaj je čas tudi za preglede pomembnih dogodkov ter seveda za načrte v prihodnje. Za slovensko ljudsko stranko je bilo to leto precej burno, kar lahko potrdijo vsi, ki so vsaj od daleč spremljali dogajanje v stranki, sicer pa je bilo živahno Uidi na širšem političnem prizorišču. Konec marca smo se Slovenci na dveh referendumih odločali o naši prihodnosti in izrazili željo postati del evropske oziroma čezatlantske skupnosti. To sta bili zgodovinski odločitvi in pomemben mejnik za slovenski narod. Že 1. maja prihodnje leto bomo postali polnopravni člani Evropske unije, kar pomeni, da se bomo udeležili tudi volitev v evropski parlament. Evropske in slovenske volitve v državni zbor bodo prednostna cilja slovenske ljudske stranke v novem letu 2004. Upamo, da se bodo po izvolitvi novega vodstva razmere stabilizirale do te mere, da bomo na volitvah nastopih z največjo suverenostjo, prodornim programom, prepoznavnostjo in seveda tudi z uspehom. Kriza, ki je konec poletja dodobra pretresla slovensko ljudsko stranko, nas ni uničila. Ob njej so se pokazale razlike, ki zevajo med članskimi UTRIP DECEMBER 2003 Mladen'či, zdaj se pije Zdravljica vaša, vi naš up; ljubezni domačije noben naj vam ne usmrti strup; ker zdaj vas, kakor nas, jo srčno branit kliče čas. (Dr. France Prešeren, Zdravljica ) Pesnikove besede se natančno ujemajo s podobo časa, ki smo mu priča. Težko se je prepustiti utripu decembrskega vrveža, pričakovanja in veselja, ko v globini narodove duše žge bolečina. Rana se širi in razjeda sanje o vsem lepem, o lastni domovini, ki smo jo Slovenke in Slovenci dobili v upravljanje in varovanje. Strah me je tistih, ki segajo po našem zakladu, in ne razumem tistih, ki se tem vsiljivcem udinjajo in jim neupravičeno poklanjajo najsvetejše, to je državljanstvo in pravice, ki jim po veljavnih postavah ne gredo. Da bom razumljen, govorim o “izbrisanih”, o gradnji džamije, o zahtevah do naše države in seveda o tistih, ki slovenski narod zatirajo kot mag. Matevž Krivic, ljubljanska županja Danica Simšič, varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek, pa nekateri iz vrst poslancev kontinuitete. Sklicujejo se na najvišji akt, na Ustavo RS, na človekove pravice, v skupinami, razlike v načinu dela, v konkretnih ciljih in v potrebah. Ampak ne nazadnje so prav te razlike obenem priskrbele tudi novo voljo za skupno pot. Kaj je lahko boljši dokaz za ljudskost stranke kot širok spekter pogledov in interesov. Ljudje smo si različni, druži pa nas prizadevanje za boljši jutri. To bi moralo biti Uidi naše vodilo v prihodnje in spodbuda za skupno delo. Odhajajoče leto je žal globoko zaznamovala tudi vojna in nenehni spopadi na Bližnjem vzhodu. Vsako prelivanje krvi je kruto, predvsem pa nepotrebno, zato upamo, da bo v prihodnjem, olimpijskem letu tega manj. Utopično bi bilo pričakovati, da bi bile, kot v stari Grčiji, prekinjene vse vojne, a olimpijski duh bi lahko prevetril in vsaj delno pomiril večna nasprotja med sovražniki. Zato vam, spoštovane članice in člani slovenske ljudske stranke, drage bralke in bralci Utripa, v novem letu želimo predvsem miru, zunanjega in notranjega, ter obilo zdravja. Naj vas spremljata sreča in blagostanje na vseh vaših življenjskih poteh. Voščimo vam tudi vesele božično-novoletne praznike in vam iskreno čestitamo ob dnevu samostojnosti. Srečno! Ivan Jošt SDS isti sapi pa s svojimi dejanji jemljejo lastnemu narodu možnost normalnega preživetja v lastni domovini. Oblast se obnaša kot da smo nekakšen balkanski azil, narod, katerega velik del pa živi na robu preživetja, naj se do zadnje sape razdaja in žrtvuje, čeravno gre za zavojevalce in napadalce. Vsak najmanjši pomislek ali nasprotovanje se že okarakterizira kot nestrpnost in ksenofobija. V lastni domovini postajamo servilni nekakšnim skupinam, ki niso bile zadovoljne zgolj z gostoljubjem, ampak so se v njihovem samopaš-nem (uporabil bom besedo južnjaškem) slogu, razbohotile nad gostitelji. Le-ti sedaj doživljajo linč, ker pač, grdi rački - Slovenci, vsega le nočejo dati. Vendar, sporočilo je sledeče: dobili so kruha in vode, dežele in slovenstva ne bodo dobili nikoh. Občankam in občanom, vsem ljudem dobre volje, ki ljubijo to deželo in svoj narod, iskreno čestitamo ob Dnevu samostojnosti, želimo lepe in mirne Božične praznike, v Novem letu pa obilo zdravja, zadovoljstva in osebne sreče. 00 SDS ŽALEC december2003 Po DOLINI koordinatorica projektne skupine ISIO z Andragoškega centra Slovenije iz Ljubljane. Slednja je tudi spregovorila o pomenu partnerstva in informativno-svetovalne dejavnosti projekta ISIO (Informativno svetovanje izobraževanja odraslih). V Sloveniji trenutno Podpisovanje kodeksa Svetovalnega središča in lokalne svetovalne mreže sveta oziroma programskega odbora. Do zamenjav ni prišlo; naslednji dve leti bo predsednica strateškega sveta Danica Jezovšek - Korent, v enaki sestavi pa ostaja tudi celoten strateški svet oziroma programski nah Spodnje Savinjske doline. Najmanj v treh občinah pa naj bi v dogovorjenih terminih poskrbeli tudi za osebno informiranje in svetovanje. D. Naraglav STAVBNO KLEPARSTVO IN KROVSTVO JOŽ E-LIL J AN A STROŽER, S.P. KASAZE 69/E, 3301 PETROVČE Tel.: 03/714 01 00, Faks: 03/714 01 01, GSM: 041/690 023, 041/608 312 /m vami 20 le SANACIJA STREH, IZDELAVA IN MONTAŽA ŽLEBOV. Pokrivanje CREATONA in ostalih kritin ter tesarska dela. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 2004 VAM ŽELI KOLEKTIV STROŽER. AVTO HIŠA »9 tel.: 03 / 571 82 22 GSM: 041 629 093 www.daca.si Delovni čas: od 8. do 17. ure od ponedeljka do petka Migojnice 140, 3302 GRIZE • PRODAJA VOZIL • PRENOS LASTNIŠTVA • ODKUP VOZIL • MENJAVA RABLJENO ZA RABLJENO VOZILO • VAŠE VOZILO VZAMEMO V KOMISIJSKO PRODAJO IN GA PRODAMO • PRODAJA PNEVMATIK: TOYO, PIRELLI, MICHELIN, KORMORAN • KOVINSKA IN ALU PLATIŠČA Vesele in praznične božične dni ter srečno, zdravo in uspešno novo leto. _________ Za obisk se priporočamo in se vam zahvaljujemo. __ Izdelovali adventne venčke Izkupiček za nakup učil Na Osnovni šoli Braslovče so učenci od 1. do 8. razreda skupaj z učitelji, mentorji in starši pripravili božično-novoletni sejem. Že pred tem so dan, poimenovan Ta veseli dan kulture, namenili ustvarjalnim delavnicam. Izdelki, ki so jih prodajali na sejmu in so bili izdelani iz naravnih materi- praznike. Izkupiček so namenili za nakup učil. Učenci so ob tej priložnosti pripravili tudi kulturni program, na katerem so nastopili člani otroškega ali mladinskega pevskega zbora, instrumentalisti, plesalci, recitatorji, igralci in drugi. Vse je najprej pozdravil in jih pohvalil ravnatelj Emil Ribič, navdušenje nad izdelki in nas- Utrinek s sejma alov in odpadkov, so bili prava paša za oči. Na razredni stopnji so izdelali 23 izdelkov, na predmetni pa 30 in veliko različnih voščilnic za bližajoče se topom pa je izrazil tudi braslovški župan Marko Balant ter jim zaželel obilo učnih uspehov ter srečnega in zadovoljnega otroštva v šolskem in domačem okolju. T. Tavčar “Živeti v Evropski uniji pomeni zame skupnost držav, združenje le-teh, združenje narodov. Zame pomeni to nekaj novega, drugačnega. V to skupnost je vključeno že mnogo držav, ki jim gre prav dobro. In Slovenija si je izborila, da bo ena izmed njih že v naslednjem letu. Ker pa je ta naša država zelo majhna - v primerjavi z evropskimi velesilami - je še kako pomembno, da naši običaji ne umrejo, ohranjati moramo naše posebnosti. Če želimo doseči zastavljen cilj, moramo imeti ambicije, iznajdljivost, znanje in ustrezno izobrazbo. Prihodnost je v znanju tujih jezikov, predvsem angleščine, nemščine in francoščine, ki so tudi delovni jeziki Evropske unije. Moramo se učiti novih, vzdrževati stare, a predvsem ohranjati našega. Ne smemo pozabiti: vse naše življenje se dogajajo spremembe, vse življenje se učimo...” je v uvodu svojega eseja zapisala Sara Štinek, učenka 7. c-razreda OŠ Prebold in tako postala ena izmed šestih nagrajencev razpisa za najboljši esej na temo Živim v Evropski uniji. Projekt Živim v EU so pri Inštitutu za evropske študije, Društvu Interes, Mladinskem svetu Ljubljane in Dijaški organizaciji Slovenije pripravili v sodelovanju z Oddelkom za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete ter ob podpori Urada Vlade RS za informiranje. Projekt je namenjen predvsem osnovnošolcem in srednješolcem iz vse Slovenije in naj bi z njim nadaljevali tudi v prihodnjih letih. S projektom želijo organizatorji spodbuditi mlade k razmišljanju o življenju v EU in usodi Slovenije in s tem k večji osveščenosti. Njihov cilj je pripraviti tudi dokumentarni film in ga predstaviti širši javnosti spomladi 2004 ob vstopu Slovenije v EU. Na podlagi najboljših esejev bo namreč skupina študentov vizualne antropologije na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete pod strokovnim vodstvom pripravila scenarij, na podlagi katerega bodo film tudi posneli. Na tokratni razpis se je prijavilo 5 osnovnih ter 16 srednjih šol, katerih učenci so napisali več kot sto esejev. Prvo nagrado za najboljši esej sta prejeli dijakinja 2. letnika ljubljanske gimnazije Manca Grgič Renko in učenka 8. razreda OŠ Trbovlje Dijana Deronja. Drugo in tretjo nagrado pa so si prislužili Gregor Perič in Danijel Ščap med srednješolci ter Barbara Ikiča in Sara Štinek med Sara Štinek iz Prebolda osnovnošolci. Slednja je bila edina med nagrajenci iz celjske regije. Na slovesnost ob podelitvi v Centru Evropa v Ljubljani so bili povabljeni vsi avtorji esejev, ki so prišli v ožji izbor (16). Sara je za svoj uspeh izvedela šele na prireditvi v Ljubljani, kjer so si po podelitvi priznanj in knjižnih nagrad ogledah predstavništvo Sveta Evrope ter Službo vlade za evropske zadeve. Zmagovalki bosta za nagrado ob vstopu Slovenije v EU obiskali evropske institucije v Bruslju in Strasbourgu. Vsi sodelujoči v projektu so prejeli tudi zbornik z objavljenimi eseji najožjega izbora. D. Naraglav Društvo prijateljev mladine Braslovče je v sodelovanju z učenci devetletnega programa osnovne šole Braslovče v okviru izbirnega predmeta turistična vzgoja v prostorih gasilskega društva pripravilo delavnico adventnih venčkov. Delavnico so vodile mentorice Tina Lesjak, Milena Vodlak, Metka Strojanšek in učiteljici Bernarda Predovnik in Irena Kumer. Vseh udeležencev je bilo 70. Izdelovali so venčke za na mizo in vrata, vanje pa so poleg naravnih materialov vpletli obilo domišljije. Izdelovanje adventnih venčkov T. Tavčar Sprejem in podpis kodeksa Mladi parlamentarci tudi na Polzeli Na Osnovni šoli Polzela so se na šolskem parlamentu zbrali predstavniki od četrtega do devetega razreda in razpravljali o humanih odnosih in zdravi spolnosti. O tej temi so se pogovarjati že ob tednu otroka, ki so ga na polzelski osnovni šob preživeli zelo aktivno. Smo mladi, v spoštovanju med sabo imamo se radi je bila rdeča nit vseh pogovorov in dejavnosti. Mladi parlamentarci so svoja stališča najprej izražali v šolski skupnosti učencev, nato pa jih jasno in prodorno predstavih na parlamentu. Omenjali so težave v odnosih med vrstniki, med mlajšimi in starejšimi, hkrati pa opozorili tudi na vidne pozitivne spremembe na šoh. Predlagali so nekatere spremembe v prometnem režimu okoh šole in ravnateljica Valerija Pukl jim je povedala, kako v sodelovanju z občino že načrtujejo tovrstne spremembe okoh šole. Razpravljali so tudi o vrednotah v odnosih med fanti in dekleti, njihova modra razmišljanja pa je dopolnila višja medicinska sestra Marjana Jager. Učenci so predlagali številne rešitve in ravnateljica Valerija Pukl jim je obljubila, da jih bodo v šoh zagotovo poslušali in upoštevali - tudi pri sestavljanju hišnega reda. T. T. Minuli petek so se v prostorih IJPI-Ljudske univerze v Žalcu na združeni seji zbrali člani strateškega sveta, ki mu predseduje Danica Jezovšek -Korent, in programskega odbora Svetovalnega središča ISIO Žalec, ki ga vodi Mihaela Arclin. Seje se je udeležila tudi gostja Tanja Vilič - Klenovšek, deluje devet svetovalnih središč, do leta 2005 pa naj bi jih bilo štirinajst, kar pomeni v vsaki šolski upravi eno središče. Na seji, ki jo je vodila Mihaela Arclin, so v nadaljevanju v svoje vrste sprejeh dva nova programska partnerja, in sicer Medobčinsko matično knjižnico Žalec in Študentski klub Žalec. Po slovesnem podpisu dogovora o partnerstvu so izvolili predsednika in namestnika strateškega odbor. Prisotni so soglasno sprejeh vsebino kodeksa Svetovalnega središča in lokalne svetovalne mreže, ter le-tega tudi slovesno podpisali. Mihaela Arclin je nato podala še analizo delovanja Svetovalnega središča. Spregovorili pa so tudi o načrtovanju in izvajanju akcij za pospeševanje dejavnosti ISIO ter o tekoči problematiki. V prihodnjem letu naj bi organizirah informativne kotičke za izobraževanje odrashh po vseh obči- GEODETSKE MERITVE PARCELACIJE, UREDITVE MEJ, OBNOVE MEJ, VRIS OBJEKTOV, ETAŽNI NAČRTI, 2AK0LIČBE OBJEKTOV, POSNETKI ZA LOKACIJE, KATASTER KOM. NAPRAV, MERITVE ZA PROJEKTIVO, INŽENIRSKA GEODEZIJA, G PS MERITVE, NEPREMIČNINE Šlandrov trg 20, Žalec, tel. 03/71 20 200 www.geo-inzeniring.si Živim v Evropski uniji utrip Po DOLINI december 2003 15 Savinjske doline M/ Moška in ženska tekmovalna ekipa DU Griže - Zabukovica z osvojenimi pokali v letu 2003. • IZDELAVA STAVBNEGA POHIŠTVA • IZDELAVA RAZNIH VRST TERMOPAN STEKEL • IZDELAVA NOTRANJE OPREME: kuhinje, predsobe, dnevni prostori, spalnice... • OPREMLJANJE TRGOVIN IN GOSTINSKIH LOKALOV ftoiN sitt jim strankam in postotnim partnerjem itlimo lep kotit in srečno novo leto 2004. mizarstvo KORUN pohištveno stavbeno Šentrupert 36, 3303 GOMILSKO tel.: 03/705 60 23, 705 60 24, faks: 03/572 63 90, avtotelefon: 041/626-814 Uspešni športniki DU Griže Počastili zavetnico rudarjev Družaben večer za starejše krajane Krajevna organizacija RK Petrovče je tudi letos v sodelovanju s krajevno skupnostjo in društvom upokojencev organizirala družabno srečanje s pogostitvijo krajanov, starih sedemdeset in več let. Teh je trenutno 168, od tega je 10 starih devetdeset in več let. Najstarejša je Ana Oblak iz Arje vasi, ki je letos praznovala 100-letnico, najstarejši pa je 98-letni Julij Cilenšek. Kot najstarejši se je letošnjega srečanja udeležil 90-letni Valentin Štorman. Tiste, ki se srečanja Starejši veseli srečanja Zveza društev upokojencev Žalec vsako leto pripravi vrsto športnih tekmovanj, še posebno v mesecu maju in ob prazniku občine Žalec. Prav tako ne manjka tekmovanj, ki jih organizirajo posamezna društva, med katerimi so nadvse aktivni člani DIJ Zabukovica -Griže, ki so v tem letu z moško ekipo osvojili največ pokalov in medalj ter zasedli prvo mesto v skupnem seštevku. Društvo šteje več kot 600 članov in se lahko pohvali z zelo razvejano in pestro dejavnostjo. Zelo aktivna je športno-rekreativna sekcija, v kateri sodeluje tudi šestnajst rednih športnikov, ki predstavljajo društvo na vseh tekmovanjih v okviru zveze ali na tekmovanjih, ki jih organizirajo Andraški rudarji Društvo upokojencev Andraž nad Polzelo je letos prvič organiziralo srečanje upokojenih in zaposlenih rudarjev, ki so “knapovski” kruh služili v Rudniku Velenje. S praznovanjem prvo nedeljo v tem mesecu so počastili god svete Barbare, zvetnice rudarjev, ki goduje 4. decembra. Rudarji so se srečanja udeležili v uniformah. Srečanje so začeli s sv. mašo, ki jo je v andraški župnijski cerkvi daroval domači župnik Niko Kranjc, nadaljevali pa v domu krajanov s tradicionalno rudarsko malico: kruhom, svinjskimi suhimi rebrci, čebulo in pivom. T. Tavčar S srečanja v Petrovčah ob nastopu mažoretk niso mogli udeležiti, bodo predstavniki RK obiskali na domu. Ob tej priložnosti so nastopili učenci OŠ Petrovče, udeležencem srečanja pa je zapel tudi Mešani pevski zbor Petrovče. V uvodnem delu je zbranim spregovorila predsednica Krajevne organizacije RK Petrovče Frida Čede in na kratko predstavila aktivnosti njihove organizacije. Le-ta je precej raznolika: organiziranje tovrstnih srečanj, mesečno merjenje krvnih vrednosti, obiskovanje ostarelih in obnemoglih na domu, razdeljevanje živilskih paketov socialno ogroženim družinam in druge aktivnosti, ki sodijo v krog delovanja tovrstne humanitarne organizacije. Ob zaključku uradnega dela srečanja so zbranim spregovorili tudi predsednik KS Petrovče Iztok Uranjek, predsednik DU Petrovče mag. Ivan Glušič in predsednica KD Jana Naglič. Vsi so izrazili zadovoljstvo nad tovrstnimi srečanji, poudarili njihov pomen in zaželeli starostnikom čim več zdravja in zadovoljstva. D. Naraglav Savinjčani med najboljšimi Člani Veteran kluba Maribor, doma iz Savinjske doline, sodijo med najuspešnejše člane tega kluba. V letošnjem letu so bili najzaslužnejši za osvojitev prve skupne zmage tjim mestom pri motociklih pa Branko Lesjak. Vsi trije so vozili vozila, izdelana v letih 1945 do I960. V klubu so veseli doseženih rezultatov, ki potrjujejo njihovo prizadevanje in ljubezen do starodobnih vozil, posamezna društva. Zelo uspešni so tudi v vlogi organizatorja, kar dokazuje številčna udeležba članov posameznih društev v letnem gledališču Limberk. In tako je bilo mdi letos. Vodja športne sekcije Slavko Metelko je dejal, da se bodo trudili, da bodo tudi prihodnja športna in družabna srečanja nadvse prijetna, hkrati pa si bodo prizadevali doseči čim boljše tekmovalne rezultate. D. N. Najstarejši v veselem decembru Krajevna organizacija Rdečega križa in Krajevna skupnost Galicija sta v jedilnici doma Nine Pokorn na Grmovju pripravili srečanje krajanov, starih sedemdeset in več let. Predsednica krajevne organizacije Rdečega križa Dragica Tratnik je povedala, da živi v njihovi krajevni skupnosti 125 občanov te starosti, včerajšnjega srečanja pa se jih je udeležila dobra polovica. Med njimi je bila tudi najstarejša krajanka Marija Ramšak, ki bo marca prihodnje leto praznovala stoti rojstni dan. Na srečanju je starostnike najprej pozdravila predsednica Dragica Tratnik, v imenu krajevne skupnosti pa Jože Kruleč. V kulturnem programu so nastopih učenci podružnične osnovne šole Trje in Veseli pruhovča-ni, udeležence pa je z darili razveselil tudi dedek Mraz. T. Tavčar Dragica Tratnik in Marija Ramšak, ki bo kmalu praznovala stoti rojstni dan. Dobitniki pokalov (od leve stojijo: najstarejši Branko Lesjak, Franc Svatina, Matjaž Lesjak; čepita: Janko Murko (levo) in Marjan Dobriha) V začetku decembra je krajevna organizacija Rdečega križa skupaj z Mestno skupnostjo Žalec v jedilnici žalske prve osnovne šole pripravila srečanje za krajane, stare sedemdeset in več let. tudi nova ravnateljica I. OŠ Žalec Tatjana Žgank - Meža, predsednik Mestne skupnosti Žalec Ernest Ramšak in predsednica Krajevne organizacija Rdečega križa Žalec Irena Potočnik. V krajšem kulturnem programu Veteran kluba Maribor na državnem prvenstvu v reliju za leto 2003. Ljubitelji starodobnih vozil iz Savinjske doline so bili udeleženci tekmovanj vseh šestih preizkušenj po vsej Sloveniji, in sicer v Kopru, Beh krajini, Ljubljani, Radljah ob Dravi, Murski Soboti in Mariboru. In pohvalijo se lahko z zelo dobrimi rezultati. Na razglasitvi v Tehničnem muzeju v Bistri pri Vrhniki sta Franc Svatina pri motociklih, izdelanih v letih I960 do 1970, in Janko Marko pri avtomobilih osvojila prvo mesto. Uspeh sta z drugim mestom dopolnila Marjan Dobriha pri motociklih in Matjaž Lesjak pri avtomobilih, s tre- ki so sestavni del njihovega življenja. Naj bo tako tudi v prihodnje. D. Naraglav so nastopih učenci in Kamniški koledniki. Po pogostitvi se je srečanje nadaljevalo ob klepetu, obujanju spominov, manjkalo ni šal in pripovedi o raznih zgodah in nezgodah. Najstarejša Žalčanka na srečanju je bila 95-letna Rozika Zavašnik. T. Tavčar Irena Potočnik izroča Roziki Zavašnik v znak pozornosti šopek. Zbralo se je približno dvesto starostnikov. Prvi je dobrodošhco in obilo lepih želja krajanom izrekel žalski župan Lojze Posedel, nato pa so udeležence srečanja nagovorih OSNOVNA ŠOLA POLZELA obvešča, da je novi naslov spletne strani: o-polzela.ce.edus.si december2003 Po DOLINI • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • Najprijetneje je z družino Patent in magisterij iz modnega oblikovanja Jutri bomo praznovali božič, teden dni kasneje pa vstopili v novo leto. December je že ves v znamenju praznikov. Vrstijo se najrazličnejše prireditve, svoje pa k prazničnem vzdušju prispevajo tudi trije darežljivi možje, Miklavž, Božiček in dedek Mraz. Prvi je že opravil svojo nalogo, druga dva pa sta najbolj zaposlena prav v tem času. Na veliko veselje otrok prinaša praznični čas darila in bolj kot sicer se razvežejo tudi malhe z denarjem, ki so pri nekaterih bolj, pri drugih manj polne. Ampak tokrat ne bomo govorili o tegobah in problemih, ki jih tudi prinaša praznični čas, pač pa smo naključno izbrane občane povprašali, kako bodo preživeli praznike in najdaljšo noč v letu. Andrej Čehovin: “Novo leto bom pričakal, tako kot že nekaj let do zdaj, na trgu v Žalcu, kjer je vedno zelo prijetno in veselo. Kako dolgo bomo z družino vztrajali na prostem, bo odvisno tudi od vremena, sicer pa običajno z zabavo nadaljujemo doma. Po prespanih uricah bomo odšli zvečer še na novoletni ples v Hotel Žalec in tako prijetno zaokrožili slovo od starega in prihod novega leta. Ko sem bil še sam, sem novo leto običajno pričakal kje v hribih ah na privatnih zabavah s prijatelji.” Brane Rukav: "Božično-novole-tne praznike bom večinoma preživel doma z družino. Že dve leti sem novo leto pričakal z družino na trgu v ercator VESEL BOŽIČ TER SREČNO, VESELO IN ZADOVOLJNO NOVO LETO 2004 VAM ŽELI ercator najboljši sosed Žalcu, kjer je bilo prav prijetno in bo najbrž tako tudi letos. Denarja za kakšno drago silvestrovanje ni in zato je zame kot za mnoge druge kar dobrodošlo, da so organizirana tovrstna silvestrovanja na prostem. Sicer pa je prijetno ta večer preživeti tudi doma ob televizorju in obloženi mizi z dobrotami ter dobro pijačo, pa še stane veliko manj.” Matej Knapič: “Praznike in Uidi najdaljšo noč preživljamo običajno skupaj v družinskem krogu, kjer je tudi najbolj domače in prijetno, saj se ni treba ubadati s tem, kaj boš oblekel. Tako se lahko povsem sprostiš in napolniš svoje življenjske baterije za nove delovne obveznosti. Seveda se prileže tudi kakšen izlet v naravo, srečanje z znanci in prijatelji in še kaj, kar bogati praznične dni. Vsi si v novem letu želimo predvsem zdravja, sreče in miru.” Romana Kunšek: ' Pravzaprav še ne vem, kje bom na Silvestrovo. Do zdaj sem bila največkrat doma, se pa lahko zgodi, da bom letos novo leto pričakala na kakšni zaba- Pravijo, da delo hvali umetnika. Pevka Natalija Verboten svoje občinstvo osvaja ne le z glasom, ampak tudi s podobo. Zanjo je zaslužna mlada modna oblikovalka Nataša Bračun, ki je svoje znanje in talent pred kratkim potrdila z magisterijem v Milanu. Ob kavi sva se pogovarjali o njenem dosedanjem delu, njen nasvet, kako se modno obleči za silvestrsko zabavo, pa najbrž tudi ne bo odveč. Biti slavna modna oblikovalka z lastnim ateljejem v kakšni od svetovnih modnih prestolnic so sanje marsikatere deklice. “Kot otrok sem si želela ustvarjati iz blaga. V prvem razredu sem mami naredila krilo iz rdečega žameta, iz katerega naj bi obe dobili obleko. Skoraj jo je kap, ko je videla, da sem uničila lepo blago, a je vseeno pohvalila moj trud. No, jaz sem na koncu vendarle dobila oblekico iz tistega blaga, mami pa ne.” Po osnovni šoli je Nataša obiskovala gimnazijo z mislijo na študij angleščine in francoščine. Tik pred koncem pa se je odločila za konfekcijsko tehnologijo na Univerzi v Mariboru in postala diplomirana inženirka s tega področja. Leta 2001 je izdelala kolekcijo večnamenskih oblačil Natfashion. Verjeli ah ne, za to kolekcijo je prejela patent na ministrstvu za znanost. Čeprav je tovrstnih patentov malo, pravi, da je naletela na izredno prijazne ljudi, ki so ji pri tem pomagali. “Patent sem prejela za kolekcijo večnamenskih oblačil, to so oblačila, kjer del enega oblačila uporabimo kot drugo oblačilo. Na primer, spodnji del hlač se odpne in se uporabi kot top. Predstavitveni videospot mi je posnel Sebastjan Glušič in na podlagi te kolekcije sem bila sprejeta na magistrski študij na Domus academy v vi. Včasih je nenačrtovano tudi najlepše in lepo presenečenje. Pustimo se presenetiti. Je pa po svoje tudi res, da je v družinskem krogu, med sorodniki, sosedi in prijatelji običajno zelo prijetno in lepo, pa naj bo to v domači hiši ah na kakšni skupni zabavi v kraju ah kje drugje.” Bojana Vozlič: “Božične praznike vedno preživimo v krogu družine, kar je tudi tradicionalna navada vsega krščanskega sveta. Na Silvestrovo bomo najprej skupaj s prijatelji, pred polnočjo pa bomo odšli vsi skupaj v Celje na praznovanje na prostem in si tam veselo nazdravili skupaj z mnogimi drugimi ter si zaželeli vse najboljše v novem letu. Veselega vzdušja ne bo manjkalo. Verjetno pa bomo šli še kam voščit in kar hitro bo noč naokrog. Po nekaj uralt spanja bomo družno odšli še na novoletni ples.” Karlinca Doler: “Božično-novoletne praznike običajno preživljam doma v krogu svoje družine. Na božično noč si privoščimo miren večer in v družinskem vzdušju skupaj preživimo nekaj lepih uric. Najdaljšo noč pa preživljam zelo različno. Lansko leto sem bila na primer doma in praznovala skupaj z družino, letos pa bom novo leto pričakala pri prijateljici v Berlinu, še pred tem pa me čaka še vrsto službenih obveznosti, tako da se bom tja odpravila šele tik pred zdajci.” D. Naraglav Milanu ter dobila tudi štipendijo javnega sklada Republike Slovenije.” Leto dni je preživela v Milanu. To je bilo lepo naporno leto, pravi, ki ga je pred kratkim okronala z opravljenim magisterijem. Kljub študiju v Milanu je bila ves čas povezana z domačim krajem. "Med študijem Nataša Bračun smo delali projekte za različna podjetja, kot so Ermenegildo Zegna, MeltinPot, Assoplast itd. Predstavitve kolekcij pa sem pripravljala skupaj z najožjimi sodelavci iz Žalca, ki sem jim hvaležna, ker so verjeli vame. Podjetje in podjetje za medmrežno gostovanje Ectrl iz Žalca ter Kronos Multimedija so ml izdelali multimedijsko predstavitev vsake kolekcije, v podjetju Stantisk iz Žalca so mi potiskali blago za kolekcijo, za izdelavo kolekcije pa sem sodelovala s Šiviljstvom Anita iz Matk.” Nataša Bračun je kreirala tudi kolekcijo oblačil za blagovno znamko Victorvictoria, z velikim veseljem pa se ukvarja s stylingi. Tako skrbi za stil voditeljev, napovedovalcev na RTV Slovenija (oddaja revijo Playboy - za članke o modi. Objavili so intervju z Natalijo, Nataša pa ji je naredila obleko. “Zelo dobro sva se razumeli, v primerjavi z drugimi zvezdniki se mi je zdela zelo preprosta. Je prijeten, odprt in topel človek, predvsem pa ve, kaj hoče. Poštah sva prijateljici.” Ko govoriva o načrtih za prihodnost, Nataša ni preveč zgovorna. Nekaj ponudb podjetij ima, osebno pa si pri svojem delu žeh predvsem svobode. Ne žeh samo prodajati svojih kreatorskih idej, ampak ustvarjati oblačila, ki jih bodo uporabniki z veseljem nosili. Moda in praktično oblačenje sta zanjo eno. Uidi ko se ukvarja s stilno podobo posameznika, tega ne opravi na hitro, ampak naredi pravi mah projekt z raziskavo konkurence in značaja te osebe. Povedano zelo poenostavljeno, žeh si v tujini delati kot svobodnjak, doma pa uveljaviti svojo blagovno znamko. Konkurence se ne boji: “Konkurenca na področju modnega oblikovanja je res zelo velika, vendar ne razmišljam vehko o tem. Zelo dobra izkušnja je bil moj magistrski študij v Milanu, kjer sem spoznala vehko modnih oblikovalcev z vsega sveta, ki so sedaj na nek način moja konkurenca in so moji prijatelji, prav prijazni in uspešni ljudje. Mislim, da smo si med seboj tako različni, da ne gledam nanje kot na konkurenco, vsak pač ima svojo ciljno skupino. Uspeš lahko le, če verjameš vase in greš naprej tudi takrat, ko te je strah.” Kje bo letos silvestrovala, Nataša še ne ve. Zaenkrat je malo v Žalcu, malo v Ljubljani in malo še vedno v Milanu. Pri svoji “cimri” ima vedno na voljo prenočišče. Praznike pa Oblačilo iz kolekcije za magisterij Vsakdanjik in praznik), tudi za podobo Natalije Verboten in Domna Kumra. Pravi, da zelo rada nakupuje za druge in da ji kupovanje oblačil zase pomeni vehk stres. Veliko nakupuje v tujini, ker je tam izbira večja, posega pa tako po dragih blagovnih znamkah kot izdelki na tržnici. Pomembno je, kaj za določen denar dobi. Z Natalijo sta se odlično ujeli. Spoznah sta se pred dvema letoma in pol, ko je Nataša delala styling za bosta preživeli skupaj, v Sloveniji. Za konec pa še čisto kratek namig, kaj obleči za božično-sil-vestrsko zabavo: “Za božič roza namesto rdeče, eleganca 1920’ -perje, resice, obdobje čarlstona, stilettos, nakit, poln kamnov, ki spominja na art deco. Šarmantni kaos: pepita, pike, črte, ekstravagantna krzna in perje. Pa odštekane nogavice.” K. R. Napovednik december2003 ZAVOD ZA KULTURO, ŠPORT IN TURIZEM Sreda, 24. december, ob 19. uri božični pohod na Šmohor; zbor pri kmetiji Tratnik; TD Griže in kmetija Tratnik; (Božo Tmovšek, 031 337 097). ra Žalec; Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Sobota, 27. december, ob 19. uri novoletni koncert Godbe Liboje; dvorana Doma H. slovenskega tabora Žalec; KD Godba Liboje. Sreda, 24. december, ob 23. uri pohod z baklami; POŠ Trje; TD Galicija; (Cvetka Pemovšek, 031 243 725). Četrtek, 25., in petek, 26. december, od 15. do 17. ure Božična skrivnost v Jami Pekel; Jama Pekel; TD Šempeter in ZKŠT Žalec; (Metka Vočko, 031 645 937). Petek, 26. december, ob 15. uri božični koncert in tržnica; cerkev sv. Jakoba v Galiciji; KD Galicija. Petek, 26. december, ob 17. uri božični koncert; cerkev sv. Jurija v Gotovljah; KD Gotovlje. Petek, 26. december, ob 20. uri božično srečanje na Bmici; zbor pri Keramični tovarni Liboje; TD Liboje; (Marko Gabrovšek, 041 795 642). Petek, 26. december, ob 20. uri Ob letu osorej (Bernarda Oman in Boris Kobal - Špas teater) - predstava za izven; dvorana Doma II. slovenskega tabo- EsSk NOVO!! NOVO!! NOVO!! TRIDNEVNI FESTIVAL ŠPORTNEGA FUMA V času od 21. do 23. januar* ja 2004 bo v občini Žalec potekal festival najboljših svetovnih kratkih športnih filmov z različnimi znanimi športnimi gosti. V dopoldanskem času bodo prišli na račun osnovnošolci, v večernih urah pa vsi ostali ljubitelji športnega filma. Glavni organizator in idejni vodja festivala je znani slovenski režiser športnih tekmovanj in nekdaj odličen atlet Beno Hvala. Vabljeni! Nedelja, 28. december, ob 18. uri novoletni koncert Godbe Liboje; dvorana Doma Svobode Liboje; KD Godba Liboje. Sreda, 31. december, ob 22. uri silvestrovanje na prostem; za Domom Svobode Griže; TD Griže, KS Griže in ŠRD Partizan Griže; (Božo Tmovšek, 031 337 097). Sreda, 31. december, ob 23. uri silvestrovanje na prostem; avtobusna postaja Žalec; Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec; (Sabina Kladnik, 712 12 69). Ponedeljek, 12. januar, ob 20. uri predstava ČAJ ZA DVE (SNG Drama Maribor) - za ponedeljkov gledališki abonma; Dom H. slovenskega tabora Žalec; ZKŠT Žalec. Torek, 13. januar, ob 20. uri predstava ČAJ ZA DVE (SNG Drama Maribor) - za torkov gledališki abonma in izven; Dom H. slovenskega tabora Žalec; ZKŠT Žalec. ........Griže................ dobile knjigo KlID Svoboda Griže je izdala knjigo z naslovom GRIŽE. V knjigi, katere avtorici sta Magda Ježovnik in Breda Veber, lahko preberete vse o kulturnih dejavnostih kraja, šolstvu, društvih v kraju, športu, rudarstvu, keramični tovarni, hišah, kozolcih, kmečkih opravilih, hmeljarstvu, cerkvi, kapelicah in znamenjih, pošti, prometu, vodi, elektriki, obrti, drugi svetovni vojni, legendah, zanimivostih in o ozemlju KS Griže v zgodovinskih in drugih virih. Predstavitev knjige bo v torek, 20. januarja, ob 19. uri v domu Svobode Griže. M. C. Novo leto je pred vrati. Naj prijazni novi čas prinese vse, kar staro leto zamudilo je. Vsem ljubezen, srečo in veselje, to so naše novoletne želje. Četrtek, 15. januar, ob 17.30 General Rudolf Maister pesnik; Knjižnica OŠ Petrovče; Krajevna knjižnica Petrovče. Torek, 20, januar, ob 19* uri predstavitev knjige z naslovom Griže; Dom Svobode Griže; KUD Svoboda Griže. Nedelja, 25. januar, ob 15. uri Veselo popoldne z vaškim orkestrom Hramše in gosti; Dom krajanov Galicija; KD Galicija. Sreda, 28. januar, ob 17. uri predstava V 80-IH DNEH OKOLI SVETA (Šentjakobsko gledališče Ljubljana) za mladinski gledališki abonma in izven; Dom H. slovenskega tabora Žalec; ZKŠT Žalec. Četrtek, 29. januar, ob 17. uri predstava PRIHAJA CIRKUS (Lutkovno gledališče Maribor) za cicibanov gledališki abonma; Dom H. slovenskega tabora Žalec; ZKŠT Žalec. Petek, 30. januar, ob 20. uri 3. koncert za glasbeni abonma in izven - TROBILNI TRIO BUM; Dom H. slovenskega tabora Žalec; ZKŠT Žalec. Sobota, 31. januar, ob 19.30 premierna predstava P. Ustinova KOMAJ DO SREDNJIH VEJ; Dom krajanov Vrbje; KD Vrbje. ZKŠT - enota šport Petek, 2. januar, ob 9. uri 6. novoletni zimski planinski pohod; Savinjski most Kasaze-Griček-Hom-Plan. dom Bmica; PD Liboje (štartnina 400 SIT); (Franc Čretnik, 714 04 53, 031 627 923; Dagmi Stepanov, 040 846 971, 714 02 53; Viki Ratajc, 714 03 56). Sobota, 3. januar izlet na graški Schökl; Gradec, Avstrija; PD Zabukovica; (Franci Ježovnik, 571 70 78). Nedelja, 4. januar 3. tradicionalni pohod na Mrzlico; start pri pekami Uduč; (Čadej Milan, 041 627 162). Sobota, 10. januar 27. pohod po poteh Pohorskega bataljona; Rogla - Osankarica; PD Zabukovica; (Franci Ježovnik, 571 70 78). Sobota, 10. januar 8. mednarodni turnir mladinskih in kadetskih karate reprezentanc: Avstrije, Slovaške, Hrvaške, BiH, Švice in Slovenije; - ob 10. uri tekmovanje v izvajanju kat, - ob 12. uri športne borbe; KK Žalec. Sobota, 31. januar snežni gradovi kralja Matjaža; Podpeca; PD Zabukovica; (Franci Ježovnik, 571 70 78). ZKŠT - KINO ŽALEC ART program sobota, 3. 1., Aprile (April) REDNI PROGRAM (ob nedeljah) 4. 1. 2004 MATRICA REVOLUCIJA STROGO ZAUPNO 11. 1. 2004 KAJMAK IN MARMELADA PROFESIONALEC 18.1. 2004 ODŠTEKANI PETEK UBILA BOM BILLA 25.1. 2004 LOONEY TUNES: PONOVNO V AKCIJI MALI VOHUNI 3-D: KONEC IGRE OBČINA POLZELA Petek, 2. januar, ob 7. uri novoletni pohod Polzela - Braslovče -Dobrovlje; zbirno mesto v Parižljah pri Tajnšku; (Gertruda Terčak, 572 07 44). Nedelja, 4. januar, ob 16. uri božični koncert polzelskih pevskih zborov; župnijska cerkev sv. Marjete na Polzeli; (Mija Novak, 752 04 80). OBČINA PREBOLD Petek, 9. januar, ob 19.30 Abonmajska predstava C. Goldoni • SLUGA DVEH GOSPODOV (gledališče Tone Čufar z Jesenic); dvorana Prebold. Vsako sredo ob 17. uri ura pravljic za najmlajše; Knjižnica Prebold. Sobota, 10. januar, ob 7. uri 27. pohod po poteh Pohorskega bataljona; odhod izpred Občine Polzela; (Zoran Štok, 041 754 778). OBČINA BRASLOVČE Petek, 2. januar 15. novoletni pohod na Dobrovlje; (Martin Slemenšek, 041 579 326). Sobota, 17. januar, ob 8.30 22. pohod Zdravju naproti na Goro Oljko; odhod vlaka z železniške postaje na Polzeli; (Zoran Štok, 041 754 778). Četrtek, 22. januar, ob 17. uri Spomladanska dela v okrasnem in zelenjavnem vrtu; velika dvorana Kulturnega doma na Polzeli; (Ferdo Glavnik, 572 00 66). Zasnežena nedelja v januarju ob 14. uri igre brez meja na snegu; Ovčja jama v Šeneku ali na Gori Oljki; Turistično društvo, ŠD Andraž, OŠ Polzela; (info: 703 03 20). Sobota, 10. januar Po poteh Pohorskega bataljona -Osankarica; (Martin Slemenšek, 041 579 326). Nedelja, 11. januar Zimski pohod na Reško planino; (Martin Slemenšek, 041 579 326). Sobota, 17. januar Zdravju naproti na Goro Oljko; (Martin Slemenšek, 041 579 326). Petek, 23. januarja, ob 20. uri predstava NAŠLI SO, v izvedbi KD Andraž - tretja predstava v okvira občinskega gledališkega abonmaja; Zadružni dom Braslovče; Kulturno društvo Gomilsko. Toliko misli je, pa tako malo besed, a vendar vemo, da boste razumeli, kaj vse Vam želimo ob novem letu; vse najlepše. Zveza kulturnih društev ’’Savinja” Žalec Ciurmi/* dosti NOVOLETNI PLES m DVORANA GOLOVEC CELJE HALA A, 01. 01. 04, ob 20.00 ' 7. S h fri UT n - - HELENA RUDI BLAGNE ŠANTL GLOBUS BAND ALPSKI KVINTET Rajko Dujmić - Novi fosili ALPSK Vlado Kalember - Srebrna krila Alen Islamović - Divlje jagode, Bjelo dugme Juriča Paden - Aerodrom, Azra Predprodaja vstopnic - rezervacij: CELJE: Restavracija Golovec, VTV dopisništvo, Time out, Kompas: Celje, Mozirje, Laško, Zreče; VELENJE: VTV Studio, Hotel Paka, TA Manager, SLOVENJ GRADEC: Gostilna Murko, Kulturni dom j~T gorenje um R A prevent SILVESTROVANJE vR, RDEČA DVORANA % VELENJE ~ 31. 12. 2003, ob 20.00 uri Ans. 4 ASA HELENA BLAGNE Rajko Dujmić Vlado Kalember Alen Islamović j Juriča Paden RUDI ŠANTL Ansambel MIRA KLINCA ANDREJA PETROVIČ BOGATA GOSTINSKA PONUDBA Predprodaja vstopnic - rezervacij: VTV studio Velenje, Restavracija DK, TIC Velenje, Music center Dedi, Gostišče Kajuh Šoštanj, Gostilna Murko Slovenj Gradec Cena silvestrovanja: 10.000 SIT vključuje silvestrsko večerjo O MO Velenje gorenje ERA Medi j tka sponzorja: prevent Kultura december2003 Nova grafična stiskalnica za miklavževo umetniki - grafiki. Na I. osnovni šoli v Žalcu so se v teh decembrskih dneh razveselili “Miklavževega darila”. Miklavž (Občina Žalec) jim je namreč prinesel že dolgo želeno grafično stiskalnico, vredno 500 tisočakov. Te pridobitve sta še posebno veseli likovna pedagoginja Neli Šuler in nova ravnateljica žalske I. osnovne šole Tatjana Žgank - Meža, saj bo bienale otroške grafike omogočal demonstracijo grafičnih tehnik, ki naj bi jih na dan odprtja bienala izvajali slovenski slikarski Tradicija bienala otroške grafike na I. OŠ Žalec ima že globoke korenine, saj je od prve razstave leta 1981 minilo že 22 let. Letos je bil organiziran že 11. bienale otroške grafike. Na ogled je bilo postavljenih okoli 350 grafičnih listov, nastalih v 108 vrtcih in šolah Slovenije. “Nova grafična stiskalnica - preša, je za šolo velika pridobitev. Ker uči- telji pri urah likovne vzgoje izvajajo vedno zahtevnejše grafične tehnike, je bila potreba po kvalitetni grafični stiskalnici velika. Vsa leta delovanja grafičnega bienala so bile želje po večjem in močnejšem stroju vse večje. Sedaj so se te želje uresničile, za kar se moramo zahvaliti Občini Žalec in županu Lojzetu Posedelu, ki je izpolnil dano obljubo ob jubilejnem 10. bienalu otroške grafike. Po 22 letih smo dobili močnejši in sodobnejši stroj, ki bo omogočal učencem boljše in kvalitetnejše delo, učiteljici pa večjo kreativnost pri delu,” je povedala ravnateljica Tatjana Žgank - Meža. “Zelo sem vesela, da nam je končno uspelo pridobiti novo, predvsem pa močno, grafično stiskalnico, saj se bomo sedaj lahko lotevali težjih grafičnih tehnik in se pri tiskanju grafik lahko kosah tudi s kakšnim umetnikom. Na ta način bomo na dan grafičnega bienala, pa tudi ob kakšni drugi priložnosti, medse povabili kakšnega grafika in se seznanili z njegovim delom.” Med tistimi, ki je z žalsko šolo in otroškim grafičnim bienalom že dolgo povezan, je tudi grafik Peter Krivec, ki je ob rojstvu prvih grafik na novi stiskalnici, izdelani v podjetju CAJG z Gomilskega, dejal: “Nova grafična stiskalnica je brez dvoma zelo velika pridobitev za likovno vzgojo na žalski osnovni šoli, kjer so že do sedaj veliko pozornost posvečali grafiki. Z njo bo mogoče narediti marsikaj, kar na stari stiskalnici z majhnim valjem ni bilo mogoče. Vsekakor pa je to pridobitev, ki nam bo v veliko pomoč pri organizaciji 12. bienala otroške grafike.” D. Naraglav Likovna pedagoginja Neli Šuler in grafik specialist Peter Krivec ob prvem odtisu, ki gaje opravil župan Lojze Posedel, ob njih ravnateljica Tatjana Žgank - Meža. Libojska revija Pred dobrimi 31 leti se je porodila ideja, da bi se vsako leto zadnjo soboto oziroma nedeljo v novembru zbrali v Libojah ansambli, ki se ukvarjajo z narodno-zabavno glasbo. Zamisel, ki je vzklila v glavah članov ansambla Veseli Libojčani, so še isto leto uresničili in pripravili prvo revijo, na kateri je nastopilo osem ansamblov. Revija je dobila svoje mesto v svetu narodno- zabavne glasbe in v Libojah ostajajo zvesti tej tradiciji. Letos je prireditev potekala v sodelovanju z Zavodom za kulturo, šport in turizem Žalec. Začetek revije so tudi letos najavile fanfare libojskih godbenikov. Na odru se je zatem pojavil povezovalec revije Jože Galič, ki je to nalogo opravljal tudi na lanskoletni jubilejni 30. reviji, vendar takrat v vlogi Podhomskega Jože. Uidi letos so pripravili dve reviji z istimi izvajalci, in sicer prvo ob 14. in drugo ob 17. uri. Obakrat je bila dvorana nabito polna, za kar ima veliko zaslug domačin in glasbenik Miro Klinc, ki je z libojsko revijo povezan že vrsto let. Nepogrešljivi pri organi- zaciji revije so tudi organizacijski odbor revije in člani KD Svoboda Liboje, ki delujejo pod vodstvom Marjana Vrenka. Scena je bila tudi tokrat delo znanega mojstra Jožeta Napotnika. Kot prvi so se poslušalkam in poslušalcem predstavih Ta pravi muzikantje iz Griž. V nadaljevanju so se na odru zvrstili mladi ansambel Zvončki, ansambel Bratje Slahnek, ansambel Unikat, Franc Zeme in Rečiški kvartet, Slovenski zvoki, ansambel Lipovšek, Vitezi Celjski, ansambel Vigred, Vitezi polk in valčkov, ansambel Braneta Klavžarja, Okrogli muzikantje, ansambel Marjana Drofenika, ansambel Vita, Šentjurski muzikantje in na koncu ansambel Mira Klinca. Slednji je v vlogi Klobasekovega Pepija nasmejal občinstvo, s svojimi humornimi vložki pa se mu je pridružil tudi Darko Žvižej v podobi Štamperlovega Pepija. Letošnja 31- revija narodno-zabav-nih ansamblov je dokazala svojo trdoživost, ki je ob lanskem 30-letnem jubileju zaokrožila bogato tradicijo hbojske revije, ki je za Ptujskim in Števarjanskim festivalom tretja najstarejša prireditev na področju narodnozabavne glasbe v Sloveniji. D. N. Podobe v sliki in besedi Ta veseli dan kulture, ki je posvečen rojstvu dr. Franceta Prešenaj smo v Krajevni _ knjižnici Petrovče v sodelovanju s KD Petrovče in Medobčinsko matično knjižnico Žalec, proslavili s predstavitvijo slikarke in pesnice Jožice Krhen -Udovč. V besedi in sliki je bilo predstavljeno njeno delo, z glasbo pa je večer popestril Aleš Črnko. Slikarka in pesnica Jožica Krhen - Udovč prihaja iz vrst učiteljev, stik z otrokom pa je izziv, ki zasvoji in spremeni življenje. To postane globlje in bolj razmišljajoče. Kipar in pesnik Rudi Stoparje je v predstavitvi opozoril, da nas slikarka s svojimi slikarskimi atributi zgodbe in nezgodbe popelje v nekakšen posvečen prostor, v neshšen trenutek stapljanja vsega lepega; kjer se pripoved začne razpirati izven notranjih monologov slikarke in postane dialog vseh nas s shko. Avtorica čuti epsko širino, zato se slikane ženske v vsej svoji veličini, ki jo ženska nosi v svojem naravnem poslanstvu, zlivajo preko roba vsakdana. Ob slikanju avtorica izraža svoja občutenja tudi skozi pesmi, ki jih je občinstvu predstavila sama. Razstava je na ogled v Krajevni knjižnici v Petrovčah do 27.12.2003 (v torek med 16. in 18. uro in v petek med 9- in 11. uro). Kulturno društvo Petrovče čas traja štiri tedne pred božičem in daje slovesno podobo predbožičnim in novoletnim praznikom. V tem času ne manjka nakupov adventnih venčkov in božičnih izdelkov, ki jih je mogoče kupiti v trgovinah ah na stojnicah številnih božično-novoletnih sejmov v vseh deželah sveta, kjer je razširjena krščanska vera. Adventni sejem v Petrovčah je bil tudi letos pospremljen z raznimi kulturnimi prireditvami. Na slovesnosti ob odprtju, kjer sta zbranim spregovorili direktorica Zavoda za kulturo, šport in turizem Tanja Razboršek -Rehar in predsednica Turističnega društva Petrovče Vlasta Vrbančič, so nastopih Savinjski trobilni kvintet in učenci OŠ Petrovče. Naslednji dve adventni nedelji so s koncertoma obogatiti mešani pevski zbor A Cappella KD Petrovče ter flavtistka Karin Vrhnjak in kitaristka Maruša Mimik. Zadnja adventna nedelja pa je potekala v znamenju koncerta kvinteta Harminet Žalec, otroke pa je s svojim prihodom in darili razveselil tudi Božiček. V štirih adventnih nedeljah se je med stojnicami sprehodilo vehko ljudi in zadovoljno doživljati adventni čas, ki bo danes zvečer zaokrožen z božično zgodbo po številnih slovenskih cerkvah. D. Naraglav Mayumi Kamei pela v Žalcu Glasbeni abonma v Žalcu še nima tradicionalnega značaj, klasična glasba pa vendarle premore kar nekaj ljubiteljev tovrstne glasbe tudi v naših krajih. Na drugem abonmajskem koncertu so prisluhnili japonski sopranistki Mayumi Kamei, ki jih je poleg klasičnega programa očarala tudi z milino in japonskimi pesmimi. Mayumi Kamei se je rodila v Tokiu. Leta 1994 je diplomirala na tamkajšnji umetniški univerzi ter dve leti pozneje končala še podiplomski študij. Nato se je izpopolnjevala na Nikikai Opera Studio v Tokiu, leta 1999 pa zaključila podiplomski študij na Visoki šoti za glasbeno umetnost “Ino Mirkovič” v Lovranu na Hrvaškem. Poleg solističnih nastopov v domačem Tokiu je veliko nastopala na Hrvaškem in v Sloveniji in prejela več nagrad. Leta 1999 je osvojila 2. nagrado na mednarodnem tekmovanju solopevcev “Jupiter” v Genovi. Leta 2000 je skupaj s svetovno priznanimi glasbeniki nastopila na Mayumi Kamei “Milenijskem koncertu” na sedežu Združenih narodov v New Yorku. Kot solistka je pela tudi v Mozartovem “Requiemu” in Vivaldijevi “Glorii” v National Concert Hah v Dublinu na Irskem. V Žalec jo je povabila koncertna pianistka Magdalena Navodnik, ki od leta 1999 še sodeluje in opravlja spe- cializacijo na Visoki šoti za glasbene umetnosti “Ino Mirkovič” v Lovranu. Mayumi Kamei je spremljala s klavirjem, obe pa sta pričarati zanimiv in lep glasbeni večer. Naslednji abonmajski koncert bo prihodnje leto januarja, na žalskem odru pa se bo predstavil slovenski trobilni trio BUM. K. R. Adventni sejem že četrtič Turistično društvo Petrovče in Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec sta letos v avli dvorca Novo Celje že četrtič pripravila adventni sejem, ki je potekal vsako adventno nedeljo v času od 30. novembra do 21. decembra. Pred štirimi leti porojena ideja o adventnem sejmu tudi v občini Žalec iz leta v leto pridobiva na veljavi. Sam sejmiščni prostor v dvorcu Novo Celje pa je bil letos zaradi dokončane rekonstrukcije kapele v dvorcu še zanimivejši. Advent je čas pred božičem, beseda pa izvira iz latinske besede adven-tus, kar pomeni prihod. Z adventom se začne tako imenovano cerkveno leto. Cerkev ga je uvedla kot čas duhovne priprave na božič, na praznik Kristusovega rojstva oziroma njegovega prihoda na ta svet. V veljavi je od 6. stoletja dalje. Nekoč se je začenjal s postom po martinovem, to je bil tako imenovani jesenski pust, ko so se ljudje veseliti dobre letine in slaviti konec sezonskega dela. Adventni S slovesnosti ob odprtju adventnega sejma Ljudske melodije in napevi Kulturno društvo Andraž in Vaški godci so v počastitev pete obletnice delovanja Vaških godcev iz Andraža pripravili urico ljudskih melodij in napevov. K praznovanju so povabili številne skupine, ki negujejo ljudske melodije in napeve. Občinstvo, ki je do zadnjega kotička napolnilo dvorano zadružnega doma, so Vaško godci pozdraviti s pesmijo Zato smo sem prirajžati, po pozdravnih besedah voditelja prireditve Konrada Brunška pa so se na odru poleg Vaških godcev zvrstiti Ljudske pevke iz Jezerc, Veseli pruhovčani z Velike Pirešice, Rok Meklav iz Andraža, Ljudski pevci iz Marija Reke, Domači trio iz Andraža, Vesele kmetice iz Gorice pri Slivnici, jodlar Lojz s prijatelji iz Gavč, Vaški orkester Dolič, Vesele babice iz Šmartnega ob Paki, ansambel Franca Lesjaka s kvartetom Obsoteljski slavčki, Konovski štrajha-rji, Vaške pevke iz Pristave pri Mestinju in Diaton z Mute. Ob koncu so podeliti tudi priznanja, vsi nastopajoči pa so skupaj zapeti pesem Prav lepa je andraška fara in prireditev zaključiti z Avsenikovo Gotico. T. Tavčar Vaški godci iz Andraža ob praznovanju pete obletnice (od leve proti desni: Miha Zabukovnik, Pavel Breznik, Ivana Maver, Ida Lackar, Prane Dobnik, Zdravko Zabukovik in Milan Ožir) Kultura december2003 Sožitje poezije in fotografije Na dan Prešernovega rojstnega dne, 3. decembra, je bilo preddverje preboldske dvorane v znamenju fotografije, poezije in glasbe, za kar so poskrbeli fotograf Tomaž Škorjanc, pesnik Ervin Fritz, člana dramske skupine Svoboda Prebold Milena Sedminek in Franci Cigler ter mladi glasbeniki G3 centra iz Gotovelj pod vodstvom Saše Korun. Voditeljica in organizatorica večera, posvečenega Ta veselemu dnevu kulture, je bila Nuša Dvoršek. So odraz časa, človeka, zgodovine, tudi čustev in usod. Avtor je na izjemen način prikazal tisto, kar nas v bistvu žalosti in resni: nagrobne spomenike. Njegove fotografije nam dajejo občutek neke tihe vedrine, barvitosti, topline in včasih celo navi-hanosü. Ko pa ob fotografijah preberemo še tekst - dele poezije našega rojaka Ervina Fritza, iz celote resnično zaveje neka tiha radost, ki govori: vse na tem svem je del življenja, vsaka stvar je lahko lepa, navihana, celo smrt.” Razstava je bila pospremljena še z branjem poezije Ervina Fritza, ki je Pesnik Ervin Fritz in Tomaž Škotjanc sta tokrat poskrbela za sožitje fotografije in poezije. Večer sta zaznamovala dva dogodka. Prvi je bil posvečen odprtju razstave Fotografija ob poeziji Ervina Fritza, avtorja Tomaža Škorjanca, ki je tokrat posegel na dokaj nenavadno področje. Doslej so ga, kot je v svojem govoru ob odprtju dejala Nuša Dvoršek, najbolj privlačile beneške maske: “Njihova barvitost, skrivnostnost, celo mističnost. Za masko se človek lahko skrije, postane drug človek, a njegovo bistvo ostaja enako. Maska pa je lahko odraz človeka, je lahko tudi njegov drugi jaz. Sedaj, na tej razstavi so pred nami nagrobni križi in spomeniki, njihovi detajli. Torej statike, ki stojijo tam, kjer naj bi bilo človeško zadnje domovanje. Kaj imajo skupnega maske in nagrobniki. Precej. ob koncu spregovoril zbranim in navdušeno dejal, da je to res posebna razstava, kjer si poezija in fotografija podajata roke. Z besedami zahvale Ervinu Fritzu, ki je “posodil” svoje verze kot dodatek k fotografijam, in vsem tistim, ki so mu pomagali pri realizaciji razstave, je slovesnost ob odprtju sklenil avtor razstave Tomaž Škorjanc. V dvorani je nato sledil koncert mladih glasbenikov iz G3 centra iz Gotovelj. Pod vodstvom domačinke Saše Korun so se občinstvu predstavili učenci oddelka za sintesajzer in popularno petje. Ob kozarčku v preddverju dvorane so nazdravili v spomin na našega največjega pesnika dr. Franceta Prešerna in njegovemu 203. rojstnemu dnevu. D. Naraglav V Libojah nova knjižnica V Libojah so zadnjo soboto v novembru v prostorih krajevne skupnosti odprli krajevno knjižnico. Slovesen dogodek je že od daleč napovedoval promenadni koncert libojske godbe na pihala. Številnim krajanom je najprej spregovorila Jolanda Železnik. Dejala je, da splošne knjižnice s spletom svojih aktivnosti postajajo vedno bolj komunikacijsko, svetovalno, izobraževalno in lokalno informacijsko središče za različne ciljne skupine uporabnikov, saj zadovoljujejo njihove potrebe po druženju, informiranju, učenju, svetovanju in kulturi. Tem smernicam bo sledila tudi krajevna knjižnica Liboje, deseta v knjižnični mreži, za katero strokovno skrbijo v Medobčinski matični knjižnici Žalec, prostor, opremo in vzdrževanje pa bo zagotavljala Krajevna skupnost Liboje. Ob osnovni knjižnični dejavnosti bodo v knjižnici poskrbeli tudi za pravljične ure, ustvarjalne delavnice, literarne večere, predavanja in drugo. Knjižnica bo odprta ob ponedeljkih in četrtkih od 17. do 19- ure. Na slovesnosti so zbranim spregovorili tudi Anka Krčmar, vršilka dolžnosti direktorice Medobčinske matične knjižnice Žalec, žalski župan Lojze Posedel, ki je knjižnici izročil ček za sto tisoč tolarjev, in predsednik Krajevne skupnosti Liboje Uroš Feldin. V prostorih knjižnice so pripravili že prvo razstavo. Na ogled so postavili fotografije domačina Gašperja Domjana, ki se je po končani osnovni šoli v Libojah in Grižah odločil za šolanje na oddelku za fotografijo na Srednji oblikovalni šoli v Ljubljani. Leta 2000 se je zaposlil pri medijski hiši Novi tednik, kjer si je kot fotoreporter nabiral prve izkušnje. Sedaj je zaposlen v družinskem podjetju Triartes in kot izredni slušatelj nadaljuje šolanje na izobraževalnem inštitutu za vizualne komunikacije Callegari v Ljubljani. V kulturnem programu je poleg godbe Liboje nastopila tamburaška skupina Feniks iz Liboj. T. Tavčar Viktor Povše in Anka Krčmar ob sliki mladenke Nova podoba Primičeve Julije? Ta veseli dan kulture so v Medobčinski matični knjižnici v Žalcu proslavili s predavanjem akademskega slikarja in restavratorja Viktorja Povše-ta. Številne zbrane je najprej pozdravila vršilka dolžnosti direktorice knjižnice Anka Krčmar ter predstavila delo in ustvarjanje Viktorja Povšeta. Poudarila je, da je v življenje obudil premnoge umetnine, za svoje restavratorsko delo pa prejel številna ugledna priznanja. Na tokratnem predavanju je bila pozornost posvečena sliki lepe mladenke, ki jo je umetnik ponovno oživil. Prepričan je, da gre za podobo Primičeve Julije, ki je kot velika in neuslišana Prešernova ljubezen odločilno vplivala na njegov pesniški opus. Povšetovo razmišljanje je prepričljivo in dokumentirano. Pravzaprav sploh ni pomembno, katera Julija je prava, ali tista iz naših šolskih učbenikov ali Povšetova ali morda obe. Pomembno je, da so se ob predstavitvi spomnili Prešerna in obenem spoznah, kako zanimivo, zahtevno in čudovito je restavratorsko delo. V umetnikovih rokah je moč, da vsaka podrobnost in podoba ponovno zaživi. Ta veseli dan kulture sta z recitalom Prešernovih pesmi ob spremljavi violine dopolnila Janez Domitrovič in Anja Čretnik - Videmšek. T. Tavčar Ob zaključku kulturnega programa še skupna zdravica vseh nastopajočih Veseli večer v Marija Reki Kulturno društvo Marija Reka, ki ga vodi znana citrarka Cita Galič, je v Domu pod Reško planino znova poskrbelo za prijeten kulturni in zabavni večer. Decembrski sobotni večer je bil namenjen predstavitvi delovanja sekcij in zaključku uspešnega dela v letu 2003. Za pravljično vzdušje so poskrbele številne vrtne sveče, postavljene ob poti pred planinskim domom. Svoje pa k temu prispeval tudi Božiček, ki je, kot je dejal, slišal lepo petje in glasbo in se zato oglasil v domu, čeprav je bil namenjen po nakupih otroških daril. Vseeno pa je otroke in tudi ostale razveselil s košarico bonbonov. Večer je z lepo skladbo, ki je zazvenela s citer, pričela Cita Galič, nato pa je prostor planinskega doma napolnilo petje Ljudskih pevcev pod vodstvom Cite Galič, med katerimi je tudi preboldski župnik Franc Serec. V nadaljevanju večera je s pesmijo in kitaro nastopila Janja Tratnik, pevka Reškega tria, ki se je zbranim predstavil nekoliko pozneje in poskrbel za veselo vzdušje tudi po končanem uradnem delu. Le ta je bil popestren še s skečema, ki so ju odigrali člani gledališke skupine pod vodstvom Jožice Ocvirk. Slednja je povezovala program prireditve in ob koncu večera poskrbela še za zanimivo presenečenje, Spominsko knjigo Marija Reke, v rimi zapisan kronološki pogled v zgodovino teh krajev in ljudi s poudarkom na sedanjem času. Med udeleženci Veselega večera sta bila tudi preboldski podžupan Franci Škrabe in župan Vinko Debelak, ki je društvu čestital za uspešno delo, vsem pa zaželel vse naj lepše v prihodnjem letu. D. N. Literarni večeri Devetošolci osnovne šole Polzela so v teh decembrskih dneh pripravili več literarnih večerov za starše in prijatelje ter tako polepšali mračne decembrske dni in ogreli marsikatero srce. Pri pouku slovenščine so brali tragedijo Romeo in Julija in nato razpravljali o tem, ah je vredno umreti za ljubezen. Zgodbo so nato preoblikovali po svoje, zaigrah sodobne ljubezenske prizore, izražali svoja čustva v pesmih ter iz tragedije ustvarili komedijo. Z nastalimi besedili so se predstavih na zadnjem hteramem večeru, ki so ga pripravili pod mentorstvom učiteljice Mojce Cestnik. Učenci so pokazali zvrhano mero ustvarjalnosti in kritičnih mišljenj, nadarjenosti za dramatizacijo, ples in petje ter razkrili, da nosijo v sebi vehko talentov, ki jih skuša vzpodbuditi sodobna šola. Učiteljica Mojca Cestnik je starše ob koncu seznanila tudi s potekom nacionalnih preizkusov znanja. T. Tavčar Utrinek z literarnega večera devetošolcev Slovenski prijatelj T’pravih muzikantov Slovenski prijatelj je naslovna skladba prve kasete in zgoščenke T pravih muzikantov iz Griž, ki so se na slovenski narodno-zabavni sceni prvič pojavili pred dobrima dvema letoma. Prva priložnost se jim je ponudila na prireditvi Zlate citre, sledil je božični koncert Godbe Zabukovica, na katerem je z njimi poleg pevca Bojana zapela tudi Alenka Frece. Kar dva promocijska koncerta na isti dan pa so v začetku decembra letos pripravili v domači dvorani. Poleg skladb z njihove kasete in zgoščenke je dvorano KUD Svobode Griže napolnjevala tudi glasba in petje znanih glasbenih gostov. Nastopili so Vitezi polk in valčkov, Šentjurski muzikantje, Vesele Štajerke, ansambel Robija Zupana, skupina Ubrane strune, pevka Anja Ropotar, ansambel Modrijani in Mayk iz Kanade, ki je zapel in na kitaro zaigral dve svetovni uspešnici. Svoje so k prijetnemu dogodku dodah še humorist Klobasekov Pepi, folklorna skupina Grifon iz Šempetra in povezovalka programa Jožica Ocvirk. Na prvem koncertu se je na odru pojavil tudi Miklavž in tako polepšal Miklavžev večer, ki so ga T’ pravi muzikantje zaznamovali z najlepšim darilom sebi in prijateljem, s svojo prvo kaseto in zgoščenko. Ansambel sestavljajo vodja Dejan Mastnak, ki igra harmoniko in klaviature, Grega Rakovnik (kitara), Grega Kos (bariton, bas, pozavna), Andrej Menčak (trobenta), Gašper Smisi (klarinet, saksafon) ter pevca Suzana Soršek in Bojan Mastnak. Na kaseti in zgoščenki je 12 skladb, ki so bile posnete v studiu Zlati zvoki. Avtor glasbe desetih skladb je vodja ansambla Dejan Mastnak, dve skladbi pa sta delo B. Roškerja. Besedila za skladbe so nastala izpod peresa Dejana Mastnaka, Toneta Gaberška, Francija Ankrsta, Zdenke Majerič, Vere Šohnc in Gregorja Smisla. Z ansamblom T’ pravi muzikantje in njihovo kaseto in zgoščenko tako prihaja v slovenske domove še en kamenček bogatega mozaika narod-no-zabavne glasbe. D. Naraglav T’ pravi muzikantje na promocijskem koncertu v Grižah december2003 Sport Lucija je evropska prvakinja Župan Lojze Posedel izreka čestitke Luciji Polavder, v ozadju predsednik Zveze ŠD občine Žalec Silvo Marič. Uspeha Lucije Polavder iz Griž, ki je novembra letos na evropskem mladinskem prvenstvu v judu v kategoriji nad 78 kg postala evropska prvakinja, so se razveselili tudi v občini Žalec, čeprav je Lucija članica judo kluba Sankaku iz Celja. Župan Lojze Posedel ji je na začetku volilne skupščine Zveze športnih društev občine Žalec čestital in izročil darilo ter poudaril, da se vsi občani veselijo njenih uspehov in da spremljajo njene dosežke. Med drugim vedo, da je prejela tudi Bloudkovo plaketo in z letošnjega članskega EP prinesla bronasto kolajno. Uspehov ji želijo tudi v bodoče. Lucija Polavder se je za izkazano pozornost zahvalila in obljubila, da bo poskušala z vsemi močmi in znanjem na športen način promovirati tako domači kraj in občino kot svoj klub in Slovenijo. 19-letna Lucija za proslavljanje ni imela veliko časa, saj je morala začeti s pripravami na A pokale, preko katerih si bo poskušala priboriti olimpijsko vozovnico. Verjamemo, da ji bo to uspelo, saj je zelo delovna, vztrajna in trdoživa, kar dokazuje tudi to, da je morala za zlato premagati kar 46 kilogramov težjo Poljakinjo. T. Tavčar WALKER l-l-UMI KO GUM POPRAVILO IN MONTAŽA IZPUŠNIH SISTEMOV za vsa osebna vozila HRUŠOVAR SREČKO, s.p. Rimska c. 71 - 3311 ŠEMPETER 03 / 5701 • 582, GSM: 031 822 476 m mm m. * r- lonci in katalizatorji Za 1MASAF na zalogi Želim lepe božične praznike in srečno novo leto 2004. Podjetje za inženiring, trženje, gostinstvo in turizem Reška-eesta 27, 3312 Prebold tel.: Ò3 / 705 30 12, faks: 03 / 705 30 13, GSM: 041 678 775 i Pf Prodajamo vse vrste zimskih pnevmatik za osebna vozila pod ugodnimi pogoji! Vesele božične in novoletne praznike ter varno in srečno vožnjo v letu 2004 vam želi kolektiv podjetja SKIRO. Vodi Brglez.com Polzela V Savinjski košarkarski ligi Polzela 2003 bodo s tekmovanji nadaljevali 4. januarja. Rezultati 4. kroga: Parižlje: Velenje 29: 122, Gomilsko Unitete: Tweed Žalec 81: 51, Savinja 2000: St. Paul Prebold 68: 79, Werinox Celje: Brglez.com Polzela 64: 80, Žvajga Prebold: Študentski klub Lestvica po S. krogu: Brglez.com Polzela 5 4 Gomilsko United 5 4 St. Paul Prebold 4 4 Velenje 4 3 Študentski klub Žalec 4 3 Tweed Žalec 5 2 Savinja 2000 Ločica 5 2 Veterani Pivovarna Laško 4 2 Werinox Celje 4 1 Žvajga Prebold 5 0 Parižlje 5 0 Žalec 68: 103; rezultati 5. kroga: Brglez.com Polzela: Žvajga Prebold 85: 53, St. Paul Prebold: Weriox Celje 76: 56, TWeed Žalec: Savinja 2000 66: 51, Velenje: Gomilsko Unitet 56 : 66, Veterani Pivovarna Laško: Parižlje 72: 54. Lista strelcev po 5. krogu: 1. Pungartnik (Brglez.com Polzela) 145 točk, 2. Cencelj (St. Pauel Prebold) 119, 3. Napotnik (Gomilsko) 114 točk itd. Pari 6 kroga: Gomilsko Unitet: Vetrani Pivovarna Laško, Savinja 2000: 1 382 : o o 9 +82 1 374: : 323 9 +51 0 319: : 223 8 +96 1 384: : 203 7 + 181 1 322: : 229 7 +93 3 352: : 330 7 +22 3 287: : 310 7 -23 2 289: : 265 6 +24 3 208: : 283 5 -75 5 265 : : 384 5 -119 5 227: : 457 5 -230 Velenje, Werinox Celje: Tweed Žalec, Žvajga Prebold: St. Pauel Prebold in Študentski klub Žalec: Brglez.com Polzela. T. Tavčar Dvajset let planinskih taborov Pokrajinski odbor mladinskih odsekov savinjskega meddruštvenega odbora planinskih društev je pred dnevi slavnostno obeležil 20-letnico organiziranja mladinskih planinskih taborov. Srečanje je potekalo na planinski postojanki PD Polzela na Gori Oljki, od koder se v lepem vremenu razprostira čudovit pogled na Savinjsko dolino, celjsko kotlino, zasavsko hribovje z Mrzlico, na Dobrovlje, Kamniško-Sa-vinjske Alpe in koroške vrhove. Slovesnost je potekala v zgornjih prostorih doma, kjer so za to priložnost uredili tudi zanimivo razstavo, ki je s številnimi bilteni, slikami, plakati, članki iz časopisov in drugimi zapisi predstavljala pravo enciklopedijo dosedanjih planinskih taborov. Ves večer so spomine na tabore udeleženci srečanja obujali Uidi s pomočjo videoposnetkov. Uidi slavnostna seja je potekala v znamenju spomina na 20-letno prehojeno pot. V kulturnem programu so nastopili učenci OŠ Polzela, ki so prebirali pesmi in sestavke udeležencev taborov, objavljenih v biltenih, program pa je povezovala prizadevna soorganizatorica taborov mladih planincev in planinska vodnica Natalija Marovt. O zgodovini taborov in o ljudeh, ki so bili nosilci in organizatorji tovrstnega preživljanja mladih, je spregovoril eden glavnih organizatorjev planinskih taborov Milan Polavder iz PD Zabukovica, ki sodi med največje in najaktivnejše organizacije savinjskega meddruštvenega odbora planinskih društev. In kako se je v se skupaj začelo? Na seji 21. marca 1983 so se člani odbora za delo z mladimi pri MDO Savinjske in načelniki planinskih odsekov dogovorili za organizacijo poletnega tabora v Logarski dolini. Predvideli so sedem izmen po en teden. Takrat so imenovali štab, ki ga je vodil Adi Vrečar iz PD Celje, člani štaba pa so bili Fanika Lapornik iz PD Laško, Miran Blagotinšek iz PD Polzela in Stane Geržina iz PD Tabor. Pomembno vlogo pri tem pa je odi- Prva glavna organizatorja tabora Adi Vrečar in Fanika Lapornik - Wigele sta obudila spomine ter se zahvalila Milanu Polavdru iz PD Zabukovica (v modri srajci) za 20-letno vztrajnost, sodelovanje in organizacijo taborov. Uspešni karateisti Domači znova uspešni Žalec je ponovno gostil 256 tekmovalk in tekmovalcev iz 27 slovenski karate klubov na zadnji tekmi deklic in dečkov za Pokal Slovenije 2003. Ob odlični organizaciji so se izka- 10. januarja bo v športni dvorani I. OŠ Žalec potekal že 8. mednarodni turnir mladinskih in kadetskih karate reprezentanc iz Avstrije, Slovaške, Hrvaške, BiH, Švice in Slovenije. Tekmovanje v izvajanju kat se bo pričelo ob 10. uri, športne borbe pa ob 12. uri. njagn Se r. .rr-f • fl 53 1-J-' '! t/ -m rirv ~ *i Ll|t i\ f1 Mladi žalski karateisti s podžupanom Jankom Kosom in predsednikom KK Žalec Silvestrom Maričem zali tudi domače tekmovalke in tekmovalci. Izmed karateistov Karate kluba Žalec je Eva Nina Kozmus jmed izvajanji kat malčic osvojila 2. mesto, v enaki konkurenci sta bila med malčki uspešna Mark Malis na 5. mestu in Svit Zebec z osvojenim 6. mestom. Ekipa malčic v katah je osvojila 2. mesto (Eva Nina Kozmus, Špela Korošec in Irena Dedič), malčkom je pripadlo 3. mesto (Svit Zebec, Umi Topolovec in Tilen Smiljan), prav tako je 3. mesto pripadlo mlajšim dečkom (Matic Potočnik, Igor Dedič in Luka Pemovšek). Kar pet medalj je pripadlo Karate klubu Polzela. V borbah je pri starejših dečkih zmagal Blaž Žgank, pri starejših deklicah je drugo mesto zasedla Darja Jeremič, tretje pa Lauri Skomšek. V katah je bron pri starejših deklicah osvojila Darja Jeremič. Pri mlajših dečkih je v borbah drugo mesto pripadlo Aljažu Kotniku, uspeh pa je s petim mestom dopolnil Peter Hudournik. Istega dne je v Idriji potekalo državno prvenstvo KU Slovenije. Benjamin Žgank iz KK Polzela je postal državni prvak med mladinci v srednji kategoriji, v konkurenci članov pa je osvojil drugo mesto. K.R. Teja Šavor tretja na odprtem prvenstvu Benetk 2003 V soboto, 6., in nedeljo, 7. decembra, je med štirimi žalskimi tekmovalci, ki so v okviru slovenske karatejske reprezentance nastopih na odprtem prvenstvu Benetk v Noalah, z osvojenim 3- mestom največji uspeh dosegla Teja ŠAVOR v kategoriji športnih borb do 55 kg. Luka MARIČ v kategoriji do 60 kg, Sašo -OR-EVIĆ v kategoriji do 75 kg in Mladen STOJNIČ v kategoriji nad 80 kg so se poslovili že v uvodnih bojih. Benjamin Žgank, foto: Veljko Jukič, ATV agencija gral tudi Adi Vidmajer, takrat predsednik SMDO. V osmih izmenah se je prvega tabora udeležilo 12 društev, in sicer iz Velenja, Zabukovice, Aero Celja, Tabora, Gornjega Grada, Laškega, Prebolda, Rogaške Slatine, Polzele, Luč, Celja in Celja - Pollile. Prva štiri leta so tabori potekali v Logarski dolini, potem pa so tabore organizirah na različnih koncih gorate Slovenije, in sicer v Trenti, na Jezerskem, v Kamniški Bistrici, na Pokljuki, v Podvolovjeku, v Dovju, na Koprivni, v Medvodju, v Završnici... in letos ponovno v Kamniški Bistrici. Prvim udeležencem so se vsa leta priključevala tudi druga planinska društva. 0 prvem taboru in nadaljnji tovrstni aktivnosti sta udeležencem spregovorila tudi Adi Vrečar in Fanika Lapornik - Wigele, nekaj besed sta zbranim namenila tudi Dušan Šip iz PD Žalec in Brane Germadnik iz PD Kovinotahna, ki v tovrstnih taborih sodelujeta od vsega začetka. Svoje misti so dodati tudi predsednik SMDO Jože Kodre, predstavnika PD Gornja Radgona Etica Koroševic in Rudi Babušek, ki sta prav tako vrsto let vključena v planinske tabore SMDO, in številni drugi. Jubilejni zbor je pozdravil podžupan občine Polzela Stanko Novak, o Gori Oljki in PD Polzela je že v začetku slovesnosti spregovoril predsednik društva Zoran Štok. Srečanje na Gori Oljki je bilo ob 20-letnem jubileju taborov hkrati tudi 5. srečanje veteranov organizatorjev taborov. Ob tej priložnosti so bila podeljena priznanja Pokrajinskega odbora MO SMDO, ki jih je podelil načelnik odbora Matija Iskra, priznanja mladinske komisije pri PZS je podelil predsednik mladinske komisije Jure Cencelj, priznanja savinjskega MDO planinskih društev pa je podelil predsednik savinjskega odbora Jože Kodre. Priznanja so prejeli vodje taborov, vodje izmen, načelniki, zaslužni člani mladinske komisije in tisti, ki so s tabori pričeli in pri tem še vedno vztrajajo. To so: Adi Vrečar, Fanika Lapornik - Wigele, Adi Vidmajer, Dušan Šip, Brane Germadnik in Milan Polavder. Ob tej priložnosti so se dogovorili tudi za 21. tabor na Lokvah. D. Naraglav december2003 Šport odvisen tudi od ekonomskih pogojev V dvorani Doma II. slovenskega tabora je potekala volilna skupščina Zveze športnih društev občine Žalec, ki so se je udeležili delegati 50 društev in drugi gostje. Po sprejemu dnevnega reda je o štiriletnem delu poročal predsednik zveze Silvo Marič. Med govorom predsednika Silva Mariča Med drugim je poudaril, da ima športna dejavnost v občini Žalec svoje značilnosti in omejitve. S športno dejavnostjo se lahko ukvarjajo otroci do končane osnovne šole, delno srednješolci in starejši zaposleni ter upokojenci. Študentska populacija je na področju tovrstnih aktivnosti v občini Žalec omejena na vikende. Temu ustrezni so Uidi rezultati, saj prav ta populacija dosega najvidnejše rezultate. Omejitev pa je predvsem ekonomskega značaja, saj ni možnosti za delovanje več ekipnih športov, kot jih trenutno deluje. Lemo dosegajo od 40 do 50 uvrstitev med prve tri na prvenstvih Slovenije in 15 do 20 državnih prvakov Slovenije v različnih športnih panogah, 2 do 3 ekipe v 1. slovenski ligi itd. Podobno je tudi na področju šolskega športa. Športniki žalske občine so dobro poznani v Sloveniji in tudi na evropskih ter svetovnih prvenstvih in sredozemskih igrah. Rokometašice Žalca zadnja tri leta nastopajo v evropskem pokalu EHF. Sicer pa se zveza že od oktobra 1999 ukvarja s kadrovskimi problemi. Komaj vpeljano strokovno delavko Anito Seles je moral nadomestiti strokovni delavec Uroš Vidmajer, ki je bil na zvezi zaposlen vse do ustanovitve Zavoda za kul- turo, šport in turizem. V tem času so potekale nekatere stalne aktivnosti vodstva zveze: organizacija šolskih športnih tekmovanj, priprava in izvedba prireditev Šport v občini Žalec, organiziranje športnih aktivnosti mladih med zimskimi, poletnimi in ostalimi počitnicami, spremljanje aktivnosti društev, organiziranje akcij Poletje v Žalcu, Razpnimo jadra, Naučimo se plavati, priprava in izvedba raznih seminarjev, izvedba prireditev Šport 2000, 2001, 2002, sodelovanje ob izgradnji telovadnice v Petrovčah in Šempetru in pri obnovitvi stadiona v Žalcu. Pripravili so Pravilnik o financiranju športa v občini Žalec in delovali na drugih področjih športa in rekreacije. Zveza je bila v tem štiriletnem obdobju ena najuspešnejših tovrstnih v državi in odličen servis športnim društvom in njihovim športnikom ter dober partner sosednjim športnim zvezam. Z ustanovitvijo Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec so bila strokovna opravila skupaj s strokovnim delavcem prenesena na zavod oziroma na enoto za šport, Uroš Vidmajer pa je postal programski direktor za šport na zavodu. V organih zavoda sodelujejo tudi funkcionarji zveze športni društev. Sledilo je poročilo zveze o delu v letošnjem lem, ki ga je v besedi in sliki podal Uroš Vidmajer in tako predstavil vrsto tekmovanj, športne objekte, aktivnosti v skoraj vseh petdesetih društvih zveze, sprejeme športnikov pri županu, izvajanje nacionalnega programa športa, kot so Zlati sonček, Krpan, Ciciban planinec, Naučimo se plavati in drugo. Dogajanj ni manjkalo, izvedenih je bilo veliko aktivnosti za mlade, na svoj račun pa so prišli tudi drugi, na primer na tekmovanjih krajevnih skupnosti ob občinskem prazniku itd. Poročilo nadzornega odbora, na katerega ni bilo danih pripomb, je podala predsednica Jelka Ogrizek. Po krajši razpravi, ki se je nanašala med drugim tudi na športne objekte, je delo zveze pohvalil žalski župan Lojze Posedel in novemu vodstvu zaželel uspešno delo. Delegati so nato sprejeli rebalans proračuna, predstavitev dela zveze v prihodnjem lem, ki je skoraj podoben letošnjemu, in opravili volitve. Zvezo bo tudi v prihodnje vodil Silvester Marič, upravni odbor bodo sestavljali Bogomir Polavder, Janko Melanšek, Bruno Randl, Luka Naprudnik, Tomaž Volk, Franček Pungerčič, Anita Seles in Marjan Volpe, nadzorni odbor pa predsednica Jelka Ogrizek ter člana Ivan Godler in Branko Hriberšek. V zvezo so sprejeli tudi dva nova člana, in sicer športno društvo Mlaki Fit iz Šempetra in športno društvo Špartanec iz Žalca. Ob koncu skupščine so Adiju Vidmajerju, starosti žalskih športnih aktivnosti in dolgoletnemu vodilnemu žalske zveze, ob upokojitvi izročili spominsko darilo. T. Tavčar Zmaga Hopsov V nadaljevanju državnega košarkarskega prvenstva so Hops! s Polzele minulo soboto pod vodstvom novega trenerja Romana Urbanije povsem zasluženo premagali ekipo Triglava iz Kranja z rezultatom 93 :88. Srečanje je bilo vseskozi izenačeno, ob koncu pa so bili bolj zbrani Hopsi in dosegli pomembno zmago. Za Hopse so točke dosegli: Geržina 10, Arčan 2, Debevc 3, Finžgar 8, Skok 24, Josipovič 14, Steffel 26 in Gzej 6. S 17 točkami so Hopsi na prvenstveni lestvici na sedmem mestu. T. T. Z občnega zbora AK Žalec ^ Petdeset let atletike v Žalcu Na 3. občnem zboru so se sestali tudi člani Atletskega kluba Žalec in drugi gostje. Po krajšem kulturnem programu, ki so ga pripravili učenci I. OŠ Žalec, je o delu poročal predsednik Adi Vidmajer. Poudaril je, da je bijo uresničenih 123 akcij, ki so bile načrtovane za to leto. Gre za aktivnosti na vseh področjih, tako na področju dela z mladimi in s tistimi, ki že tekmujejo. Ob tem ne gre prezreti dobrega sodelovanja z Zavodom za kulturo, šport in turizem, ki v finančnem in materialnem smislu podpira delo kluba. V letošnjem lem so napravih korak naprej v povezovanju s pokrovitelji. Tudi podpisa dogovora o sodelovanju z AK Kladivar Celje ne gre zanemariti, čeprav je Vidmajer poudaril, da sodelovanje s strani Kladivarja ni takšno, kot so si ga želeli. Dobro so v letošnjem lem sodelovali le atletski sodniki. Za uspešno izvedena tekmovanja gre zahvala prizadevnim članom UO AK, trenerjem Alešu Gašperšiču, Aniti Seles, Stanki Murgelj in Branku Strožarju, atletskemu sodniškemu zboru pod vodstvom Vikija Lešnika in drugim. Štiriletne programske smernice kažejo na to, da so bili vsi trije letni programi realni in da ne moremo čez noč pričakovati vrhunskih rezultatov mladih atletov, razen izrednih talentov. Vse ostale programske točke bodo uresničljive, saj se bodo tudi v prihodnje trudili zagotoviti dobre pogoje dela za tekmovalce, trenerje, organizatorje tekmovanj, sodnike in druge. V lem 2004 naj bi opravili elektrifikacijo stadiona (za meritve in ozvočenje), večnamenski objekt za shranjevanje opreme, več- namenski objekt za prostor AK in sanitarije ter kupili drese za tekmovalce in nekatere rekvizite za trening. V prihodnjem lem načrtujejo nekaj pomembnih prireditev ob 50-letnici atletike v Žalcu, in sicer državno prvenstvo v štafetah, ciciolimpi-ado, miting mladih in veteranov, tek po ulicah Žalca in še več drugih atletskih tekmovanj. Ob zlatem jubileju atletike bodo prihodnje leto izdali almanah s pregledom adetike v Žalcu in Savinjski dolini. Ob koncu so se zahvalili tudi dvema tekmovalcema, Dejanu Leskovšku in Mihi Ocvirku, ki sta z dosežki opozorila na svoj talent in bosta prestopila v vrste AD Kladivar ter tako nadaljevala tradicijo adetov iz Savinjske doline, ki so več let sestavljali jedro mladih pa tudi članskih selekcij Kladivarja v takratni Jugoslaviji. T. Tavčar Uspešno delo OK Prebold Igralke OK Prebold, ki igrajo v J. DOL (stojijo od leve: Natalija Adamič, Glorija Anžlovar, Polona Markovič, Monika Adrinek, Špela Huš, Petra Janše in trener Marjan France; klečijo od leve: Maja Landero, Antonela Pranjič, Petra Ambrož, Sandra Rozman in Patricija Turnšek.; manjkajo: Ana Obrez, Nika Beloglave in Zea Petranovič). Odbojkarski klub Prebold sodi med najmlajše tovrstne klube v Sloveniji. Kljub temu se lahko pohvalijo z uspešnim delom in dobrimi rezultati tudi na tekmovalnem področju. Vsekakor pa je pri vseh selekcijah viden precejšen napredek. Minulo sezono so zelo uspešno zaključili z ekipo mlajših deklic, saj so med več kot 60 ekipami osvojili 8. mesto v državi. V prihodnje pa računajo na dobre uvrstitve tudi ostalih selekcij. V pripravah na sezono 2003/04 so povečali število treningov ekip. Prvo ekipo in starejše deklice vodi Marjan France, mlajše deklice Paimira Ambrož in najmlajše deklice Petra Ambrož. Ekipa, ki igra v 3. državni odbojkarski figi, je dosegla že nekaj zmag, tako da se počasi pomikajo proti sredini tekmovalne lestvice. Starejše deklice pa so se med 50 nastopajočimi ekipami z dobro igro uvrstile v A finale, kar pomeni med 16 najboljših v Sloveniji. V klubu posvečajo posebno skrb najmlajšim deklicam, ki vadijo v dveh skupinah (začetnice in naprednejše odbojkarice) dvakrat tedensko. Ekipa mlajših deklic od 3. do 6. razreda je nastopila tudi na odbojkarskem turnirju v Celju in med desetimi ekipami zasedla 3- mesto. Tako pestra aktivnost zahteva tudi dodatna finančna sredstva. Na tem področju so jim v največjo pomoč sponzorji in občina Prebold. In kaj jih še čaka do konca sezone? Predsednik OK Prebold prof. Marjan Plavčak: “V januarju 2004 se nadaljuje drugi krog v 3- DOL za ženske (vzhod), starejše deklice bodo igrale v A ligi, mlajše deklice pa, prav tako v januarju, pričenjajo s turnirji v tekmovanju za najboljšo klubsko ekipo v Sloveniji. Ob zavzetem delu bomo imeli velike možnosti za dobre uvrstitve vseh ekip OK Prebold. Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil vsem prizadevnim odbojkarskim delavcem, igralkam vseh selekcij, trenerjem, občini Prebold in sponzorjem. Želim in upam, da bo tako tudi v prihodnje.” D. Naraglav Pisma bralcev Bralci časopisa Utrip prosimo novinarje, da bi v prihodnje nekoliko več pisali na temo vzgoje. Članki naj bi bdi v prvi vrsti namenjeni otrokom, ki imajo kar naprej počitnice in mnogi ne vedo, kaj bi počeli. In počitnice so spet pred vrati. Mnogi ne vedo, kaj se dogaja na obrobju mest in na vaseh. Dokaj slabo spričevalo bi dobili starši in otroci, ki dobesedno uničujejo vse, kar jim ni po godu. Zlo prizadevajo živalim in povzročajo škodo na razne druge načine. Na žalost že zelo majhnim otrokom kupujejo petarde in puške. To je nevzgojno in sili k razmišljanju in ukrepanju. Brezdelje in lenoba sta mati vseh hudobij, ki jih ni malo. Pomislimo, kam nas bo to pripeljalo. Novinarji lahko naredite veliko dobrega in vzgojnega, česar je v časopisu vse premalo. Kakor v šoli. Zamislimo se, kakšna bo naša prihodnost, če se te stvari ne ustavijo. Terorizem vsakršne vrste je na pohodu. Vsi imamo dolžnost, da nekaj naredimo, drugače se nam bo slabo pisalo. Odžagali nam bodo vejo, na kateri sedimo mi, ne le uboge ptice. V upanju, da boste tudi vi vzpodbujali dobra dejanja, vas najlepše pozdravljamo. Člani varstva okolja, živali in ptic Madi gledališčniki Mladinska kulturna skupina KD Gomilsko se je v mesecu decembru v različnih krajih občine Braslovče predstavila s kratko igro V kraljestvu bonbonov v režiji Karmen Pokorny in ob tehnični podpori Ivana in Boruta Košema, Dejana Pikla in Marka Rančigaja. Premiera, s katere je tudi posnetek, je bila na domačem odru 13. decembra. Potujoče gledališče v sestavi trinajstih igralcev je spremljalo tudi dobrega moža - dedka Mraza pri obdaritvi otrok na Gomilskem, v Trnavi, Braslovčah in Letušu. Najmlajši so bili zelo navdušeni. Prevoz oz. selitev iz kraja v kraj jim je omogočilo PGD Gomilsko. Kljub naporni “turneji” po občini so ohranili dobro voljo in veselje do nadaljnjih gledaliških uprizarjanj in podvigov. Marija Rančigaj Spomnili so se Vsak december je nekaj posebnega. To je čas hrepenenja, novih načrtov, čar toplote v družinskem krogu, dišečih dobrot, čas darovanja ... Tako se je v tem času marsikomu odprlo srce in spomnil se je tistih, ki so potrebni naklonjenosti, razumevanja in posebne skrbi. V kolektivna KMP Print Tehnik, d. o. o., so sredstva, namenjena za nakup poslovnih daril, podarili otrokom s posebnimi potrebami z n. osnovne šole Žalec, s priložnostnimi darili jih je razveselil Dom Nine Pokorn Grmovje, sladko presenečenje in denar od prodanih Miklavževih šib pa je prispeval Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Kot vsako leto sta v dedkovo vrečko nekaj dodala tudi RK Žalec in DPM Žalec. Pa tudi mi nismo kar tako! Za člane Društva menedžerjev in strokovnjakov Golding kluba Žalec smo izdelali lična darila, denar od prodanih daril pa dodali k že zbrani vsoti. Sredstva bomo porabili za ogled gledališke predstave in zaključno ekskurzijo učencev. Vsem iskrena hvala. Tildi mi smo radodarni z nasmehom, z dobro voljo, s prijazno besedo ... ne samo včeraj, tudi danes in jutri. Danijela Puncer Glasba nas združuje in razveseljuje Poznanstvo in sodelovanje med Prosvetnim društvom Štandrež v Italiji in Kulturnim društvom Vrbje sega v leto 2001. Sodelovanje poteka predvsem na gledališkem področju. Tokratno gostovanje pa je bilo drugačno. 30. novembra praznujejo Štandr-ci praznik sv. Andreja, ki je njihov zavetnik, in ob tej priložnosti so v goste povabili harmonikarsko skupino DU Vrbje skupaj s prijatelji, ki so sodelovali v programu koncerta 18. oktobra 2003 v Vrbju. V megleni in hladni nedelji, smo se zgodaj odpravili proti Goriškem. Toda Štandrež nas je pričakal in ves dan pestoval s soncem. Harmonikarji so nastopih že na dopoldanski prireditvi ob podelitvi prvega klasa najzaslužnejšemu krajanu Štandreža, kjer nas je med drugimi pozdravil tudi koordinator, ki skrbi za odnose med goriško upravo in slovensko manjšino. Po kosilu je sledil ogled Štandreža in Jeremitišča, Štandreškega zaselka, ki bi ga goriška občina rada uničila, se pravi odvzela zemljo Slovencem pregnala z domov in na teh zemljiščih zgradila obrtno in trgovsko cono. Vendar se Jeremitarji ne dajo, ker se zavedajo, da bi s tem ostali tudi brez slovenske besede, brez svobode in brez identitete. To zemljišče “varuje” prekrasna skulptura angela varuha, ki je delo kiparja Ervina Potočnika Žalčana, živečega v Grosuplju. Popeljali so nas skozi Števerjan in Gorico. Zelo lepi so obmejeni slovenski zaselki in tudi ljudje so zelo prijazni. Ogledah smo si tudi cerkev sv. Andreja v Štandrežu, kjer župnik Karel Bolčina, ki (tako kot kaplan Martin Čedermac v istoimenski Bevkovi povesti skrbi), da narodna zavest v ljudeh ne bi zamrla. Koncert harmonikarjev in njihovih prijateljev, je potekal in minil v nepozabnem vzdušju. Vsi nastopajoči so navdušili in ogreh obiskovalce, katere je v imenu DU Vrbje in KD Vrbje pozdravila tudi Pavhna Glušič, Dušan Pungartnik pa je navzočim namenil nekaj besed v imenu KS Vrbje. Kaj pomeni slovenska pesem, beseda in glasba Slovencem, ki živijo izven matične domovine in se morajo za svojo pravico uporabe materinega jezika še vedno boriti, so govorih aplavzi med samim koncertom in po njem, pesmi, ki jih je publika skupaj z nastopajočimi prepevala in besede zahvale za tako prelep večer. L. M. Novoletno srečanje skromna novoletna darila. Darila so prispevala podjetja in podjetniki iz naše okolice. Društvo paraplegikov jugozahodne Štajerske je v začetku decembra v gostišče v Tremar-jah za svoje člane pripravilo novoletno srečanje. Z njim smo veselo zaključili EVROPSKO LETO INVALIDOV, ki pa se je bolj mačehovsko obnašalo do nas invalidov, navkljub vsem zvenečim deklaracijam, sprejetih na različnih ravneh v državi. Veselo srečanje smo si zato pripravili kar sami z ansamblom Žur, v katerem igra naš član paraplegik Srečko Vodeb. Medse smo povabili tudi Miklvža, ki ga je bil najbolj vesel naš najmlajši član Aljoša. Za vse ostale smo pripravili srečelov (vsaka srečka je zadela) in si tako sami razdelili Alojz Strniša Miklavž izroča darilo, foto: Bojan Rečnik Zahvala V okviru župnije Ponikva pri Žalcu deluje od letošnjega poletja Uidi KARITAS. Vsem dosedanjim dobrotnikom se iskreno zahvaljujemo za prostovoljne darove, brez katerih naša karitativna dejavnost ne bi bila uspešna. Ob bližajočih se praznikih pa voščimo vsem bralcem vesel božič ter srečno novo leto. Karitas Ponikva ŽALSKE LEKARNE SVETUJEJO GLAVOBOL Glavobol je eden od najpogostejših spremljajočih pojavov (simptomov) lažjih pa tudi težjih bolezni. Vsaj 90 % ljudi je vsaj enkrat v življenju že imelo glavobol. Glavoboh so običajno blagi in kratkotrajni. Glavobol sam po sebi ni bolezen, ampak kaže na bolezensko dogajanje pri bolniku. Večina glavobolov je nedolžnih in jih lahko odpravimo sami po nasvetu zdravnika ah farmacevta v lekarni. Včasih, na srečo zelo redko, pa je glavobol spremljajoč pojav resne bolezni. Večina bolnikov se tega zaveda in so zaradi glavobola zaskrbljeni. Najpogosteje bolniki obiščejo najprej splošne zdravnike ah se zatečejo po nasvet v lekarno, kjer glede na težave presodimo, ah pacient potrebuje obisk pri zdravniku ah lahko svetujemo samozdravljenje. Naloga zdravnikov je, da ugotovijo, kateri od bolnikov potrebuje nadaljnje preiskave in morebitno usmerjeno zdravljenje bolezni, ki povzroča glavobol. Če glavobol povzroča neka organska bolezen, govorimo o sekundarnih glavobolih. Ostale bolnike s primarnimi glavoboh zdravimo glede na vrsto glavobola z najprimernejšim zdravilom, ki deluje proti bolečinam. Možgani sami so za bolečino neobčutljivi, občutljive so možganske ovojnice (meninge), večje krvne žile na dnu lobanje, nekateri možganski živci in živčne korenine, ki izhajajo iz zgornjega dela vratu. Draženje teh struktur (vnetje, izliv krvi, mehanični pritisk) povzroča glavobol. Poznamo razhčne vrste glavobolov: 1. Enkraten hud glavobol, ki se hitro prične Tak glavobol lahko pomeni začetek resne bolezni. Lahko je posledica poškodbe glave, lahko je spremljajoči pojav subarahnoidne krvavitve (posledica prirojene izbokline na veliki žili) ah meningi- tisa. Pojavlja se tudi pri krvavitvah v možgane zaradi povišanega krvnega tlaka ah pa pri povečanem pritisku v očesu (glavkom). V takem primeru je nujen obisk pri zdravniku. Glavobol je tudi običajen spremljevalec infekcij, pri katerih nastane povišana telesna temperatura (gripa, prehlad) in pri vnetju votlin v obraznih kosteh (sinusih). Te primere lahko zdravite sami po nasvetu farmacevta v lekarni, kjer lahko kupite zdravila. 2. Ponavljajoči se glavoboli Ponavadi gre za primarne glavobole, le redko so sekundami. Najpogostejši primarni glavoboh so glavoboh tenzijskega tipa. Bolečina se pojavi na obeh straneh glave naenkrat. Glavobol običajno mine po nekaj urah, lahko pa traja dlje in povzroča pri osebah hudo zaskrbljenost. Ponavadi se zdravi z zdravih proti bolečinam, ki jih lahko kupite v lekarni brez recepta. Med primame glavobole spada tudi migrena. Glavobol lahko traja nekaj ur ah pa tudi dva do tri dni. Glavobol je utripajoč in omejen na eno stran glave. Vehko bolnikov občuti slabost in tudi bruha, dragi imajo motnje vida, mravljinčenje. Te glavobole zdravijo v večini zdravniki, lažje obhke pa tudi sami z zdravih po nasvetu farmacevta v lekarni. Redkejši tip glavobolov predstavlja glavobol v rafalih. Bolečina je močna, vendar kratkotrajna, pojavlja se lahko tudi večkrat na dan. 3. Glavoboli zaradi različnih dejavnikov Gre za glavobole, ki so lahko posledica kašljanja, napenjanja, napora. Tudi nekatera hrana in pijača lahko sproži glavobol (sir, čokolada, alkohol). Če se tem dejavnikom izogibamo, lahko glavobol tudi preprečimo ah pa si pomagamo z zdravih proti bolečinam. Poznamo pa tudi glavobole, pri katerih bolečina narašča nekaj dni, tednov. Takšni primeri zahtevajo obisk pri zdravniku. Lahko so posledica uporabe določenih zdravil ah pa kakšnega dragega obolenja. Glavobole lahko učinkovito blažimo z zdravih in s spremembo načina življenja. Zelo važno je, da se o vami uporabi zdravil posvetujemo v lekarni, saj je na razpolago vehko pripravkov v ta namen. Dobro se je izogibati stresnim situacijam in poskrbeti za zdrav način življenja. Matke 41,3312 Prebold P. E. Latkova vas, Latkova vas 223, 3312 Prebold tel.: 03/ 703 12 60, faks: 03/ 703 12 66, 041 664 448 elektroinstalacije meritve toplotna tehnika strelovodi delo na višini - avtodvigalo izkopi z minibagrom veleprodaja elek. materiala javna zunanja razsvetljava ŽELIMO PRIJETNE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO TER USPEŠNO NOVO LETO 2004. Mladi december2003 Otroški parlament V sredo, 19. novembra, je na naši šoli potekal 14. otroški parlament na temo Humani medsebojni odnosi in zdrava spolnost Učenci smo se na to temo pogovarjali pri razrednih urah, pri urah slovenščine ter pri urah etike in družbe. Organizirana so bila tudi predavanja in ogled gledališke predstave. Poleg tega je bil na temo Imejmo se radi razpisan likovni, plesni in literarni natečaj. Na parlamentu so poleg predstavnikov razredov in učiteljev sodelovali tudi gostje različnih ustanov in institucij. V razgovoru se je pokazalo, da je družina tista, ki oblikuje osnove otrokovega čustvenega, domišljijskega in miselnega življenja, značaj in otrokovo osebnost. Toda, ko vstopimo v šolo, dobimo drugega vzgojitelja - učitelja. Učend si želimo učitelja, ki je nasmejan, prijazen, nas razume in nam pomaga. Želimo, da je vztrajen in od nas zahteva to, česar smo zmožni in nas zna tudi pohvaliti. Imeli smo veliko mnenj o pravem prijatelju, ki mora biti predvsem dober do tebe in ti je pripravljen vedno pomagati. Odnosi med spoloma, ljubezen in spolnost so teme, ki nas zelo zanimajo in vznemirjajo, hkrati pa so to tudi najbolj intimne in občutljive vsebine. Ugotovili smo, da učend o spolnosti največ izvemo v šoli ali iz medijev. Starši se z otroki o tej temi ne pogovarjajo radi, ker menijo, da so za tak pogovor še premladi. Na koncu smo ugotovili, da moraš ljubezen izkazovati tudi na drugačen način, ne samo materialno, in da je pomembna “šola odnosov med spoloma” naša lastna družina. Jerneja Kolšek, nov. krožek OŠ Griže Tudi učenci POŠ Liboje so razmišljali o ljubezni. Svojo punco imam rad, ker je lepa in prijazna. Mamo imam rad, ker me je rodila in skrbi zame. Luka, 4. r. Ljubezen je toplina in prijateljstvo. Ljubezen je to, da se imata dva rada, se med seboj spoštujeta in razumeta. Ljubezen moraš čuvati, drugače jo lahko izgubiš. Nives, J. r. Ljubezen je dolga veriga, ki se nikoh ne konča. Trenutno je moja ljubezen družina, ker se razumemo in mi pomaga. Teja, 4. r. Ljubezen je nekaj lepega. Nekateri pravijo, da nas od ljubezni kar razganja. Zdi se mi, da je prav, da je vsak človek zaljubljen. Ko je bil včasih kdo zaljubljen, so vsi govorih, da ga je zadela puščica ljubezni. Anja, 4. r. Valentina, Kaja, Aleš, Karina, Mirsad, Leonardo, Matjaž, Tjaša - vsi učenci 1. razreda devetletke OŠ Griže -pa so napisah pesmico. KADAR SMO ZAIJI BLJTM Kadar smo zaljubljeni, radi se imamo, se lepo igramo, pod roko se držimo in pri njej sedimo. Narišemo še risbico, se lepo oblečemo, popeljemo jo na sprehod, da lepa nam bo skupna pot. Ta nori dan ali POP TV na petrovski šoli Sreda, 5. november Mrzlične priprave, snemanje, POP TV, predstavitev šole, 1. tekma na naši šoli, trema pred domačo pubhko Zadnji dan pred “krompirjevimi” počitnicami je zavreščalo - v sredo, 5. novembra, tretji dan po počitnicah, pride POP TV snemat našo šolo za predstavitev v okviru ŠKL-ja in potem bodo posneli še drugo tekmo, sicer pa prvo tekmo doma pred domačimi navijači. Kaj zdaj? Nič nas ne sme presenetiti; priprave so stekle. Od idej k dejanjem! Mentorje smo zaprosili za kratek opis posameznih interesnih dejavnosti, gospo ravnateljico za nekaj uvodnih besed in statističnih podatkov, nekatere učence za pomoč pri realizaciji in polni pričakovanja na veliko sredo ob 9 30 čakali na ekipo POP TV-ja. Kar malce razočarani smo bili, ko sta se v reklamno polepljenem kombiju pripeljala le dva, vendar sta nas kar hitro prepričala, da sta popolnoma kos svoji nalogi. Po kratki izmenjavi idej, želja in možnosti smo se odpravili “na teren”; najprej po šoli, potem po kraju in nazadnje v središče dogajanja - telovadnico. Naši športni nasprotniki iz Šentjurja so medtem že prispeli in se ogrevali. Po uvodnem delu je sledilo uradno odprtje telane, ki se je pričelo z mažuretkami. Urška je nato pred- stavila igralce obeh ekip in tekma se je začela. Na samem začetku so prepričljivo povedla naša dekleta in vodstvo obdržala vse do konca prve četrtine. Potem so zaigrah fantje, gostje so izenačili in ob koncu druge četrtine tudi vodih. Med polčasom je imel svojih “pet minut” Denis, ki je s sredine igrišča metal za “zlati koš”; žal je zgrešil le za “mišjo dlako”, kar pa ne šteje, in dobrih 100 litrov obljubljene pijače se je preneslo v naslednji krog za tistega, ki bo morda imel več sreče. Zaplesala so tudi dekleta plesne skupine BE AND SEE in potem se je nadaljevalo. Zadnji dve četrtini nam nista bili naklonjeni in kljub strastnemu navijanju so zmagah Šentjurčani. Eni veseli, drugi malo manj smo se športno razšli, mi pa smo se tolažili z mislijo, da je bila vendar šele druga tekma. NE DAMO SEI ŠKL, PRIIIHAAAJUAMOOO! Suzana, Urika, Vesna REZULTATI ŠKL V nadaljevanju tekmovanja ŠOLSKE KOŠARKARSKE LIGE je OŠ Petrovče premagala OŠ Hruševec in izgubila z OŠ Livada OŠ Franja Malgaja. V svoji skupini je OŠ Petrovče trenutno na 4. mestu. Do konca prvega dela tekmovanja nas čaka še ena tekma, in sicer v mesecu januarju. Mladi športni novinarji poročajo OŠ Petrovče Miha Senic, član RK CPL Kako bi se predstavil? Sem Miha Senič, star 14 let, osmošolec OŠ Petrovče. Šolanje želim nadaljevati na športni gimnaziji v Celju. Življenje žehm posvetiti športu in v tem tudi poklicno vztrajati. Izhajam iz športne družine, kjer so se že starši, zlasti oče, ukvarjali s športom. Kaj treniraš? n Rokomet v klubu, košarko pa na šoli. Zakaj rokomet? Za rokomet sem se navdušil v 4. razredu, ko smo imeli na šoh organizirano rokometno šolo Filipčič -Guček. Igra me je blazno navdušila, tudi talent sem očitno pokazal in trenerji so me izbrali v rokometne vrste. Kako bi opisal rokomet kot šport? Zelo zabavna in zanimiva igra. Treningi so zelo naporni, tako v fizičnem kot taktičnem smislu. Kaj lahko poveš o treniranju oz. samih treningih? Treniram petkrat tedensko, ob sobotah pa imamo tekme. Treniranje je zelo naporno, sicer pa s treningi pridobivam na osebnostnem razvoju (krepitev samozavesti, medsebojni odnosi, kolektivizem...). Slišim, da ste bili državni prvaki. Kaj ste si zastavili kot naslednji cilj? Da bi bili ponovno državni prvaki. Želim, da ponovno uspete in da tudi ti doprineseš k uspehu celotne ekipe. Na začetku si omenil še košarko; kako usklajuješ oboje? Hvala za lepe želje. Res je, treniram tudi košarko v ekipi OŠ Petrovče, ki se udeležuje tekmovanj tudi znotraj ŠKL-ja. Treningi potekajo dvakrat tedensko zjutraj pred poukom, drugače pa podobno naporni kot rokometni. Ko si že ravno omenil ŠKL, se ti zdi ta liga dobra zamisel? Absolutno. Mladi imamo tako več možnosti koristno zapolniti prosti časa, spoznavati nove ljudi, izmenjati mnenja... Hvala za pogovor in kot sem že rekla, ü želim še veliko uspehov; pa brez poškodb. Metka Umek 1. zimski atletski pokal SPRINTKO 2003 V mesecu novembru so v Atletskem klubu Žalec pričeli s sistemom atletskih trobojev. Tekmovanja bodo potekala vse do marca prihodnje leto. Sistem 1. zimskega pokala Sprintko sestavlja pet trobojev, ki se bodo izvajali vsako zadnjo sredo v mesecu. Vsi udeleženci tekmovanja bodo ob koncu prejeli priznanje, prvi trije pa tudi odličja. Člani atletskega kluba so prvi in drugi troboj že izvedli, in sicer 3.12. ter 17.12.2003. Na tekmovanje se je odzvalo vehko učencev (50) iz OŠ Žalec, OŠ Griže, OŠ Petrovče in OŠ Braslovče. Vsi troboji se bodo tudi v prihodnje izvajali v OŠ Žalec. Na prvem troboju so se učenci pometih v skoku z mesta, sunku medicinke ter teku na 360 m. Na drugem troboju so tekmovali v troskoku z mesta, metu rokometne žoge in teku na 240 m. Za nemoteno izvedbo tekmovanja so skrbeh Aleš Gašparič - vodja tekmovanja, Anita Seles, Ani Živko, Stanka M. Murgelj, Adi Vidmajer in Brane Strožer. Tekmovanje je odprtega tipa, torej vabljeni vsi učenci vseh osnovnih šol na tretji troboj, ki bo 28.1.2004 s pričetkom ob 15-30 v I. OŠ Žalec. Pomerili se bomo v skoku v višino, spretnostnem pohgonu ter šprintu na 30 m. Ana Marija Rijavec in Monika Mladi in šport Naporni dnevi, premalo prostega časa, preveč stresa in pomanjkanje samozavesti -začarani krog našega vsakdanjika. Do vsega tega, kar sem zgoraj navedla, lahko pride, če se ne sproščamo, ne zabavamo in, verjemite, ne ukvarjamo s športom. Ukvarjanje s športom igra v našem življenju vehko vlogo. Pomaga nam, da se sprostimo, pozabimo na šolo, učenje in ostale obveznosti, ki nas spremljajo. Ob športnih dejavnostih se naučimo vehko zanimivega, spoznavamo nove ljudi ah samo pametno izkoriščamo svoj čas v dobro našemu telesnemu in duhovnemu razvoju. Nekateri ljudje, tako mlajši kot starejši, se s tem ne strinjajo. Raje se namestijo pred televizijo, pripravijo svojo najljubšo jed in lenarijo ah pa se celo smilijo samemu sebi. Res je, da sta za šport potrebna čas in volja. Mnogi tega nimajo. A tudi tega se da naučiti in nepravilen odnos do športa hitro odpraviti. Če uskladimo svoje vsakdanje obveznosti po umiku, v katerem bo prostor tudi za šport, potem smo že na dobri poti. S športom se ne bomo okrepiti le fizično, temveč tudi psihično. Povrnila se nam bosta notranje samozaupanje in samozavest. Pridobiti bomo na moči in vzdržljivosti, ob vsem tem pa se bo izboljšala tudi naša postava. Če k resnemu ukvarjanju s športom dodamo še pravilno in uravnoteženo prehrano, lahko pridobimo celo idealno težo. Zato vam svetujem, da se redno ukvarjate s športom in to vsak dan, saj boste kmalu spoznati, kako se to obrestuje. Dovolj je, če odidete vsaj za nekaj uric v naravo, izklopite mobilni telefon in pretečete kilometer ati dva. Če se boste redno ukvarjati s športom in zdravo živeti, boste videti lepši, hkrati pa boste tudi srečnejši. Šport da ati ne? Ker sem tudi sama športnica, z velikimi črkami odgovarjam DA. Tjaša Kos, 9. b, OŠ Šempeter ZAVOD ZA KULTURO, ŠPORT IN TURIZEM ŽALEC zkst.sport@siol.net Aškerčeva 9a, 3310 Žalec TEL: 712 12 67 GSM: 041 248 564 FAX : 712 12 62 NAPOVEDNIK ŠOLSKIH ŠPORTNIH TEKMOVANJ ZA JANUAR 2004 ptm-tinvNosT dahi DAS URA VRSTA TEKMOVANJA - OVAJALEC m. EDU ODBOjKA - (7/8.r.) - dekhce 6.1.2004 Torek IKfy 12.30 FINALE PODROČNEGA PRVENSTVO - OŠ ŠEMPETER ODBOJKA- (5/6.r.) - dečki 26.1.2004 Ponedeljek 13.30 PRVENSTVO OBČINE ŽALEC - OŠ ŠEMPETER ODBOJKA - (5/6.r.) - dekhce 27.1.2004 Torek 13.30 PRVENSTVO OBČINE ŽALEC - OŠ ŠEMPETER NAMIZNI TENIS liefld m deklice (Utr) 20.1.2004 Torek 13.30 PODROČNO PRVENSTVO - OŠ PETROVČE v org. ŠD PETROVČE - NAMIZNOTENIŠKA SEKCIJA Imejmo se radi Spoštovane poslušalke, spoštovani poslušalci! Na sporedu so 24 ur radijske novice na radiu Zabukovica. Današnje novice pričenjamo s pomembnim obvestilom ministrstva za zdravje Republike Slovenije. Sporočili so nam, da se v zadnjem tednu med prebivalstvom Zabukovice in sosednjimi okoliškimi kraji izredno hitro širi virus, katerega ime je še neznano. Gre za novo obliko virusa, ki se širi tako med ljudmi kot tudi med živalmi. Ta virus so označili s kratico ISR. Zanimivo je predvsem to, da na zdravje nima negativnega vpliva, ampak deluje pomirjujoče in prijetno. Obiskati smo tudi tamkajšnji zdravstveni dom, da bi kaj več izvedeli o tej epidemiji, a so bile čakalnice povsem prazne, zato smo se odločili, da naša ekipa raje o vsem tem povpraša ljudi. Povedati so nam, da gre za prijetno obliko virusa, ki bi si ga želel vsak Občutki so lepi, brez smrkanja, kašljanja, kihanja, tudi vročina se ne pojavi in tudi k zdravniku ni potrebno. Vse, kar je za ta virus potrebno, je le topla, prijazna beseda, prijazen pogled in nasmeh, ki v srcu vzbudi občutek, da nas ima nekdo rad. Prav zanimivo. Virus brez bolečin. Uidi meni bi se prilegel in verjamem, da tudi vsem ljudem tega sveta. Brrr, budilka zazvoni in zbudim se ves nasmejan v nov dan, saj sem se pravkar okužil s smrtno nevarno boleznijo - z virusom ISR, s katerim bom okužil vse, ki jih bom danes srečal. Klemen Podveržen, 8. b TEHNIČNA TRGOVINA- SERVIS, cLo.o. Gotovlje 31, 3310 Žalec (obvoznica Žalec nasproti Petrola) tel. trgovina: 713 34 50, 52, faks: 713 34 54, servis: 713 34 56 delovni čas: od 8. do 20., sobota: od 8. do 15. ure BELA TEHNIKA, AKUSTIKA, MALI GOSPODINJSKI APARATI ZA BELO TEHNIKO IN TELEVIZORJE GORENJE NA 6 ALI 12 MESECEV GORENJE, MARLES IN OPTIGOR NA NOVI LOKACIJI. NUDIMO VAM STROKOVNO SVETOVANJE, RAČUNALNIŠKI IZRIS IN MONTAŽO Vsem strankam in poslovnim partnerjem želimo vesele božično novoletne praznike in obilo zdravja, sreče in uspehov v letu 2004! NOVOLETNI SVETLOBNI MOTIVI — IN OKRASNE CEVI I Ju - VLJUDNO VABUENI V NAŠO KMETIJSKO PRESKRBO Petrov trg 7, Šempeter (v prostorih Kmetijske zadruge Šempeter), TELEFON: 703 84 70, FAKS: 703 84 69 Delovni čas: pon. - pet.: od 8.00 do 16.00, sob. od 8.00 do 12.00 ure ALIANSA VAŠA ZADNJA SANSA december2003 Savinjske zgodbe Ženska, rojena za smeh in komedijo Srečanje potomcev družine Janežič gledališka igralca in ker pravijo, da jabolko ne pade daleč od drevesa, sem na to pot stopila tudi jaz, sedaj pa že moja hči Nina. Res se je začelo že v vrtcu. Že takrat mi je bil oder zelo všeč, saj po končani igrici nikakor nisem hotela z njega. Šele ko me je za roke prijel dedek Mraz, sem skupaj z njim odšla dol. Želja po nastopanju, igranju iz predšolskih let je bila v meni prisotna tudi v osnovni šoli, kjer sem bila v tej smeri zelo aktivna. Predvsem pa sem rada oponašala učitelje, sošolce in druge osebe. S tem sem nadaljevala tudi v srednji šoli, kjer smo imeli dramsko skupino. Takrat je potekala tudi aktivnost kulturnega dvigovanja mladih Naša beseda, ki je bila organizacijsko vodena v okviru slovenske mladinske organizacije ZSMS. Naša skupina je bila pri tem zelo uspešna. Poleg tega smo pripravljali šolske zaključke in druge kulturne prireditve. Med starejše gledališčnike sem pristopila stara 16 let. Takrat sem se namreč vključila v gledališko skupino v Trnovljah, kjer so na oder postavljali znamenito Finžgarjevo povest Pod svobodnim soncem. To je bil resnično zahteven projekt. Igrala sem Ljubinico in se tako še bolj “zastrupila” z igralstvom. Iz Trnovelj mi je v lepem spominu ostal tudi Čarovnik iz Oza, kjer sem igrala Doroty in še marsikaj”. Olga kot humoristka Posebno mesto v njenem bogatem kulturnem udejstvovanju ima obdobje, ko je nastopala kot humoristka pri nekaterih ansamblih in pevcih slovenske in jugoslovanske glasbene estrade. Nastopala je skupaj z Dobrimi znanci, Planšarji Janeza Jeršinovca, Ivom Mojzerjem, Alenko Pinterič, Marjano Deržaj, Bracem Korenom, Terezo Kesovijo in drugimi takratnimi popularnimi pevci. “Moram reči, da je bilo to obdobje res čudovito, ne nazadnje sem bila tudi še mlada in ko je človek mlad, je vse lepše. Sicer pa mi je bilo posnemanje hrvaške humoristke Nele Eržišnik nekako pisano na kožo. Razen tega, da sem bila veliko mlajša od nje, se moji ah njeni nastopi, vsaj pravih so tako, niso v ničemer razlikovali. Marsikdo, ki me ni poznal, je mislil, da ima pred sabo pravo Nelo Eržišnik oziroma snažilko Marico Hrdalo. Preden sem se odločila za oponašanje lika te hrvaške humoristke, sem jo večkrat videla. Všeč so mi bile njene šale, njena dinamičnost, jezikavost in kar hitro sem začutila, da bi to ustrezalo tudi meni. Obneslo se je in v tej vlogi sem nasmejala veliko ljudi, sebi pa dala duška kolikor sem lahko. Včasih je morda šlo kaj že čez rob, saj je bila politika nedotakljiva in nezaželena tema za norčevanje glede na sistem. Kljub temu pa se je dalo marsikaj povedati nekohko bolj zavito in s humorno diplomacijo,” z nasmehom na ustih pravi Olga. Po preselitvi iz Celja v Prebold je prenehala z nastopanjem humoristke. Kljub družinskim obveznostim je ostala povezana s kulturo in igralstvom. Kjer koh se je pojavila, je bila nekakšen dežurni kulturnik, zabavljač, organizator šolskih proslav, predvsem pa človek, ki je vedno pripravljen za poživitev delovnega utripa. K temu je znala pritegniti tudi tiste sodelavce ah sodelavke, ki še nikoh niso javno nastopali. Tako je bilo v času pusta, ob dnevu žena, 29. novembru, ob novem letu, raznih jubilejih... Kjer se je pojavila Olga, ni manjkalo veselih in zanimivih srečanj, zabav, jubilejev. Dolga leta je bila tudi članica humoristične skupine Celjski žve-plometer na Radiu Celje, zadnje desetletje pa se je z vso svojo ustvarjalnostjo predala kulturnemu delovanju v Grižah, kjer tudi živi. TV Griže že četrtič Vsakdo, ki si je ogledal katero izmed predstav TV Griže, se je lahko nasmejal do solz. V tem mesecu so se z oddajo TV Griže dvakrat predstavih občinstvu v dvorani II. slovenskega tabora v Žalcu. Vse štiri oddaje TV Griže so nastale izpod peresa in v režiji Olge Markovič. Poleg tega pa je njihova gledališka skupina pod vodstvom Olge odigrala še vrsto drugih skečev in dve komediji Toneta Partljiča, Oskubite Jastreba in Politika, ljubezen moja, s katero so se pred dnevi predstavih tudi na gostovanju v Gornjem Gradu. “Vsega tega najbrž nikoh ne bi bilo, če ne bi imela tako izjemnih sodelavcev - igralcev, ki so vsi, kot da bi bili rojeni za igranje komedij. Težko je narediti dobro komedijo, če igralci niso že sami po sebi veseljaki, ljudje, ki obvladajo mimiko, ki z obrazom in kretnjami dajejo igranemu liku tisto podobo, kot si jo zamišlja pisec oziroma režiser. Mislim, da imamo v Grižah res srečo, da imamo takšne ljudi. Starostni razpon in kakovost igralcev pa tudi omogočata, da vsak igralec dobi vlogo, ki mu najbolj ustreza. Zelo pomembno za dobro delo so tudi dobri medsebojni odnosi, poslušanje drug drugega in upoštevanje dobrih mnenj ah rešitev. V takšni sredini je resnično prijetno delati in ustvarjati komedije, ki jih imamo vsi najraje. Sprva sem z gledališko skupino KUD Svoboda Griže imela namen postaviti na oder tudi kakšno resnejšo igro, ko pa sem bolj spoznala igralce, mi je bilo že nekako bolj jasno, da so to ljudje, ki bodo veliko uspešnejši v komediji. Ker nisem takoj našla primerne podlage za komedijo, sem se lotila pisanja scenarija za humoristično oddajo TV Griže. Prva predstava ni bila tako zasedena, saj so ljudje doma na televizorju iskali kanal 48, kot smo v šah tudi zapisah na plakate. Ob ponovitvi oddaje pa je Olga v vlogi Micike v igri Politika, ljubezen moja bila dvorana premajhna, da bi lahko posrkala vase vse, ki so si našo predstavo želeh ogledah,” se tega spominja Olga Markovič. Za konec še Obiralke Ob obujanju spominov ne pozabiva na nadvse uspešno gledališko igro avtorja Ivana Mikeka iz Vrbja Obiralke so tu, ki je čudovit prikaz nekdanjega življenja iz časov, ko so Savinjsko dolino preplavili obiralci hmelja. V tej igri so tako rekoč nastopali tudi vsi člani griške gledališke skupine. Ne smeva pozabiti na delo tudi z drugimi gledališkimi skupinami, režijo in na vodenje različnih prireditev, pa tudi na čas njenega službovanja na Centru za usmerjeno izobraževanje. “Kaj posebno veliko tega več ne počnem, saj je težko hkrati delovati v dveh ali celo treh skupinah. Vsekakor pa imam lepe spomine na režijo in igralce v Taboru in Vojniku kot tudi na marsikatero prireditev, ki sem jo vodila ah sodelovala s svojo gledališko skupino. V času službe na Centru za usmerjeno izobraževanje v Žalcu prav tako ni manjkalo kulturnega ustvarjanja, saj smo pripravljah šolske proslave, zaigrah pa smo tudi Plešočega oslička. Skratka, bilo je lepo in upam, da bo tako tudi v prihodnje, saj je še vehko idej in izzivov. Kot prvo je na vrsti 5. oddaja TV Griže. Če bomo dobili kakšno ustrezno predlogo komedije, pa bomo na oder postavili tudi novo igro, novo komedijo.” Življenje je res vehko lepše, če ga bogati humor, smeh in veselje. D. Naraglav Portret Olge Markovič, narejen za plakat v igri Politika, ljubezen meja, kjer je vloga zahtevala modrico pod očesom. Začetki že v vrtcu Olgo sem nenapovedano obiskal na delovnem mestu v galeriji AC v Žalcu na Šlandrovem trgu, kjer preživi precejšen del dneva. Pravzaprav je bilo to zanjo majhno presenečenje, saj je ob vsej svoji komunikativnosti za trenutek ostala brez besed. Toda kmalu je pokazala svoj pravi obraz in profesionalnost, ki si jo je izoblikovala ob javnem nastopanju. Slednje sega v njena najresnejša leta, saj je že v vrtcu igrala Rdečo kapico. “Starša sta bila amaterska Človek je bogat, ne materialno, ampak duhovno, takrat, ko zna in zmore tudi v težkih trenutkih ohraniti svojo držo, svoj ponos, hkrati pa tudi smisel za humor, veselje, radost in vse, kar dobrega ali slabega prinaša življenje. Če zna to prenašati med svoje ljudi, družino, med prijatelje in znance, ki to sprejemajo z veseljem, potem je to še toliko več vredno. Med tistimi, ki jim to zelo dobro uspeva, je tudi Olga Markovič iz Griž, ki je v zadnjem desetletju močno zaznamovala kulturni utrip te krajevne skupnosti in širšega prostora. Potomci in sorodniki družine Janežič na prvem srečanju pred hotelom Žalec Pred dnevi so se v hotelu Žalec srečali potomci in sorodniki stare mlinarske družine Janežič z Ložnice pri Žalcu. Žalski pater Jože Rupnik je uredil rodbinski rodovnik Janežičevih, ki od začetka osemnajstega stoletja živijo na savinjskih tleh. Prvi prednik Jakob, ki se je naselil na Ložnici, je prišel iz župnije Sv. Jakoba v Rožni dolini na avstrijskem Koroškem, kjer je ta priimek še sedaj zelo pogost in kamor se je pred desetletjem iz Savinjske doline naselil eden od njegovih potomcev. Na srečanju so predstavih nekaj zgodovinskih zapisov. Prof. Janko Orožen je v enem od svojih zapisov zbral podatke o mlinu, vseh lastnikih mhna, ki je prehajal iz roda v rod, o družinski pogodbi, o tem, da je mlin pod tem priimkom deloval skoraj tristo let in o domnevi, da je bil to nekoč mlin celjskih grofov. Orožen v svojih zapisih in nadučitelj Vrečar v knjigi Zgodovina Savinjske dohne omenjata člana te rodbine, duhovnika Franca Janežiča, profesorja verouka in slovenščine, ki je bil vehk ljudski dobrotnik, saj je za ustanovitev bolnišnice v Žalcu daroval 25.000 goldinarjev, kar je predstavljalo takrat vrednost sedmih srednje velikih kmetij. Bil je tudi cesarski in konzularni svetovalec in je prejel odlikovanje cesarja Franca Jožefa. Po podatkih zgodovinarja Vrečarja je slika prof. Janežiča visela v žalski občinski pisarni kot pomnik hvaležnosti. T. Tavčar |A) marginalija Ananas z Dobrovelj Dobrovlje niso kakšna eksotična dežela ali pokrajina, kjer je doma tropsko sadje, ampak hribovita veriga predalpskega krasa Kamniško-Savinjskih Alp. Hkrati so tudi naravna meja Ivanka Strojanšek ob svojem ananasu med Spodnjo in Zgornjo Savinjsko dolino oziroma Zadrečko dolino. In na teh Dobrovljah se je letos zgodil zanimiv vegetacijski čudež. Na domačiji Strojanškovih, kjer živi Ivanka Strojanšek s sinom Dragom in bratom Ferdinandom, so sredi pomladi občudovali velik rdeč cvet, ki je polepšal bujno zelenje tri leta stare lončnice. Kmalu je iz cveta začel rash sadež ananasa, ki je bil nekaj časa obdan s številnimi majhnimi modrimi cvetovi, nato pa je dosegel sedanjo ^velikost, ki je povsem primerljiva s srednje velikimi ananasi v trgovinah. Ivanka nam je zaupala, da bodo ananas razrezali in pojedli na božični večer. “Pred tremi leti je sin prinesel domov ananas. Zgornji zeleni del sem odrezala in ga dala v vodo, saj mi ga je bilo škoda vreči stran, ker je bil še lepo zelen in tako v okras na okenski polici. Čez nekaj časa sem opazila, da iz spodnjega dela poganjajo koreninice. Rastlino sem posadila v lončeno posodo. Prvi dve leti je rastlina rasla, letos pa je prvič zacvetela in me razveselila s čisto pravim ananasom. Še sedaj ne morem verjeti, da se mi je posrečilo kaj takega, saj doslej še nisem zasledila, da bi komu zrasel in dozorel ananas v cvetličnem loncu,” je povedala Ivanka. Strojanškova kmetija ni velika. Imajo 16 hektarjev zemlje, od tega 10 hektarjev pašnikov, travnikov in njiv, ostalo pa je gozdnatih površin. Pretežno se ukvarjajo z živinorejo -prirejo mesa. Kmetija je vzorno urejena. Pri hiši ne manjka rož, ki so Ivankina velika ljubezen in najbrž ji je tudi zato uspelo nekaj, kar drugim menda še ni. D. Naraglav Savinjske zgodbe december 2003 Fanika ni nikoli brez dela Fanika Burjan Praznični dnevi, zlasti božič in konec leta, so lahko polni veselja in dobre volje, pri mnogih pa tudi malodušja, pesimizma, celo obupa. Vsi, ki pod težo življenja komaj shajajo sami s sabo in z drugimi, bi se morali srečati s Faniko. Ne, da bi jim pomagala jim s svojimi čaji, ampak s prijaznimi besedami vlije voljo do življenja in moč za vsakodnevne bitke. Fanika živi v hiši na podeželju, kjer si pridelajo skoraj vso hrano sami in je gotovo lažje preživeti kot v mestu. Vendar pa je tudi sama doživela stečaj, izgubo službe, in se znašla v položaju, ko ni vedela, kako naprej. In si je v hipu našla zaposlitev, v kateri uživa, pomaga drugim in s tem tudi sebi. Zaposlitev brez plače, seveda. Fanika Burjan, ki živi v Zabukovici, se je rodila v bližnjem Pongracu. Ima tri sestre in brata, s katerimi se zelo dobro razumejo, kar zelo rada poudari. Zaposlila se je v tovarni Keramična industrija Liboje, ki jo je napotila v vajensko šolo v Žalec. Kot slikarka keramike je bila v tej ustanovi zaposlena 30 let. Na delo in ljudi ima zelo lepe spomine. Toda tovarna je šla v stečaj, Fanika pa tako kot večina drugih na zavod za zaposlovanje. Eno leto so jo honorarno še zaposlili, saj je jim je primanjkovalo slikark, potem pa dela zanjo ni bilo več. Enaka usoda je doletela tudi moža. Pa ni objokovala usode. “Takrat so mi prišle v roke knjige o zdravilnih rastlinah. Nekaj se je prebudilo v meni, da je to pravo zame.” Prek medijev je slišala za društva, ki se ukvarjajo z zdravilnimi zelišči. Préd desetimi leti se je vključila v ljubljansko društvo in v njem sodelovala štiri leta, nato pa se je včlanila v Društvo zeliščarjev Olimje, katerega članica je že šest let. V društvo so včlanjeni ljudje različnih poklicev, od kuharjev do botanka, najbolj pomembno pa je, pravi Fanika, da veliko delajo z naravo. Že dve leti je tudi članica društva Arnika, ki deluje na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo v Žalcu in združuje pridelovalce in predelovalce zdravilnih rastlin. Burjanovi so namreč kupili sušilnico za sadje, ki je zelo primerna tudi za sušenje zdravilnih rastlin. Z možem sta pričela sodelovati na sejmu Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju, na katerem sodelujeta že sedem let in vsako leto prejmeta višje priznanje, kar pa ni tako enostavno, saj za sodelovanje na sejmu veljajo izredno strogi kriteriji in nadzor. Letos sta za suhe češplje prejela zlato priznanje. Fanika je začela peči tudi sadni kruh, idejo zanj pa je dobila v kmetijski oddaji na televiziji. Za kruh je na Ptuju večkrat prejela bronasto priznanje, letos pa že srebrnega. Ker pa je vedno polna novih idej, je letos začela sušiti tudi južno sadje (limone, pomaranče, ananas in celo kivi), ki je lahko lep okras. Od stare gospe je dobila recept za žele bombone iz kutin. Kutine so sušene na zraku, bomboni pa odlični. Faniko Burjan mnogi poznajo po oddaji Zeleni val, ki jo je pet let pripravljala na celjskem radiu. Na radiu Goldi je bila izbrana za osebnost meseca. Poznajo jo skupine starih za samopomoč, vrtci in šole, ki jo večkrat povabijo k sodelovanju. Ponosna je na to, da so jo medse povabile članice skupine za samopomoč - rak na dojki. “To so tako srčne in urejene ženske, srečanja z njimi mi dajo ogromno pozitivnih misli in moči za življenje. Tisti, ki smo zaenkrat zdravi, si sploh ne predstavljamo, koliko moči potrebuješ, ko zboliš, da se spet postaviš na noge. Res se jim zahvaljujem, da so me sprejele medse.” Fanika svoj čas namenja tudi ostarelim. Ne le v skupinah za samopomoč. V domu upokojencev na Polzeli, pripravlja čajanke. Ko ponudi še sadni kruh, se marsikateremu starčku orosijo oči ob spominu na edino dobroto iz njihovih otroških dni. Od starejših si zelo rada nabira izkušnje in vedenje o zdravilnih rastlinah. Septembra letos je prejela priznanje za prostovoljno delo v projektu skupine starih ljudi za samopomoč Združenja za socialno gerontologijo. Pri vsem svojem udejstvovanju se ji zdi najpomembnejše sporočilo, da moramo varovati naravo, “Prišla sem do spoznanja, da imamo pri nas še kar veliko zdravilnih rastlin, tudi take, ki so v sosednji Avstriji že izginile iz narave. Na to moramo paziti. In ko jih nabiramo, moramo vedno nabrati le takšne, ki jih poznamo in ki jih bomo zagotovo uporabili,” poudarja in dodaja, da rastlin nikoli ne smemo nabirati v plastične vrečke. Pri Burjanovih niso nikoli brez čaja. Jeseni oziroma v času prehladov pijejo čaj iz materine dušice, spomladi začnejo z očiščevanjem oziroma čaji iz mlade sveže koprive, poleti pijejo sveži čaj iz mete, melise, včasih tropotea in regrata. Seveda je zelo pomembno, kako pripravimo čaj: “V pol litra vode dodam do 15 listov svežih rastlin, zavrem, dodam malo rjavega sladkorja, pustim stati 10 minut in čaj nato precedim. Pomembno je, da listov ne pustimo predolgo v čaju, saj se začnejo ustvarjati alkaloidi, ki so lahko škodljivi. Namenskih čajev proti kakšni bolezni preventivno ne pijemo. Vedno je treba najprej ugotoviti, za kakšno bolezen gre, in nato pripraviti ustrezno kombinacijo zdravilnih čajev.” Fanika ima 40 zdravilnih zelišč. To so rastline, ki rastejo v Sloveniji. “Če sta človek in rastlina iz istih klimatskih pogojev, je učinek gotovo boljši. Na vrtu imam 39 rastlin, ki sem jih kupila na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo v Žalcu in jih sama vzgajam.” Zdravilne rož’ce pa nabira tudi na Kamniku, Mrzlici in Gozdniku. Pri tem ji dela družbo mož, ki ga v pogovoru velikokrat omeni in ne pozabi poudariti, kako pomembno je imeti ob sebi človeka, s katerim se dobro razumeš in imaš skladen zakon. Na vprašanje, kaj po slovenski tradiciji ne sme manjkati na praznično pogrnjeni mizi ob božiču, brez premisleka odgovori: “Najbolj pomemben je kruh, saj si vsi ne morejo privoščiti kolačev in potic. Vsaj kruh mora biti. In če se le da, ga specimo doma, čeprav v pečici. Njegov vonj že pripomore k drugačnemu vzdušju.” In kaj Fanika postavi na mizo za božič? “Spečem sadni kruh in orehov kolač, ker se mi zdi, da je kolač lepši in bolj primeren za aranžiranje. Pijemo čaj, ki ga pripravim iz posušenih olupkov neškropljenih jabolk, kakšne suhe slive ali hruške, dodam rezino limone in klinčke -nageljnove žbice. Nekdaj je bil zelo uveljavljen rum, vendar ga pri nas ne uporabljamo.” Glede na to, da Fanika Burjan z veseljem deh nasvete in recepte, vam tokrat ponuja recept za sadni oziroma božični kruh, za katerega je veliko zanimanja. Potrebna pa je natančnost in kar nekaj izkušenj. “Potrebujemo 0,5 kg krušne moke, 25 dkg pirine moke in 25 dkg temne oziroma polnozrnate moke. Moko zmešamo in solimo. Pripravimo sadje (za 60-odstotno opotičenje): 20 dkg suhih jabolk, 20 dkg suhih hrušk, 5 dkg orehov, 10 dkg češpljev in 5 dkg rozin. Sadje zavremo 10 minut, poberemo iz vode in drobno narežemo. Vodo pustimo za dodatek k moki. Nato pripravimo kvaseč: 3 dkg kvasa, mlačne vode, malo soh in malo moke. Kvaseč dodamo k moki, pogrejemo vodo, v kateri smo kuhah sadje, da bo mlačna, nato zamesimo testo. Pustimo, da vzhaja. Drugič vmesimo pripravljeno sadje in pustimo, da ponovno vzhaja. Namažemo pekač, potresemo z malo moko in oblikujemo kruhke, lahko je tudi samo eden. Še enkrat pustimo vzhajati. Preden ga damo v pečico, skorjo s čopičem trikrat premažemo z mlačno vodo. Eno uro pečemo v pečici pri 180 stopinjah C, zatem pokrijemo s prtom in pustimo eno uro v pekaču, potem pa ga stresemo ven. Narežemo ga na tanke rezine.” K. Rozman V zidanici so vsi skupaj veselo nazdravili. šestnajstim rejniškim otrokom. Najdlje (29 let) je pri hiši živel Rudi, ki si je potem ustvaril družino in zgradil hišo blizu svojega krušnega, a ljubečega doma, na zemlji flmamex srečna in vesela, z veseljem je nazdravila skupaj s sinom in vnukom ter ostalimi in s pevci tudi zapela. Marija Razdevšek je bila rojena na domačiji v Studencih, kjer živi še danes. Oče Jakob je bil krojač, mama Angela pa gospodinja. Živela je v skrbni in ljubeči družini, v kateri se je rodilo pet otrok. Po končani šoli se je zaposlila v Tovarni nogavic na Polzeli, med vojno je bila na prisilnem delu v Marija skupaj z vnukom in sinom ter polsestrami let ena izmed dejavnosti Centrov za obiskali na njeni domačiji v socialno delo, za katero je namenjen Studencih, ki je bila nekoč topel dom Marije in tako za vedno ostal povezan z domačijo, ki mu je dajala toplo in varno zavetje. Danes pri hiši ni več rejencev, tudi hiša je bolj prazna, v njej pa poleg mame Marije, ki je še vedno zelo skrbna gospodinja, živita sin Branko in vnuk Rajko, ki sta zelo pridna in skrbna gospodarja in velika ljubitelja konj. Nad zidanico, v kateri ne manjka dobre kapljice, je prijeten prostor, kjer smo proslavili 90-letni jubilej mame Marije. Ob bogato obloženi mizi in dobri pijači se je veselo razlegala pesem pevcev. Marija je bila Nemčiji, leta 1947 pa se je poročila z rudarjem Francem Razdevškom, ki je bil zaposlen v premogovniku Velenje. Še istega leta je bil rojen sin Branko, pozneje pa hči Marija. Že takrat so v njihovi hiši živeli rejenci, saj je že njena mama pomagala otrokom brez staršev, jih vzgajala in jim dajala potrebno materinsko toplino. Skupaj z njo pa je to vlogo opravljala tudi Marija, ki je danes zelo vesela, da je lahko pomagala tohko otrokom stopiti na samostojno življenjsko pot. D. Naraglav Mati dvema svojima in šestnajstim drugim otrokom Materinstvo je nekaj lepega, saj se z rojstvom novega bitja podarja življenje in sprejema obveza za njegov duševni in telesni razvoj. Žal pa nimajo vsi te sreče, da bi živeli srečno otroštvo in bili deležni ljubezni staršev, saj so iz takšnega ali drugačnega razloga ostali brez enega ali celo obeh staršev. Ah pa morda niso sposobni vzgajati in preživljati svojih sinov in hčera. Velikokrat je za to kriv alkohol in z njim povezano nasilništvo, ki privede do razbitja družin. Največje žrtve so otroci, ki se potem znajdejo v raznih domovih, pri starih starših, sorodnikih ah kot rejenci pri kateri od rejniških družin. Rejništvo je že vrsto tudi denar, ki ga dobi rejnik za rejenca. Včasih ni bilo tako, a so nekateri kljub temu opravljah to humano poslanstvo. Mednje sodi tudi Marija Razdevšek iz Studenc pri Ponikvi, ki je pred dnevi zaokrožila devet desetletij svojega bogatega in humanega življenja. Marija Razdevšek je pri svojih letih še vedno zelo vitalna in bistrega duha, o čemer smo se lahko na večer njenega rojstnega dne prepričah tudi sami, saj je s pevci moškega pevskega zbora Ponikva veselo nazdravila in zapela. Marijo smo skupaj s pevci moškega pevskega zbora in predstavniki Društva upokojencev Ponikva, na čelu z Ivanom Jelenom, Harry Potter v Žalcu V četrtek, 11. decembra, ob 20. uri je bilo pred knjigarno Mladinske knjige v Žalcu vse v znamenju skrivnostnega mladega čarovnika Harrya Potterja, junaka ameriške pisateljice J. K. Rowling. Izšla je namreč peta knjiga z naslovom Feniksov let, po kateri je bilo že pred izidom veliko povpraševanje. Mladinska knjiga je od založbe EFTA odkupila 10.000 knjig in jih razporedila po svojih knjigarnah po Sloveniji. S prodajo so začeh 12. decembra, v šestih knjigarnah po Sloveniji pa so pripravili promocijske nakupe že večer pred uradnim začetkom prodaje. Na Celjskem je bila za promocijski večer izbrana knjigama v Žalcu in tako so do prvih 50 izvodov knjige, kohkor so jih imeli za prodajo, med prvimi v Sloveniji prišli tudi mladi Savinjčani. V veliki gneči in temi, ki so ji dajale nekaj svetlobe, čar in mističnost vrtne sveče, so v dobre pol ure prodali vseh 50 izvodov. Obiskovalci, ki so bili oblečeni v čarovniška oblačila in so spominjali na osebe iz knjige, pa so sodelovali v nagradnem žrebanju. Glavna nagrada je bila seveda knjiga Feniksov let, ki je vsakega kupca veljala devet tisočakov. Harry Potter je ena od največjih knjižnih uspešnic zadnjih let. Doslej je v slovenščini izšlo 5 knjig ameriške pisateljice J. K. Rowling, ki menda že končuje šesto knjigo. Kamen modrosti, Dvorana skrivnosti, Jetnik iz Azkabona, Ognjeni kehh in Feniksov let so tako rekoč otroški knjižni hit. K popularnosti lika Harrya Potterja in poistovetenju z njim pa so svoje, še bolj kot knjige, dodah filmi, posneti po istoimenskih knjigah. D. Naraglav V gneči, temi, dimu do svoje nove knjige o Harryu Potterju 26 december2003 Naša dediščina utrfp Stare novoletne šege in navade XVII. Leta 1948 je Vinko Mödemdorfer izdal II. knjigo z naslovom Verovanje, uvere in običaji Slovencev. Pri pisanju knjige je uporabil tudi rokopisno zbirko šolskih otrok iz Braslovč. Narodopisni material, objavljen v tej zbirki, je leta 1934 zbral učitelj Ljudevit Šnuderl. “V Braslovčah moraš na starega leta dan trikrat teči okoli hiše in nato pogledati skozi okno v sobo. Če vidiš na sredi sobe krsto, se naslednjega leta obeta smrt v hiši,” so zapisali otroci. To je verjetno del starodavne navade, ki se je ohranila pri štajerskih Slovencih, da hodijo na starega leta zvečer gledat skozi srednje okno ali pa skozi okno z južne strani pri polnočnem povzdigovanju. Pri tem vidijo vse tiste, ki bodo morali v naslednjem letu umreti. Na novega leta dan bi morah vsi jesti svinjino, svinja namreč sili naprej in tako bo tudi gospodarstvo napredovalo. Posebno se moramo paziti kurjega mesa in kur, saj le-te silijo nazaj. V Braslovčah gredo kosci na sveti večer ponoči na travnik dražit hudobo. Kdor zdrži čez polnoč, dobi od hudobe koso, ki je ni treba nikoh brusiti in zmeraj reže kot sam vrag. Na sv. Lucije dan začnejo v Braslovčah robiti ruto. Vsak dan jo morajo zarobiti tohko, da na božični večer napravijo zadnji šiv. Takšna ruta jim prinese srečo. Ta običaj lahko povežemo z običajem o izdelovanju lesenega stolčka v času od svete Barbare pa do svete Lucije. Če si v času polnočnice sedel nanj, si videl, katere ženske v cerkvi so čarovnice. V Savinjski dolin pravijo, da je potrebno na sveti večer posaditi pod kap grah, da tedaj vrag prinese denar. Tako je naredil neki mož iz Grajske vasi. Ko so vsi odšli k polnočnici, je odnesel iz hiše vse križe in božje podobe, potem pa je splezal na peč in vzel v roke molek. Opolnoči je pridirjal v sobo vrag in rasel tako naglo, da je zrasel do stropa in dregal moža na peči v hrbet. Ta se je ustrašil in udaril vraga z molkom. Vrag je pri priči izginil, a denarja ni pustil. Gospodinja je svetovala dekli, naj nese ob polnoči hleb kruha okoh cerkve, češ da jo bo srečal bodoči mož in ji odvzel hleb. Dekle - služabnica je res naredila tako. Ob povratku od polnočnice je očitala gospodinji: “Tako ste se bah za hlebček, da ste mi poslali že na cerkveni prag gospodarja, ki mi je hlebček iztrgal iz rok.” Gospodinja je bila žalostna in je rekla dekli: “Kadar boš svojim otrokom rezala pogače, ne odreči mojim kruha.” Gospodinja je po novem letu umrla, njen mož pa se je poročil z deklo. Rado Radešče je v knjigi z naslovom Slovenske ljudske vraže objavil vražo, ki mu jo je povedala danes že pokojna Julka Goropevšek iz Stopnika pri Vranskem. “V Stopniku je še danes navada, da na sveti dan (božič) spečejo posebno potico, nadevano s suhimi krhlji, ponavadi hruškovimi. Potico spečejo kot kruh na opeko. Pogača s suhim sadjem se v teh krajih imenuje božičnik. Malo pred polnočjo, ko gredo domači v cerkev, dobi vsak član družine košček te pogače. Na vehko nedeljo (velika noč) zjutraj je tudi živina deležna žegnanih (blagoslovljenih) dobrot. V tem času so hoteli razni zli demoni na Zemljo. Na čelu teh demonov so bile čarovnice. Moški je podcenjeval žensko in to je moral tudi opravičiti. Trdil je, da je ženska nepopolna, po naravi nagnjena k zlu, da je nosilka temnega, da je čarovnica. O tem govori tudi sveto pismo, v Jubileji Ob prehodu v leto 2004 se spomnimo nekaterih jubilejev, na katere smo več ali manj pozabili v letu 2003. 13- januarja 1843 se je na Vranskem rodil Lojze Zupan. Umrl je 7. junija 1894. V mrliški knjigi je zapisano, da je umrl kot zakotni pisar in postopač. Zupan je bil izredno marljiv učenec osnovne šole na Vranskem. Z velikimi gmotnimi težavami so ga starši poslali na gimnazijo v Celje. Nato se je vpisal na študij filozofije, vendar študija ni končal. Vehko je prispeval k razvoju slovenske stenografije. V Enciklopediji Slovenije (št. 12) je zapisano, da je izdelal izvirno slovensko stenografijo, ki pa se ni uveljavila Pri cerkvici sv. Katarine na Dobrovljah katerem je zapisano, da je bila žena ustvarjena iz rebra. Rebro pa je edina kost, ki je brez mozga. Prevladovalo je mnenje, da ženska prinaša nesrečo. Ta misel še danes živi v vrsti starih rekel. Če tri ženske klepetajo na cesti, bo zagotovo kak mimoidoči obregnil v njih z besedami, da bo dež. Tri klepetave ženske prinašajo torej dež. Hudo je, če pride na novoletno jutro prva v hišo ženska. Hiša bo imela v tem primeru vse leto nesrečo. Prvi dan v letu je usoden za dogodke celega leta, zato so hiše zaklepali pred ženskami. Nekateri so svojim sosedom plačah, da so prvega januarja zjutraj pohiteli k njim na obisk. Čarovnica je bila posrednica med moškim in hudičem, bila je hudičeva partnerka. Nekega dne je vrag - hudič ženskam, ki so hudo opravljale, hodil brusit jezike. Ljudski šaljivec je brušenje jezika narisal na panjske končnice. Ženske, ki imajo nabrušen jezik, so včasih bolj hudobne kot sam hudič, saj ko vrag omaga, mu baba pomaga. Če hrup ni pregnal čarovnice, je lahko prišla v hišo. Odgnali pa so jo tako, da so na hišni prag položili brezovo medo in ker se čarovnica boji brezovine, ne prestopi praga. Ob božiču pa ne nastopijo zgolj čarovnice. 1\i so škratje in palčki, ki neizmerno ljubijo čisto naravo, neo-nesnažen zrak ter pristno življenjsko okolje. Podkev je simbol sreče, zvonovi odganjajo demone in čarovnice, pikapolonica je prastari simbol za srečo in rodovitnost, mušnica je simbol življenja in povezana z raznimi nadnaravnimi bitji; pod njenim klobukom naj bi prebivah škratje in palčki. Srečo prinaša tudi dimnikar z lestvijo; vraža o dimnikarju je povezana z ognjem. Dimnikar, ki dobro očisti dimnik in ognjišče, v družino prinese srečo, triperesna deteljica pa je simbol svete trojice oziroma telesa, razuma in duha. Zaključimo z vražo, da je gruden -december najboljši čas za sekanje lesa in klanje in v tem mesecu se najhitreje vrtijo kolovrati. F. Ježovnlk je Žunkov Gašper - tesar v spomin na svojega brata Lojzeta posadil šest hp. Pred 170 leti, 8. aprila 1833, se je v Žalcu rodil Ferdo Kočevar -Žavčanin. Umrl je 11. oktobra 1878 v Feldhofu pri Gradcu. Na Dunaju je študiral medicino, nato bogoslovje, vendar je moral zaradi gmotnih razmer študij opustiti in se nato zaposliti kot uradnik pri državnem računovodstvu v Zagrebu. Bil je dopisnik različnih časopisov: Novic, Slovenskega glasnika, Slovenskega gospodarja in Slovenskega naroda. BRANKA IRMAN Savinjska 2, 3310 ŽALEC Tel.: 03/713 35 11 MARJAN IRMAN Specialistična ordinacija za očesne bolezni in motnje vida Savinjska 2, 3310 Žalec Tel.: 03/713 35 12 i PE OPTIKA VELENJE (Zdravstveni dom) Vodnikova 1, 3320 VELENJE, /1\ tel.: 03/586 90 27. nA-7 Želimo ram lep božič in srečno ter uspešno novo leto 2004, December Gruden je staro ime za mesec december, ki po rimskem štetju pomeni “deseti” mesec. December je morda najlepši mesec v letu prav zaradi praznikov in obdarovanj in je simbol pričakovanja, povezan pa je tudi s spominom na otroštvo. December je simbol dobrega in zlega; Miklavž je simbol dobrega, parkelj pa simbol hudobnega duha, kar simbolizira tudi zmago dobrega nad zlim. V decembru praznujemo božič, kar moramo razumeti kot nekaj osebnega in družinskega. Adventni čas v mesecu decembru pa je čas pokore in slavljenja Kristusovega rojstva. V adventnem pričakovanju so se ljudje pripravljah na svetlobo, ki bo zopet zasijala z neba. To je čas, ko v dežeh vlada zima, noči so najdaljše, toda sonce se obme, dnevi pa se začnejo daljšati. Je tudi obdobje menjave letnih časov, sonce se zopet prebuja, čas za trenutek ustavi svoj korak, medtem pa se odprejo vrata skrivnosti duha in tedaj se na prizorišču pojavijo mogočne božanske sile. Obdobje letnih časov je najprimernejši čas tudi za čarovnije. V starih kulturah je novo leto pomenilo vnovično stvarjenje sveta. Ob novem letu so pregnali zle duhove, dobrim božanstvom pa žrtvovah poljščine in ulov, da bi jim bili naklonjeni tudi v prihodnje. Darovanje je bilo način slavljenja življenja, daleč od obveznosti, podkupnine in podobno. Gre za očiščenje vsega starega, zato da bi pripravili prostor za rojstvo novega. Življenje se začne znova. Treba je pregledati staro leto in napraviti načrte za novo. Potrebno je, da doumemo tesnobo, kakršno so ljudje Posegal je v jedro tedanjih političnih, gospodarskih in socialnih vprašanj. Leta 1866 je izdal napol sociološko, napol statistično študijo Značaji in življenja našega naroda. Leta 1872 je pri Mohorjevi družbi v Celovcu izdal samostojno publikacijo Kupčija in obrtnija, Denar in blago. To je prvi sistematični slovenski narodnogospodarski spis. Leta 1859 je v Novicah izšlo delo Mlinarjev Janez, slovenski junak, ah vplemenitenje Teharčanov. Delo je do H. svetovne vojne doživelo šest izdaj. Besedilo je bilo tudi dramatizirano. Igro so 10. februarja 1935 igrah v Društvu kmečkih fantov in deklet v Sv. Lovrencu, 6. oktobra 1946 pa tudi v Žalcu. Zanimiva je primerjava med Levstikovim Martinom Krpanom in Mlinarjevim Janezom. Martin Krpan doseže legalizacijo tihotapstva, Mlinarjev Janez pa je manj samozavesten, vendar socialno in intimno uspešnejši. Krpan je ženskam ukazoval, Janez pa se je pustil ženskam voditi. Ženska, preoblečena v vojaka, ga celo reši. Janezova zmaga je zmaga slovenskega ljudstva. Povesti daje zgodovinsko ozadje celjski knez Ulrik, samostojni gospodar Celjski. Janez z zvijačo prepreči, da bi mu ugrabili zaročenko Marjetico. S tem pa Janez ne postane smrtni sovražnik Ulrika, saj se le-ta zaveda, da njegova moč temelji na pogumnih Slovencih in se jim noče zameriti. Povest je polna izjav, ki gradijo in podpirajo slovensko samozavest, opazno je tudi poplemenitenje teharskih kmečkih fantov, ki so grofa Ulrika presenetili, ko se je nameraval ponoči splaziti k teharskemu dekletu. Tedaj so Teharčani dobili svoj grb, v katerem občutili zaradi vedno niže tonečega sonca. V drugi polovici decembra se začnemo veseliti zmage sonca nad dolgo nočjo in vnovič v boječem pričakovanju prinesemo mah in smrečje v bivalne prostore v upanju na veselje. V zelenem mahu in smrečju je utelešenje sonca, s čimer v hišo kličemo resnično sonce, zato v jaslice polagamo mah, zato postavimo božično drevo - smrekovo drevo. Na začetku je bila Cerkev negotova, ah naj se praznuje praznik Kristusovega rojstva in kdaj se je Kristus sploh rodil.Naposled so se zedinili, da se je rodil v noči s 24. na 25. december. Na dan torej, ki se je ujemal s poganskim praznikom rojstva nepremagljivega sonca. In spet je krščansko izročilo prekrilo poganski spomin mladega sonca. Rojstvo Jezusa, ki je prineslo novo življenje, so povezah z rojstvom novega sonca. Zimski kresovi so pomagali novemu soncu in častili rojstvo Jezusa. Beseda božič sega v predkrščansko dobo. Božič je pomenil malega boga Svaroga, Svarižiča, ki naj bi se vsako leto na novo rodil ob zimskem kresu. Pogani so Svarogu obilno darovali, da bi bila letina tudi v prihodnjem letu obilna. Na to še vedno spominja bogato obložena miza ob božiču, kar bi lahko razumeli kot žrtev Svarožiču v novi preobleki. Ob novem letu se dvanajstero volčjih noči prevesi v drugo polovico, to je skrivnostna dediščina dvanajsterih noči od božiča do svetih treh kraljev. Staro sonce umira, poraja se novo, mlado sonce. Ta čas je bil že od nekdaj najbolj skrivnosten čas leta. Oblast prevzame hudi duh, ki najbolj škoduje na sveti večer, čarovnice so v tem času najbolj dejavne, ponoči straši divja jaga, na Zemljo se vračajo duhovi sta dve celjski zvezdi. Žal smo ob 170-letnici rojstva pisatelja povesti Mlinarjev Janez pozabili nanj in na njegovo delo. Ah ne bi bilo prav, da bi Mestna skupnost Žalec poskrbela za ponatis dela svojega rojaka? Ob tem se pojavlja še vprašanje, zakaj je prišlo po H. svetovni vojni do tolikih izdaj Martina Krpana, ob tem pa smo pozabili na Mlinarjevega Janeza. Ah ni to zapostavljanje Štajerske? Pred 150 leti se je v Rušah pri Petrovčah rodil mož, ki je ogromno napravil za slovenstvo v Žalcu in Spodnji Savinjski dolini. Ivan Kač -Savinjski je končal kmetijsko šolo, se zaposlil na graščini Zalog, nato pa po delovni nezgodi nastopil službo tajnika občine Žalec Leta 1898 so njegovi prijatelji organizirah Kačev večer in na vabilo zapisah, da je Ivan Kač - Savinjski, tajnik občine Žalec, Griže in Velika Pirešica, ustanovnik Kmetijske zadruge za Spodnji Štajer, ustanovnik Zveze slovenskih gasilskih društev itd. Zapisah so, da ima izredne zasluge za pospeševanje narodnega življenja in za dvig ljudskega blagostanja na Spodnjem Štajerskem, posebno v Savinjski dolini. Bil je pisec gospodarskih člankov, pesmi, povesti, deloval je v tistih slovenskih društvih, ki so širila narodno prosveto. Njegovo delo je bilo tesno povezano z delom nadučitelja Antona Petrička, ki je bil prvi “peroprask" (tajnik) Gasilskega društva Žalec in to delo opravljal vse od leta 1881 do 1892. Za njim je to delo prevzel Ivan Kač - Savinjski. Ob 110-letnici organiziranega planinstva se spomnimo tudi, da je bil Ivan Kač Savinjski eden izmed graditeljev koče na Mrzlici. 28. septem- rajnih itd. Danes vsepovsod po Sloveniji poznamo jashce in božično drevo, žal pa so ponekod v Sloveniji opustili prastaro navado okraševanja ambienta v božičnem času z mladim zelenjem, z žitom, s slamnatimi dekorativnimi obeski, z drevjem (veje smreke), zelenjem... Pogansko verovanje je ohranjalo vero v moč mladega zelenja, v njegovo življenjsko silo, ki ob dotiku prehaja na človeka. Ta moč je predstavljena tudi v božičnem drevesu. Še danes s trkanjem na les opozorimo nase dobrega duha, ki se skriva v lesu. Kaj pa darovi pod božičnim drevesom in darovanje ob novem letu? Tudi darovanje ima svoje korenine v poganskih šegah. Ob koncu decembra so namreč pogani simbolično spodbujali novo rojstvo z obdarovanjem. Dati dar - ne le človeku, temveč tudi Živah in naravi - je pomenilo dati življenje oziroma rojstvo. Še danes se je ohranila navada, da kmetje ob božičnem večeru posebno dobro nakrmijo živino. Na božič je ponavadi bogato založena miza, saj pravi pregovor, če stopiš sit v novo leto, boš sit vse leto. Ne smemo pozabiti tudi na 28. december - tepežni dan. Vaški otroci so hodih in ponekod še hodijo z leskovimi šibami od hiše do hiše tepeškat. S šibami sta jih najprej dobila oče in mati, kasneje pa tudi drugi odrasli na vasi. Če jim pri kateri hiši ne bi hoteh odpreti, bi se nad hišo zgrnili nesreča in bolezen. Omenimo še, da so že Kelti kot drevo častili jerebiko, ki varuje pred uroki in zlimi vražami. Veje jerebike so pribijali na vrata hlevov in tako zavarovali živino pred uroki. Danes je jerebiko zamenjala breza. F. Ježovnlk bra 1899, ob odprtju koče na Mrzlici, je imel uvodni govor predsednik gradbenega odbora nadučitelj Anton Petriček. Spomnil se je leta 1898 in na dogovor, sklenjen s Kačem, o gradnji koče na Mrzlici. Ustanovili so izvršilni odbor, v katerem so bik Petriček, Roblek, Širca in Kač, in pričeli z deh. V govoru se je zahvalil Ivanu Kaču - Savinjskemu za darovani križ pred kočo. Fran Kocbek, načelnik Savinjske podružnice Slovenskega planinskega društva, se je zahvalil izvršnemu odboru, ki je zgradil kočo, posebno Antonu Petričku in Ivanu Kaču -Savinjskemu. Na svečanosti je Ivan Kač - Savinjski nazdravil Kmetijskemu ljudstvu ter ga navdušil za narodno idejo. Omenimo še, da sta Kač in Petriček že pred odprtjem koče markirala (označila) pot iz Žalca na Mrzlico. Na Kača pa niso pozabili le planinci, gasilci in Mestna skupnost Žalec, temveč tudi turisti, pa čeprav je bil v zadnjem desetletju 19. stoletja zavzeti propagandist kraške jame Pekel. Marsikakšen jubilej “gre mimo nas”. Ob 110-letnici planinstva bi se lahko spomnili opravljenega dela Žalčanov na Mrzlici, na cesti proti Logarski dolini itd. Lahko bi se spomnili jubilejev, ki jih praznuje koča na Bukovici. Mestni skupnosti Žalec smo predlagali, da ob tovrstnih jubilejih podeli priznanje Mestne skupnosti tudi Planinskemu društvu Žalec, s čimer nismo uspeh, saj pravilnik Mestne skupnosti določa le šest priznanj. Ah ni najbolje, da pozabimo na našo preteklost in namesto borcev za slovenstvo častimo nemški fevdalizem? F. Ježovnlk Križanka december2003 risba KIH NEMŠKI FIZIK (LEO) DANSKI ŠAH. VELEMOJSTER (BENT) ČRNI TROPSKI HRAST FR FILOZOF IN PSIHOLOG (GUSTAVE) ORESTOVA SESTRA STARO- GRŠKI CERKVENI UČITELJ G R C IJ A ATIKA PIREJ I DELOVANJE IGRALEC SUTHERLAND ML ODLOČANJE ZAKAJ OLEP- ŠEVALEC TKANIN TUJE ŽIME CELOTA DOGODKOV V KUC, POZIV GLAVNO MESTO KENDE NOČNO POPIVANJE EVROPSKA REKA SRB. SAH. TRAVI PODOBNA RASTLINA, BEKICA JAP. UM. DRSALKA (MIDORI) ERBU PRITOK RENA V ŠVICI GOZDNA KURA MESTO V VOJVODINI VELIKA PAPIGA, ARA UDOMAČENA JUŽNOAM. KAMELA NEPRIJET. OBČUTEK VZHOD (ANG.) HOMERJEV EP VRSTA, RED CMERA ATLET BOLDON MESTO V CAMPAGNI NIKO KAC GRŠKI BOG VETROV NAJBOLJŠI NOGOMETAŠ VSEH ČASOV MINERALNA VODA POKOJNIK NASVET SL PESNIK (FRANCE) UTRINEK, METEOR PLANOTA V ANGOLI FILMSKA IGRALKA BELG. RODU (CATHERINE) OKRASNI TRAK ZA OBUČILA MESTO V OHIU (ZDA) MARKO POGAČNIK RAHMA- TULIN GORA V FR. ALPAH KOSMATA ODEJA UDAREC Z NOGO KVANTNO ŠTEVILO PRUAVA OBUSTEM TISKANO. DELO UMBERTO NOBILE LATINSKI POZDRAV OTOK PRI NEAPLJU KDOR KAJ PODIRA MOJZESOV BRAT IZRAZ LJUBEZNI ZLI DUH NADA KRAIGHER SAMPRAS ČILSKI PISATEU (MANUEL) SVETOVNA VELESILA ALENKA KEJŽAR HRIBOVJE V BELGIJI IN FRANCUI KOKOŠ ARHITEKT SAARINEN VODJA DRŽAVE OC E BORIS ŠVARA SAJENJE SREČNO 2004 SPOŠTUIV NASLOV ZA ODRASLEGA MOŠKEGA IQRAZ ŽOGO OBUKOVA-LEC KOGOJ c OGNJENIK NA J. ČILA VDOVA J. LENNONA PROSTOR ZA GOJENJE BIBLIJSKI PREROK IMUNOLOG MENČIKOV AM. POLIT, IZ 19. ST. (JOHN CALDWELL) SREČNO 2004 PTICA UJEDA, SRŠENAR NAM. KARTOGRAF IN ASTRONOM (PETRUS) DICKENS CHARLES SPOJ ROKE STRUPOM REPINI USTI ARGENT. PEVKA (MERCEDES) GLASNIK PAVLE RAVNOHRIB RUSJE INDIJSKI PISATEU (RADŽA) GIROTTO- CAVAZZA ESTONCI IT. DIRIGENT (CLAUDIO) KNJIGA ZEM- UEVIDOV STARO- JUDOVSKI KRAU ■V v OSEBNI ZAIMEK MESTO V FRANCUI DIRIGENT CAPKOVA DRAMA STRUP ZA GOLAZEN NATRU MOHAMED. VERA GEORGES POMPIDOU DARILO MESTO V NIGERUI SL HOKEJIST SREDIŠČE GORIŠKIH BRD NARODNI PARK V KENIJI BOLČINA RJAVA KOKOŠ NIKEU PREB. GL MESTA NEMĆUE BOLEZEN VINSKE TRTE BORIS URBANC JEZIK V IZRAELU LETAUŠLE PRI MOSKVI SL. BASIST OPERA V MILANU ANTON AŠKERC ALEŠ VALIČ RUVANJE AVSTRU. DIRKAČ (NIKI) PAPEŽEVA PAUČA HOTEL OB CESTI MESTO V RUSUI OB REKI KUBAN KRISTUSOV SODNIK PERZIJSKA SVETA KNJIGA MESTO V FRANCUI OB REKI LOARI ČRNOMORSKO LETOVIŠČE V RUSUI NASILEN VSTOP V PROSTOR SLADKO- VODNA RIBA NAJVEČJI SESALEC ŠAPA ZORANA ZEMUA SVIC.PIS. (CLAUDE) MESTO V NEMČUI ROMULOV BRAT REKA NA TAJSKEM SENIOR PONOS RADU TUJA IN NAŠA ČRKA GIUSEPPEVERDI AIDA O FR FILMSKI REŽISER (ANDRE) GLAVNO MESTO JORDANUE ZADNJIK ALOJZ SVETE Nagradna križanka Rešitve križanke, objavljene v novembrski številki Utripa: TRGOVlNA-LOVEC-ŽALEC-CEIJE-BATERIJE-RAKETE-iVAJVEČJA-lZBrRA-PIROTEHNIKE. Izžrebaniliagrajenci: 1. Štefan Safran, Migojnice 32/b, Griže, 2. Doroteja Krofi, Petrovče 171, 3. Marička Čretnik, Sv. Lovrenc 6, Prebold. Nagrajenci prejmete nagrade v uredništvu Utripa. Pokrovitelj križanke, ki jo objavljamo v tej številki, je MESARSTVO ČAS, ČAS ERVIN, s. p., Savinjska c. 77, ŽALEC. Vrednost nagrad je 5.000, 3.000 in 2.000 SIT. Rešitve križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah na naslov: Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec - Uredništvo Utripa, Aškerčeva 9/a, Žalec do 10. januarja 2004. Iff«»«,*' december2003 ŽIVIMO Z ZEMLJO Gensko spremenjeni organizmi (GSO) Razlika med klasičnim žlaht-njenjem in genskim inženirstvom Gojenje rastlin in živali z izboljšanimi lastnostmi je bila že od nekdaj želja kmetovalcev, pa naj je šlo za povečanje rodnosti, odpornost proti boleznim ali za kaj tretjega. Kmetje so s tem namenom skrbno izbirali semena ter se ukvarjali s križanjem sorodnih vrst. Bistven premik pri spreminjanju vrst se je zgodil z razvojem genske znanosti. Genska tehnologija namreč omogoča prenos genov med organizmi popolnoma različnih vrst. Tako lahko na primer gene Živah ah bakterije vnašamo v rastline in obratno. Pri tradicionalnem žlahtnjenju to ni možno - ne moremo na primer križah krapa s krompirjem ah bakterije s koruzo. Človekovo poseganje v genski zapis živih organizmov pa je precej nenatančno. Gene lahko v organizem vnesemo na dva različna načina, a pri nobenem ne moremo predvideti, na katero mesto v genomu se bo vrinil novi gen. Vnos je popolnoma naključen in zaradi tega ni mogoče predvideti vseh posledic take spremembe dednega zapisa, saj je delovanje gena odvisno tudi od tega, kje v genomu se nahaja. Gen - enota v dednem zapisu, ki je nosilec posamezne lastnosti organizma. Genom - celotna veriga dednega zapisa, sestavljena iz velikega števila genov. Gensko spremenjeni organizmi na trgu Podjetja, ki se ukvarjajo z genskim inženirstvom, so najprej začela z genskim spreminjanjem najpogostejših komercialnih poljščin: koruze, soje, oljne repe, bombaža, krompirja, paradižnika itd. V večini primerov so v rastline vnašali gene za dvoje lastnosti: odpornost na herbicide in odpornost na žuželke. Pri prvi nova rastlina postane neobčudjiva na izbrani herbicid, pri drugi pa zaradi na novo vnesenega gena rastlina sama začne proizvajati toksin, ki je strupen za žuželke. V ZDA je uporaba gensko spremenjenih organizmov, predvsem soje in koruze, že precej razširjena, v Evropi pa se do tovrstne hrane pojavlja precejšen odpor, predvsem s strani potrošnikov. Glede na to, da v Sloveniji še nimamo sistematičnega spremljanja prisotnosti GSO, je povsem mogoče, da smo nenamerno uvozih gensko spremenjeno semensko in konzumno koruzo iz ZDA in Argentine. V teh državah GSO gojijo v vehkem obsegu, nimajo pa vzpostavljenega sistema ločevanja GSO od konvencionalnih pridelkov. Leta 2002 je Slovenija iz ZDA uvozila 345 ton koruze (od tega 234 ton semenske koruze), iz Argentine pa smo istega leta uvozih 96 ton konzumne koruze. Odpornost proti škodljivcem in boleznim Na prvi pogled je odpornost na škodljivce, herbicide in bolezni zelo privlačna obljuba, vendar ne upošteva morebitnih škodljivih vplivov na okolje in zdravje ljudi ter tako ne daje celovite in korektne informacije o rezultatih uporabe GSO. Poleg tega je odpornost GSO na škodljivce lahko le kratkoročna, saj lahko žuželke ob stalni prisotnosti toksinov v rastlini hitreje razvijejo odpornost kot pri škropljenju. Hkrati s škodljivimi žuželkami tovrstni GSO lahko vplivajo tudi na koristne žuželke, posredno pa tudi na druge Živah, na primer na ptice. Velika neznanka so tudi morebitni vplivi na organizme, ki živijo v prsti in so pomembni za rast in razvoj rastlin. V Kanadi se že po šestih letih gojenja oljne repe, odporne na herbicide različnih proizvajalcev, soočajo s pojavom tako imenovane večkratne odpornosti na herbicide. Gre za pojav, pri katerem so se zaradi prenosa cvetnega prahu v isti rastlini nakopičili različni geni, ki zapisujejo odpornost na različne herbicide. Tako so zdaj takšne rastline odporne na več herbicidov hkrati. Vpliv GSO na uporabo kemikalij in na hektarski donos Zagovorniki GSO zatrjujejo, da bo gojenje novih vrst omogočilo manjšo uporabo kemikalij in povečalo donose, vendar analiza podatkov ministrstva za kmetijstvo v ZDA (objavljenih maja 2001) kaže, da so v ZDA za gojenje gensko spre- Program izobraževanja Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije - Kmetijsko-gozdarski zavod Celje, Izpostava Žalec je tudi letos pripravil obširen program izobraževanja. Prosimo vas, da se na tečaje prijavite osebno ali po telefonu, da vas bomo lahko obvestili o morebitnih spremembah termina in kraja izobraževanja in zaradi dokončne organizacije tečaja. Za izobraževanje SKOP (RE|, TSA, KOI...) boste vabila prejeli osebno. Prosimo, da jih vzamete resno, saj je izplačilo subvencije za SKOP pogojeno z udeležbo na predavanjih. Predavanja: Pridelava različnih solatnic preko celega leta (izvajalec: KGZ Celje, Igor Škerbot, 2 uri), 16. 1. 2004 v Hmeljarskem domu Žalec. Alternativni viri krme za govedo v času pomanjkanja osnovne voluminozne krme (KGZ Celje, Helena Prepadnik, 4 ure), 30. 1. 2004 ob 10. A fe A ft ft at ft A « Hmezad EXPORT - iMPORT.d.d. ŽALEC a s A s A S S A m s VSEM PROIZVAJALCEM HMELJA I IN NAŠIM POSLOVNIM PARTNERJEM at ft a ft a ft A ft at 5 at 6 i » a» » at » at fr A fr A ft A ŽELIMO Z VESELJEM IN MIROM NAPOLNJEN BOŽIČ a ft m ft at & s ft w » A ft w fr i# at ft a» ft w ft A ft 'A ft A » I v LETU 2004. f t I I KOLEKTIV HMEZAD EKSPORTIMPORT, d. d. f at Vrečarjeva ulica 14, ŽALEC 'A % 2 TER SREČE, ZDRAVJA, ZADOVOLJSTVA IN USPEHA V LETU 2004. menjene soje, odporne na herbicid Roundup Ready, porabili od 3,6 % do 7,1 % več herbicidov kot pri konvencionalni pridelavi. Tudi obljube o večjem donosu so vprašljive, saj gensko spremenjeni pridelki praviloma ne presegajo tistih, ki jih prinašajo konvencionalne sorte. Vpliv GSO na biotsko raznovrstnost Na novo vnešeni geni iz GSO se v naravnem okolju prenašajo na sorodne vrste, njihovega širjenja pa ni moč kontrolirati ah omejiti. Ko so GSO enkrat prisotni v okolju, se lahko razmnožujejo, mutirajo itd. Pri GSO se potencialna tveganja za okolje od rastline do rasine razlikujejo. Odvisna so od tega, za kakšno spremembo genoma gre, kakšne divje sorodnike ah plevele ima GS rastlina na posameznem območju in kako bo njena uporaba vplivala na ptice, koristne žuželke in mikroorganizme. Tveganja za nastanek alergij Alergijske reakcije lahko pričakujemo v primerih, ko GSO zaradi novega gena tvori nov protein, ki je odpornejši na temperaturo in prebavne sokove v človekovem telesu. Pred odobritvijo GSO strokovnjaki sicer ocenijo, ah bo novi protein pri ljudeh povzročil alergije, vendar so testi pomanjkljivi, ker temeljijo na primerjavi novega proteina z do sedaj znanimi povzročitelji alergij, ne morejo pa ugotoviti, ah v rastlini nastaja nova snov, za katero še ne vemo, ah povzroča alergije. Dodatna težava pri odkrivanju alergij je, uri v Hmeljarskem domu Žalec. Pridelovanje in skladiščenje hmelja (KGZ Celje in IHP Žalec, 4 ure), 3. 3. 2004 ob 10. uri v Hmeljarskem domu v Žalcu. Predatorji v nasadu jablan (KGZ Celje, Iris Škerbot, 2 uri), Skupščina Društva sadjarjev CE regije, januar 2004. Zgodnja pridelava zelenjave (KGZ Celje, Igor Škerbot, 2 uri), 20. 2. 2004 ob 10. uri v Hmeljarskem domu Žalec. Varstvo sadnega drevja (KGZ Celje, Iris Škerbot, 4 ure), februar 2004 v Hmeljarskem domu Žalec. Okrasne zasaditve z enoletnicami (Ruth Reš Podgornik, 2 uri), marec 2004 v Hmeljarskem domu Žalec. Uvajanje sistema mlečnih kvot (KGZ Celje, 2 uri), februar, marec 2004, kmetijske zadruge. Tečaji Reja krav dojilj in pitanje govedi (8 ur), 17. 3. 2004 v Hmeljarskem domu Žalec; FFS tečaj (15 ur), od 3. do 5. 3. 2004 v Vinski Gori; EKO začetni tečaj (15 ur), 14. in 15. 1. 2004 v Mozirju; Računalniški tečaj (osnovni; 20 ur), februar 2004 na UPI Žalec; da se reakcije včasih pokažejo šele po daljšem času. Podatkov, ki bi potrdili ah ovrgli potencialna tveganja razvoja alergij, nimamo, ker sistematičnih raziskav na tem področju ni. Razvoj odpornosti na antibiotike Večina GSO, ki so prisotni na svetovnem tržišču, vsebuje označevalne gene, odporne na antibiotike. V kohkor se GSO uporablja za prehrano ljudi ah Živah, obstaja možnost, da se gen odpornosti na antibiotik v prebavnem traktu prenese na bakterije. Tovrstna možnost je sicer majhna, obsežno gojenje GSO pa utegne občutno pospešiti že sedaj problematično vprašanje odpornosti bakterij. Zato so v EU od leta 2004 zakonsko prepovedali uporabo genov za odpornost na antibiotike v organizmih, ki bodo namenjeni prehrani ljudi. Položaj kmetov, ki pridelujejo GSO Proizvajalci nove organizme patentirajo, tako da je vsaka rastlina, ki vsebuje nove gene, pod patentno zaščito, kmetje pa morajo pri nakupu semena plačati še licenčnino. Na ta način se povečuje odvisnost kmetovalcev od izbranega proizvajalca gensko spremenjenih semen, ki v nekaterih primerih hkrati proizvaja tudi ustrezne herbicide in insekticide. Problem GSO je tudi kontaminacija pridelkov na sosednjih poljih, saj v naravi prenosa cvetnega prahu ni možno nadzorovati. Problem kontaminacije je še bolj izrazit, saj potrošniki GSO zavračajo, zato imajo gensko spremenjene poljščine nižjo ceno. Poleg tega je treba označiti vse Računalniški tečaj (nadaljevalni -krmni obrok, gnojilni načrti; 20 ur), marec 2004 na UPI Žalec; Tečaj peke kruha za certifikat (30 ur), marec 2004 v Žalcu; Trženje izdelkov dopolnilnih dejavnosti (10 ur), marec 2004 v Žalcu; Tečaj za nosilce turističnih kmetij (70 ur), januar 2004 na območju KGZ Celje; Tečaj vinarstva (42 ur), februar 2004 v Šmartnem ob Paki; Tečaj pridelave mesa (30 ur), februar 2004 v Celju. IZOBRAŽEVANJ ZA SKOP - predavanja: Hrušev ožig (KGZ Maribor, 5 ur): 22. 1. 2004 v Hmeljarskem domu Žalec. Sonaravna reja domačih živali -osnovno izobraževanje (KGZ Celje, 5 ur), april 2004 v Hmeljarskem domu Žalec. KGZS, Zavod Celje - Izpostava Žalec (Žalskega tabora 1, Žalec, tel.: 03/710 17 80, 82, 83, 84, 85, 86, faks: 03/710 17 81) 24 UR SAVINJSKA VETERINARSKA POSTAJA, d.o.o, ŽALEC Celjska cesta 3/a, Žalec Telefon: 03/713 20 50, 713 20 52, mobitel dežurni: 041 616 786 NASVETI IN NAROČANJE OBISKOV. PONEDELJEK - SOBOTA od 7. do 9. ure, NEDELJA IN PRAZNIKI od 7. do 8. ure. AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI: od 1. oktobra 2003 NOV DELOVNI ČAS: PONEDELJEK - PETEK od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure, IZPOSTAVA VRANSKO telefon: 03 / 703 34 90 SOBOTA od 8. do 11. ure. Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 9. ure IZPOSTAVA POLZELA telefon: 03 / 703 34 80 $ Srečno in plodno novo leto 2004 $ želijo vsem občanom veterinarji veterinarske * .j. postaje Žalec. * $ IHP INŠTITUT ZA HMELJARSTVO IN PIVOVARSTVO ŽALEC Žalskega tabora 1-2, 3310 Žalec želi vsem slovenskim hmeljarkam, hmeljarjem, hmeljarskim strokovnjakom in njihovim družinskim članom prijetno praznovanje božiča, v prihajajočem letu 2004 pa veliko sreče in uspeha pri delu. izdelke, v katerih je nad 1 % gensko spremenjenih sestavin. Ekonomsko škodo lahko torej utrpijo tudi tisti kmetje, ki gensko spremenjenih organizmov ne želijo gojiti. Slovenska zakonodaja na področju GSO Slovenski zakon o ravnanju z GSO povzema pravni red EU. Predpisuje, da je za gojitev GSO potrebno opraviti oceno tveganja in izdelati načrt za primer nepričakovanega širjenja v okolje ter pridobiti dovoljenje pristojnih organizacij. V postopek izdaje dovoljenja je vključena tudi javnost. Z letom 2004 bo v Sloveniji potrebno označevati tudi tiste izdelke, v katerih je več kot 1 % sestavin, ki so gensko spremenjene. Strožji režim označevanja pa se obeta po vstopu Slovenije v EU, ko bo potrebno označevati tudi tiste izdelke, ki so izdelani iz gensko spremenjenih organizmov, kljub temu da gensko spremenjene sestavine v končnem izdelku ni več. Označevati bo potrebno tudi krmo, ki vsebuje gensko spremenjene organizme oziroma je bila iz njih izdelana. Več informacij o GSO je na voljo na spletnih straneh Umanotere - slovenske fundacije za trajnostni razvoj www.uman-otera.org Farma VETERINARSKA AMBULANTA Podlog 1,3311 Šempeter Telefon, faks: (03) 70015 75 Dežurna služba; 050 646 202 Ambulantni čas: pon.- pet.: 7.00 - 9.00, 17.00-18.00 sobota, nedelja: 7.00 - 9.00 PRIJETNE IN VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO VAM ŽELIJO VETERINARJI VETERINARSKE AMBULANTE FARMA. KiihiI VpfU+ slptrnvv Shpvfiii.* KMETIJSKO SVETOVALNA SLUŽBA SLOVENIJE Staro leto naj odnese vse tegobe in pretrese. Novo leto, ki prihaja, sreče, zdravja naj razdaja. Vesele praznike ter zadovoljno in uspešno leto 2004 vam želimo kmetijski svetovalci iz Žalca. j vinjske doline Informacije december2003 19\ Trgovine z gradbenimi materiali S4VI___: 9 PRODAJNI CENTER LATKOVA VAS tel.: 03 570 22 50, 03 570 22 53 faks: 570 22 51 VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO TRGOVINA NAZARJE tel.: 03 839 41 90, 03 839 41 91 faks: 03 839 47 72 Na enem mestu vam nudimo vse - od temeljev do strehe. VSEM NAŠIM KUPCEM, POSLOVNIM PRIJATELJEM IN VSEM PREBIVALCEM SAVINJSKE DOLINE ŽELIMO PRIJAZNE IN LEPE PRAZNIČNE DNI TER SREČNO, ZDRAVO IN USPEŠNO NOVO LETO 2004. AKCIJSKE CENE STREŠNIH KRITIN IN KOPALNIŠKIH BLOKOV, KERAMIKE IN ŠE MNOGO VEČ. V SAM-u NISI NIKOLI SAM! /SliS ammr GARANT, d. d., POLZELA Industrijska prodajalna POLZELA tel.: 03/703 71 30, 703 71 31 Prijetne božične praznike ter srečno in uspešno novo leto. PROGRAM ADRIA NEW LINE • SPALNICE, MLADINSKE IN OTROŠKE SOBE, PROGRAM ZA TURIZEM RAZPRODAJA REGALOV G-2000 (barva oreh) • sestavljiv program, nove barve, modern dizajn Ugodni plačilni pogoji Delovni čas prodajalne: od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Informacije po tel.: 03/703 71 30, 703 71 31, E-mail: info@garant.si,Internet: www.garant.si S POHIŠTVOM GARANT - TUDI V Vsem oglaševalcem se zahvaljujemo za zaupanje in želimo prijetne praznike ter uspešno novo leto 2004. december2003 Kronika IZ POLICIJSKIH POROČIL Nenadoma na levo Prometna nesreča s hujšimi posledicami se je zgodila v torek, 2. decembra, nekaj minut pred 6. uro zjutraj na glavni cesti Levec-Celje. 27-letni voznik dostavnega vozila je vozil iz Levca proti Celju. Približno 150 metrov pred križiščem za naselje Medlog je z vozilom nenadoma zapeljal na nasprotno smemo vozišče. V tem trenutku je nasproti pripeljal 26-letni voznik osebnega avtomobila. Prišlo je do čelnega trčenja, v katerem se je voznik osebnega avtomobila huje, voznik dostavnega avtomobila pa lažje poškodoval. Hujša nesreča se je zgodila tudi v četrtek, 5. decembra, ob 18.55 na regionalni cesti izven naselja Orla vas, UE Žalec. 19-letni voznik osebnega avtomobila je med vožnjo iz smeri Šentruperta proti Parižljam v blagem, dolgem, preglednem ovinku zapeljal na nasprotno smemo vozišče, po katerem je v tistem trenutku s kombiniranim vozilom pripeljal 42-letni voznik. Pri trčenju sta se oba voznika huje poškodovala, njuna sopotnika pa lažje. Zažgal hišo in sebe V nedeljo, 30. novembra, je nekaj minut po 15. uri prišlo do požara v stanovanjski hiši v Dobriču. Pri ogledu so policisti ugotovili, da se je 32-letni domačin I. P. po spora z domačimi zaklenil v hišo, notranjost polil z vnetljivo tekočino in vse skupaj zažgal. Ker je bila hiša zaklenjena, so v notranjost vdrli gasilci in iz ognjenih zubljev rešili hudo poškodovanega domačina. Po nudeni pomoči v bolnici Celje je bil prepeljan v Klinični center v Ljubljano, kjer je podlegel ranam. Pri požara je nastalo tudi za okoli 1.000.000,00 tolarjev materialne škode. Zagorela streha V torek, 9- decembra, je nekaj minut po 11. uri zagorelo na ostrešju hladilnice Sadjarstva Mirosan, d. o. o., v Kasazah. Pri ogledu je bilo ugotovljeno, da je do požara prišlo zaradi napake na enem izmed grelcev, ki so nameščeni na odtočnih ceveh strehe za taljenje ledu. Ogenj so pogasili okoliški gasilci, materialna škoda pa je ocenjena na okoli 8.000.000,00 tolarjev. Vlomi V noči na ponedeljek, 15. decembra, je bilo v Braslovčah vlomljeno v picerijo, odtujena pa je bila večja količina cigaret, 4 kg kave, nekaj steklenic piva, svetilka in menjalni denar. Nastalo škodo ocenjujejo na okoli 100.000,00 tolarjev. Tudi petarde so nevarne V preteklih letih je bilo v Sloveniji večje število ljudi huje ali lažje telesno poškodovanih, ker so bili neprevidni ah lahkomiselni pri ravnanju s pirotehničnimi izdelki, ki zaradi svojega učinka predstavljajo tudi nevarnost. Posledice takšnih ravnanj so največkrat opečeni prsti, razcefrani, tudi odtrgani udi, pogoste so poškodbe obraza in oči. Posebno so grozljivi prizori s poškodovanimi otroci. V času prehoda v leto 2004 smo tudi na območju PU Celje beležili hujšo nesrečo pri uporabi pirotehničnih izdelkov, v kateri sta bili dve osebi huje, ena pa lažje poškodovana. Obravnavah smo tudi tri primere s povzročeno materialno škodo ob uporabi pirotehničnih izdelkov, in sicer sta bila v dveh primerih poškodovana osebna avtomobila, v enem primera pa je bil poškodovan poštni nabiralnik. Zasegli smo 524 kosov različnih pirotehničnih izdelkov, in sicer 346 različnih raket in 178 dragih pirotehničnih izdelkov (petarde, “žvižgači”). V času božičnih in novoletnih praznikov se mnogi ne morejo upreti pokanju s petardami in uporabi drugih pirotehničnih izdelkov. Prodaja in uporaba pirotehničnih izdelkov razreda 1 in H sta dovoljeni mladoletnikom do 15. leta starosti, le če so pod nadzorstva staršev ah skrbnikov. Uporaba pirotehničnih izdelkov je dovoljena samo v skladu z navodili proizvajalca. Prepovedana je: • predelava pirotehničnih izdelkov zaradi povečanja učinka, • uporaba v dragih predmetih, • lastna izdelava pirotehničnih izdelkov ah zmesi. Pirotehnične izdelke razreda III in IV lahko kupujejo le pravne osebe ah podjetniki, ki imajo dovoljenje za promet eksplozivov, uporabljajo pa jih lahko le osebe, ki so strokovno usposobljene za ravnanje z eksplozivnimi snovmi. Organizator in izvajalec ognjemetov morata zagotoviti varnostne ukrepe pri izvajanju ognjemetov, skladno z določili Zakona o javnih zbiranjih in Zakona o eksplozivih. Uporaba pirotehničnih izdelkov razreda I in H, katerih glavni učinek je pok, je dovoljena le v času od 26. decembra, do 2. januarja. Ni jih dovoljeno uporabljati v strnjenih stanovanjskih naseljih, v zgradbah in vseh zaprtih prostorih, v bližini bolnišnic, v prevoznih sredstvih za potniški promet, na površinah, kjer potekajo javni shodi ah javne prireditve. Nadzor nad pirotehničnimi izdelki v prometu opravlja tržna inšpekcija, nadzor nad uporabo pirotehničnih izdelkov pa policija. Za ugotovljene kršitve Zakona o eksplozivih, ki se nanašajo na nepravilno uporabo pirotehničnih izdelkov, bodo policisti zoper kršitelje podah predloge za uvedbo postopkov o prekrških pristojnim sodnikom za prekrške (z Zakonom o eksplozivih je predpisano, da se storilci tovrstnih prekrškov kaznujejo s kaznijo najmanj 100.000,00 SIT). Po Zakonu o eksplozivih je predpisana enaka sankcija zoper starše ah skrbnike, če dovohjo ah dopustijo, da mladoletniki uporabljajo pirotehnične izdelke brez njihovega nadzorstva. V sodelovanju z ministrstvom za šolstvo znanost in šport ter Inštitutom za varovanje zdravja R Slovenije bomo tudi letos izvedli preventivno akcijo med osnovnošolci, ki smo jo poimenovali “BODI ZVEZDA, NE MEČI PETARD”. Namen akcije je predvsem seznanjanje otrok ter tudi staršev o nevarnosti uporabe pirotehničnih izdelkov ter moteč učinek pirotehničnih izdelkov za prebivalce stanovanjskih naselij. Pri tem je pomembno tudi dejstvo, da so petarde moteče tudi za Živah. Želimo, da bi bilo pokanja čim manj in da bi lahko ljudje v mira preživeli prihajajoče praznike. Skupina za javni red v Uradu uniformirane policije Policijske uprave Celje Mali oglas V brezplačni najem damo travnik (27 arov) ter njivo (4 are) v Pongracu. Prodamo pa mizarsko delovno mizo “ponk”. Tel.: 571 78 97 Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le nekje daleč je, a vseeno tako blizu v naših srcih ... ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija in pradedija ALOJZA JONA, se želimo zahvaliti vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti ter darovali cvetje, sveče in za svete maše. Hvala gospodu duhovniku za opravljen obred, pogrebni službi Morana, pevcem kvinteta Lastovka, podjetju Franck iz Celja, Vrtnarstvu Celje za darovano cvetje in Bencinskemu servisu Mozirje. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi Spomin je edini cvet, ki ostane, je edina luč, ki ne ugasne. Luč spomina bo vedno gorela, hvaležnost v naših srcih bo živela. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame ALOJZIJE MARINC iz Sv. Lovrenca se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v trenutkih bolečine stali ob strani, izrekli ustna in pisna sožalja, darovali cvetje, sveče in svete maše in jo v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot. Še posebej hvala dr. Kobalu, osebju Splošne bolnišnice Celje, g. župniku, pevcem, g. Pustineku in pogrebni službi Ropotar. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njeni Ko vas zagrnila črna je tema, v dušo naselila se je bridka bolečina ob spoznanju, da zavedno izgubili smo ljubljenega brata in sina. Umaknil si se v svet brez žalosti, bolečine. Nam pustil si to in lepe spomine nate in ljubezen, ki nikdar ne mine. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega sina in brata DUŠANA PEČNIKA s Pemovega 22 (20. 10. 1979-27. 11. 2003) se v globoki žalosti iz vsega srca iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč, besede tolažbe, izrečena sožalja, darovane sveče, cvetje, sv. maše in za cerkev. Posebna iskrena hvala Vanji za ljubezen, s katero ga je osrečevala, sestričem in prijateljem za skupaj lepo preživeta otroška in mladostna leta in za spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala stricem, tetam, babici Tereziji, botri Zinki in botru Milanu, sosedom Arh in Tončevim, Mileni Obreza, vaščanom Gorce, kolektivu Remont, kolektivu Košarica, kolektivu emajlirnice Gorenje, nekdanjima sodelavkama Milici in Mariji, vsem za nesebično pomoč in požrtvovalno delo in skrb za nas v težkih trenutkih. Hvala pogrebni službi Ropotar, g. Janku Cigala za lepo opravljen cerkveni obred, cerkvenemu pevskemu zboru Galicija za odpete pesmi, govornikoma Jožetu Krulcu in Bogdanu Mohoriču, Željku Novaku za odigrano Tišino, PGD Velika Pirešica, gostišču Rimljan za vljudno postrežbo pri zadnji večeiji ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Še enkrat iskrena hvala vsem in vsakemu posebej. Žalujoči: ati, mami, brat Janko, babi Terezija in ostalo sorodstvo ZAHVALA Svojo življenjsko pot je zaključil PETER KUDER iz Kasaz. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, darovali zanj svete maše, cvetje ali sveče ter nam izrekli sožalje. Posebej hvala g. župniku Jožetu Planincu za opravljen obred, pevcem Savinjskega okteta za odpete žalostinke, g. Banku za poslovilni govor ter pogrebni službi Ropotar za opravljene storitve. Prav tako se zahvaljujemo vsem, ki ste mu skušali olajšati trpljenje, predvsem patronažni sestri Milici in dr. Djuriču. Žalujoči: hčerki Ivanka in Štefka z družinama V SPOMIN DANI JU ČRNJAVIČU Solze so se posušile, žalost v naših srcih je ostala. 8. decembra je minilo pet žalostnih let, odkar si tiho odšel zavedno od nas. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in prižigate sveče. Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta MILANA KLANJŠČKA iz Dolenje vasi (21. 1. 1918 - 22. 11. 2003) se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrazili sožalja, darovali cvetje, sveče in sv. maše. Zahvala pogrebni službi Ropotar, govorniku za besede slovesa, g. župniku Sercu za opravljen obred, pevcem in godbi iz Prebolda ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 51. letu nas je zapustil dragi mož, oče, brat in dedi IVAN PULJEK iz Kasaz (1953 - 2003). Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala podjetju NOVEM in KILI, g. župniku, govorniku Matjažu Jazbecu za iz srca izrečene poslovilne besede in pogrebni službi Ropotar. Vsem še enkrat hvala. Žalujoči: vsi njegovi Kronika december2003 Zahvale za januarsko številko Utripa sprejemamo v uredništvu Utripa Savinjske doline do petka, 23. januarja 2004. Uredništvo je v Domu II. slovenskega tabora, Aškerčeva 9/a, Žalec tel.: 712 12 80, faks: 712 12 76. Le delo, skrb, trpljenje, skromnost in poštenje tvoje je bilo življenje. Dolg je bil tvoj boj, dolgi dnevi upanja, trpljenja. A zaman, bolezen je bila močnejša od volje do življenja. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice in tašče MARIJE SVETKO iz Latkove vasi pri Preboldu se iskreno zahvaljujemo sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, za izražena sožalja, darovane maše in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala osebju doma oskrbovancev Polzela, še posebej dr. Rezaijevi, ki so dolga leta skrbeli za njeno življenje. Zahvala velja tudi g. Dobrihu za lepe poslovilne besede, g. župniku za lepo opravljen cerkveni obred ter pogrebni službi Ropotar za opravljene storitve. _______________Žalujoči: vsi pjeni__________ POGREBNA SLUŽBA in CVETLIČARNA MORANA Aleksander Steblovnik s.p., Parižlje 11 c, Braslovče TEL 03 700 06 40 ZAHVALA Ob boleči izgubi JOŽEFA HRAŠARJA - PEPIJA iz Podvina 6 pri Polzeli (22. 2. 1922 ■ 28. 11. 2003) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, članom lovske družine Polzela in sodelavcem CMCelje, ki ste nam v trenutkih bolečine stali ob strani, nam pomagali, izrekli sožalja in ga v tako velikem številu pospremili na zanjo pot. Hvala za darovano cvetje, sveče, svete maše in ostalo pomoč. Iskrena hvala župniku g. Kovačecu in g. Skornšku za poslovilne besede. Zahvalo izrekamo tudi pevcem Lastovka in pogrebni službi Ropotar. Žalujoči: vsi njegovi Srce je omagalo, dih je zastal, a spomin nate bo vedno ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, prababice in praprababice ZOFIJE KLINC iz Petrovč (29. 5. 1911 - 5. 12. 2003) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za darovano cvetje in sveče. Posebej se zahvaljujemo kolektivu doma upokojencev Polzela za njihovo skrb in nego med njenim bivanjem v domu, zahvala zdravnikom in osebju endokrinološkega oddelka bolnice Celje, g. Kisovarju in pogrebcem Mestne skupnosti Žalec za opravljen pogreb ter petrovškim pevcem za zapete žalostinke. Hvala tudi pogrebni službi Ropotar.-Posebno zahvalo izrekamo nečaku Iviju in ženi Ireni za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih. Žalujoči: vsi pjeni g bo obrisal 2 solze z njihovih oči smrti ne bo več, žalovanja, vpitja bolečine, kaj, kar je bilo prej, minilo. ZAHVALA Tiho se je poslovila od nas draga sestra in teta MARIJA PERNE s Polzele (11. 2. 1915 - 27. 11. 2003). Iskreno se zahvaljujemo vsem prijateljem, znancem in sosedom, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali za maše, sveče in cvetje. Posebna zahvala g. župniku Jožetu Kovačecu za lepo opravljen cerkveni obred, pevcem in govornici. Hvala tudi pogrebni službi Morana. Žalujoči: vsi njeni Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče. Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja. Dragi oče, mimo spi, za vse stokrat hvala ti. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica EDIJA PUŠNIKA iz Matk (1932 - 2003) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v trenutkih bolečine stali ob strani, nam .pomagali, izrekli ustna in pisna sožalja in ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče, svete maše, denarno in ostalo pomoč. Iskrena hvala g. župniku Francu Sercu za lepo opravljen pogrebni obred, g. Bojanu Pustineku, g. Marjanu Golavšku, ml., ter g. Rudiju Hermanu za besede slovesa, pevskemu zboru Svobode Prebold, radiu Goldi ter pogrebni službi Ropotar. Posebno zahvalo izrekamo gasilskemu društvu Matke za organizacijo pogreba. Še enkrat vsem iskrena hvala. Žalujoči: žena Tilčka, sin Matjan z Roziko, hči Ljubica z Dušanom ter vnuki Goran, Petra in Datja Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše, brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, ata, dedija in brata IVANA GODLERJA iz Kasaz se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in z nami delili bolečino. Hvala za izrečena pisna in ustna sožalja, za darovano cvetje in sveče. Posebej se zahvaljujemo sosedoma Matjanu in Mariji Videc, družini Žagar - Šimonc, družinama Kašič in Neuhold ter dr. Djuriču. Hvala tudi godbi Liboje, gasilskemu društvu Liboje, društvu upokojencev, govornikom in pogrebni službi Ropotar. Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in prababice LJUDMILE GORŠEK iz Gotovelj se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, svete maše, za izrečena ustna in pisna sožalja. Zahvaljujemo se g. župniku za lepo opravljen cerkveni obred, pogrebni službi Ropotar, govorniku g. Henriku Krajncu, gotoveljskim pevcem in trobentaču, kolektivu Zatje - Pleskarstvo, kolektivu Ljudske univerze Celje in Rogaške les, d.o.o., Rogaška Slatina - Mestinje. Žalujoči: sinova Jury, Marjan in hčerka Helena z družinama in ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta MARTINA VITANCA iz Šmatevža se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrazili sožalja, darovali cvetje in sveče ter nam v težkih trenutkih kakor koli pomagali. Hvala tudi g. župniku z Gomilskega za opravljen obred, pogrebni službi Ropotar, govorniku g. Brišniku in pevcem za odpete pesmi. Žalujoči: žena Jožefa, sinova Marjan in Drago z družinama V SPOMIN AŠENBERGERJU (9. 2. 1920 - 13. 12. 2002) iz Železnega. Živeti s teboj je pomenilo živeti z nekom, na katerega smo se lahko uprli in mu zaupali, delili svoje solze in smeh. bil si nam ne le mož, ata in stari ata, temveč posebno drag prijatelj. Vsem, ki se ga spominjate v molitvi in obiskujete njegov grob, iskrena hvala! Zena Rozi in otroci z družinami JOŽETU In pride dan, ko se končajo zadnje upajoče sanje. 12. novembra smo se poslovili od nam dragega moža, očija, strica, dedija, svaka in strica VILIJA ZORKO iz Pongraca. Iskrena hvala vsem, ki ste ga imeli radi, z njim prijateljevali, nama pomagali v njegovem boju z boleznijo v upanju na uspeh. Hvala za vaše spremstvo na njegovo zadnje počivališče, za darovano cvetje in sveče ter iskreno sočutje, ki ste ga delili z nami. Žalujoči: žena Miška in njegovi naj dražji december2003 Malo za hec MADONA, $0 SAVINJSKI KMETJE BOGATI. POGLEJ, KOLIKO STREH MED NJIVAMI. TO BO DAVKA ... JAMRAJO, DA NIMAJO DENARJA. ČE GA NE BODO IMELI ZA DAVKE, BOMO PA UVEDLI TLAKO. BOMO NAJBOLJ INOVATIVNI V EU, v PA ŠE EVROPSKO TRADICIJO BOMO OBUDILI... SILVESTROVANJ^ na prostem V ŽALCU Kje? AVTOBUSNA POSTAJA ŽALEC Kdaj? Od 23. ure dalje Igrali bodo T’ pravi muzikanti. Pogled v prihodnost Nekdaj je Savinjsko dolino že prekrivalo morje, pa pravijo, da jo še bo. Glede na to, da ima Utrip izjemno fotografsko ekipo, nam je uspelo posneti celo fotografijo prihodnosti. Gora Oljka bo postala gora čudežev in bo v svoje zavetje sprejela vse Savinjčanke in Savinjčane, da bodo po umiku voda nadaljevali slovenski rod. (foto: D. N.) V božičnem miru svet se prerodi, in s Silvestrom vedno znova zacveti. Naj nam bo lepo v naslednjem letu. naj diši v tem krhkem svetu po ljubezni, miru. zdravju, sreči! Poizkus prikaza poteka priprave predloga proračuna Pogosto preveč pameten pa premišljen Posedel ponavadi prepozno prične pripravljati predpisani predlog proračuna. Prebogat, preobsežen pa premalo preštudiran predlog proračuna pač pomeni popolno pokritost premnogokrat prevelikih, prenapetih pa pre-napihnjeno prikazanih potreb po pretiranih prilivih prezahtevnih, prefriganih proračunskih porabnikov. Predloženi predlogi proračunskih porabnikov praviloma prerado prerastejo prave parametre pomoči potrebnih proračunskih porabnikov. Pri proučevanju proračunskih potreb potrebuje Posedel pravični, precizni pregled prenekaterih pobud. Premalo predznanja, poznavanja problemov, premalo proučevanja posameznih primerov, premalo pomoči pisarniških preddelavcev pomeni pogosto popolnoma prehitro pa premalo premišljene postavke proračuna. Premalo pošteni prefrigani posamezniki poniglavo poskušajo posamezne potrebe popolnoma pretirano prikazati. Pod podrobni pregled ponavadi postavimo poljedeljko Potočnikovo. Potočnikova pogosto pretirava pri prikazovanju potreb po papriki, po paradižniku, po petelinih, po perutnini, po potrebni pridelavi poljskih pridelkov, povrtnine, pa po pomoči posameznikom. Prostor pa pokrajina potrebujeta posebno podroben, pozoren pregled, predvsem posvinjana pa povprek pozidana področja potrebujejo pomembne proračunske postavke. Potrpežljivo pristavijo piskrčke proračunski pogači preostali prebivalci, prostovoljci, planinci, pionirji, piloti, peki, pevci, plesalci, pianisti, pedagogi, predavatelji, profesorji, pediatri, patologi, policaji, partizani, partijci, prečastiti patri, priskledniki pa prostitutke. Pri pogajanjih politiki podrepno primaknejo piskrček po prisanjani pogodbi proračunske pogače. Pragmatični, praktični, previdni, pametni Posedel pa povabi prekaljene, prvovrstne protirazsipniške profesionalne pripravljalce predloga proračuna. Posamezni protipravni, protisocialni, protizakoniti poizkusi predlogov propadejo po preverjenem programu pogajanj: Posedel proti proračunskim porabnikom. Po pogajanjih postanejo proračunski porabniki porazno poraženi, Posedel pa predloži predlog proračuna posvečenim predstavnikom prebivalcev. Posamezni predstavniki preprosto premorejo premalo pameti, pa Posedel pri provokativnih primerih potrebuje polno prgišče potrpljenja. Po proceduralnih pripetljajih posvečeni predstavniki prebivalcev po poslovniku pokažejo pravo ploščico pa potrdijo predlagani predlog proračuna. Potrjeni proračun pospremijo posvečeni predstavniki prebivalcev pa proračunski porabniki ploskajoče. Prikriti P. Cto/posLfi- CrUcj Ul. Ivanke Uranjek 1,3301 ŽALEC Tel.: 03/ 571-76-16 GSM: 041 / 627 162 e-pošta:info@avtosolacadej.si www.avtosolacadej.sl TEČAJ CPP 5. januar 2004 ob 16. uri Z UGODNOSTMI ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE SREČNO VOŽNJO IN PRIJETNE PRAZNIKE! Utrip Savinjske doline, naslov uredništva: Aškerčeva 9/a, (Dom O. slovenskega tabora), 3310 Žalec, telefon: 03/712 12 80, telefaks: 03/712 12 76, elektronska pošta: zkstutrip@siol.net; nenaročenih tekstov in fotografij ne honoriramo, izdajatelj: Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, odgovorna urednica: Ksenija Rozman, člani uredniškega odbora: Lojze Posedel, Ferdinand Haler, Jože Meh, Roman Virant, Ivan Jošt, Januš Rasiewicz, Tatjana Žgank - Meža, Rajko Cestnik, Ksenija Rozman; uredništvo: Darko Naraglav, Tone Tavčar, Ksenija Rozman, tajnica uredništva: Marija Cilenšek, lektorica: Nina Markovič, tehnični urednik Marginalija - Vasja Knapič, oblikovanje in prelom Marginalija - Darinka Knapič, tisk: Delo TČR, d.d., Dunajska 5, Ljubljana, naklada: 14.000 izvodov, cena časopisa je 350 SIT.