214. štev. Izh&išs rezen esedrJj In praznikov vsak «§ a n efe *se. uci dapeS*«. Uredništvo je-v Ljubljani, Frančiškanska ulica21.0/1.. Učiteljska tiskarna. Dopise 1'rankirali in podpisati, sicer se ne priobr.jo. Rokopisi se no vračajo. Oglasi: Prostor 1X55 mm po K 2. Uradni razglasi, poslano ier notice isti prostor K 3. Pri večjem naročilu popust. P$35nH»a JS4MSRS3 v gotovini. ?# Lfaj&iianl, v petek 1®. cSeeemtsra 1 S soctfaiRO - oetRofefstrank ar PcsaMeina it««. 30 par •> K 1-20. __________________Leto V. TežefoKsKa št. 312« Naročnina : Po pošti ali J! dostavljanjem ua dom za celo leto K 836, za pol leta K 168, za četrt lata K H, za mesec K 28. Za inozemstvo mesečno K 45, letno K 540. Reklamacije za list so poštnine prosto. Upravnišlvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6/L, Učiteljska tiskarna. -v a Washintoi?ska konferenca. Pred enim mesecem, ko se je ta konferenca sešla in že davno prej smo imenovali to konferenco razo-rožitveno konferenco. Marsikdo Je tudi bil tako niven, ki je mislil, da gre tej gospodi res za plemenit načrt razoroženja, zlasti sedaj, ko je rodila vojna tako zle posledice. Ze takrat smo trdili, da je nezmisel, če pričakujemo, da se bodo zmagovalci v svetovni vojni, ki so sami oboroženi do vratu, resno bavili z razo-roženjem. Strah in medsebojno nezaupanje je bila tista sila, ki je gnala Zedinjene države, Anglijo, Francijo in japonsko tja na konferenco. Vse te države imajo bogastvo, imajo posest, kolonije. Toda, ker so si sosedje, so hoteli skleniti pogodbo, po kateri bi se izuebiii nevarnosti, da jim sosed gospodarsko ali politično škoduje. Ohraniti si hočejo posestno stanje na podlagi dogovora, da ne bo pretila vojna njim med seboj, pa tudi, če bi sovražnik bil izven te pogodbe, so si dolžne pogodbene države med seboj pomagati. Konferenca je torej vse pripravila, da bo vojna še večja, še hujša, ko pride do vojne. Rezultat konference, ki je trajala nad mesec dni, so naslednji sklepi, ki so jih podpisali za Ameriko Hughes, za Anglijo Balfour, za Japonsko princ Tohugava, za Francijo Viviani: l. Štiri signatarne velesile se obvezujejo, da bodo spoštevale pravice, ki se tičejo vsega njihovega-tihomorskega otočja. Ce nastanejo med katerimikoli državami, ki so ta dogovor sklenile, kakšni spori glede na te teorije, se bodo morale vse skupaj zbrati na konferenco, da se spor sporazumno poravna. 2. Če bi sc te pravice ogrožale od strani kakšne druge velesile, pa se bodo velesile, ki so ta dogovor podpisale, medseboj domenile, kako bi v medsebojnem sporazumu pravice katerekoli izmed njih zaščitile. 3. Dogovor velja deset let in avtomatično ohrani dalje svojo pravo-veljavnost za vse tiste signatarne države, ki bi se ne odpovedale temu dogovoru pod pogojem, da odpoved napovejo eno leto preje. 4. Dogovor se bo ratificiral potetn, ko se sprejme v vsaki državi običajnim parlamentarnim potom. Največ skrbi pa je delala obsežna Kitajska. Kitajska je bogata na rudah in premogu in tudi na lesu. Vse mogočne kapitalistične države bi sc rade tam usidrale s svojim kapitalom, zlasti soseda Japonska, ki je že mogočen faktor na Kitajskem. To ve Anglija, vedo Zedinjene države, ve Francija. Zaradiiega so Kitajsko označili kot nekako nevtralni teritorij, pri čemer pa niso mislili, da ne srne nihče blizu, marveč so hoteli doseči le to, da jo katera zaveznica ne zasede, pač pa bodo poizkušale zasaditi v nevtralno Kitajsko vse konkurentinje svoje kapitalistične kremplje. Pogodba garantira Kitajski neodvisnost, pogodba velja deset let in do takrat bo Kitajska imela mir pred oboroženo vojno, če ne bo katera pogodinea kršila pogodbe. Do takrat pa utegne.že ta ali ona rafinirana kapitalistična država dobiti gospodarski vpliv na Kitajskem. S to nado so se najbrže razšli vsi »deležniki washintonske „razo-rožitvene“ konference. Pripravimo se! Pripravimo se, proletarci! Zastavimo vse sile, da se rešimo iz te mučne agonije, v kateri se nahajamo od časa razkola! Razdor v naših vrstah nas pritiska zmerom bolj ob tla. Bič za bičem pada po našem hrbtu, toda tistih gospodov, ki so napravili razdor med proletarijatom, ni več. Poskrili so se, čeprav so kričali na vse grlo, kaj bodo naredili za nas delavce, čeprav so proro-kovall revolucijo. Nič niso naredili 1 Enotno moč proletarijata so razbili in nas spravili v tako slab položaj, da lahko buržozija dela z ubogim delavcem, kar se ji zljubi. Mečejo delavce na cesto in ne upoštevajo zakonitih predpisov in pridoljenih pravic delavstva. Ne pustimo se več varati od fraz nekaterih kričačev, ki še vedno hodijo okrog z »Delavskimi Novicami e in hujskajo proti našim somišljeni- kom! Organizirajmo se zopet! Ne sramujmo se! Stopimo nazaj v stare naše poštene vrste, da pomagamo v boju za naše delavske pravice! Sliši se, da je mnogo delavcev, ki že spoznavajo, da so bili zapeljani od komunističnih obljub In fraz. Toda še niso prišli nazaj v naše vrste. (Delavstvo jih imenuje čakovce). Dragi prijatelji! čim dalj boste čakali, tem bolj bo pel bič buržo-azije po hrbtu! Torej ne čakajte! Stopite v bojno vrsto, ki se bori zares za naše ljudske pravice! Sklenimo vrste v naši strokovni in socijalno-demo-kratični politični organizaciji! Živel organizirani proletarijat! Organziratt rudar iz Zagorja. K strankinemu zboru. Delavstvu- v razmišljanje. Pod naslovom »Socializem v Jugoslaviji« je »Jugoslavija« št. 303 priobčila članek, v katerem član-kar v spodaj citiranem delu precej objektivno razmotriva o razvoju socializma v Jugoslaviji in pove marsikatero — žal — bridko resnico. Zaradi tega navajamo nekaj značilnih odlomkov tega članka, ki dajo treznemu delavstvu marsikaj misliti o nesrečnem razkolu med jugoslovanskim proletarijatom in ivje-ga posledicah, _ čeprav piše to meščanski list. Člankar izvaja med drugim: »Ugotoviti moramo zgodovinsko-kulturno dejstvo, da je za posamezne narode socijallstično gibanje znak njihove kulture in njihove or-ganizatorične jakosti Ako pogledamo narode, katere nazivanio velike, tedaj ugotovimo zlahka, da so baš proletarske energije tisti činitelj, ki je oblikoval velike narode, ki je velikim narodom ustvari ogromna industrijska in gospodarska telesa, ki je dvignil široke plasti k velikopotezni javni in duševni aktivnosti. Iz tega stalšča je torej socijalizem za vsak narod predpogoj njegove kulturne in državne veličine. Ako pogledamo v tem smislu na pojave socijalbTčnega gibanja v Jugoslaviji, tedaj moramo na žalost konstatirati, da so izgledi za vpliven razvoi socijalnega gibanja pri nas zelo slabi. To izhaja predvsem Iz treh ozirov. Prvi je duševna raz-oranost jugoslov. proletarijata in njegovih voditeljev, drugi je dosedanji neuspešni razvoj socializma od preobrata dalje, tretji pa se nahaja v političnih silah, ki odločujejo o notranji pol'tild v Jugoslaviji in dohodno tudi o socijalni misli in o telesnoduševnem razvoju jugoslovanskega delavstva. Poglejmo prvega! Svetovna vojna je bila zrevolucijonirala ljudstva v talci meri, da so komunistični teoretiki prerokovali nastop dobe, v kateri naj delavstvo seže po državni oblasti in po uredbi celokupne gospodarske in državne organizacije človeške družbe. Tudi pri nas so se razširile te ideje, delavstvo je trumoma zapuščalo vrste starih borcev izpred vojne in se . pridružilo neizkušenim propagator-jern sovjcstičr.ih smotrov. Ta proces se je izvršil z nemajhno izgubo, ker je delavstvo žrtvovalo v dolgoletnih mezdnih in političnih borbah preizkušene voditelje previdnega socijalnega razvoja in razvite organizacije strokovnega in gospodar-j skega združevanja proletarskih mas, na katere je starejši socijalizem naslanjal svojo poglavitno moč. Ves ta mriogostroki bojni aparat jc v novem razvoju socijalizma razpadel in na njegovo mesto je stopilo trenutno revolucionarno razpoloženje mas in njenih novih voditeljev. Vsled te izgube je danes socijalizem mnogo na slabšem kakor je bH ob preobratu. Od tega leta namreč je soeijalistično gibanje v Jugoslaviji vzelo tisti pravec, ki mu ga je diktiralo demokratsko meščanstvo. Ugotovljeno je, da so demokratski ministri s sodelovanjem javne oblasti podpirali komunizem, ker je zanašal v resne in ustaljene d set-letno socljalisFčne organizacije razkroj. Ko pa je komunizem zrasel preko ramen demokratičnih državnikov, tedaj so z zakonom o redu in radu razpršili mase in voditelje in od mogočnega socialističnega gibanja ni ostalo ničesar. (»Ničesar«, to je seveda malo pretirano. Op. ur.) Danes ko se bližajo pomladanske skupščinske volitve se vračajo komunistični agitatorji v domovino in vlada jim dovoljuje voditi shraukr-r-sko rropagaudo, ker se dobro zaveda razkrajajočega pomena, ki ga ima to gibanje vsled svojega programa kakor tudi vsled neizkušene politične vihravosti njegovih voditeljev za ouločueišl na^too šoeijalne misli proti kapitalu v jugoslovanski državi.« Pred durmi imamo strankin zbor. V našem listu se še nihče ni oglasil k dnevnemu redu, ki je bil razglašen, niti se niso objavili posebni predlogi ali razprave o pomenu našega bodočega kongresa. Vem, da se na sestankih razpravlja marsikaj, kar se tiče našega zbora, vendar pa smatram, da je diskusija o vprašanjih, ki se bo razpravljalo o njih na kongresu potrebna javna diskusija, obsežna diskusija, ki pojasni pojme in zbudi interes za bistvo socijalizma in delovanje stranke. Iz tega razloga, ker ni bilo doslej še prav nobene razprave, se mi zdi, da je bil rok za sklicanje zbora prekratek in da bi bilo le v interesu stranke, če bi se strankini zbor odgodil za nekaj tednov in pravočasno razpisal, da bi referenti in strankarji imeli dovelj časa za obdelanje snovi. Stojim namreč absolutno na stališču, da mora vsa stranka sodelo- vati na delu kongresa, to pa je le tedaj mogoče, če se vrši javna razprava, ki ni v nobeni stranki tako potrebna kakor v naši, ker morajo člani misliti, čutiti in delati z njo. Prečita! sem obsežni spored strankinega zbora, toda v kakem zmislu bo strankin zbor sklepal o važnih aktualnih vprašanjih, o tem pa doslej nisem slišal in ne čital kake razprave. Obenem s tem dopisom vam pošiljam nekaj svojih misli in če se vam zdi primerno, pa jih objavite, če pa ne, je pa tudi prav. Ne zamerite mi, če sem povedal svoje mnenje. Nisem samo jaz takega mnenja, marveč so drugi tudi, ker se zavedajo- da moramo stopiti pred naš parlament pripravljeni in z zavestjo, da hočemo koristiti razredni zavednosti in socijaiističncmu prepričanju v proletarskih vrstah. K. R. v M. Eiffli?« -F Proti uni tarizmu In zmanjšanje števila stalne vojske je, kakor smo že včeraj poročali, energ.čno nastopil odposlanec socialističnega kluba v finančnem odboru v Bel-gradu, sodrug dr. Korun. Zdi se, da bo ta zahteva socialičnega kluba imela vsaj delen uspeh. Sodr. dr. Korun je zahteval, da se zmanjša število stalne vojske od 150.000 vsaj na 100.000 mož. + Narodni socijalisti izpremenili svoje stališče glede revizije ustave? K> or znano, so se narodni so-cijaici do sprejetju ustave pridružili z dušo in telesom klerikalcem za revizijo ustave v klerikalnem avtonomističnem smislu in so to »svojo« zahtevo po taki reviziji zelo nerodno zastopali v svojem časopisju. »Jugoslavija« z dne 14. t. m. pa zaključuje v svojem uvodniku, da bi se borba za tako revizijo ustave, kakršno vodijo doslej meščanske stranke, mogla zavleči še dolgo vrsto let in bi tako potisnila v ozadje gospodarske, socialne »n kulturne probleme. Načelni vidiki strank v teh problemih bi na ta način še dolgo ne prišli na površje. (Zato mora Hrvatski blok in pa klerikalna stranka danes uganjati toliko demagogije, navajajoč vodo na svoj mlin za revizijo ustave v kleri-kaino-političnem smislu!) Ako pa pride do čimprejšnjega sporazuma v teh ustavn h bo'lh. pa bi sc »v Jugoslaviji razmahnilo zembora(Urško gibanje noljedelske<>u stanu, delavstvo bi našlo pogoD svoto edinosti Jn moči. današnje diktatorske meščanske stranke pa bi prišle v številčno agonijo, ki bi jih pahnila iz vladajočega položaja današnjih dni. V tem smislu se nam vidi, da bi moral za jugoslovansko socijali- ’ stično delavstvo in za njene voditelje biti merodajen le tak notranji razvoj, ki v najkrajšem času likvidira z ustavnim vprašanjem in s tem tudi z demokratsko stranko, ki je nosiieljica politike izigravanja komunizma in državne vlastl proti zdravemu razvoju jugoslovanskega delavstva.« — To je dragoceno priznanje narodnih socijal-cev, da je stališče našega socialističnega kluba glede revizije ustave in naše presojanje ustavne borbe meščanskih opozicijonelnih strank (predvsem hrvaškega bloka in klerikalcev) povsem pravilno s socialističnega, t. j. proletarskega stališča. I Bojno razpoloženje na Francoskem. Med francoskimi rudarji je opažati veliko razburjenje, ki se utegne vsak čas končati z velikansko splošno stavko. Po zadnjem porazu, ki ga je francoski kapitalizem doživel na severnem tekstilnem ozemlju, ni postal prav nič pametnejši in ne vidi, da sc mu morda v sedanjih razmerah, ko so delavske organizacije močne in bojevite,vsak izzivalni poskus ponesrečiti in ga temeljito blamirati. Podjetniki skušajo sedaj pri rudarjih, da bi jim znižali plače. Njih namera je pa imela tak uspeh, da hodijo po rudniških revirjih agitatorji in pripravljajo črne ljudi Izpod zemlje za veliko stavko in jih bodre zanjo. Na par mestih je delavstvo tudi že prenehalo z delom. Strokovne organizacije konferirajo. Požar. Predvčerajšnjim je oofctr vpepeFl pri kolodvoru v Škofji loki žago in sklade desk in tramov', last podjetnika Helnricliarja. Škoda sS ceni okroglo na 10 milijonov kron. Stavka tipografov v Jugoslaviji bo najbrže izbruhnila do novega leta, ker se podjetniki trdovratno branijo ugoditi malenkostnim zahtevam po zvišanju plač. & Prva seja delavske zbornice bo sklicana najbrže prve dni meseca 1 januarja, ker je za to nedeljo ni več mogoče sklicati, potem so pa praz-: triki. I Dijakom Iz zasedenega ozemlja, J Kr. italijanska delegacija je nazna-, nila višjemu šolskemu svetu, da se dijakom in dijakinjam iz Jul. Benečije za božične počitnice ne bodo —< kakor preje — izdajali posebni potni listi (Passaporto speziale), temveč se bo moral vsak posameznik zglasiti pri kr. ital. delegaciji, ki inu bode proti predložitvi domovnice Izdala veljaven potni list. Pristojbina za vsak potni iist, veljaven za eno leto, znaša 25 lir v zlatu ozir. 195 dinarjev. Vesel Božič in žalostna usoda slepih nas sili, da si usojamo prositi vso plemenito javnost, naj odpre svoja srca iti doprinese sedaj »dar slepim na altar«, bodisi v oblačilih ali denarju. Vsako, tudi najmanjše darilo hvaležno sprejema predsedstvo »Podpornega društva slepih* v Ljubljani, Wolfova ulica 12 v društveni pisarni. Koliko |e učiteljev v naši državi. Po statističnih podatkih, ki jih jo zbralo ministrstvo prosvete, znaša število učiteljev v naši državi 18.000 Maribor. Cankarjeva proslava v Mariboru. „Svoboda“ v Mariboru priredi proslavo v nedeljo 18. t. m. ob 10, dopoldne. Na programu sta dve predavanji s. Favaia in s. Golouha, dahe recitacije Cankarjevih del po članih narodnega gledališča v Mariboru, Proslava se vrši v veliki kazinski dvorani. Mariborski proletarijat naj pokaže, da mu je spomin na najglo-bokejšega glasnika našega bednega ljudstva ravno tako drag kakor ie bil ostalemu proletarijatu v Sloveniji. Se§I«a Cankarjeva proslava v Celju. V sobota 10. dec. so nastopili O. Zupančič. F. Albreht, ga. Sajovičeva in gdč. Černe jeva. s predavanji o I Cankarju in recitacijami iz njegovih del v mestnem gledališču, ki je bilo skoro popolnoma prazno. Ko pa je priredila »D. I. Z. Svoboda« Cankarjevo akademijo, se jo je udeležilo nad 200 poslušalcev in to samih delavcev. Pripomniti pa moramo, da bi bilo predavanje posl. Ber-nota neprimerno bolj obiskano, čo ne bi ustvarilo prave zmede kr. okrajno glavarstvo, ki je predavanje prepovedalo, pa ga v zadnjem hipu zopet dovolilo. PlUf. Ptuj. Ptujski obrtniki so imeli v nedeljo 11. t. m. sestanek, na katerem so se razgovorili o prireditvi obrtne razstave v Ptuju. Izvolil se jc pripravljalni odbor, ki ima ukrenit? glede razstave potrebne predpriprave. Draginja v Ptuju. Mast se tu prodaja že po 96 do 100 K kg, a sladkor v kockah po 60 K kg, jajce komad 10 K. Kam plovemo s to neznosno draginjo. Organizacijski vestnik. ix str®fc. ©Fganfza«5!*. Vic pri Ljubljani. Krajevna politična organizacija JSDS vabi vso člane na sestanek, ki se bo vršil v Četrtek, dne 15. t. m. ob 20. url v gostilni »Amerika*4 na Viču. Vsled važnega dnevnega reda je nujno potrebno, da se sestanka vsak Član t6čno in gotovo udeleži. — Odbor. lil soiavi. VLADNA KRiZA LATENTNA. Po vesteh današnjih listov kriza v vladi še ni napredovala. Davidovič je o’'ravnaval s Pašičem, Ribar (preds. nar. sk.) z zastopniki vladnih klubov, a do jasnosti ni prišel. Danes najhrže poda Davidovič zopet demisijo in prične se sestava volilne vlade, ki jo bo po sedanjem po-lož sodeč vodil zopet Pašič. »Jutro'1 pravi, da je kriza boj med starimi radikalci in mladimi demokrati. Ali je to res ali ne, pokaže lazvoj. Res je le to, da sc bije boj ljubosumnih radikalcev proti oblast- se zde danes nim demokratom, ki nevarni radikalcem. LDU. Belgrad, 15. dec. Danes dopoldne je PaSič sprejel Ljubo Da-vidoviča ter mu izjavil, da ostane radikalni klub pri svojih dosedanjih pogojili glede sestave nove vlade in da nikakor ne more prepustiti notranjega ministrstva demokratom. Nato je Ljuba Davidovič izjavil, da demokrati ne morejo sprejeti radikalnih pogojev in da se s tem prekinejo pogajanja. LDU. Belgrad, 15. dec. Kralj bo bržkone že tekom jutrišnjega dne pozval na posvetovanje predsednika narodne skupščine dr. Ribarja. Verjetno je, da bo dr. Ribar poskušal doseči kompromis med radikalci in demokrati pri sestavi volilnega kabineta, ki naj bi predložil narodni skupščini volilni zakon, po katerem bi se imele izvesti volitve. LDU. Belgrad, 15. dec. Na današnjem sestanku z Ljubo Davidovi-čem je omenil Nikola Pašič, da so se razmere v radikalnem klubu take poostrile, da se bavi z mislijo, odpo-tr.vati v inozemstvo. Demokratski klub je sprejel poročilo Davidoviča na znanje. Ljuba Davidovič je ob 12. odšel na dvor, kjer je kralju poročal, da mu ni uspelo sestaviti vlade z radikalci. Verjetno je, da bo na dvor pozvan predsednik skupščine dr. Ribar, ki bo predlagal kralju, naj po neuspeli Davidovičevi in Pašiče-vi misiji poveri sestavo vlade osebi svojega zaupanja z nalogo, naj do konca decembra predloži volilni zakon, razpusti parlament in izvede Molitve. V političnih krogih mislijo, da bo kralj napravil še en poizkus glede sestave širše koalicije In da dr. Ribarju poveril misijo, konsultl-rati vse parlamentarne kroge v svr-l;o poizkusa, doseči sporazum za vladno večino, ki naj bi izvedla proračunske dvanajstine, volilni zakon in upravno razdelitev države. LDU. Belgrad, 15. dec. Danes dopoldne je Nikola Pašič sprejel Ljubo Davidoviča, da mu sporoči odgovor radikalnega kluba na pismo, ki ga je Davidovič poslal Pa-šiču glede sestave vlade. Pašič je odgovoril, da vztrajajo radikalci pri svojih pogojili in z ozirom na to zahtevajo ministrstvo za notranje stvari. Ker je Davidovič izjavil, da sc pogoji radikalcev ne morejo sprejeti, so se pogajanja prekinila. Zatem se je vršila seja demokratskega, kluba, v kateri je Davidovič sporočil Pašičev odgovor. Demokratski klub je sklenil, da vrne Davidovič svoj mandat, ker ne more izvršiti sestave nove koalicijske vlade. Ob 11.15 je poselil Davidovič kralja Aleksandra ter mu obrazložil vse težkoče, na katere je zadel. Davidovič je izjavil, da mu je nemogoče sestaviti kabinet ter se jc zahvalil za zaupanje, ki mu ga je kralj izkazal, in je vrnil mandat. Pozneje je bil pozvan na dvor predsednik narodne skupščine dr. Ribar, ki je ostal na dvoru pri obedu ter sc ob tej priliki razgovarjal s kraljem o novo nastalem položaju in o vrnitvi mandata po Davidovi- čtt. Dr. Ribar je sprejel od kralja mandat, naj poizkuša poravnati ! spor med radikalci in demokrati. ! Radi tega je dr. Ribar pozval po-i poldne v ministrsko sobo narodne skupščine zastopnike radikalne in demokratske stranke, da jih kon-sultira prej, predno odide na dvor na posvetovanje. Konferenca je trajala od 17. skoro do 20. in so sc je udeležili v imenu radikalne stranke Nikola Pašič, Aca Stanojevič, Ljuba Jovanovič, dr. Laza Markovič, dr. Velizar Jankovič, dr. Srskič, dr. Momčilo Miletič, v imenu demokratske stranke pa Ljuba Davidovič, • Svetozar Pribičevič, Voja Veljkovič, dr. Gregor Žerjav, Jovan Nagovčevič, dr. Voja Marinkovič in Andrija Radovič. Glede poteka konference se udeležniki drže zelo rezervirano. Na posvetovanju ni došlo do nobenega definitivnega sklepa in sc bo nadaljevalo jutri dopoldne. PLEBISCITNO GLASOVANJE V ŠOPR0NJU. LDU. Dunaj, 15. dec. Po vesteh iz Budimpešte je včeraj do 19. glasovalo 16.000 oseb. Glasovalo se je na vseh glasovališčih, razen na dveh, kjer se bo glasovalo danes dopoldne. POVEST. LDU. Linz,15. dec. »Tagesposf« poroča, da je bil tamkaj pred kratkim aretiran Mijo Marinkovič, ki se je udeležil atentata na kralja Aleksandra, identificiran kot Ignac Mo-ser iz Oberrohrdorfa pri Kremsu ob Donavi. Med zasliševanjem je priznal Moser, kakor poroča list, da je zagrešil več tatvin in drugih prestopkov in je priznal, da je bil udeležen pri atentatu na kralia Aleksandra ter da je atentat uprizorila komunistična stranka, kateri je Moser že dolgo pripadal. Komunisti so znali vriniti svojega pristaša Mo-serja kot gojenca v jugoslovensko podčastniško šolo v Belgradu, kjer je mogel pomagati »manuelnim zarotnikom«. Ko se jc atentat ponesrečil, je pripravljeni avtomobil preneljal pet glavnih zarotnikov preko Zidanega mosta v Avstrijo. VLADNA KRIZA V RUMU NI JI. LDU. Bukarešta, 15. dec. Včeraj opoldne je general Avarescu podal kralju ostavko kabineta. Take Jo-nescu, bivši minister zunanjih poslov je bil poverjen za sestavo nove vlade. KEMAL PAŠA PROTI GRKOM. LDU. Rim, 14. dec. Kemal paša pripravlja novo pomladansko ofenzivo proti Grški. Izjavil je, da jc pred izpraznitvijo Male Azije sporazum z Grško nemogoč. ITALIJANSKI PRORAČUN. LDU. Pariz. 15. dec. Zbornica sc jc v tajni seji. ki je trajala včeraj od 15. do 8. danes, dovolila celokupni proračun s 521 glasovi zoper 75 glasov ter se nato odgodila na 22. t. m. NEMČIJA PLAČUJE TEŽKO. LDU. Pariz, 15. dec. Nemška vlada je reparacijski komisiji sporočila, da more dne 15. januarja 1922 zapadlo vsoto v znesku pet milijonov zlatih mark plačati le deloma in da prosi za ostali del, da se ji podaljša rok. IRSKI PARLAMENT. ULSTER. LDU. London, 14. dec. Danes jc bila slavnostna otvoritev novega j parlamentarnega zasedanja. V prestolnem govoru jc izvajal kralj: Iskreno želim, da bi dovedla irska pogodba, katera je zbornici predložena, do konca razdvojenja, ki je vladalo stoletja dolgo med Irsko in Anglijo. Želim, da bi mogla Irska kot svoboden član skupnosti onih narodov, ki tvorijo angleško državo v tej obliki doseči svoje nacionalne ideale. LDU. London, 14. dec. ,.Morning Post“ poroča, da je Ulster končno-veljavno izjavil, da se noče priključiti irski državi. ——iiimmirMi ..^n«wcv«* KuBturni TOstisik« 21. umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu. Jutri ob 11. dopoldne bo slovesna otvoritev 21. umetnostne razstave, ki so se Je udeležili sledeči slikarji: Marčič (kolektivno). Vavpotič, Zupančeva, Žmitek, Dolinar, Šantel,^ Gaspari. ^Vstopnina je 3 dinarje. Za delavce, ki sc izkažejo z izkaznico »Svobode« samo 1 dinar. Ves čas razstave se bo prodajala pri blagajni, kjer se bodo mogli priglaševati tudi naročniki, elitna umetniška revija »Trije labodje«, ki je ravnokar izšla. Ustanovitev glasbene čitalnice v Ljubljani. Orkestralno društvo Glasbene Matice ustanovi glasbeno čitalnico. Priglasilo se je že 100 članov. Predpriprave za ustanovitev čitalnice so končane. Čitalnica bo imela okrog 25 raznih glasbenih revij in časopisov. Napravljen je že proračun. Treba bo še izdelati pravila društva in domeniti se o podrobnostih glede lokala, višine članarine, naročila časopisov oskrbovanja društvene sobe itd. Da bo mogoče čitalnico že s pričetkom novega leta 1922 oživotvoriti, sklicuje načelnik orkestralnega društva ustanovni občni zbor v soboto 17. t. m. ob G. zvečer v veliki dvorani Glasbene Matice. Želeti je, da vsak član plača članarino vsaj polletno naprej, da se morejo časopisi takoj naročiti. France Zbašnik: Pesmi. Uredil in uvod napisal Pavel Karlin. Ljubljana 1921. Založila Tiskovna zadruga S° str. XVII 91. Cena 8 Din., po pošti 50 par več. France Zbašnik, ki je padel za vojne še mlad, je bil eden izmed najbolj nadarjenih učencev Župančiča, Murna, Ketteja in Canl sprotni smeri pa prejšnji nedeljski turistovski vlak z odhodom iz Jesenic ob 21.01 in prihodom v Ljubljano gl. kol. ob 22.54, s priključkom na Jesenicah na dunajski, oziroma monakovski brzovlak. Z istim dnevom izostane na progi Ljubljana drž. kol.—Kranj dosedanji šo-larski vlak, ki' odhaja iz Ljubljane ob 13.48. Za povzdigo mednarodnega prometa bo vozil od 15. t. m. dalje dnevno med Zagrebom in Mo-nakovem direktni voz z oddelki I., i II. in III. razreda preko Karlovca in Jesenic. Ta voz bode odhajal iz Zagreba drž. kol. ob 22.25, iz Ljubljane ob 6.35, iz Jesenic ob 10.10; prihod v Solnograd ob 17.25, in v Mo-nakovo ob 21.35. V nasprotni smeri: odhod iz Monakova ob 9.10, iz Solnograda ob 12.15, prihod na Jesenice ob 19.56, v Ljubljano ob 22.53 in v Zagreb ob 6.35. Odprema direktnega voza med Zagrebom in Jesenicami z osebnimi, med Jesenicami in Monakovom z brzimi vlaki. — Podpis trgovinske pogodbe z Nemčijo. 10. t. m. je bila podpisana trgovinska pogodba med Nemčijo in našo državo. Podpisala sta jo nemški poslanik dr. Keller in predsednik naše komisije za sklepanje trgovinskih pogodb, Miša Popovič. Trgovinske pogodbe med! Italijo in Jugoslavijo. Po poročilih iz Rima, odpotuje prihodnje dni v Belgrad Luciolli, z dodeljenimi mu eksperti za obnovitev trgovinskih pogajanj z Jugoslavijo. ja. Pavel Karlin je sedaj njegove pesmi uredil, jim napisal lep uvod in jih s pesnikovo sliko izdal. Toplo jih priporočamo! Naročajo se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Prešernova ul. nasoroti Glavne pošte. Cika Jova Zmaj, Pisani obtoki. Poslovenil Al. Gradnik, Ljubljana 1921. Založila Tiskovna zadruga. Cena vezani knjigi 7 Din. po pošti 40 p več. Pred letom dni je slovenska deca prvič spoznala nežne pesmi srbskega pesnika Jovana Zmaja, ki so izšle v slov. prevodu v zbirki Kalamandarija. Poleg Župančičevega Cicibana je malo katera zbirka našla toliko odobravanja. Sedaj jc izšla nova zbirka, ki bo slovenski mladini enako dobro došla, zlasti sedaj za božič. Knjiga se naroča pri Tiskovni zadrugi, Ljubljana, Prešernova ul. nasproti Glavne pošte. »Ljubljanske banke v soboto 17. t. m. za stranke ne poslujejo.« — Vpeljava četriega para osebnih vlakov na Gorenjskem in promet direktnih kurznili vozov Zagreb—Monakovo preko Karlovca in Jesenic. V svrho dosege zveze na opoldanski dolenjski in mariborski osebni vlak bode vozil od 15. decembra dalje na progi Ljubljana gl. kol.—Jesenice dnevno redno še četrti par osebnih vlakov z odhodom iz Ljubljane gl. kol ob 15.07 in prihodom na Jesenice ob 17.08. V na- Sloveujgradec. (Katoliški dekan, ki ni krščansk niti socijalen.) V Šmartnu pri Slovcnjgradcu, živi muhast možiček dekan Janez Lenart. Kapico nosi po strani. S palico v roki pase krog doma kure in pure. Z veliko vnemo je nekoč stikal za kurjimi jajci, pa je padel z višave in si zlomil nogo v stopalu in od tedaj mu šepa noga. Iti brihtni gosnodje v škofiji so mu takrat obesili naslov duhovnega svetnika v priznanje. Poglavitna njegova duhovna skrb je, da vsakemu faranu, natveza pravljice, da se mu slabo godi in da živeti ne Zu- s more. Poglejmo, česa pa manjka kar- | rdečemu očku? Hišo ima veliko plana strastno črniti, tako da je bil Vrečko celo v hude kazni obsojen, kar ga je tako potrlo, da je obolel in v nekaj tednih umrl. Ob času volitve je Lenart kar raz leco psoval ljudi za pagane, ker nočejo trobiti v njegov rog. Iz tega razvidi vsak, ki ni glup, da lažejo mnogi veliki duhovni, če trdijo, da »krščansko« in »socijalno« delujejo. Veliko pove ta izgled. Klerikalna »Naša ! moč« pa naj si te vrste prepiše. Sirnišče pri Ptuju. V petek, dne 9. t. m. je odpotovalo 350 ruskih bc-gundev, takozvani korpus donskih kadetov. Značilno pri tej stvari je to, da so se na predvečer odhoda stepli s krimskimi kadeti, kateri so doncem menda nevoščljivi in na nje jezni, ker so premalo — caristični. Intervenciji gospoda predstojnika Mcrljuka se je zahvaliti, da si niso še več čeljusti potolkli, kakor so si jih. Vsekakor jc nasprotje med Krimci in Donci zelo interesantno, ker večkrat jih slišimo, da sc med seboj prepirajo, češ, mi smo to. vi ste ono. Iz vseh opazovanj smo prišli do zaključka, da so Douci res drugače vzgojeni, kot pa Krimci Ti zadnji so caristični do mozga, kar se je izkazalo pretekli teden, ko so imeli »parado«, ter prosiavbali obletnico ustanovitve reda sv. Jur-ja. Da niso pri tej priliki pozabili na imoeratorsko visočanstvo Nikolaja Nikolajeviča, na Wrangla in druge generale, je samoobsebi umevno. Vriitja hura. ni bilo ne konca ne kraja. Imeli so pa pri paradi smolo. Ravno ko so končali s »hura«, se jc v strojami oglasila sirena (bilo ie ravno opoldne) in zdelo se je. da nekdo od daleč vpije — u-u-u-uf-u-u-uf...! Vsekakor slabo znamenie! Miklavžev večer, ki ga je priredila dne 8. t. m. podružnica »Svobode«. jc vspel v vsakem cr/Jrn dobro. Velikih in mal:h je prišlo ob:lno število, da vidiio kaj ihn ie wk1avž prinesel. Po odhodu Miklavža, smo se vsi prijetno zabaval’ do pozne noči, naši malčki pa so po sprejetju da^ov odšli domov odpirat škatlic in zavojčke. dečemu očku? Hišo ima ! kot grad, ki obvladuje vse Šmartno. Dolgi so hlevi razne živine. Donosne njive se stezajo v daljavo kot ob kaki graščini. V obširnih gozdih podira in prodaja lesa letno za 20 000 K. i?ven fare ima velike vinograde. Zaslužek pri vernih ovčicah je tolik, kolikor sam hoče in zahteva. Številne tisočake skriva v hranilnici. V kleti ima sode do-breea vina. V kuhinji peče in kuha mlada zaliubljenka tolstega plemena od Belih vod pri Velenju. Vi vsi, ki ne veste kaj boste jutri jeli in s čim boste oblekli sebe in svoje otroke, poglejte revnega apostola in mu pomagajte! Toda še nekaj! Pred dobrim letom dni je imel stari Lenart finega, zmožnega kaplana g. Jožeta Vrečko.^ Toda Vrečko mu ni bil po volji, že zato ne, ker je moral rediti dva kaplana. Potem pa je bil Vrečko zelo priljubljen ter nepozaben družabnik. Znal je tudi misliti z lastnimi možgani, kar je med klerikalci naglaven greh. Lenart je premišljal, kako bi Vrečka odstranil. Odpovedal mu je hrano. Potem pa se mu je bilo posrečilo, da je bil Vrečko prestavljen k Sv. Benediktu v Slov. gorice proti volji faranov. Kot povsod so ga tudi na novem mestu spoštovali. Vrečko je napravi! naglo župni izpit in zaprosil za faro Šmiklavž pri Slovcnjgradcu nazaj v dekanijo Janeza Lenarta. To je bil pa ogenj v strehi. Lenart je zve-devši za Vrečkov načrt pričel lca- »Na Štefan d1 n« nc bodi zaspan in pridi v veliko dvorano »Mestnega doma«, kjer bode prlrorlilo »c|oven- sko zidarsko in tesarrko dnisivo v Liubliani« svojo borčmeo z. bogatim srečelovom, petjem in plenom. Za neprisiljeno zabavo in dobro kanliico bo preskrbljeno. Svira vojaška godba. k. \L-':L .A ® m $ ^ ->J Ž smm Skatota K j S’— J Plsi&aSjia hrana £3 dolete! £©!© ©!akaij©č® srot?£5¥©.sša rs iatodcu, rek&ri^a* tesiasita Sa os&bfto za m <3» Eftai® tiraafene S®? v ©tsže s!a§>a oseb® vsak© gteresti. SE POVSOD. Tovarna predmetov Juana d. d.. Zkmm Koškotfičsva M. 23. telefon 7*21. 7‘.'orc*!ca*. HCVA GRADIŠKA Zalivala. Podpisani izrekamo tem polom našo srčno zahvalo vsem onim, ki so spremili našega blagega nepozabnega pokojnika Franca Vergel-a k zadnjemu počitku. Posebno se zahvaljujemo pevskemu odseku jeseniškega ..Sokola” za prekrasne žaiosiinke in vsem onim, kateri so nas v tem težkem času tolažili in nam izražali sožalje ter vsem darovalcem lepih vencev. Ljubljana, dne 15. decembra 1921. Naznanjam slavnemu občinstvu, lijVl da sem prevzel in na |'f | novo preuredil znano MM trgovino z ur« mi, zlataBSgaEsa8giE3B Povodom božičnih praznikov in novega leta priporočamo vsakovrstna zelo pripF®wčS® eiaFBl25 osobitno različno SuKn« ©« " nene in iseiiSno bise©* ^e&ška šsfoira na|m©';®2š®5s preprog, žaves, ga^iiur, vohanji* ©slej za p©s3 i 0 itd. ©Stanki barhenta, cefšra itd. po zeE® zftESattEl) eeo H. & E. SK^BIRME, vilriovina maRBtBisturneos Ljubljana, Mestni trg 8. ^ ^^OpGk, Uiai* P o š i j i t e n a r o č n ino!“j kjateij: Ivan inlisiar. Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani, Odgovorni urednik: Maks Žagar*