VOJAŠČ INA
• • Stara re-a je,, đa generali brez vojske malo pomeni jo. Zato ni niS ond n ega,, c e snujejo -razne nažrte, kako bi prišli do vojakov, da bi jim povelje vali-.iz .Clevelanda poročamo o takih zamislih in govoricah, Ne smemo misli ^l.da -so nameni generalov le sebični in da jih žene le oblastlželjnost. Nedvomno je moč-na tudi požrtvovalnost in občutek dolžnosti,da p$ najbolj Ših .močeh branijo' svet pred komunizmom.’ Nedvomno, je ali pa še bo tudi za nj e-mesto v zapadni obrambi,če pride .do najhujšega. Vprašanj enje, kaj bi haj storili pred tem.
V Združenih državah, kamor je šlo mnogo beguncev, 'te vtaknejo v voja ško suknjo,ne da bi čakali, da postaneš državljan. Vedno manj je begun = °ev po- DP•taboriščih, katerim bi vojaščina prijala, ker bi jim v resnici prines-ia izboljšanje položaja. Vedno.bolj se begunci vživljajo v novih deželah in dz beguncev postajajo priseljenci. Pravice do znosnejšega živ "Ljenja jim nihče ne sme .zavidati ali oporekati v imenu namišljenega idea lizma in domobljubja. Tako se krči število mož, ki bi drli pod zastave, kadar bi j ih .-.generali pozvali.
Slovenci nimamo generalov z bolnimi ambicijami.Vendar je vojaški duh 'Ludi pri naa-ponekod še močan,čeprav ne tako kot recimo-pri Srbih.Sloven 'sko četništvo’je čas odnesel, a še se vzdržuje domobranski mit brez ozi= -na•dejstvo,da■so bili domobranci začasna obramba v začasnih razmerah, ■^otem je vedno nekaj mož, ‘ki bi se priključili vojski, ki bi si nadela ^aziv jugoslovanska, ne da bi se vprašali, koliko je zares.jugoslovanska ■Lh ne ■ le srbska .	.
Ne škoduje razmiliti o morebitni.udeležbi v begunski legi ji,čeprav obstoja zaenkrat le v željah nekaterih, ali pri osvnbojevanju, če do te* Sa kdajkoli pride. Na prvi pogled je jasno,' da je *položaj'za Jugo Slovane Popolnoma, drugapen kot n.pr, za Poljake. Odnosi med Titom in Zapadom ni= ®o sovražni in~na Balkanu se pripravlja sporazum, ki bo preko Grčije- in «■Urči j e- nujno, prisl.on j en na Atlanstki pakt . Nihče bi ne želel biti za to Povsko hrano-za prazen nič ali-zato, da obvaruje južne Korejce pred komu ^izmom, a obenem utrdi komunizem druge vrste v svoji domovini.
''' Vojska ni sam^ sebi namen, temveč le kruto skrajno sredstvo za do se So političnih ciljev. Iti in biti ubit je surova stvar In brezciljna,Če ima narod le žrtve in nobene koristi. Poljska izkušnja iz 1.1944 utegne biti silnonpoučna prav za nas. Medtem ko se je poljski Drugi korpus bori 2a osvoboditev Italije, ko so. poljski padalci umirali pri Arenheimu in nemški flaki zbijali poljske letalce, je Poljska šla k vragu, ne da bi poljski vojaki mogli tb preprečiti r Na š:a udeležba pod» orožjem ne sme -Nikdar ‘biti brez pogojev in brez' jasnih ciljev. Vojaški poveljniki so le -Strokovnjaki na svojem ozkem podrbčju, medtem ko -jih mor-aj-o v širokih Vprašanjih voditi odgovorni politiki. Le ti morejo sklepati o končnih ci tjih in pri zaveznikih zastopati svojo državo. Predno bi prostovoljci :vstopali v osvobodilno vojsko, bi morali skrbeti,da je politično vodstvo mestu. To bi bilo tako v korist vsakega posameznika kakor .celote in ^rod'a. Nihč# ne bo mogel priČakovati,.da mu bo kdorkoli sledil in’nosil ^°žq, na prodaj, zato ker je bil pred thičko- leti narodni poslanec ali tak ali "drugačen predsednik. Zaupanje'se je v dolgih letih omajalo. Tudi ^ tem primeru "'bi *£1 ga ; ’ moglo pridobiti le- tako predstavništvo, ki bi kar Ig mogoče za jelo'begunce.
•ilVf
#
Öe Li kdaj vabili jugoslovanske begunce v kakršnokoli posebno armfl do, je treba enodušno in odločno vprašati, za kaj bodo ti vojaki uporat Ijeni, kakšni so zapadni cilji glede naše domovine in kako misli Zapad doseči te cilje.
öe kdaj poči in pride do vojne, bodo mnogi begunci vtaknjeni v vo^ jaške suknje.kot drugi možje, Svoji domovini pa bodo koristili le, če bo ustanovljena posebna enota, na katero se bodo mogli sklicevati odgo* vorni politiki, ko bodo zastopali narodne koristi. Vsako zanašanje na tujce, naivnost ali lahkovernost se bo maščevala nad posamezniki in nad celim narodom.	„
SKUPNI NASPROTNIK
Naj bodo okoliščine novo nastalega Sveta za osvoboditev narodov JV goslavije že .kakršnekoli, dejstvo ostane, da imamo prvič v emigraciji •skupen delovni 'forum, ki ga podpirajo prvaki vseh poglavitnih predvo jni!1 političnih s-trank. Ne more nam biti v ponos, Če je do tega prišlo na r0 hel ali'' močan namig AmerikancevNič bolj ni vredno ponosa, če je pospe šila sporazum špekulacija o napadalne j ši ameriški zunanji politiki. N;0 Amerika, temveč domovina naj bi narekovala skupno delo in ne. moremo še ponašati, Če sami nismo že davno spoznali, skupnega, nasprotnika in skup* ne interese. Zanimivo se je spomniti na podoben pqskus Amerikan.cev v l* '"tli 1950'. Takrat so odnehali, ne da bi uspeli. Razlika je le, da so tedfl' zbirali same prvake strank in iz vse emigracije,. Po presledku treh let ^"•"•je bil .dosežen skromne j ši .uspeh. Morda sc se ..emigranti izučili, da je boljši vrabec v roki kot 'golob na strehi in.da so prekljanja sicer obi* čajen balkanski opravek, a neprimeren.za tujce. Kakorkoli, led je pre* bit in Bog daj zdrave pameti in dobre volje!
12' skromnega začetka se more razviti.lepo skupno delo in lepše /.predstavništvo.
r'/ ' ' Ameriški vzorec more vzbuditi vest med begunci v Evropi. .Ob Tito *
• vem obisku v Londonu se kaže revščina, ki ni znala združiti svojih po # gledov in naporov za osvoboditev Jugoslavije. Angleški katoličani so inhogo bolj zavzemali za nesvobodne Jugoslovane kot njihovi sonarodnjäK1 čeprav so jim le postranska skrb in se v prvi vrsti zanimajo za svojo "ih njihovo Cerkev. Niti molk in topo buljenje* niti razgrajanje in dit* ji izpadi ne bodo ugodno vplivali na javno mnenje. Begunci bi bili lab*
.ko' kaj več kot nemi gledalci, kadar gre za lastne kože in kože njihov# . bratov.
---------4------------------------ Zadnji'meseci so nazorno pokazal
KLIC TRIGLAVA	li,da angleško jev.no mnenje še zd.fi' (
53,Bucks Hill,Chapel End,	naj ni dobro poučene. Pokazali si .
Nuneaton,Warwickshire	tudi, kako more dvigniti vihar in ,
pritisniti na činitelje tisti del
Izhaja 1.in p.ponedelj ek v mesecu. javnosti,ki ne »dobrava titovščin^1
TITO NA VIDEZ POPUŠČA
V jugo slivenski skupščini bodo koncem meseca sprejemali zakon »■ verskih koncesijah, ki bo na papirju izboljšal, položaj verstva. Zakon. c bo med drugim: - zagotavljal svebodno poučevanje verouka v cerkvah; - $ ^ voljeval neomejeno število semenišč, v katera bodo smeli vstopati otr0 r cl-že po končani redni šoli; - obljubljal državno podporo Cerkvam; -d<- 4 voljeval pobiranje denarja v cerkvah in s posebnim dovoljenjem tudi	.
naj> - depuščal poleg civilne tudi cerkveno poroko; » obljubljal jetn1 ^ kom in bolnikom obisk duhovnika,-kadar bi ga želeli. Ne d»voljuje,da b1 ^ Cerkev ustanavljala svoje š»l».	■	•	.j ^
Po dosedanjih skopih poročilih zakon-he uvaja kej. novega.Vsf 1 kakor pa daje lep videz, da podeljuje večjo svobodo. Prav verjetno # ^ ta videz namenjen Zapadu in najbrže kot posledica nedavnega viharja, ^	^
ga je povzročila napived Titovega obiska v Angliji.	r
ZA SKUPNE KORISTI
Šepet o delovnem sporazumu nekaterih zastopnikov slovenskih ,hrvat= skih in srbskih političnih strank v emigraciji, ki bivajo v Združenih dr žavah, je v našem tisku začelo dobivati vidnejšo in določnejšo obliko.Tu kislim tudi na "glasove z one strani oceana",ki so bili omenjeni v uvod= niku zadnje številke Klica Triglava.
Brez visoko zvenečih besedi in brez slavnostnih overtur so se sredi januarja zastopniki dveh slovenskih,ene hrvatske(HSS) ter treh srbskih strank zedinili in osnovali "Svet za osvoboditev narodov Jugoslavije". Ker v njem ni strankarskih voditeljev, zato ni mogoče govoriti o kakšnem "predstavništvu" ali "narodnem","državnem" in morda "zveznem odboru". Po skromnih vesteh sodim, da gre za koordinacijo osvobodilnjih prizadevanj Slovencev,Hrvatov in Srbov (ter Macedoncev), ki bivajo v oeverni Ameriki, ^er je to po osmih letih prvi primer sodelovanja zastopnikov.vseh pogla= vitnih predvojnih strank Jugoslavije, je po tolikih letih trpkih obtože= Vanj in izpadov neumestno preko noči pričakovati čudežev. Tekom dolgih Mesecev bo to novo'zavezništvo močno preizkušano in'gotovo tudi z različ bih strani napadan'1'.Ako bo ta januarski poskus uspel, in če bo zdrava pn met prevladala nad čustvi in enostranostjo, potem ne vidim razloga,da no ti ta newyorški svet postal kasneje zarodek širšega političnega nastopa svobodnih Slovencev,Hrvatov in Srbov ter Macedoncev,.V pomanjkanju vsake deklaracije ali "poruke" tega novega združenja vidim moder znak, da naj ti novi zavezniki v konkretnem osvobodilnenr delu, ( ki je vsled skupnega basprotnika vsem nam isto,) iskali odgovorov na zapletena politična vprn= ŽQnja, ki so jih doslej razdvajala.	(ps)
Odmev v Londonu (Od našega dopisnika)
Tukajšnji begunski politiki v glavnem pozdravljajo ustanovitev newyor §kega osvobodilnega Sveta,kar zaključujem po tem,da je Jugoslovanski na= bodni odbor pismeno pozdravil akcijo in da je dr.Maček v kratkem času po vrnitvi dr.Krnjeviča iz Amerike poslal v Svet štiri hrvatske zastopnike, tznenadila me je le naglica celotne izpel jave-in^ipa okoliščina, da je ak= cija omejena le na Združene države, To daje vzroka različnim ugibanjem: "tako naj bi bil ta^delovni sporazum dosežen na namig nove ameriške admi= histradje,ki da morda ne želi v pogledu Jugoslavije igrati zgolj na Ti= tovo karto,ampak imeti v rezervi tudi še tako skromno garnituro,ki ne bi ^bšiln Jugoslavije. Morda imajo ta predvidevanja nekaj osnove,kajti Svet ni til ustanovljen v okviru delovanja NCPE,ampak povsem ločeno. Tekom ča SQ je politika Ameriškega Narodnega odbora za svobodno Evropo namreč ču= tovito soglašala z uradno politiko zunanjega ministrstva,kar je hil tudi V2rok,da NCPE ni nadaljeval s prizadevanji za sporazum svobodnih Jugoslo vanov in da ni uredil radijskih oddaj "Svobodne Evrope" za Jugoslavijo.
ŠESTDESETLETNICA V PARIZU
Slovenski javni delavec g.Pran Erjavec je 10.februarja dopolnil šost= ttsct let. Mož,ki je iz levega krila prešel na desno, iz jugoslovansko Usmerjenega pisca postal zagovornik samostojne slovenske države nato pa Se spet vrnil v jugoslovanski okvir,da s peresom gradi mostove med južni 1111 Slovani. Zgodovinar, ki je sprevidel, da more le kot politično neve = 2an stvarno obravnavati slovensko politično zgodovino.
Kot novopečeni učitelj je bil še v vojaški suknji,ko se je 1917 pri = tbužil socialfie^kratoma Prepeluhu in Lončarju ter se z njima uprl stran fcinemu centralističnemu programu,kar je privedlo kasneje do njihovega iz ^topa iz stranke, a obenem tudi do njihovega osebnega razhoda. 1921 je \sa trojica sodelovala pri avtonomistični izjavi kulturnih delavcev.Er = Jb.včeva pot skozi socialne ustanove v Ljubljani in Beogradu ga končno Pripelje na desno kril«,ko 1924 prevzame uredništvo "Ilustriranega Slo^ ^enca" (do konca,1932),in v dobi šesto januarske diktature v konfinacijo na Kosovo polj e,kj er je izkoristil čas za študij * komunizma.Do vojne je nata služboval v prosvetni službi(Beograd in Ljubijana),Italijani pa so
(Zaključek na 6.strani)
}
BORILI BI SE RADI
Cleveland 31•januarja.(Od našega dopisnika)
Na poti v Chicago se je te dni mudil v Clevelandu gen,Miodrag Dami= janović, predsednik "Udruženja boraca kralj.jugosl.vojske ’Lraža Mihailo vič’",ki združuje okoli 2000 bivših Četnikov po različnih državah in kofl tinentih. Pripotoval je iz Nemčije, kjer sicer stalno prebiva, stroške njegovega obiska pa bodo nosili člani Udruženja v Sev.Ameriki.
Daši pripisujejo generalovemu trimesečnemu bivanju v Združenih drža vah predvsem željo,da bi osebno spoznal in povezal bivše borce, predvl* devam, da g.Damijanovič ne bo opustil te prilike, da ne bi razgovarjal z različnimi jugoslovanskimi politiki. Baje naj bi razpravljali o stališ ču jugoslovanskih beguncev do ustanovitve begunske Osvobodilne armade,Če bi kdaj do nje le prišlo. Je morda to imel v mislih general, ko je iz jas vil radovednim clevelandskim časnikarjem v hotelu Olmsted, da se "pri = previjamo za bodoče"?
Evropska osvobodilna vojska
V marcu lanskega 'leta je bil tedanjemu poveljniku oboroženih sil severnoatlantskega pakta gen.Eisenhowerju predložen načrt za ustanovitev osvobodilne armade, ki naj bi jo sestavljali begunci iz srednje in vzhod ne Evrope. Tri mesece kasneje je ta načrt branil pred ameriškim Kongre s som g.Armstrong,poslanec iz Missouri ja.Zanj se je zavzel tudi poslanec g.Kersten,ki je že v avgustu 1951 dosegel izglasovanje sto milijonov do* larjev v okviru "Zakona o medsebojni varnosti" za begunce iz srednje in vzhodne Evrope. Po zavzemanju poslanca g.Kerstena naj bi bila ta vsota, ki je še do danes nedotaknjena, uporabljena za ustanovitev begunske vo^k»
General Anders, ki je s sedmimi drugimi bivšimi poveljniki predlo= žil zgornji načrt, predvideva, da bi bilo mogoče zbrati armado 120.000 vo jakov. Od tega naj bi Poljaki prispevali 70.000 mož, Oehi in Slovaki p0 zaenkrat do 20.000 vojakov.
Pomen begunske vojske
Poleg propagandnega pomena,ki bi bil gotovo močan v satelitskih dr* žavah, bi takšna vojska mogla koristiti tudi zavezniškim silam v Nemčiji in Avstriji,ker bi razbremenila njihove lastne vojake. Obenem bi takšna armija služila kot magnet, ki bi brez prestanka vabil vojaške begunce i^ satelitskih vojska in s tem moralno in stvarno slabil sovjetsko napadal* no moč. V slučaju vojne pa bi satelitske vojske zaradi tega predstavlja* le še bolj nezanesljiv element.
Vprašanje Jugoslovanov
Kakorkoli naj se že ocenjuje ta načrt osmih generalov, jasno je,da zavzemamo begunci iz Jugoslavije v obstoječih prilikah in mednarodni sirf tuaciji poseben položaj zlasti v pogledu oboroženih osvobodilnih oddel= kov. Istočasno,ko Anglija in Amerika podpirata Tita in ga s tem^ohranja* ta na oblasti, vendar ne moreta v emigraciji ustanavljati oboroženih e * not,ki naj bi se borila proti jugoslovanskemu rdečemu diktatorju.
To je moral imeti v"mislih general Damijanovič, če so točne govori^ ce, da naj bi po Damijanovičevi zamisli Poljaki in Jugoslovani sestavlja li skupno "legijo",ki bi tako kijub^političnim težkočam omogočila tudi jugoslovanskim prostovoljcem udeležbo v osvobodilni vojski.
Vojska in politika
Kaj porečejo na vse to srbski,hrvatski in slovenski politiki? Daši je njihov vpliv na begunce zaenkrat stvar ugibanja, bi gotovo_takšna vo jaška akcija privabila več prostovoljcev kot pa Če bi se oglasil samo gen.Damijanovič. Vsaj v hrvatskem in slovenskem pogledu je to zelo jasrV
Dober mesec je od tega,ko je Srbski centralni narodni odbor pozdra* vil "idejo o ustanovitvi takšne legije" jugoslovanskih prostovoljcev,tol da je zahteval individualnost srbskih ediijiOjki se ne smejo mešati z ^ dt^ gimi narodnostmi, in pa uporabo teh srbskih vojakov zgolj za .osvobodite Jugoslavije.Obenem je postavil pogoj, da se bistvena vprašanja.rešuje jo sporazumno med zavezniškim vrhovnim poveljstvom, pod katerega bi spadala srbska edinica, ter predstavniki srbske emigracije.	*
GOVORE O TITU
London,10.februarja. Od našega dopisnika.
Le nekajkrat na leto se. pripeti, da izide knjiga,ki je deležna sploš ne pozornosti v časopisih. Založniki knjige TITO SPEAKS (Tito govori) • so si včeraj nedvomno meli roke od zadovoljstva.Knjiga je izšla in skoro vsi dnevniki so ji izkazali pozornost. Vladimir Dedijer,ki ja je napisal,Ti= tov novinarski izvedenec, je živel na Zapadu, se zanima za angleški nogo met in zna zadeti pravo žilico pri pisanju v .angleščini. Potrudil se je .in uspelo mu je napisati za Angleže zanimivo in privlačno knjigo.Ni Tito zanimiv sam po sebi ali zaradi Jugoslavije toliko kot zaradi spora z Moskvo. Pripovedovanje o usodnem razpletu med Moskvo in Beogradom je na Peto. Črni oblaki so se zbirali nad Centralnim komitejem KPJ, ko so se odločali za prelom in grom Titove jeze je treščil na tiste, ki so se ogla sili proti. Opisi razgovorov s Stalinom,ko je še sijala njegova milost, sp zanimivi, Prikazuje ga kot slabo ukročenega medveda, ki cesto zarenn či in sem in tja komu stare glavo. Posebno ugaja opis razgovora med Kar ' del jem in Stalinom, ki je deval v nič carinske unije na splošno in Bene= lux še posebno, češ da je v njem le Belgija in Luxemburg. Kardelj je pri Pomnil, da tudi Nizozemska,saj Be-ne-lux pomeni te tri dežele.Stalin je vzrojil: "če jaz pravim ne, pomeni NE!"
Branje za Angleže
Ti odnosi v višjih komunističnih svetih, intimna opazovanja iz Krem Ija, podoba današnjega velikega sovražnika svobodnega sveta - vse je za Zaped pomembno in privlačno. In temu posvečajo časopisi največ pozorno= sti, mnogi celo v glavnih Člankih. Ostalo prežvečijo in izpljunejo mimo= ■grede. Tito je po njihovem junak, političen in vojaški; domoljub v njem je premagal revolucionar ja' ( g.Hugh Seton-"ratson v MANCHESTER GUARDIANU), ^cda težko bi rekel, da so ocenjevalci knjige Titu naklonjeni. Ne pozab ljaj0>čia je komunist. A iz vsega izide Tito s slavo edinega moža, ki se je uspešno sprl s Stalinom in ostal živ. Knjiga se prične z nekoliko ro Antičnim opisom mladih let, nadaljuje z zgodnjo, komunistično dobo in šo banjem v Moskvi. Že omenjeni MANCHESTER GUARDIAN opozori na lahkoto, s katero preide preko takratnih Čistk, v katerih je bilo pospravljeno tu= ^i tedanje vodstvo KPJ in je Tito postal sekretar. Okrog 100 strani -je Posvečenih vojnim letom in "osvobodilni vojni". Lord Norwich, bivši.kon servativni minister Duff Cooper, se v DAILY MAILU igra z besedo partizan v"Partisan" prvotno pomeni v angleščini "pristaša stranke,skupine itd., Posebno takega, ki kaže nespametno vdanost"): Ker je knjigo pisal "parti san", je pač ne moremo vzeti za zgodovino. Najbolj si privošči Titovce g*Randolph Churchill v DAILY TELEGRAPHU, ki nima prostora,da bi opozoril na vse netočnosti. Med temi je bajka, da imajo komunisti zaslugo za puč marca. Toda tega ne jemlje prehudo, kajti "jugoslovanski komunisti so 2elo zaposleni, da se oduče mnogih naukov", ki-so jih preje prevzeli in Pe moremo pričakovati izboljšanja naenkrat. - Videli bomo., kaj bo povedal £‘Maclean v SUNDAY TIMESU,ki je napovedan za to nedeljo.
Konec knjige je zasoljen z opevanjem titizma in modrovanjem,da bodo 'tudi ostali sateliti in Kitajska preje ali sleje našli pot izpod Sovjet= skega jarma, ker jim sveti lepi zgled Jugoslavije. To modrovanje je slad ka pesem za zapadna ušesa. - Knjiga izide tudi v Italiji.
V obrambi msgr. Stepinca
Angleški katoličani se medtem resno pripravljajo na Titov obisk. (-Pego dela in posvetovanj se vrši v esadju.Pred kratkim so izdali knji = 2ico "Tito in Katoliška Cerkev" na 36 straneh, s kardinalom Stepincem Pe naslovni strani. Kardinal Griffin piše v predgovoru,da "ne bomo neha zahtevati, naj bo v tej nesrečni deželi Cerkvi vrnjena svoboda...Knji 2ico...bodp pozdravili tudi mnogi, ki niso iste vere s kardinalom Ste = Pincem, a so zaskrbljeni zaradi svoboščin,ki jih jamči Listina -Združe = Pih narodov,katero sta tudi podpisali Jugoslavija in ta dežela."
Knjižica po točkah zavrača obtožnico proti msgr.Stepincu,po kateri -j® bil obsojen oktobra 1946. ( 1)Z ustaško-križarskimi tolpami ni imel Pobene zveze. (2)Kolaboracija z okupatorjem in podpiranje Ustašev je bi=
lo tako,da ga je partizanski medvojni radio hvalil zaradi protinacistio= nih pridig in se je Pavelićeva vlada pritoževala v Vatikan nad njegovim "strogim zadržanjem" proti režimu. (3)Prekršoevanja Srbov v katoličane so bila poskus rešitve pred grozotnimi ustaškimi pokol ji pravo slavnih;dr. Stepinac je stal pred izbero, da olajša cerkvena določila ali pa da pre= pusti usodi mnoge žrtve,ki so prosile za sprejem,da si s'tem rešijo živ= Ijenje. (4)Za vojaškega vikarja Ustašev dr.Stepinac ni bil potsvaljen.A tudi vojaki, ki se bore na krivični strani, s6 potrebni dušnih skrbnikov. (5) "Katoliški List",ki je'delal propagando za ustaše,je često napadal tudi nadškofa. (6) Ob koncu vojne je sprejel arhive hrvatskega zunanjega ministrtsva pod pogojem, da jih preda novi oblasti,kar je storil. Vse te točke so podprte z dokazi.
Knjižica nadalje obravnava odnose med Jugoslavijo in Sveto stolico, katera je že pred vojno pazila,da se ne bi reklo, da zastopa italijansko politiko. V nasprotju s prijazno vatikansko politiko je bila italijanska država sovražna do Jugoslavije, je zatirala manjšine in preganjala'sloven ske in hrvatske duhovnike na Primorskem. - V dodatku so besedila nekate*= rih dokumentov, pastirskih pisem in spomenice jugoslovanskih- škofov,ki je bila poslana Titu prvič v lanskem septembru in drugič po- januarskem sestanku med Titom in škofi.
Dobro je videti v katoliški brošuri vpleteno obsodbo ustaških grozo dejstev in italijanskega nasilja. Spet opazimo, da nasprotovanje Titove^ mu obisku ni izraz sovraštva do Jugoslavij e,temveč naklonjenosti do nje= nih narodov.
SREP-KOMUNIZEM
Ni se čuditi,če se zaleti proustaški HRVAT,glasilo Hrvatov v Vel.Britaniji, in orzagrebškem komunističnem kongresu zapiše,da je "od Tita pa vse ostalo bilo v duhu srbo-komunističnega razpoloženja" ter da je bil podan "jasen in neizpodbiten dokaz,da je .tov.Tito s tisto neznatno skupi nico hrvatskih izrodkov navadna igračka v rokah srbskih komunistov".
Presenetilo pa je pisanje sicer resne SLOVENIJE, glasila slovenske ka= toliške skupnosti,da je pobegnil v Trst Kemal Hasanov,poveljnik jugosl. obmejne straže na meji proti Italiji. Ali ne bi mogel kak demokratično usmerjeni Macedonec ali pa Srbijanec podobno oponesti SLOVENIJI (in Slos vencem?), kot je to storilo slovensko katoliško glasilo s komentar jem: "1=* me, ki je običajno v-Bosni in v nekaterih predelih Stare Srbij e,pove,kdo zapira Slovencem pot v 'svobodo"?' Težko je vsevprek valiti krivdo na mu=* slimanske graničarje na laško-jugoslovanski meji kot tudi na slovenske obmejne stražnike na jugoslovansko-’grški meji. Enim kot drugim pomeni us* por vsaj veliko tveganje, 'prepričani pa smo,da ti in oni ne ljubijo komu nizma,. Novoletni pozdravi slovenskih vojakov iz Bitolja ▼.POROČEVALCU n. pr.še ne pomenijo, da so ti Slovenci odurni komunisti.
(Šestdesetletnica)
ga kaj hitro poslali v internacijo, k j er je bil osvobojen od Angležev .Na=f to je do 1947.bil v Rimu,potem pa v Franciji kot poljski delavec.Zdaj ži vi v pariškem predmestju pod gostoljubno streho očetov frančiškanov.•
Erjavčevo publicistično delo se začenja z uredništvom "Naših zapiskov! ki jih je izdajal s Prepeluhom in Lončarjem.Od zamišljene zbirke -40 zvezkov "Slovenskih pesnikov in pisateljev",ki jo je urejal s Pavlom Flere= tom za študirajočo mladino,je izšlo le 8 knjig. Iz člankov o Slovencih, _ ki jih je pisal v Beogradu za Srbe, je nastala 1923 knjiga "Slovenci",.kije predelana in dopolnjena izšla 1940 kot "Slovenija in Slovenci".Urejal je revijo "Socialna misel".Na pobudo dežel.glavarja Sukljeta in Ivana Pf-jatelja se je lotil slovenske politične zgodovine ter objavil "Pregled socialističnega gibanja med Slovenci" ter za 30-letnico Prosvetne zveze napisal "Zgodovino katoliškega gibanja na Slovenskem".Pripravil.j e dve študiji o kmečkem vprašanju pri nas, objavil "Komunizem in komunistična Rusija" kot plod konfinacije na Kosovem.1945 je začel preučevati sloven55 sko komunistično revolucijo, vendar pa je zašel v enostranost, ociv-idno pod vplivom okolja(bil je podpredsednik Akcijskega odbora za slov.državo^ Zgrešeni članki v "Obzoru" so ga vsekakor izučili in poslali na pot.ne-" odvisnega javnega delavca, zgodovinar ja, ki le kot tak. v Človeško mož.ni ri more stvarno obdelati slovensko politično zgodovino,kateri se je z ^ posvetil.Razpravi v "Slovenski besedi" in "Glasu kanadskih Srbov" spadata v to njegovo zamisel.
KLIC TRIGLAVA
Str. 7.
, štev.111.
J na v n o
Strašilo: G.urednik! Menda se ne motim, oe smatram za gtrašilo v Stra sburgu ne profesorja, ampak študen te, oziroma sovraštvo in omejenost £i_so jo pokazali. V Črevah se 'obi čajno nahaja blato in le izjemoma klobase. Črevasti stavek,ki sta .ga Študenta sestavila za zaključek svojega pisanja,ni izjema, temveč je poln prvega.	L.M..
^•urednik! Kazalo bi vprašati g.P. Jezo,glavnega urednika samosloven= ske "Stvarnosti in svobode"., kateri vrag ga je premotil, da je sprejel v uredniški odbor "nekoč Slovenca" Boruta Žerjava. Pa se menda ja ni g*kerjav vtihotapil v vel e sl o vensko "Stvarnost" zato,da bi ji izpodje* Jel osnovo in počasi zbornik prepe Bjal v srbske vode? Dosedanje šte= vilke revije in zbornika vsaj niso Pokazale,da bi g-Žerjav uspel...Si per pa pomilujem g.Jezo,da mora žerjavove članke za natis prevaja= "t'i v slovenščino iz srbskega jezi= ka, "ki ga edinega, sploh še govori"
J.S.
G«urednik! Ali mora res povsod za= vist zagreniti uspeh Slovencu,ki Joseže položaj,kot profesor v Stra sburgu,ki bi nam vsem lahko bil v Ponos? Zakaj običajne tožbe,da se Slovenci težko uveljavimo? Bil sem Po mnogih kampih in čeprav je bilo *alo Slovencev, sem jih pogosto na šel na vodilnih položaj ih.Dosegli so jih le po lastnih zaslugah in ae priprošnjah drugih.Slabo služijo jo slovenski zavesti tisti, ki aas devljejo v nič s stalnim joka= ^jem. Slovenski študenti naj misli jo,da po njih sodijo Slovence in Ge jim po študiju ostane preveč ča sa, naj si ga preganjajo s častnej širni opravki kot je obrekovanje.
L, J.
Stvarno st: G.urednik! Da z g.7.D. ne bova zašla na stranpot,bi ge ^d Ponovno vrnil na osrednjo točko,Ki Sem jo poudaril v pismu Ki.1 107.Tc-Ja nanjo mi g.V.P.ni odgovoril.Ta je bila: pomanjkanje vladinega pro grama,ki bi moral ugotoviti cilj ■ rijene politike. - Ko so se odločil rj-i dogodki bližali naši domovini, so se plačani ministri v Londonu a Ji Kairu natezali okoli besedila vladine resolucij e,programa.'Zedi=
mnenj e
nili se niso niti tedaj, ko jih je britanska vlada pozvala,da izrazi= jo jugoslovanske vojne cilje.Na ton je ena od vlad tudi padla. - Pouda rim,da sem to vladno resolucijo o= menil samo v zvezi z "izgubljeno bitko na političnem polju". V tem pogledu^so bili komunisti v odlo= čilnem Času pred nami in to je se= Boj povleklo vse tiste posledice, ki so kasneje privedle do politič= nega zloma, ki je v mednarodnem po= gledu bil odločilen.
Meni tak zgoraj omenjeni prodam vlade ni poznan. Vesel pa bom in preklical bom svoje zaključke, če ga morda g.V.P.kje odkrije.	Š.
Ministri: G.urednik! Ob pismu g.VP "El se Vam laska, da ste izjema v e= migranteki žurnalistiki,so se mi "plačani ministri" skoraj zasmili= li,če res nimajo prilike za obram= bo. Pomislil sem in glej: vedno je na razpolago dr,Kreku recimo "Slo= venija", dr.Krnjevidu "Hrvatski glas", g.Jovanoviču "Poruka".Celo zloglasni g,Cvetkovič najde čas in denar,da izdaja pamflete. Podobno bi mogli pokazati možnost izražanja najbrže vsem glavačem. Toda sploš= no razširjeno in zsgovarjano je mnenje,da še ni čas govoriti,da je sploh bolje molčati in končno,da javnost sploh nima pravice vedeti ' o političnih dogajanj ih.To,kot bo vsem jasno, je prav nasprotno smi= slu demokracije , a bojim se, da med politiki prevladuje.	Ž.M.
Pa se dajmo: G.urednik! G.Levec v Razgledih premalo pomisli na res = nične prilike ha Tržaškem.!judj e so za vsakdanji kruh odvisni od i-talijanskih delodajalcev.Naveliča= li so se poslušati politike,ki se jim ni bati, da bodo prišli na o= blast in se-zato z javnim živi je = njem ne bavijo resno? temveč za -previjajo čas Z medsebojnimi razpr tijami. Majhne razmere,če hočete. -Toda majhni so ljudje - ne tisti, ki garajo po poljih in trmasto o= stanejo Slovenci, temveč tisti, ki bi naj vodili,pa zapadajo vsaj miselno pod laški vpliv.Iz tega izha ja, kar ste krstili za makaronarstvo. Mnogo krivde je na kom.režimu doma ki odbija svobodoljubne ljudi.Mno= go pa jo je tudi na Slovencih po svetu,ki se malo zmenijo za brate pod Italijo in na J'ržaškem.	V.K.
• J
Str.8.
KLIC TRISLAVA
I
Štev.lbj
—i—^
NIČ SE NI SPREMENILO
■" ■"	" ' ■	—.. ■■■■■	.i»..i ..i	...
Motil se je, kdor je ob spremembi vrhovne oblasti v Jugoslaviji pri čakoval kakšnih posebnih ali bistvenih izprememb. Stvarno je ostalo vse pri starem. Izmenjali so se nazivi, nekoliko drugače porazdelile tehnlČ ne kompetence, to je vse. Bistvo, da je vsak količkaj odločilen položaj v rokah komunista, je ostalo. Enako, da so -na krmilu države isti ljudje kot so bili pred ustavno reorganizacijo.
Če so v Beogradu imeli pred 1948.letom zvezna ministrstva za posa* mezne panoge in če so jih kasneje preimenovali v svete, so zdaj v Zvezdi nem izvršilnem svetu ustanovili komisije in odbore,poleg državnih tajni5 tev kot najvišjih uradov. Tako je n.pr. bil prej Boris Kidrič predsed s nik gospodarskega sveta zvezne vlade, zdaj pa je postal predsednik od» ra za gospodarstvo v zveznem izvršnem svetu. Ali: Vlajko Begovič je bil prej "direktor glavne uprave za plan zvezne vlade", zdaj pa je "direkte; zveznega zavoda za gospodarsko planiranje". Bivši pomočniki zunanjega nistra (Kardelja) Aleš Bebler,Veljko Mičunovič in Bogdan Crnobrnja so zdaj postali podsekretarji v državnem sekretariatu za zunanj e zadeve.I* sta pesem je v ostalih resorih.
Podobno se godi in se bo godilo po šestih republikha. Miha Marinko je že bil izbran za predsednika Izvršnega sveta ljudske rep.Sloveni je, kar odgovarja prejšnjemu predsedniku vlade. Enako Ljuro Pucar v Bosni. Prejšnja podpredsednika slovenske vlade Ivan Maček in Marijan Brecelj sta zdaj podpredsednika Marinkovega izvršnega sveta. PaČ pa so bili za štiri državne tajnike v Sloveniji imenovani: Niko Šilih( notranje zadeve Rihard Knez(pravosodj e), Janez Vipotnik(gospodarstvo) in Danilo Dolgan (proračun in državna uprava).
Namesto Koče Popoviča,novega državnega tajnika za zunanje zadeve, je bil postavljen za načelnika generalštaba gen.polk.Peko Dapčevič
LJUBLJANSKA POŠTA
Zaradi izključitve iz Kominfor me, so Čehi odpovedali dobavo po= trebnih telekomunikacijskih naprav Jugoslaviji, s katerimi so namera vali opremiti osrednje poštno po= slopje v Ljubljani.
Tako so bila dela na tej zgrad bi po pol drugo letni prekinitvijo končana šele sredi januar jafzaČe= li pa s'o z njimi avgusta 1947 .Naprave sta dobavili tvrdka Siemens iz Dunaja in Standard iz Londona.
Palača telekomunikacij stoji poleg Vzajemne zavarovalnice ob bivši Masarykovi cesti,zdaj Trgu OP na eni strani,na drugi pa me= ji na Pražakovo ulico. Med novo zgradbo in zavarovalnico pa teče podaljšana Cigaletova ulica,kamer je tudi obrnjeno glavno pročelje.
Ta stavba tehnične telegrafske telefonske službe pa je le del bo dočega poštnega središča,ker name ravajo nasproti zgraditi še palačo za poštno direkcijo z dvoranami za pisemsko, denarno in paketno službo. Palača telekomunikacij i= ma dva trakta,enega štiri in dru= gega šestnadstropnega.
RADAR
Na ljubljanski Tehnični visoki šoli so izdelali prvo doma narejö no radarsko napravo,ki ugotavlja okvare na električnih daljnovodih':
Naprava deluje po načelu električnih impulzov,ki jih pošiljajo po daljnovodih,na katerih se od mesta okvare ponovno odbijajo in I vračajo nazaj k napravi.Ko s pose; bno napravo ugoteve čas med odhodom in vrnitvijo impulza,lahko to čno ugntove oddaljenost okvare ne daljnovodu.
BOMBA V GORICI
V noči med l.in 2.februarjem sl je razpočila bomba pred vrati>šoP skega poslopja v Gorici,kjer so I nastanjene slovenske šole. Polici ja je prišla -.kljub mečnemu pokh - šele zjutraj na mesto dogodka. Tržaški "Glornale" sumniči,da sc bombo nastavili in zažgali Slovel pi.Izid preiskave še ni znan.
Narcčniha za Klic Triglava: letno 24/-,četrtletne 6/-