Cena 2 Din Upravrustvo. LjuDljana, Knafljeva 6 — Telefon Stev. 3122, 3123, 8124, SI25, 3126. Inserauu oddelek: LJubljana, Šelen-curgova ul. — Tel. 3492 ln 3392 Podružnica Maribor: Grajski trg 8t ?. — Telefon 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. Telefon št 190. Računi pn pošt. Cek zavodih: Ljubljana št 17.749. Ishaja vsak dan razen ponedeljka. Karočnlna znaša mesečno 25 din. Za Inozemstvo 40 din. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 8123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg Stev. 7, telefon št. 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon štev. 65. Rokopisi se ne vračajo. Ob protitnber- knlmnem tednu Ali na'j v dneh. ki na najstrašnejši način ugonabljajo stotisoče človeških življenj, kakor da so brez vrednosti, cenimo ljudsko zdravje, zdravje in življenje posameznika? Ali nimamo občutka. da ie ta skrb nesodobna, da je naša težnja po krepkem telesnem zdravju skoraj otročja? Toda gorje nam, ako bi danes v nas usahnila volja do življenja in zdravja! Takrat, ko je sila najhujša, mora biti naša volja do življenja najmočnejša. Dvom v vrednost naših telesnih udarnih sil. v moč našega telesnega in duševnega zdravja, bi bil zločinska misel, od nekod v naše vrste vtihotapljena in napolnjena s strupom ki naj naša napeta orsa ukloni in naše pesti omrtviči. Tisti, ki bi danes z malodušjem ali morda celo s ciničnim prezirom naših zdravstvenih potreb skušal ohladiti naša vroča prizadevanja za ohranitev in utrditev zdravja vsakega posameznika med nami. bi bil izdajalec naših koristi v času. ko so stiske najtežje. Kakor nikdar prej, nam je sedaj potreben protituberkulozni teden, da v njem izmerimo svojo notranjo moralno vrednost, da odkrijemo in javno pokažemo svoj smisel za pomoč bližnjemu kadar je v sili. Ta teden mora biti generalna preizkušnja za nas vse. če smo sposobni, da se odzovemo klicu no duhovni, notranji moralni mobilizaciji naših narodnih vrednot. Pokazati moramo če smo s svojimi srci pripravljeni, da branimo svoj skupni dom Naša borba za skupni dom bo le takrat vztrajna, silovita in strašna, ki ne oozna zloma, ako znamo dokazati, da smo med seboj najtesneje povezani. polni medsebojne vdanosti in napolnjeni z žarki čiste ljubezni do bliž-niesa V dneh ki so posvečeni mislim na m še i etične sorojake. mora priti do izraza naša pripravljenost, da se žrtvujemo za življenje bližniega. za ?;vlienie in srečo bodočih rodov. Brez take pripravljenosti vojak ni nič vre-den Po darovih, ki se bodo stekali za namene slovenskega nrot:'et;"nega skrbstva. bomo pokazali svojo narodno zavest. svoje moralne in etične vrline, svojo borbenost svojo usposobljenost za ustvarjanje. Protituberkulozni teden je prilika, da pokažemo kako utrjujemo svoje obrambne postojanke, ki so brez trdnjav zdravja brez vrednosti. Stvarnost morajo postati besede, da hočemo imeli zdrav in krepak narod. Ali je potrebno, da govorimo o je-tiki o njenem škodljivem nočetju v našem gospodarskem in kulturnem življenju? Ali je treba pojasnjevati, kaj to pomeni, da ie jetika socialna, ljudska bolezen? Ali je treba kazati na runanji svet in ponavljati, kaj zdravi n previdni narodi žrtvujejo za zatiranje te strašne bolezni, ki med boleznini najbolj razjeda udarno moč naro-3a? Vse to ni potrebno, saj je vsem iasno. da je zlasti za mali narod Slovencev problem jetike važna narodno->brambna stvar. Protituberkulozni teden, ki pričenja ianes, organizira Protituberkulozna sveža, osrednja organizacija slovenskega zasebnega protijetičnega skrbstva, ra organizacija praznuje letos tudi desetletnico svojega obstoja in delovanja. V teku enega desetletja se ie protije-:ična borba v Sloveniji organizirala 10 največjih popolnosti. Na uspehe rmemo biti vsi ponosni. Mreža proti-etičnih postojank je gosta, ustvarjeni 'o finančni pogoji za uspešna uveljav-janja zlasti protituberkuloznih dispan-:eriev. ki zahtevajo letni proračun nad '00.000 din. Posluje 21 polnovrednih I;rez bolniške postelje — to ie geslo etošnieea tedna V tem geslu ie izra-:en program za delo v bodočem deset-etiu Zveza ne bo gradila postelj, sa-latoriiev in bolnišnic, gradil jih bo I oven sk j narod- zveza hoče s tem ge-lom le ohraniti to dolžnost naroda redno svežo. Protituberkulozni +eden >a mora dati osnovne temelje za več-i sklad za zdravlienie ietičnih Tu mislimo nr. ubose in zapuščene kmete n delavce na obubožane trgovce in •br+nike posebno oa so nam pri srcu |ii=ki ;n učenci vseh 5ol in strok. Trdnjavo našega liudskega zdravja moramo letos usposobiti za najvztraj- *« Naiveiia bitka vseh časov 99 Nemci skušalo z vsemi močmi razširiti jvoi vdor v Franciio — Glavno besedo imajo na obeh straneh tanki in letala — V Belgiii so Nemci prišli v Anvers Zavezniške divizije so se v petek popoldne in v noči umaknile iz dosedanje svoje obrambne črte Anvers — Louvaine — reka Dyle — reka Sam-bre verjetno na novo linijo, ki bo tekla od Genta vzdolž bregov reke Schel-de na francosko-belgijsko mejo. Po zavezniških in nemških poročilih se da sklepati, da je bil ta umik regularen, zavezniška poročila poudarjajo njegov strateški značaj s ciljem, da si zago-tove ugodnejšo zvezo z zavezniškimi divizijami, ki operirajo na severni francoski meji. Izpraznjeno ozemlje zasedajo postopoma nemške čete, ki so v petek vkorakale v Bruselj, včeraj pa tudi v Anvers. Ali so vse anverske utrdbe zavzete. ali pa se nekatere še drže kakor posamezne utrdbe v Namurju in Lie-geu še ni jasno. Do večjih spopadov na belgijskem bojišču v toku včerajšnjega dne ni prišlo, najbrž zaradi tega ne, ker morajo Nemci najprej popraviti od umikajočih se zaveznikov porušene prometne zveze. Združene francoske, angleške in nizozemske čete, ki so se držale na otokih Zeelanda pred izlivom Meuse in Rena, so se pričele vkrcavati na angleške ladje in zapuščati to ozemlje. Nemci so dobili otoka Walcheren in Beveland. Na Walcherenu je bila nizozemska vojna luka Vlisingen. katero so zavezniki pri umiku porušili. Težišče glavnih operacij je bilo tudi danes na ozemlju, ki so ga zavzele nemške oklopne divizije med reko Sam-bro, mestoma Rethelom in Sedanom. Nemci poročajo o napredovanju v okolici kraja Hirson in Vervins. Glavni spopadi so bili vsekakor v okolici Hir-sona, kjer poskušajo Nemci razširiti svoje pozicije proti severu. Iz dosedanjih poročil rezultat še ni razviden. Vse francoske operacije streme za tem. da bi lokalizirale nemški vdor in onemogočile nadaljnje nemško napredovanje v tej smeri. Naloga, pred katero je postavljeno francosko vojno vodstvo, je po priznanju samih Francozov slej ko prej j ako težka in položaj še ni ustaljen. Način današnjega vojskovanja je bistveno različen od onega v svetovni vojni. To so Nemci dokazali že o priliki svojih operacij proti poljski vojski. Čudno je le, da zavezniki niso pravočasno prilagodili svoje strategije temu novemu načinu vojskovanja. Jedro današnje bliskovite vojne leži v tem, da se z bombniki razrahlja nasprotnikov odpor in obrambni sistem ter s tem pripravi pot za napredovanje oklopnih in motoriziranih edinic, za katerimi nastopa šele pehota, ki samo zaseda, ne pa osvaja nasprotnikov teren. Za časa svetovne vojne je igrala vlogo dan; šnjih bombnikov artilerija, vlogo današnjih oklopnih in motoriziranih napadalnih kolon pa pehota. ©msiCci vernim poročila Zavzemanje otokov nizozemske province Zeeland — Zavzetje Anvers a — Boji prš Maubegeu in Sedanu — Bombardiranje Hamburga in Bremena Berlin, 18. maja. br. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je opoldne objavilo naslednje vojno poročilo: Na Nizozemskem se čiščenje zeelandskih otokov naglo nadaljuje. Samo vzhodno od Vlissingena na otoku Walcherenu je bilo včeraj še nekaj spopadov. Nizozemski poveljnik je sedaj že ponudil kapitulacijo. Na otokih Schouwenu in Južnem Bevelan-du je bilo ujetih nad 2.000 Nizozemcev in Francozov. Nemška vojska se je polastila dela nizozemske vojne mornarice, kolikor je je bilo zasidrane v nizozemskih lukah. Prav tako so tudi že nizozemske obalne baterije v nemških rokah. V severni Belgiji je uspelo na dveh krajih predreti zunanji obroč trdnjave Anvers (Antvverpen). Kakor je bilo že včeraj objavljeno v posebnem poročilu, sta bila po hudih borbah zavzeta Malines in Louvain, Bruselj pa ie bruseljski župan brez boja predal našim že v mesto knra-kajočim četam. Nemške čete zasledujejo sovražnika, ki se umika z linije na Dyleu. Južno od Maubeugea so nemški oklopni oddelki predrli francoske obrambne utrdbe in razbili dve sovražni diviziii ter zasledovali umikajočega se sovražnika preko tror-nje Sambre proti jnsru na gornjo Oiseo. Pešadijske divizije slede v n.nnrlih pohodih oklopnim oddelUom. Uietih je bilo mnogo francoskih vojakov in tudi mnogo vojnega materijala je bilo zanlenieneea. Južno od Sedana so nemške čete v sr«f>r1 proti iugu zavzele nekaj novega ozemlja. Zračni feofi Letalske sile so v glavnem napadale zveze sovražnika z zaledjem in posebno ceste v Belgiji in Franciji, po katerih so se umikale velike kolone sovražne vojske. Pod učinkom teh napadov se je sovražnik na raznih točkah razbežal. Ob priliki obsežne izvidniške akcije vzdolž nizozemske in belgijske obale je uspelo potopiti neki sovražni rušilee. Sovražnik je v teku včerajšnjega dne izsrubil 108 letal. Od teh je bilo 53 sestreljenih v letalskih spopadih. 11 jih je sestrelilo protiletalsko topništvo, ostala na so bila uničena na vzletiščih raznih letališč 26 nemških letal se ni vrnilo na svoja oporišča. Sovražne letalske formacije so napadle posamezna mesta vzdolž severno zapadne nemške obale, posebno Hamburg In Bremen, ter kraje v zapadni Nemčiji. Kakor v vseh primerih, so bili, če se izvzame neka vojašnica, napadeni izključno nevojaSki objekti in še ti brez vsakega sistema. Glede na konsekvence, ki se morajo iz tega izvajati, vrhovno poveljstvo nemške vojske to še prav posebej izrecno ugotavlja. Edinice nemške vojne mornarice so pred južno-afriškimi lukami, ki služijo sovražnim pomorskim vojnim silam za oporišča, položile minska polja. Anvers v nemških rokah Berlin, 18. rnaja. AA- (DNB). Vrhovno poveljstvo sporoča: Z naglim napadom 8o bile zavzete utrdbe pri Anversn. Nemške čete so vkorakale v središče mesta. Nemška vojna zastava se vije na občinski palači v Anversu. Pet točk nemške Berlin, 18. maja. A A. (DNB). Nemški vojni strokovnjaki takole označujejo rezultate nemške ofenzive na zapadu od 10. maja dalje: 1) Luksemburg so nemške oborožene sile zasedle v enem dnevu. 2) Nizozemska je bila navzlic žilavemu odporu prisiljena v petih dneh h kapitulaciji. 3) Belgijske obmejne utrdbe so bile zavzete v petih dneh ter je s tem bil omogočen predor na glavnem belgijsko-franco-skem bojišču na reki Dyle. 4) V Franciji je konec tedna prebito nadaljevanje francoske Maglnotove črte na močno utrjeni Meusi. Sovražnik se umika ter ga naše čete preganjajo. 5) Naše letalske sile so uničile veliko število sovražnih letal ter nasprotnikovih letal-'xč. Nemške letalske sile so poškodovale razen tega sovražnikove prometne zveze ter razpršile konvoje in zbiranja čet. Vojna je prenesena neposredno pred vrata Anglije. Sovražne pomorske sile. posebno angleške, so pretrpele istotako težke udarce. oročila Južno od Maubeugea se bife največja bitka vseh časov Ob Maginotovl liniji še vedno mir Pariz, 18. maja. AA. (Havas) Z razvojem svojih operacij poskušajo sedaj Nemci izvesti napore, ki jih smatrajo za odločilne. Po svoji taktiki poskušajo Nemci narediti nov prodor z ogromnim udarcem. Zares so vrgli v prve linije 2500 do 3090 tankov, ki napadajo v strnjenih vrstah, da bi prerezali fronto v krajih južno od Sambre. Ves včerajšnji dan so Nemci napadali v neprestano sledečih si zaletih in sicer v dveh smereh: pri Hirsonu proti gornjemu toku Sambre in pri Vervinsu proti gornjemu teku reke Oise. Pri Virso-nu je pritisk nemških motoriziranih od- nejšo obrambo na vse strani, od koder preti nevarnost. Kdor daruje za narod, pokaže, da gre z narodom! — Dr. J. B. delkov zabeležil samo slabše napredovanje. Na nekaterih točkah so francoske Čete, ki so se navadile na tanke, prešle v protinapad ter dosegle krajevne uspehe. Pri Vervinsu pa so v ravnini, ki je lahno nagubana, Nemci bolj odločno poskušali ter so hudo napadli, vendar pa borbe še niso končane. Nemški tanki so zabeležili lahko napredovanje, vendar pa so naleteli na odpor francoskih tankov. Francoska ojačenja stalno prihajajo. Francosko topništvo, ki je številčno nadmočno nemškemu, napada ponekod nemške kolone čisto od blizu. Te kolone so bile decimirane tudi od letal. Francoska in britanska letala se zbirajo v velikih množicah med triko-tom Sedan—Rethel—Vervins. Letala so včeraj in ponoči zmetala na tisoče ton bomb in izstrelila na milijone krogel iz strojnic na vse prehode, ceste steze, križišča in železniške proge t tej pokrajini. Nemške oklopne enote so napadale v kolonah na cestah, včasih pa so se razvile ▼ napad in sicer v zaporednih valovih. Lovska letala pa so napadala nemške bombnike, ne da bi se ozirala na moč sovražnika. Zjutraj se je začela največja bitka vseh časov. Medtem ko izvajajo Nemci nov pritisk na srednji del zavezniškega bojišča, pa prav tako naskakujejo tudi drugod, vendar pa ne tako močno. Napadi na Sedan se nadaljujejo. Vsi napadi so bili po težkih borbah odbiti. Prav podobno se je zgodilo tudi z vsemi takimi poskusi proti utrjenim postojankam v Montmedyju, ki je zaključna točka Maginotove linije vzhodno od Sedana. Postranska bojišča Od Montmedj ja pa do Švice, to je vzdolž vse Maginotove črte ni nič posebnega. Na severu Belgije pa do ustja Sambre so zavezniške čete izve/'Je velik strategični premik. Predsnočnjlm in čez dan so belgijsko-angleške čete zavzele postojanke na Dylu vzhodno od Bruslja in odbile na več točkah hude nemške napade. To so bili samo krajevni dogodki, ki so se pa taktično končali v korist zaveznikov, šele ko so zavezniki sami zapustili linijo Dyle so mogli Nemci zavzeti Louvain in Malines in prodreti v notranjost Bruslja, ki je popolnoma izpraznjen. Zavezniška črta se je potegnila zapadno od Bruslja. Pomaknitev se je izvedla brez sodelovanja Nemcev in v skladu s splošnim strateškim načrtom zavezniške armade, ki je absoluten gospodar svojih odločb. Uradno vojno poročilo Pariz, 18. maja. AA. (Havas). Uradno sporočile od 18. maja se glasi: Na Francoskem se borba Se naprej živo bije v pokrajini, ki je bila označena že v snočnjerr sporočilu. V Belgiji so zavezniške čete upoštevajoč splošen položaj, izvedle umik ter so odšle na zahod od Bruslja. Ponoč je letalstvo izvedlo hud bombni napad n? kolone, na cestah tn točkah, koder sovražnik mora korakati. Belgijsko vojno poročilo Ostende, 18. maja. s. (Reuter). Današnje belgijsko vojno poročilo pravi: Belgijska vojska je zadržala na več točkah napade, ki jih je poskusil sovražnik V provinci Anvers so belgijske čete odbile nemški napad ln prizadejale sovražniku hu-he izgube. General Weygand v Parizu Pariz, 18. maja. Danes je prispel v Pariz general Weygand, vrhovni poveljnik francoskih oboroženih sil na Bližnjem vzhodu. Francoski ukrepi ob švicarski meji Basel. 18. maja b (Exchange Telegraph) francosko topništvo je preteklo noč raz strelilo železniško progo med Baslom in francosko postajo St. Louis. Namen raz- strelitve je, preprečiti možnost nemškega napada na francoske postojanke preko švicarskega ozemlja Dnevno povelje admirala Darlana Pariz, 18. maja. AA. (Havas) Vrhovni poveljnik francoske pomorske sile admiral Darlan je izdal sledeče dnevno povelje: »Admirali, oficirji, podoficirji in mornarji. Več ko osem mescev se borite, odločno, hrabro in uspešno. Od tropskega morja pa do Severnega oceana podajate dokaze najvišje mornariške in bojne sposobnosti. Izražam vam svojo zahvalo. V trenutku, ko stopa vojna v novo, odločilno obdobje, lahko računam na vas, da bo francoska mornarica zvesta svojim starim izročilom hrabrosti in patriotizma in da bo v sodelovanju z britansko mornarico zajamčila uspeh naše vojske na morju ter da bo v sodelovanju z zavezniško vojsko pripeljala do zmage našo stvar, ki je tudi stvar civilizacije. Živela Francija!« Zavarovanje zaledja Pariz, 18. maja. AA. (Havas) Danes je bil objavljen zakon, s katerim se ustanavljajo straže v zaledju. Njih dolžnost bo varovati ozadje. Službo bodo vršili vsi rezervisti ali obvezniki, ki so na dopustu, v krajih njihovega prebivališča. Vsak Francoz, ki ni bil rekrutiran in ki ima najmanj 16 let, bo lahko prevzel to službo na kraju svojega bivališča. Služba bo trajala ves čas sovražnosti. Boj besni dalje Pariz, 18. maja. s (Reuter). Nocojšnje irancosko vojno poročilo pravi: »Borbe so se danes nadaljevale ves dan z enako srditostjo. Glavne napade je podvzel sovražnik v smeri na Guise in Landresies, kjer je ob velikih izgubah z močnimi silami Uluis«. Smrtna obsodba treh Poljakov Berlin, 18. maja. AA. (DNB). Izredno sodišče v Poznanju je sodilo skupino Poljakov, ki so bili obtoženi umorov in drugih nasilj izvršenih na Poljskem. GLa\ni obtoženec Novički in dva njegova soudeleženca so billi obsojeni na smrt Kongres rezervnih oficirjev o&goden Beograd, 18. maja. p. V smislu najnovejše naredbe notranjega ministra glede začasne prepovedi zborovanj in shodov, je predsedstvo udruženja rezeivnih oficirjev in bojevnikov objavilo, da je kongres, ki je bil napovedan za jutri, od goden za nedoločen čas. Postani in ostani član Vodnikove družbe! Zemunska vremenska napoved: Razvedrilo se bo v severozapadnih krajih m na primorju. Oblačno in deževno bo prevladovalo v ostalih delih države. Spremenljiva smer vetra, ki bo pretežno severni ali severozahodni Temperatura bo padla Zaupanje v mir na Balkanu Optimistično mišljenje odličnega poznavalca mednarodnega položaja Pregled vojnih dogodkov Od nemškega vpada na Nizozemsko in Belgijo lo. t. m. do stanja v petek, 17. t. m. zvečer V prvih jutranjih urah 10. maja so nemške čete prekoračile luksemburško, belgijsko in nizozemsko mejo in pričele takoj z dobro pripravljenimi vojaškimi operacijami, katerih prvo dejanje bilo zaključeno s kapitulacijo nizozemske vojske. Nemška vojska, ki je vdrla preko mej, je bila razdeljena v šest velikih z vsemi modernimi tehničnimi pripomočki oboroženih ar mi j, ki štejejo z rezervami najmanj dva milijona mož. Zavojevanje Nizozemske Prva nemška armija je operiiaia od severa proti jugu in je pričela s svojo ofenzivo od Emškega zaliva, kjer se izliva reka Ems v Severno morje. Po težkih bojih se je ta armija prebila skozi severne nizozemske province do Zuiderskega jezera in se pripravljala, da z boka napade jedro nizozemskih čet, ki so se umikale v utrjeni predel med mesti Amsterdam, Utrecht in Haag. Glavno težino borb na nizozemskem bojišču je nosila druga nemška armija, ki je z močnimi oklopnimi edinicami vdrla preko prve nizozemske obrambne linije med rekama Ren in Ijssel. Nizozemci so se krepko branili, vendar pa so se morali kmalu umakniti na svojo drugo obrambno linijo med mestom Tiel in Hilversum, nazvano linijo »Grebe«. Nemške motorizirane kolone so po hudi borbi predrle tudi to linijo in se pomikale proti zadnji nizozemski obrambni črti med Amsterdamom in TJtrechtom. Ker so Nizozemci poplavili velike predele pred svojimi obrambnimi črtami, je prodiral glavni del druge nemške armije po dolini med rekama Ren in Maas proti Rotterdamu, kjer so se spustili že takoj prvi dan ofenzive številni nemški padalci in zasedli celo vrsto nadvse važnih strateških točk. Dne 13. maja so prodrle prve motorizirane nemške čete do Rotterdama in stopile v stik s tamošnjimi nemškimi padalskimi četami. S tem je bila usoda Nizozemske zapečatena, ker so prišle nemške čete za hrbet še preostalim nizozemskim četam. Ivi so se umaknile v utrjene postojanke tako zvane »holandske trdnjave« med Amsterdamom, Utrechtom in Go-ringhom. Nizozemci so se po priznanju nemške vrhovne komande obupno branili, saj je padlo okrog 100.000 nizozemskih vojakov, to je skoraj četrtina nizozemske vojske. Bili so dobro oboroženi in razpolagali so z modernimi obrambnimi črtami, manjkalo pa jim je letal, težkega topništva in potrebne vojaške izobrazbe. Nizozemska je bila namreč tudi ena izmed tistih držav, ki je pričela organizirati svojo vojsko šele zadnji dve leti. V tako kratkem času pa se ne more postaviti na noge vojska, ki bi bila kos izurjenim nemškim vojakom. Dne 15. maja so Nemci zagrozili, da bodo pričeli obstreljevati mesto Utrecht in bombardirati Amsterdam. Da bi preprečil uničenje obeh mest. se je odločil vrhovni poveljnik nizozemske vojske general Winkel-mann za kapitulacijo. Nemški vojski je mnogo pripomogla do naglega uspeha tudi tako zvana »peta kolona«. ki so jo tvorili Nemci, prebivajoči na Nizozemskem, baje blizu 100.000, in pa nizozemski narodni socialisti, člani »pete kolone« so delali zmedo v zaledju nizozemske vojske in pomagali povsod nemškim padalcem v njihovi borbi proti nizozemskim četam in oblastvom. Obenem pa so bili tudi glavni obveščevalci poveljstva nemških čet o kretanju in operacijah nizozemske vojske. Prodiranje v Belgijo Tretja, četrta in peta nemška armija so prodirale v raznih smereh v notranjost Belgije. Najvažnejšo nalogo je imela tretja armija, ki je prodrla v Belgijo preko Maa-strichta in napadla spoj med belgijskimi in nizozemskimi obrambnimi črtami ob reki Maas. Z velikim elanom je prebila prvo belgijsko obrambno črto ob reki Maas in ob Albertovem prekopu. V težkih in krvavih borbah je potiskala belgijske divizije nazaj proti Bruslju in obšla drugo belgijsko obrambno črto pri Namurju. Po številu svojega moštva in tehničnega materiala je to verjetno najmočnejša nemška armija, ki operira v Belgiji. Združene belgijske in angleške divizije so ustavile njeno prodiranje na reki Dyle, kjer so se vršile strašne bitke med tanki; sodelovalo je v njih do 2500 tankov. Zavezniške sile pa so se morale v petek, 17. t. m. zopet umakniti in prepustiti tretji nemški armiji, da je osvojila belgijsko prestolnico Bruselj. Zavezniki so se umaknili v Flandrijo za reko šeldo (Escaut). četrta nemška armada je prešla belgijsko mejo pri največji belgijski trdnjavi Liege, kjer je v naletu osvojila najmočnej- ši fort te trdnjave Eben Emael, baje s pomočjo svojih padalcev, ki so se spustili v osrčje trdnjave. Ker ostalih utrdb Liegea ni osvojila, je prodirala kar mimo njih naprej in prepustila njegovo obleganje rezervnim divizijam. Njen cilj je bila trdnjava Namur, katero je tudi napadla in obkolila, vendar pa še ne zavzela. Peta nemška armija je prodrla skozi gozdnate predele belgijskih Ardenov do reke Meuse (Maas), kjer je po strahovito hudih bojih prebila drugo belgijsko obrambno črto pri reki Meuse med Namurjem in Dinantom. Pri Namurju se je združila s kolonami četrte armije in skupaj z njimi krenila ob desnem bregu reke Sam-bre proti Franciji, kjer je že operirala še-sta nemška armija, ki je brez večjih bojev zasedla državico Luksemburg in se nato vrgla z vso silo svojih najtežjih in izbranih oklopnih divizij na spoj med francoskimi obrambnimi postojankami tako zvane Daladierove linije in belgijsko obrambno linijo med mesti Givet in Sedan. Tako so se znašle v sredo popoldne, 15. maja, na francoski meji med trdnjavo Mauberge in mestom Sedanom, na fronti široki kakih 100 km. tri ogromne nemške armade, ki štejejo okoli 40 divizij, od tega najmanj 8 oklopnih, s kakimi 3000 tanki in 2000 letali. S to svojo strahovito silo so pritisnile na postojanke »Daladierove linije«, o kateri pravijo Francozi, da ni bila zgrajena tako močno kakor znana Maginotova linija dalje proti jugu. Francozi so se srdito upirali silnemu nemškemu pritisku, končno pa so začeli popuščati in se umikati. Nemške čste so jih potisnile v širini do 100 km za 60 km nazaj na črt.o Maubeuge — Hirson — Vervins — Rethl — Sedan. Na tem prostoru se odigravajo sedaj najstrašnejše borbe sedanje vojne, pri čemer skušajo Nemci za vsako ceno nadaljevati svoje prodiranje proti južno ležečemu Reimsu Francozi pa jih skušajo prav tako za vsako ceno zadržati. Komu bo vojna sreča boli naklonjena se bo pokazalo v najkrajšem času. Bres fesov _ deluje Oarmoi. * temu prijetnost f pri uporabi: nobenega kuhanja ea-/ jev.nitl po/iranja krogljic In ne gren-<£3 kih soli Oarmoi le okusen kakor čokolada Ne poikuiajte i nepreizkušenimi preparati, temveč uredita svojo prebavo i dobrim odvajalnim »u»instirt»H» Beograd, 18. maja. b. Naš dopisnik je imel priliko govoriti z odličnim poznavalcem mednarodnega položaja, katerega gledanje na razvoj dogodkov na Balkanu zasluži, da ga objavimo našim čitateljem. Naš informator pravi sledeče: »Seveda je res, da sama ljubezen do miru ne more odločiti o tem. ali na i se narodi spuste v vojni ples, ali nai ostanejo izven njega. Tudi v tej. kakor v vseh vojnah, gre za interese, ne pa za čustva. To velja taiko za velesile kakor za srednje in male države. Upoštevanje in poznavanje interen v oa nam še posebej vliva zaupanje v ohranitev miru na Balkanu. Predvsem so tu interesi vseh balkanskih držav brez razlike. ki odločno nasprotujejo vojni. Ne glede na svoja čustva in simpatije so vsi balkanski narodi trdno prepričani, da je v njihovem življenjskem interesu, ako ostanejo izven sedanje vojne. Njihova nevtralnost je priroden izraz nagona samoohranitve. Ta spoznanja so danes že globoko prodrla v zavest vseh balkanskih narodov brez razlike. Zavest usodne povezanosti vsega Balkana pred vsemi zunanjimi, skupnimi nevarnostmi se ie v zadnjem času stopnjevala prav v zvezi z naraščajočo splošno napetostjo. Tri skupne težnje vežejo danes Balkan v strnjeno enoto: nevtralnost glede evropskega konflikta, skupna volja po ohranitvi miru v tem predelu Evropa ter skrb za neodvisnost in samostojnost balkan- si interesov in potrebnih medsebojnih o i-rov neko vrsto ravnovesja, ki deluje proti morebitnim perturbaciiam. Nemčija ima predvsem stvarne razloge, zaradi katerih je iz lastnih interesov proti razširjenju vojne na Balkan. Ti razlogi so gospodarskega, vojaško-strateškega in končno diplomatskega značaja. Tudi zavezniki ne morejo računati z 1.obe.10 akcijo na balkanskem področju, doji er si niso na jasnem glede italijanskega in ruskega zadržanja. Italija ie kot nevojujoča se država vedno stala na stališču, da je balkanska nevtralnost zanjo življenjskega pomena. Mir na Balkanu je v veliki meri po.Jedica baš tega njene a cd očne-ga stališča. Nemčija ji je za to nično balkansko politiko že večk.at izrazila svojo hvaležnost. Italijansko stališče glede Balkana bi se ne moglo spremeniti niti v primeru njenega vstopa v vojno, ker bi v tem primeru tudi zanio obveljali isti gospodarski, vojaško-strateški in dip'o-matski razlogi pameti kakor glede Nemčije v sedanjem položaju. Itailijan?ki listi sami na to opozarjajo, ko poudarjajo gospodarski pomen Balkana za Italijo, ki bi v primeru vojne morala računati s posledicami zavezniške blokade. Posebno važen činiteli balkanskega ravnotežja postaja v zadnjem času Rusija. Poročila iz Berlina so v zadnjem času zatrjevala, da bo pomen Rusije kot balkanskega ravnovesnega činitelia toliko bolj naraščal, kolikor večja bo verjetnost. skih držav. Te skupne težnje so priznane < da Italija vstopi v vojno. V poučenih kot upravičene in legitimne tudi od vseh izvenbalkanskih činiteljev. zlasti tudi od vseh evropskih velesil, tako onih. ki so v vojni, kakor onih. ki so izven nje. To je drugi stvarni razlog našega zaupanja v mir na Balkanu, kajti zunanja priznanja balkanskim državam zaradi njihove modre politike nevtralnosti in miru ne izvirajo iz nikakih čustev ali simpatij, temveč spet samo iz razumljivih interesov. Nobena izmed evropskih velesil si ne želi razširjenja vojne na balkansko področje. Tako zatrjujeta oba vojna tabora in tako pišejo tudi italijanski in ruski listi v imenu svojih držav. Nobena izmed velesil ne želi prevzeti odgovornosti za svojevoljne ofenzivne akcije na Balkanu. Ne morda iz moralnih, temveč iz stvarnih, sebičnih razlogov. Balkan ie namreč edino nevtralno področje v Evropi, na katerem so istočasno zainteresirane vse evropske velesile. To ie za balkanske narode do neke mere sicer obremenilno, ustvarja pa do drugi strani v zvezi z igro nasprotujočih nemških krogih že kar napovedujeio. da bo v tem primeru prevzela vlogo Italiie na Balkanu kot čuvarica balkanskega miru Rusija. Iste domneve izražajo tudi zavezniški listi, kar kaže. da trenutno v nobenem vojnem taboru ne nasprotujejo možnosti razširjenia ruskega vpliva na balkanskem področju. Vesti iz Moskve dado slutiti, da so odgovorni sovjetski državniki zavedajo pomena svojih balkanskih nalog. Politika balkanskih držav j- v tej novi razporeditvi ravnotežnih sil dorasla svojim težkim nalogam. Tudi o naši diplomaciji, zlasti pa o našem najvišjem državnem vodstvu, ki je v rokah spretnega krmarja kneza namestnika Pavla, se ču-jejo iz vseh taborov najpopolnejša priznanja. Končno pa vemo vsi in ves svet. da je Jugoslavija država, ki zna trezno presoditi položaj in uravnati svojo politiko. a imeti tudi silo in odločnost da se postavi v bran vsaki krivici. Tradicija in ugled naše vojske sta nezmanjšana.« Jugoslavija in Madžarska Berlinski list o vlogi Jugoslavije za ohranitev miru v Podunavju in na Balkanu Berlin, 18. maja. AA. Pod naslovom »Jugoslovenska politika do Madžarske« in s podnaslovom »V znaku balkanskega miru« prinaša današnja »Deutsche Allgemei-ne Zeitung« poročilo svojega dopisnika iz Beograda, ki med drugim pravi, da je beograjska zunanja politika pomirjevanja v zadnjih štirih letih s pomočjo prijateljskih pogodb z Bolgarijo in Italijo in z vzpostavitvijo prijateljskih odnosov s povečanim nemškim rajhom ustvarila okrog jugoslo-venskih meja trden obroč miru. 2e dolgo pred političnimi izpremembami v podu-navskem prostoru, ki so se začele s pripojitvijo Avstrije in s propadom Češkoslovaške, je uvidevna beograjska politika poskušala vzpostaviti dobre odnose s sosedno Madžarsko. Nadaljevanje te politike je bilo za Beograd po propadu Male antante toliko lažje, ker je imel poslej proste roke za ureditev svojih odnosov z Budimpešto. Prvi znaki jugoslovensko-madžarskega sporazuma so se pokazali že to vojno, ko je Jugoslavija svoje posredovanje vložila za popuščanje madžarsko-rumunske napetosti. Tedaj je dala Jugoslavija izrecen prispevek za zagotovitev podunavskega miru. Beograd — nadaljuje imenovani list — sistematično, korak za korakom in trdovratno gradi most z Budimpešto. Prvi temelji tega novega mostu sta gospodarstvo in kultura. Gospodarsko zbližanje med Jugoslavijo in Madžarsko je treba vzeti kot najresnejši pojav po obisku jugoslo-venskega trgovinskega ministra dr. An-dresa v Budimpešti, prav tako resno kakor medbalkanski gospodarski sistem. To prihaja zaradi povezovanja malih držav, do bi zajamčile podunavsko pot proti angleški blokadi. Poleg tega igra pri teh narodih važno vlogo tudi agrarni interes, ki zahteva povečanje izvoza kmetijskih pridelkov. Tudi na polju kulturnega zbliža-nja se lahko ugotove važni rezultati. V prvi vrsti je zelo lepo uspela razstava madžarskih slikarjev v Beogradu, katero je odlikoval tudi Nj. Vis knez namestnik Pavle s svojim obiskom. Dalje je dobro uspelo gostovanje nekega madžarskega pevskega društva kakor tudi napori na polju turistične politike, da bi se madžarski potniški promet vsmeril proti Dalmaciji. Obisk madžarskih gospodarstvenikov v Jugoslaviji Beograd, 18 maja. AA. V Beograd je včeraj dopotovala madžarska gospodarska delegacija iz Budimpešte ki jo vodi ravnatelj izvoznega zavoda Oroslav NancJor. Ta delegacija bo obiskala kmetijsko razstavo v Novem Sadu in bo s tem vrnila obi?k, ki so ga naši gospodarstveniki nedavno naredili na budimpeštanskem vcle-sejmu. Rusija, Sredozemlje in Balkanski polotok Zanimiv članek v moskovskih Iz vest jih" — »Vojaški spopad med Anglijo in Italijo b! imel zelo velike posledice — Stališče Busije Moskva, 18. maja. b. »Izvestja« so objavila o sredozemskem problemu članek, ki je zbudil pozornost zaradi vsestranske presoje položaja v Sredozemlju. List piše med drugim: »Prihod velike zavezniške mornarice v Aleksandrijo je sprožil razne domneve, toda najbolj gotovo se zdi, da je bila ta zavezniška demonstracija naperjena proti Italiji. Mogoče je v tem manevru tudi premišljena opora Weygandovi »požarni hrambi«, kakor se označuje zavezniška vzhodna vojska, ki je poklicana, da »gasi požar, kjerkoli bi se pojavil«. Za sedaj je še težko reči, koliko so zavezniki in Italija že odločeni, da preidejo od medsebojnih strahovanj k akcijam, od vojne redakcij k vojni vojnih ladij in letal. Toda eksplozivnega materiala je v tem predelu več ko dovolj na obeh straneh.« List piše nato podrobno o dosedanjem razvoju italijansko-angleških odnošajev, opozarjajoč na dosedanjo angleško naklonjenost Italiji, ki je odgovarjala stari angleški politiki ravnovesja. Tradicionalno angleško-italijansko prijateljstvo pa se je v zadnjem času bistveno spremenilo in danes se angleško in italijansko stališče ne krijeta več. Sredozemlje, kjer je pred šestimi leti vladal še popoln mir, je danes eden najbolj nemirnih svetovnih predelov. Vojaški spopad med Anglijo in Italijo bi imel zelo daljnosežne posledice. Anglija je močnejša na morju, razmerje sil v zraku pa je manj povoljno za Anglijo. Dalje navaja list nekaj podatkov o voj- skah, ki so doslej zbrane v Libiji, v Egiptu in na Bližnjem vzhodu ter prihaja po primerjavi do zaključka, da Londonu ne kaže, da se prav sedaj spusti v obračunavanje z Italijo, nakar pripominja: »Ako bi se Italija zapletla v vojno, bi ta seveda ne bila omejena samo na zavezniški tabor in Italijo v Sredozemlju in Afriki, ker je tudi Turčija za primer sredozemskih zapletlja-jev vezana z Anglijo in Francijo. Prav tako bi se najbrž takoj zapletla v vojno Grčija zaradi zavezniških jamstev in pa zaradi svojega obrambnega dogovora s Turčijo iz leta 1935. To bi pomenilo prodiranje Anglije na Balkan. Balkanske države, ki zalagajo Nemčijo z živežem in surovinami, bi morale takoj omejiti svojo proizvodnjo, ker bi bile vse njihove sile takoj postavljene na meje in znabiti celo v borbo. List ničesar ne pripominja o stališču, ki bi ga v takem primeru zavzela Rusija. Toda tukajšnji inozemski opazovalci se vsi strinjajo v tem, da bi Rusiji ne more biti in ni vse eno, ali se Balkan zaplete v vojno ali ne. Sovjetski krogi, ki vedno bolj poudarjajo ruske interese na Balkanu, opozarja pri tem, da Rusija kot nevtralna velesila ne želi, da bi kdorkoli kršil balkansko nevtralnost v sedanji vojni. S silami, ki so za ohranitev miru na Balkanu, se zato Rusija lahko vedno sporazume. Tehtna švicarska sodba Basel, 18. maja. z. »Basler Nachrichten« razpravljajo v uvodniku o mednarodnih dogodkih preteklega tedna ter prihajajo do zaključka, da ogrožanje balkanskih dižav tako iz strateg ičnih, kakor iz gospodarskih razlogov ni verjetno. Tudi prehod preko ozemlja balkanskih držav ne pride za nobeno izmed vojujočih se strank resno v poštev. Vsaka tuja armada, ki bi skušala prodreti preko Balkana, bi naletela na rusko sfingo. Kdorkoli bi se dotaknil kake balkanske države, bi prevzel nase velik riziko, mnogo večji od morebitnih pridobitev. Prav tako pa tudi iz gospodarskih razlogov razširitev vojne na Balkan ne bi bila utemeljena. Edini gospodarski razlog bi mogel biti rumunski petrolej. Nemčija pa nima razloga, da bi si zaprla ta vir, ker je izven vsakega dvoma, da bi Ru-muni svoje petrolejske vrelce takoj zažgali in bi dobila Nemčija le eno samo veliko ognjišče. Bolj verjetno se zdi, da petrolej prav tako ščiti Rumunijo kakor železo Švedsko. ★ Pariški „Temps" o naših pogajanjih z Moskvo Beograjski poročevalec pariškega »Temp-sa« poroča svojemu listu v daljšem dopisu o pomenu jugoslovensko-ruskega gospodarskega sporazuma. Najprej opozarja, da pogajanja niso pomenila nikake spremembe v jugoslovenski zunanji politiki, zlasti pa ne v naši notranji politiki (glede komunistov). Vojno stanje, v katerem so države, ki so »tvorile doslej naravno tržišče za jugoslovensko gospodarstvo, je sililo odgovorne kroge, da vzpostavijo ravnovesje tako v pogledu izmenjav kakor v pogledu plačil.« Rusija je zaradi vojne postala za vse balkanske države važno triišče. Glede politične plati jugoslovensko-ru-skih odnošajev, nadaljuje »Temps«, poudarjajo v Beogradu, da so že skoro vse evropske države v diplomatskih stikih z Rusijo; celo one, ki so pripadale protikomunistie-nemu paktu. Razen tega. nI nobenemu opazovalcu ušlo, da razvija Rusija v zadnjem času izredno gospodarsko aktivnost na vsem podunavsko-balkanskem področju. Tako se bodo v kratkem pričeli rumunsko-sovjetski in tudi madžarsko-sovjetski gospodarski razgovori. V vsem tem ni nič nenaravnega, temveč samo prirodno izvajanje posledic iz dejanskih položajev. List navaja končno nekaj jugosloven-skih glasov k vzpostavitvi odno?ajev med Jugoslavijo in Rusijo ter opozarja na vseskozi realno presojo te politike, pri kateri gre le za pravilno razumevanja interesov, zlasti pa za prizadevanje, da bi Balkan ostal izven vojne, kakor to žele vsi balkan- ski narodi. > * '/ -1 1 A , - l A * *i , v t » . J,- - f v ' p a .tu j- * - r n . < » » ' „ * 1 J>' j> 1 1 no ./i ' —>i \ i v f?, A *■■ & » J»-'TJ 1 t . ' ' , s . ' , ' M -.S - . .. U-i > ar >d - > A • »p* ■» r d V A. A. 4DSTATICA TIBREHIA V NEW-YORK: »Avgustus« 27. V. iz Trsta; 28. V. iz Dubrovnika — »Rex« 28. V. iz Genove. V BUENOS AIRES: »Conte Grande« 21. V. iz Genove. — »Saturnia« 1. VI. iz Trsta; 1. VI. iz Splita. V VALPARAISO: »Neptunia 24. V. iz Genove. Informacije: „Italia" — Lloyd Triestino LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 15. AlSIeri pri Hitlerju v glavnem stanu Berlin, 18. maja br. (DNB). Novi italijanski posianik v Berlinu Alfieri s*e je včeraj odpeljal v glavni stan nemške vojske. Tam ga je sprejel kancelar Hitler, ki mu je poslanik izročili svoja poverilna pisma. Oko» liščina. da se je to zgodilo v nemškem glavnem stanu, je vzbudila veliko pozornost tudi v nemških političnih krogih Prvič se je namreč zgodilo, da poglavar države opravlja diplomatske posle v glavnem stanu svoje vojske Politični krogi opozarjajo, da je sprejem italijanskega poslanika v nemškem glavnem stanu izraz popolnega zaupanja in tesne povezanosti med Nemčijo in Italijo Berlin, 18 maja. AA. (DNB). V nekem nemškem mestu na zapadu je zunanji minister Ribbcntrop sprejel danes novega italijanskega veleposlanika Alfierija. Nato je Ribbentrop priredil kosilo v čast Alfierija. Vatikansko glasilo nepolitičen list Rim. 18 maja e Vatikansko glasilo »Os-servatore Romano« je z včerajšnj m dnem prenehalo imeti značaj polinčnega lista. Njegova vsebina je sedaj izpopolnjena izključno z versko propagando Objavljena bodo samo službena poročila vojujočih se držav. Tako preneha političn značaj tega lista, ki je v zadnjem času imel vtMko vlogo v javnem življenju Italijanski tisk je prenehal polemiko, ki jo je vodil z vatikanskim glasilom. Italijanski veleparaik brez kontrole London, 18. maja. AA. (Havas). Potrjuje se, da je italijanska čezoeeanska ladja »Rex« na povratku iz New Yorka dobila dovoljenje, da gre skozi Gibraltar, ne da bi se morala podvreči britanski kontroli . Nesreča potniškega letala v Barceloni Madrid, 18. maja. A A. (DNB). Letalo, ki vrši promet na progi Rim — Madrid je padlo v Barceloni takoj, ko se je dvignilo, zopet na tla. Ubitih je bilo osem potnikov ter posadka letala. Vzrok nesreče doadaj ni znan. Objavljene uredbe Beograd, 18. maja. p. Službene Novine so danes objavile uredbo o razširjenju pokojninskega zavarovanja privatnih nameščencev na novinarje, nadailje uredbo o državnem odboru za obrambno gospodarstvo, uredbo o nevtralnosti tiska, uredbo o pošiljanju špekulantov na prisilno bivanje in prisilno delo, naredbo vojnega ministra za vse vojne sile glede vojnih vežb in nai-eobo o začisni prepovedi zborovanj in shodov. Vse te uredbe so z današnjim dnem dobile obvezno moč. Preselitev brazilskega poslaništva v Beogradu Beograd, 18. maja. AA. Poslaništvo Brazilije in pisarne konzulata se nahajajo od 1. maja dalje v Tolstojevi ulici štev. 15. Dedinje. Nova telefonska številka je 50-037. arstvo Indeks cen se je v aprilu nadalje dvignil 2e včeraj smo na kratko poročali o gibanju posameznih indeksov cen v mesecu aprilu .Med drugim smo navedli, da se je od lanskega aprila dvignil indeks cen živine in živinskih proizvodov za 41.4%. indeks cen industrijskih proizvodov za indeks cen mineralnih proizvodov za 26 l°/f in indeks cen rastlinskih proizvodov za 25.2%. Splošni indeks cen v trgovini na debelo je od marca narasel za 3.8 točke na 102.3 točke. Tako je ta indeks prvikrat prekoračil mejo 100 točk. kar pomeni, da so naše cene v trgovini na debelo dosegle odnosno prekoračile povprečje cen iz leta 19r"5. (ki je osnovno leto za računanje našega indeksa cen v trgovini na debelo). Tudi indeks cen v trgovini na drobno, ki kaže približno gibanje življenjskih stroškov. se je v aprilu nadalje dvignil za 2.7 točke in je dosegel 110.9 točke. Ker je pri tem indeksu osnovno leto 1930, pomeni Narodna banka ie izdala običajno tiskano statistično poročilo, in sicer za mesec marec. Iz tega ooročila posnemamo naslednje podrobnosti: Promet na borzah Medtem ko ie devizni promet na jugoslovenskih borzah letos narasel in ie znašal v prvem četrtletju 1110 milijonov din (lani 909). zaznamuje statistika občutno nazadovanje prometa z vrednostnimi papirji. Tako ie znašal v prvem letošnjem četrtletju promet v državnih papir j h komai 33 milijonov dinarjev nasproti 106 milijonom v lanskem orvem četrtletiu. Od skupnega prometa vseh jugoslovenskih bcrz v prvem četrtletju v višini 1155 milijonov (lani 1025) ie odpadlo na ljubljansko borzo 154 milijonov (lani 132). Število insolvenc ie letos precej nazadovalo. V prvem četrtletiu ie bilo zabeleženih le 16 konkurzov (lani 38) in 43 poravnalnih postopanj (lani 59). tako da je bilo skupai 59 insolvenc (lani 97). Znaten železniški promet Železniški tovorni promet ie letos znatno večji, nego ie bil lani. Samo v marcu je bilo natovorjenih 160.324 vagonov na-sproti 145.695. 151.445 in 122 192 vagonom v marcu preišniih treh l^t. Skupai pa ie bilo v prvem četrtletiu na ovor en h 413.542 vagonov nasproti 372.447 v prvem lanskem četrtletju in 391.339 v prvom četrtletju leta 1938. Kakor smo že včeraj poročali, bo letos pomladni ljubljanski velesejem prirejen kot 47. velesejmska razstavna prireditev v času od 1. do 10. junija. Težke posledice vojnih nevšečnosti čuti tudi naša država, ki ji je uspelo, da je v tem usodnem spopadu narodov ostala nevtralna. Zlasti v vojnih časih pa je organizirano gospodarstvo najvažnejši činitelj reda. dela in obstoja naroda. Zato se še nikoli ni tako močno kakor sedaj občutila potreba najtesnejše povezanosti vseh delov narodov gospodarskega organizma in je prav sedaj zahteva časa. da pokažemo najširšemu občinstvu, kaj premoremo in zmoremo sami iz sebe. Kot mirotvorna gospodarska prireditev bo letošnji velesejem tudi v burnih časih pomirjevalno vplival na naše občinstvo in krepil narodno zavest. Poročali smo že, da bo letaš poleg splošnega velesejmskega dela prirejenih še več posebnih razstav, med katerimi bo vzbujala posebno pozornost občinstva razstava o zaščiti pred letalskimi napadi; enako zanimiva pa bo tudi razstava pod naslovom s Zobna tehnika«, ki jo prireoi Društvo zobnih tehnikov ob svoji SOletnici. Za razstavno bla.go veljajo znane prevozne, carinske in trošarinske olaišave. Na jugoslovenskih železnicah imajo cb-iskovalei velese.ima pravico do brezplačne vožnje P« povratkn. Na po-tajni blagajni kupijo poleg vozne karte še rumeno že- Prepoved krošnjarstva v nekaterih srezih dravske banovine V »Službenem listu dravske banovine« od 18. t. m. je objavljena naredba bana dravske banovine o prepovedi krošnjar-stva in izvrševanja rokodelskih obrti brez stalnega posl oval išča v nekaterih srezih dravske banovine, ki določa naslednje. Na osnovi določb čl. 65. 66. 67 in 68 je ban izdal za območje sorezov Ljubllana. Kečevje, Logatec. Škofja Loka, Radovljica, Kran.i. Kamnik, Gornji grad. Slovenj Gradec. Dravograd. Maribor levi breg, Maribor desni breg. Ptuj. Ljutomer, Murska Sobota in Lendava ter za mesta Ljubljano. Maribor in Ptuj naslednjo naredbo: V območju navedenih srezov je prepovedano: a) trgovanje s kakršnimkoli blagem po ulicah ter s hojo od kraja v kraj in od hiše do hiše (krošn i arstvo). ki se izvršuje na podlagi krošnjarskih dovolil (knjižic) po § 177 obrtnesa zakona: b) izvrševanje rokodelskih obrti brez stalnega peslovališča (lokala) po § 178. obrtnega zakona, ki so navedene v čl. 1 pravilnika o izvrševanju rokodelstev brez stalnesa bivališča (»Službeni list« št. 73 iz leta 1938). to ie: stekloreško delo. vštevši ok-r.arsko delo; brusašk0 delo; kositrarsko (kotličarsko) delo; dežnikarsk0 in sončni-karsko delo; lonoeveško delo in popravljanje pločevinaste posode ter drugih predmetov iz pločevine; fotografsko delo, ki se opravlja na način brzega slikanja; delo popravljanja predmetov domače hišne delavnosti, ki ga izvršuje proizvajalec teh predmetov, ko jih prodaja, in ki se izvršujejo na osnovi dovolil, izdanih po citieranem pravilniku. Prekrške te naredbe kaznujejo prvostopna upravna in policijska oblastva na podlagi čl. 69/2 zakona o notranji upravi v zvezi s § 12 zakona o spremembah in dopolnitvah tega zakona z denarno kaznijo od 10 do 1000 din. ob neplačilu de- gornja številka, da so cene na drobno za 11% višje nego v letu 1930. V primeri z lanskim aprilom je obseg naraščanja obeh indeksov cen naslednji: Indeks cen v trgovini na debelo na drobne april 1939 77.1 92.1 april 1940 _102.3_L10:?— povečanje v %> + 32.8% -f 20.4% V primeri z lanskim marcem so bile letos v aprilu cene v trgovini na debelo za 32.8% višje, cene v trgovini na drobno pa so narasle v enem letu aa 20.4%. V primeri z lanskim aprilom se je najbolj povečal indeks cen v trgovini na drobno v Ljubljani (za 23.1%), v Banja Luki (za 23%), v Cetinju (za 21.8%), v Zagrebu in Novem Sadu (za 21.4%) in v Sarajevu (za 21.2%), medtem ko se je indeks cen v trgovini na drobno najmanj dvignil v Nišu (za 15.6%), v Beogradu (za 18.7%) ter v Skoplju in Splitu (za 19.1%). Tudi rečni promet, ki ie v januarju in februarja zaradi mraza skoro docela prenehal. se je v marcu pričel zopet razvijati in ie bilo prevoženih 29 milijonov tonskih kilometrov (lani 36). O pomorskem prometu so znane šele številke za februar, ki kažejo, da se ie promet nasproti januarju, ko ie bil najslabši, nekoliko dvignil, vendar še zaostaja za lanskim letom. Tonaža v naše luke došlih la-dii je znašala v januarju 0.93 milijona ton (lani 1.31). v februarju pa 1.04 milijona ton (lani 1 20). Gibanje hranilnih vlog Hranilne vloge pri bankah in hranilnicah, ki so od konca julija lanskega leta do konca decembra nazadovale od 11.500 na 10.185 milijonov din, so se v januarju nekoliko dvignile na 10.227 milijonov, v februarju pa na 10.245 milijonov. p0 doslej še ne popolnih podatkih so vloge v marcu nekoliko nazadovale, kar je razvidno iz podatkov za 20 največjih bank. kjer so se od konca februarja do konca marca hranilne vloge skrčile za 26 na 1691 milijonov din pri istočasnem povečanju vlog po tekočih računih za 14 na 1035 milijonov. Pri Državni hipotekarni ban k j s0 znašale privatne hranilne vloge ob koncu marca 1191 milijonov nasproti 1204 milijonom ob koncu februarja in 1512 milijonom ob koncu lanskega marca. Pri Poštni hranilnici pa so znašale ob koncu marca hranilne vloge 976 milijonov nasproti 990 milijonom ob koncu februarja in 1358 milijonom ob koncu lanskega marca. lezniško izkaznico za 2 din in ko dobe potrdilo o obisku veleseima imaio s to izkaznico in s staro vozno karto pravico do brezplačne vožnie pri povratku. Ta ugodnost velja za dopotovanje od 27 maja do 10. junija, za povratek pa od 1. junija do 15. junija. Inozemski obiskovalci dobe na podlagi velesejmske legitimaci je ju »osi venski vizum brezplačno. Na inozemskih železnicah veljajo naslednji popusti. Bolgarija 50%, Francija 25%, Grčija 25%, Italija 30%, Madžarska 50"/», Češko - Moravska 25%, Rumunija 25%. Švica 25%, Turčiia na evropskih progah 25% in na azijskih progah 50%. Na parobrodih Jadranske in Dubrovač-ke plovidbe velja vozna karta nižjega razreda za vožnio v višjem razredu za dopotovanje od 27. maja do 8. iuniia in za pcvraitek cd 3. do 18. junija. Na parobrodih Zetske plovidbe oa ie dovlien 50% popust za dopo-tovanje od 25. maja do 8. junija in za povratek od 3. do 15 junija. Tudi letos bo nudilo prostrano zabav:šče veleseima obiskovalcem mnoao razvedrila in najboljšo kapljico iz domačih v;no-gradov poleg dobrega origrizka domače živilske industrije in obrti. Posebna zanimivost bodo večerne predstave »Totcga teatra«. narne kazni v odrejenem roku oa z zaporom od 1 do 20 dni. Ta naredba stopi v veljavo z dnem objave v »Službenem listu«, to je z 18. majem. Stanje Narodne banke Najnovejši izkaz Narodne banke od 15. t. m. zaznamuje povečanje zlatega zaklada za 5.3 na 2079.6 milijona stabilizacijskih din (lani 1917.6) v stvarni vrednosti 3327.4 milijona din. Devize, ki se ne vštejejo v podlago pa so se zmanjšale za 51.1 na 816.2 milijona din (lani 436.6). Menična in lombardna posojila, ki so prejšnji teden narasla za 89 milijonov, so zopet nazadovala za 52.4 na 1839.1 milijona din (lani 1872.1), eskontirani boni za narodno obrambo pa so narasli za 80 na 2431 milijonov din. Obtok bankovcev se je povečal za 71.1 milijona din in je znašal 15. t. m. 10.94-5.8 milijona din (lani 7274.3), medtem so obveznosti na pokaz nazadovale za 116.4 na 1702.7 milijona din (lani 1590.0). Glede na stvarno vrednost zlatega zaklada znaša kritje obtoka bankovcev in obveznosti na pokaz 26.30% (prejšnji teden i 26.14«/o). Povečanje naših klirinških terjatev v Nemčiji in zmanjšanje našega dolga v Madžarski V drugi polovici aprila in v prvi četrtini maja je saldo naših klirinških terjatev v Nemčiji stalno nazadoval (v celo'i za 4.3 milijona mark) tako da je znašal 8. t. m. le še 4.38 milijona din; najnovejši izkaz Narodne banke o klirinških računih pa zaznamuje zonet povečanje salda za 2.80 na 7.18 milijona mark. Saldo naših klirinških terjatev v Cegko-Moravskj je v drugi četrtini maja nekoliko nazadoval, in sicer za 1.9 na 45.4 miliiona Kč Po tem kliringu ie Narodna tanka v petek izplačala klirinške nakaznice do št 18.314 od 6. aprila. Klirinški račun z Italijo, ki je v prejšnjem tednu zaznamoval občutno zmanj- šanje salda naših terjatev od 34.8 na 18 2 milijona din. izkazuje v drugi čertiini maja povečanje za 0.7 na 13.9 milijona din. Od ostalih aktivnih klirinških računov zaznamuje klirinški račun z Bolgarijo povečanje salda naših terjatev za 0.9 na 3.0 milijona din. klirinški račun s Turčija pa malenkostno zmanjšan ie naših terjatev za 0.1 na 9.2 milijona din. Naše klirinške terjatve v Franciji so nazadovale za 0.4 na 14.9 milijona frankov, naše teria've v francoskih kolonijah pa za 0.1 na 4.5 milijona frankov. Med pasivnimi kliringi ie omeniti predvsem klirinški račun z Madžarsko, ki je prejšnji teden izkazoval zmanjšanje našega dolga od 26.8 na 12.6 milijona din. sedaj pa se je naš dolg ponovno zmanjšal na 6.5 milijona din. Saldo našega dolga v kliringu s Slovaško s« je povečal za 0.7 na 5.0 Ks, naš dolg v kliringu z Rumunijo pa je ostal na nespremenjeni višini 12 milijonov din. Stari klirinški račun z Belgijo izkazuje še neizravnam saldo našega dolga v višini 1.3 milijona din. Gospodarske vesti = Priprave za uvedbo enotne moke in enotnega kruha. Kakor ie znano. do'oča uredba o štednji z živili, ki ie bila izdana pred enim tednom, da bo=ta trgovinski minister in ban banovine Hrvatske v sporazumu s kmetijskim in socialnim ministrom preti pisala odredbe o mletju pšenične moke in o omejitvi posameznih vrst pšenične moke ter kruha iz pšenične moke. ki se lahko da v promet. Zato bo v pričetku prihodnjega tedna v trgovinskem ministrstvu konferenca predstavnikov ministrstev in drugih interesentov, na kateri bodo razpravljali v smislu citirane uredbe o določitvi enotnih tipov moke in o vprašanju uvedbe enotnega kruha. = Trgovinska pogajanja s Turčijo. Prihodnje dni bo posebna delegacija iz Turčije prispela v Beograd zaradi trgovinskih pogajanj z našo državo. Pogaja-nja se bodo pričela 20. t. m. Inicijativo za pogajanja je dala turška vlada, ki želi čim prej urediti vsa vprašanja, ki so nastala v zadnjem času in odstraniti vse ovire v trgovinskem prometu, ki so S3 pojavile od zadnjih pogajanj. = Izvajanje trgovinskega Sporazuma z Madžarsko. V Beograd ie prispela madžarska strokovna gospodarska delegacija 5 članov, da z našimi pristojnimi ustanovami prouči vsa vprašanja, ki so v zvezi z normalnim funkcioniranjem nedavno sklenjenega trgovinskega sporazuma. = Težkoče naše lanene industrije. Naša lanena industrija ne more iz domačega lanu dobiti vseh potrebnih kvalitet preje in je zaradi tega primorana uvažati boljše kakovosti lanu in lanene preje iz inozemstva. Doslej je surovino uvažala predvsem iz baltiških držav. Poljske in Belgije, deloma pa tudi iz Anglije in Nemčije. Letos se je situacija glede uvoza finega lanu in lanene preje hudo poslabšala. Doslej smo del potrebe lanene preje lahko uvažali iz Nemčije proti kompenzaciji za izvoz našega lanu. sedaj pa zahtevajo nemški izvozniki za 10 ton fine lanene preje 30 ton našega lanu. deloma celo 40 ton. Zato Nemčija kot dobaviteljica naše lanene industrije ne pride več v poštev. ker sami nimamo toliko lanu, da bi za 1 vagon preje dali 4 vagone domačega lanu. Tudi Anglija ni izvršila prej sklenjenih zaključkov in je na koncu ostala kot dobaviteljica le še Belgija. Dobavo iz Belgije pa je sedaj preprečila vojna. Po vesteh iz Beograda obstoja možnost uvoza manjše količine iz Madžarske, predvsem pa je treba misliti na uvoz lanene preje iz Rusije. = Prepoved ustanavljanja krčem in bl-fijev v dunavski ban°vini. Na intervencijo Zbornice za TOI v Novem Sadu je ban du-navske banovine ustavil na področju vse banovine izdajanje novih dovolil za krčme, bifeje in narodne kuhinje tako v mestih kakor tudi na deželi, število teh gostinskih obratov se je v dunavski banovini v zadnjih letih tako pomnožilo, da je ogrožen obstoj obstoječih gostinskih obratov. Po podatkih novosadske Zbornice je število gostinskih obratov v dunavski banovini od 1. 1933 naraslo za 75%. Od prepovedi je izvzeto samo ustanavljanje krčem, bifejev in narodnih kuhinj v krajih, v katerih ni nobenega takega obrata. Preselitev krčem, bifejev in narodnih kuhinj je dovoljena, vendar z omejitvijo, da se ne smejo preseliti v centralne dele mest. = Vel>ko posojilo dunavske banovine. Tz Novega Sada poročajo, da je ban dunav-ske banovine sklenil s predstavniki Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Žagi ebu posojilo v višini 20 milijonov din. ki se bo porabilo izključno za gradnjo šolskih poslopij (med drugim za gradnjo realnih gimnazij v Novem Sadu in Kraguievcu). Pogodba o tem posojilu je že podpisana. Poleg tega se vršijc pogajanja za najetje nadaljnjih 12 milijonov din za gradnjo bolnic v dunavski banovini. Tuoi to posojilo bo dal Osrednji urad za zavaiovanje delavcev v Zagrebu. — Novosadski mestni občini pa je upravni odbor Drža vrne hipotekarne banke že odobril veliko investicijsko posojilo 50 milijonov din za izvršitev načrta obsežnih komunalnih del. = Ustanovitev dunavske ladj-delnicp v Beogradu. Trgovinski minister je od'bril ustanovitev delniške družbe pod imen m »Dunavsko brodogradilište d d.« s sedežem v Beogradu. Družbena glavrvea je predvidena v višini 25 milijonov d; i — Nadalje je trgovinski mnister oJ< b il ustanovitev delniške družbe Zemunsks tekstilna industrija d. d. s sedež ~m v Beogradu, ki bo imela 4 m lijone din glavnice = Povišanje glavn'ce. Banska vpi-ava dravske banovine je dovolila tvdki Aga-Ruše, združenim jugosoven kim tvornicam acetilena in oksdgena d. a. v Rušah spremembo pravil, ki se nanaša na zvišan ie delniške glavnice od 2 na 6 milijonov din. = Poštna hranilnica prodaja palačo »Moskvo« v Beogradu. Na javni ponudbeni licitaciji, ki bo 1 junija v B^gradu, bo Poštna hranilnica prodala svoio palačo »Moskvo« v Beogradu. Kavcija znaša 2.5 milijona din. = Kontrola izvoza razširjena na lipov cvet. Devizni odbor pri Narodni banki je sklenil, da se izvoz lipovega cveta stavi pod kontrolo izvoza. = Iz trgovinskega regisdp:so-vati firmo podružnice kolektivno z upravnikom Dragotinom Zo.kom v njegovi odsotnosti pa s pomočnikom upravnika Milošem Ribarem. Borze Na ljubljanski borzi je znašal pretekli teden devizni promet le 5.73 milijona din. Na efektnem tržišču je vladala v preteklem tednu slaba tendenca in je Vojna škoda popustila od 427—430 na 410—415. Tudi tečaji ostalih državnih papirjev so nekoliko nižji. DEVIZE Curih. Beograd 10. Pariz 3.20, London 14.45, Nevv York 446, Milan 22.50, Madrid Zdravilno delovanje 1 Rogaške mineralne vode Pri zaprtju stolice deluje izvrstno, ugodno in brez dr oženja voda vrelca Donat. To vodo je treba piti hladno, najprej zjutraj in sicer na tešče ter nato še približno pol ure pred vsako jedjo po 200—300 g V teh primerih je treba vodo hitro izpiti! 45. Stockholm 106. Sofija 5.50, Bukarešta 2.37. ELEZ »Tako govori jugoslovanski narodni genij" Binkostna številk? našega lista je izzvala v vsej jugoslovenski javnosti pozornost in zlasti besede Otona Zupančiča so odjeknile sirom domovine. Mmgi listi so jih objavili v celoti, drugi v c;tath. A tudi izjave ostalih predstavnikov slovenske lepe besede so bile mnogo zana/ene Najbolj izrazito oceniuje vse t? izjave »Sokolski glasnik«, ki razpravlja o ni'h v članku z naslovom »Glas pravega nacionalnega pesnika«. »Sokolsk' glasnik« pravi med drugim: »Ljubljansko »Jutro« objavi U pomembno besedo velikega slovenskega pesnika Otona Zupančiča. Lden največjih pesnikov, kar jih je jugoslovenski narod dal. umetniški genij, ki je preveden na vse velike jezike in s katerim bi sc puna-al tudi narod, mnogo večji od našega, je »tal zvest svojim svetlim tradicijam iz leta 1914 — 18. ko je brez strahu pred avstrijskimi preganjanji naslavljal svoje ognjevite stihe vsej jugoslovenski mladini. poz;vaioč jo na borbo proti tujcu in na delu za vehko in neodvisno jugoslovansko državo Veliki nacionalni pesnik ie čutil da je baš on pozvan da v današnjem trenutku reče svojo besedo in rekel jo jc kot resničen genij- katerega duh je vedno v skladu z občutjem naroda in z njegovo vero v bodočnost « Nato citira »Sokolski glasnik« Zupančičev poziv ter objavlja tudi c^ate ;z izjav Frana Govekaria Vladimirja Levstika in dr Vladimirja Bartola Svoj članek zaključuje list z besedami: »Tako govorijo pravi narodni književniki. Tako govori pravi jugoslovanski narodni genij « Veličasten uspeh dneva sokolske pripravljenosti Službeno glasilo saveza Sokola kraljevine Jugoslavije »Sokolski glasnik« objavlja pregledno poročilo o Doteku sokol-skih zborov, ki so bili preteklo nedeljo v znamenju sokolske pripravlienosti List ugotavlja, da ie bila to najveličastnejša nacionalna manifestacija kar iih ie bilo organiziranih v naši državi po zedinjeniu. Odziv na sokolske zbore je bil v vsei Jugoslaviji sijajen. Bil je to tudi važen korak k zbiranju vseh narodnih slojev So-kolstvo ea ie storilo v želii da bi duh samozavesti vere. zaupanja borbenosti in odločnosti vzvalovil vso jugoslovensko zemlio. V Beogradu se ie navzlic sedanjim pozivom na voine vežbe. kar se je seveda odražalo tudi povsod drugod, udeležilo zboiov nad 75 odstotkov vsega članstva in naraščaja Beosrad ima z Zemunom 12 sokolsk i h društev. A tudi druge župe niso zaostale. Po dosedaniih podatkih, ki iih ie službeno nreie! savez SKJ. se ie udeležilo sokolskih zborov okrog 1?0 000 Sokolov in Sokolic. V nekaterih župah ie znašala udeležba preko 90 odstotkov Posebno strumno so se odzvale kmečke sokolske edinice Ponekod so bili zbjri že ob 5. zjutraj. »Sokolski glasnik« poudarja dalie. da 1e bil odziv posebno len tud; v župah v Sloveniji in banovini Hrvatski. V vseh osmih zagrebških društvih ie bil odziv zelo dober in odločnost velika. Pri tem ie treba posebei zabeležiti, da je ljudstvo na Hrvatskem no vso d z razumevanjem gledalo na sokolske zbore V Splitu ie bil odziv tako velik, da v Sokolskem domu daleč ni bilo prostora za vse. Posebno svečano se je sokolski pregled izvršil v Novem Sadu. kier je bil združen z mogočno povorko iz Novega Sada v Petrovaradin. Udeležil se ga je tudi ar-mii^ki komandant general Milorad Petrovič. Sokolski savez ie z zborov preiel več sto pozdravnih brzojavk, polnih odločnosti in vere v moč domovine in enodušnest celokupnega naroda. Bsrba na notranji Sronti Razvoj voine ie v vseh državah obrnil pozornost tudi na sovražnike, ki se pojavljajo na tako zvani notranji fronti, na ljudi, ki s svojim delom škodujejo duhovni pripravljenosti in odločnosti naroda, ali pa naravnost z nasilnimi dejanji ogroža io niegovo materialno obrambo. Vse države so si vzele za merilo svojih ukrepov proti notranjim škodljivcem geslo: »Kdor ni z nami. ta ie proti nam!« Interes države in narodne celine ie za časa voine nad vsakim drugim interesom in država ima ne ssjno moralno pravico, temveč tudi nacionalno dolžnost, da z vsemi sredstvi zatre iin uniči vse, kar bi škodilo njeni obrambi. Nemci so že pred vojno sistematično izgradili sistem zatčite notranje fronte. Nemški vojni-kazenski zakon vsebuie ostre sankcije proti vsem pojavom defetizma v državi in med narodom ter proti pojavom razdora, ki bi ogrožali edinstvo zemlje. Izvedeno je načelo. da se morajo uničiti ljudje, katerih delo ie protidržavno v smislu slabitve obrambnega duha v narodu ali pa antisoci-alno. Kakor znano, je na Nemškem prepovedano poslušanje tujih radijsikih postali, češ da sme vojak na f renti sprejemati povelia in navodila le od svojega starešine, ne pa od neprijatelia. na notranji narodni fronti pa tudi ne sme biti drugega vpliva kakor vpliv lastne države. Nihče ne srna poslušati nasvete in obvestila. ki prihajajo iz inozemstva. Ravno tako ostro se nastopa proti zločincem, ki pleniio za časa vojnih dogodkov, zlorabljajo zatemnitve ali vršijo sabotažo. Med saboterie šteieio v vo;ujol:h se drŽ3--ah tudi one. ki skrivalo ali špekulativno ku-pičijo živlien.iske potrebščine in s tem ogražaio prehrano naroda. Vrhovno načelo vseh teh ukrenov je. da mora vojska, ki brani državo, imeti občutek. da stoji za nio sklenjena narodna fronta in da je v njenem zaledju stor e-no vse. da se žena in otroci vojaka nahajajo v popolni varnosti in da uživa o popolno zaščito državnih oblasti. Za premirje v isa^I domači politiki »Delo«, glasilo pravosodnega ministra dr. Lazarja Markoviča. cbjjvlja članek ki se teplo zavzema za uvedbo strankarskega premiria v našem političnem življenju Med drugim beremo v niem: »Nastopili so časi. ko ie prva dolžnost nas vseh. skrbeti za varnost našega naroda in neokrnjenost naše države. Zaradi tega se postavila samo oo sebi vp?"ašanie. ali ne bi bilo umestno. sooca7umno ustaviti vsaj za nekaj časa notranje boje in politična obračunavanja. Potem bi lahko umerili vso pozornost naro-a na življenjska vprašanja niegovesa obstoja in njegove bodočnosti Jugoslavija potrebuje danes oremirie med vsemi stranka-mi. da se bo lahko zbrala in p ipravTa za velike nplo?e. 'j i V xj } " « 't y 'v > V I 1 *' * e * * 4 4 * «a r . \ t A J v / ' » > V 1 V V . • v ( . ,, • ^ v V .. V v ' 4 ' . ' « * 'V. i. Delna odlcžltcv cbšinskih volitev na Hrvatskem Kakor javlja »Hrvatski dnevnik«, je ban Hrvatske dr Šubašič v petek odredi!, da se občinske volitve v srez.h Kast&v. Su:ak, Čabar. Delnice. Benkovac in Šibenik ne bodo izvedle. Odložene so na nedoločen čas. Poleg tega so odložene volitve v nekaterih občinah, kjer ni bila potrjena nobena kandidatna lista V teh občmah bodo volitve v nedeljo. 2 junija. V onih občinah, v katerih so bile izvedene prekomasacije, bodo volitve v nedeljo 26. maja. „Trgovif*sk5 glasnik" ustavljen Agencija »Ava'a« objavlja: »Ker so v teku meseca maja bile od državnega tožilca za mesto Beograd prepovedane tri številke »Trgm-inskcga glasnika«, je ministrstvo za notranje zadeve na osnovi čl. 14 zakona o tisku izdalo danes sklep, da se popolnoma prepove nada'jnje izh2;,anje tega dnevnika.« „Napred" in stranka dr. Dragoljuba Jovaiaoviča Sarajevska »Jugoslovenska pošta« poroča. da ni izključeno, da se bo beograjska skupina intelektualcev, ki se zbira okrog tednika profesorja dr. Mihajla Iliča »N*a-pred«. priključila zemljoradniški stranki profesorja dr. Dragoljuba Jovanovida. Ta stranka se sedaj organizira kot »Narodna seljačka stranka« Nedavno je bil sestanek med prof. dr. Mihajlom Iličem in dr. Dra-goljubom Jovanovičcm. ta k i 1 , ! . t ' ' . . rtf V * f f f ~Tr" TitfO 1 V r t ' U. / -J*. . Jk M « ( r v >t . * t ^ t. ^ ^ev a s* \ \ «rr ' ^ >. ' - t, -tr. "i vSu M- f rrf- t A k >n /A ~ Atv A A ' » ' A ~ » * K * v p . ,llu r -a in -^h -r-^H-v. * t - ® 4 » ^ f A "i '» ' ji »• *J• "r * * i. '-.t ^ nc. -oP /.> +lr * t. tn » 'v w na;- da ahko po zaslugi te ljubeznivost' enega naivečjih pesnikov Jugoslavije posnamemo ;z njegovega govora nekatere značilne odstavke. G. Nazor je dejal med drugim: — Sestre Slovenke in bratje Slovenci, jaz sem najstarejši v tej četici književnikov in farizejev, k' ste iih danes tako bratski sprejeli Zarad- tega bi hotel, da slišite iz mojih ust zvoke našega najstarejšega narečja, da sliš'te nekaj iz starodavne, sedaj odrinjene čakavščme. s katero se je spodaj na morju zače'o v minulih časih prvo cvetenje hrvatske književnosti Prebral vam bom neko svo;o čakavsko pesem Otožna ic Zelo otožna ker jo poje človek v katere:.. -e poosebljena usoda, ki je skozi do!-ga grenkem Jadranskem mori" ke moje knjige, ki je eta -premliala naše ljudi na slanem :n .itcami • o\ c"! a pr'. ie iz "t. Vzeta je iz nesla v S'ovcni-t;-ira ^antla. \ ^daii Slovenske mat;ce v Ljubljani. Lah ko rečem da svojega nrtega založnika nisem našel na Hrvatskem marveč prav v Sloveniji m morila se kd izmed vas še spominja mojega -Veleča lože-- Je to tož-b:i človeka galeota ki ie pod palubo neke gnieie priko- an na trd- desko m mora tam v no-!niraku samo sedeti in neprestano voziti Na to ie g. Nazor prebral ciivno »Galijo- tovo pesan« spisan«. . 'c-po pojo.em. arhaičnem. toplem čakavskem narečjn. Vsem. ki smo jo eitali pred desetletji, je ostala v ne-/hr nem spominu Po te' pc«m: ic g Nazor deja!: — Upam. sestre n bratje da ste v zvok:h teh verzov s!;ša': v«-.ai nckai. kar te podobno zvokom in naglasom vašega 'epegi slovenskega jezi-■a Bratstvo t« skupei, prastari izvor hrvat-stva iri slovcn: " sc t rej n kažeta samo v na-' krv m ar vet trni" \ vašem jc- 'ku Gore. toda 'ia in vode se Slovenec L--. znajdeta skupaj, ne'a Ntkakšen jezikovni prepad — je nada- :eva Ni ca i.io MfiVi Ruža Lucija Petelinova: Posvečeno spominu njih, ki so v ječah Ljubljanskega gradu rotili nebo za zarjo svobode. Pred mano. za menoj, vse v meni — ječa. Tri mesce že izmiva njena vlaga mi z lica vse, kar mu je sonce dalo. »Nekoč odpro se vrata«, — sc dejali, »in po j del spet lahko na pot za kruhom, ker onim, ki so te pohujševali, uporništvo nič več se ne podaja; lepo, ravno, v ležeči četi — dopuščajo, da zemlja vanje leze, vsi brez najmanjšega znamenja jeze!« Čemu. biriči. vaš podsmeh v besedi? Da bolj občutil bi kako vsa npga nekoč mi duša spe med zatiralce s sramotnim žigom trhlega telesal? Ne! Ne! Rotim, sodrugi, vaše mrtve sence, pri krom. ki je Gubcu žgala čelo. da javite se mi v ta živi grob/ Še moram, moram govoriti z vami. še moram najti k ustmeam poti. Nikogar izmed vas ne vidim v jami. vi vsi poganjate, vaš duh brst i f Nikoli ne pozabim na zenice ki v upanju so družno nam gorele. V imenu vaše bičant pravice roko bom stisnil mladcem, ki spočete so jih življenja sile za menoj. Nekoč odpro mi vrata — so dejali — in zunaj bo preprost navaden dan. A morda nenavadno bo svetal, ker tu v grobeh si lahko noč in jaz odkrito v bled gledava obraz, da sproščen vanjo govorim. »Osveta!« in kot po tej besedi vsa prevzeta, v odziv mi vžiga žvižgajoče strele vse pod obokom zemskegs neb& ločijo Sever od kajkavec iz .Ma-Brača ali iz Ka-bosta kai lahko >azor ne loči Hrvata štokav-;nea Tudi sam sem nekaj take-do/Kel V vaši slovenski liriki je pre-ra na pesem ki jo vsi najbolje poznate. \ ni: se sliši kako šumi. kako se pretaka, kako žubori bistra planinska voda; teče na-• zdo! k morju, pos-kakujoč veselo s kamna rta kamen: v svojem žuborenju nosi glasove ptic m r'an:nskih pečali, petje deklet >n fantov V nji žubore vsi najzvoč- nejš' glasov slovenske govorice. Vprašal sem se nekoč, kaj neki se bo zgodilo s temi slovenskimi glasovi, če jih bom skušal prevesti v hrvatsko štokavsko narečje? Odločil sem se za to. Nato je g Nazor prebral značilne odlomke iz Gregorčičeve »Soče« in z njimi res pokazal, »bratstvo med našim štokavskim narečjem in slovenskim jezikom.« Zatem je dejal g. Nazor: — V delavnici silovenske lirike je neki veliki mojster, mag. čarovnik, ki je umel izvabiti iz instrumenta vašega jezika note. akorde in melodije ki nas osupnejo. To je Oton Župančič Poznamo 2a dobro vsi: vi Slovenci in mi Hrvati, a poznajo ga čedalje bolj in vedno bolje tudi drugi kulturni narodi Tudi jaz sem občutil potrebo, da si ga čim boli približam in da iščem mostove ki v njegov, poezij' vežejo naš jezik z vašim Župančičeva pesniška sila je v njegovi globoki pesnn »Manorr. Josipa Murna-Aleksandrova« v zanosm »Pesmi mladine« « tistimi znanimi besedami »mi gremo naprej. mi strelci!« v njegovi bogati »Dumi«, vendar pa vaš jezik morda n.kier ne razodeva v toliki meri svoj čar in milino, kakor v verzih s katerimi Oton Župančič, ta darežljivi gospod, dela veselje tudi deci.« Nato je g Nazor prečital svoj prevod pesmi iz »Cicibana« in pristavil: — Priznam m m uspela. Tega pa nisem kriv jaz 'n nista kriva naša jezika. Zupančičeva umetnost je tako prefinjena. tako subtilna. da njegovi verzi ne trpe prevajanja — celo na bratski jezik ne. Vzlic temu sem hotel končati svoje čitanje s to pesmijo Hotel sem tako končati, zakaj v teh dneh cvetc in diši okrog nas mariborska pomlad: gozd ie zelen, ptica poje in potok teče kakor v verzih o Cicibanu. In mi vsi — vsi do zadnjega — bi hoteli občutiti, da smo zares b~atje In teh bi se temeljito, prav do jedra unnt' v poniadnih vodah, spostit- se vseh svojih starih grehov, nesporazumov in nezaupania; hoteli b' — mi vsi eni kakor drugi — b'.t vedno taki. da nam ne bi mogel nihče več reči, da smo nekakšni . Cicifuji Prebivalstvu dravske v V sporazumu z državno oblastjo bo v dneh od 19. do 25. maja 1.1. pod geslom »Noben jetični brez bolniške postel jo I« po vsej dravski banovini protituberkulezni teden s ciljem, poučevati narod, kako se obvaruje jetike, in z drugim nič manj važnim ciljem: zbirati sredstva za zdravljenje na j e t i k i že obolelih siromašnih Slovencev. Organizacijo tega tedna vodi Protituber-kulozna zveza, ki si je letos izbrala ?res!«i: Noben jetični bolnik ne sme os t-.', h" brez bolniške postelje! Stremljenja Pro«S?ubor-kuloznc zveze gredo za tem, da vssdienm jetičnemu bolniku, posebno pa šnbki m!»-dini, omogoči pravočasno in nspežno rdr.n -I jen je v bolnici ali v zdravilišču V to svilo s»o potrebna \ rej-; denarna *srcx'-stvn kot so danes na ra/.polago. Potrebna je samopomoč slovenskega naroda. Fri tej plemeniti in res nad vse nacionalni nalogi moramo Protituberkulozno zvezo v njenem stremljenju čim bolj podpreti. Resni časi, v katerih živimo, nam ne smejo vlivati malodušnosti. Negotove razmere ne smejo biti povod naši razcepljenosti, čim hujši pritisk, tem trdnejša bodi naša strnite v. tem krepke jša volja in požrtvovalnost za ohranitev zdravega in močnega naroda! Kdorkoli se ho aktivno ndejstvo-val — bodisi v propagandi, bodisi pri nabiranju sredstev — bo deležen mojega priznanja. Vsem podrejenim oblastvom in ustanovam sem naročil, naj prizadevanje Protituberkulozne zveze v dnevih proti-tuberkuloznesra tedna z uslugami in nasveti čim najbolj nodprn ter ji v okviru svojega delokroga nudijo smotrno sodelovanje. Ban dravske banovine: Dr. Marko Natlačen s. r. Polkovnik M&rh?sl? se postavila od šhvffe hohz Škof j a Loka. 16 maja Vrli predstavnik nrrših vojakov planincev polkovnik g Ivan Murkulj zapušča Škofio Loko. Polkovnik je žive! n:id deset let med nami. Prispel je v Škof jo Loko kot major, pozneje je postal pomočnik poveljnika in slednjič je prevzel položaj poveljnika samega. Bil najskrbnejši vodnik svojim voja-kom, a tudi izven vojaških dolžnost'. deLi ven. Predvsem je bil iskren prijatelj in po močnik v Sokolu Bil je čhn društvene uprave, a tudi kranjska župa ga je šteia med svoje vodilne može. Vsak napredek ga je veselil, toplo je vzljubil našo zemlfo Tako si je pridobil med nami dolgo vrsto -p' šfo valcev, prijateljev in sedelavcev Fsi ti in še mnogi drugi so prispeli v soboto na poslovilni večer v prostorih Sokolske ga doma Sodelovala je vojaška godba Dolga vrsta govornikov je očrtalu zasluge g Markulja in povedala kako nam jc bil drag Poslovili so se od njega z. nagovori: podpolkovnik g Branko Mamula za polk, g dr. Fajst, za sresko načelsivo mestni župan g. Matevž Ziherl za občino, starosta Sokola g. Rudolf Horvat za sokolsko družino, ravnatelj g Karel Sovre za Protitu-berkulozno ligo. g Viktor Kocijančič za Rdeči križ in Tujskoprometno društvo, sodni predstojnik g Fran jo Ustar za Jadransko stražo, g. Pavel Bozovičai za gasilce, kapetan g Popovič Mihajlo za oficirje in slednjič g Horvat za rezervne oficirje. Po-veliniku g. Markulju kakor tudi njegovi so- Pesem mtadifi borcev. Koračnica oza mošfei in v svojih iz- va/anjih naglasil. da mu ostane/o spomini na lepo Gorenjsko neizbrisni. Poveljniku g Markulju želimo na novem službenem položaju, ki ga prevzema po dolžnostih domovine vso srečo w uspeh! On in njegova ga soproga bosta med nami zmerom dobro došla! Spoznali boste: profesorjapo eleganci, a bonbon 5 0 5 po črti in okusu Ko se je naša delegacija vrnila iz Moskve, je na beograjskem kolodvora sprejel njenega vodjo dr. Milorada Gjorgjevica pomočnik zunanjega ministra g. Smiljanic (na levi) žrtev avtomobilske nesreče GJavaa kffivda je v ozki In nepregledni cesti Radeče 18. maja Včerai kmalu popoldne ^e je zgodila na i ako imenovanem Molotovem klancu v Ra-dočah huda avtomobilska nesieča. katere žrtev je postal 241etni l°sn' trgovec g. Dane Zupančič iz Radeč. Do nesreče je prišlo takole: Za trgovca g. Franja Černeta je vozil g. '.;s H rova t s čeraetovim tovornim av-t o m rement ?, Zidanega mosta. Pi-ed Po-harjevo trgovine jr' dn! vozač običajni si-gn. 1. ker pad i tod cesta po precej strmem Moletovem klancu. Pospevši do Moletove peiuune je avto z--", r! in usia/il. Z nasprotne -:tian' pa nc j? p-r-Ijr s svojim osetnim avtom lesni trgovec a. Dane Zupančič. Tu- volan. zaradi česar se je zgrudil po sedežih avtomobila in obležal nezavesten. Sosedje so priskočili na pomoč in ga skušali ohraniti z umetnim dihanjem pri življenju. Prišel je tudi tukajšnji banovinski zdravnik g. dr. Karel Matko, ki pa je ugotovil samo smrt. Pokojnega so prenesli na njegov dom, kjer ima brat g. Rafko Zupančič znano gostilno v Radečah. Rajnki je bil zaveden Sokol v Radečah in odločno naprednega mišljenja. Pokopali ea bomo v nedeljo ob pol 16. Naj mu bo žemljica rahla! Preostalim naše iskreno so-žalje! di on je dajal varn-:atn-;:il s p:eee'.šnjo ni mogel prnvoO zato je njegov vor, f r,=»"3. Tako sta izpo*. ' -.. -1»• -r.o :-igna'e Ker je vo-;v> k' incu navzgor, s*, a vit i loTiobila, 7 - s.-i silo v tovor-' 2 Č« !-!'e in njegova soproga k' sta r-iči nesreče. Isto so izjavili g. Hrovat, ki ie vozil . o v :*rni avto in pomočnik g Rn!yrl in \-njenec Gia-brijan Drugi pa izpove iui^jo .«pet irugn-Pravijo do (ovom: r> '.o v trenutku nesreče ni obstal in <»n pij ti čer ju rinil pred seboi lahki glavni vzrok nesreče pr« ''z)-. • <•-.-?zaradi preveč na cesto pomsknjer«' Tr-r etovr hiše. Trčenje je bilo tako ;-i!r.o. d.i so jc: oseb- ni avto zsrinil v tovo dobil g. Zupančič hvdr : • :: Verjetno je. da ga ic pij čemer j2 Ibe. no nrčno *J--ia:ll ■ .;!! i liji', , :•• 1: : : • : • ••).! •; ■ 1. !:-l-i;l Jctika nikomur nc priznn.i^a. 'uašču-je pa se rada nad - nov*. J. j y zdravju in sreči iic.r? pomngeti bolnim in revnim. Zalo daruj! člavzk in življenje — .V; zadosti, da stojiš na dveh nogah, d.i ve oblačiš r n da se brigaš samo za svoj osebni blagor in da se imenuješ človek. In m nik-ik'-na posebna modrost, če proglasiš ves ta svet za neumen in nesmiseln, pri tem se pa sleherni dan rediš in črnogjled hodiš med ljudmi. Mračiv in sebični ljudje n:so bili nikoli prijatelji človeštva. ['n:\-i človek se zaveda svojega življenja, njegove vrednosti in njegovega namenu. Življenjiju kratko, toda izpolnjeno z boibami zi. pravico, izpolnjeno je z borbami 7ii blaginjo n,:s vseh. z eno besedo polno jc borb z:< skupnost Življenje postaja veliko ( Urvck. v čigar srcu sije luč pravice. rad prenaša žrtve in je zadovoljen z borbenim življenjem, če mu poteka v človeškem dostojanstvu in v čisti \>esti in če je n /efoi o življenje koristno ne samo njemn, merveč tudi drugim. — čln.-ek je neusahljiv vir energije. Nje-gm a sposobnost trpljenja je neizmerna, ali tudi moč njegovega delovanja je ogromna, če je nosilec resnice in če so njegove težnje v skladu s težnjami sveta za novim in boljšim, tedaj lahko vodi narode in ustvarja zgodovino. A človek, v katerem je bož- s črto Proizvodi UNION, Zagreb. ja resnica in ki se za njo nesebično žrtvuje ter ji posveti vse svoje moči, postane prekretnik vekov, postane tisli. s čigar rojstvom se pričenja nova doba človeštva. — Delavnost v dobrem je svojstvo pravega človeka. Pravi člo\?ek razbila uničujoče sile v samem sebi in se preobrača v graditelja. Ta človek je nad borbo, on vodi življenjsko borbo, ne one njega. Njemu ne gospodujejo nagoni in pohlepi, marveč je on njih gospodar. Prav zato. ker je človek. (Iz muslimanskega glasila »Nova Pravda Sarajevo). Zapeka, neredno presnavljanje v debelem črevesu, slaba prebava, glavobol zaradi zaprtja izginejo z uporabe Franz-Josefove grenčice — ena polna časa na prazen želodec. Franz-Josefova grenčica učinkuje milo. Reg. S. br. 15485 35 Tone Zdravtč, ki fe umri za posledicami prometne nesreče, je včeraj popoldne nastopil zadnjo pot iz mrtvašnice ljubljanske splošne bolnišnice k Sv. Križu K slovesu od blagega tovariša se je zbralo kar ogromno število njegovih prijateljev in znancev, ki so ganjeni sledili pokojnikovi krsti. Društvo nižjih mestnih uslužbencev in Prostovoljno gasilno društvo sta bili častno zastopani, obe delegaciji sta poklonili dva krasna venca. Poleg prijateljev je sledilo njegovi krsti tudi lepo število zastopnic ženskega sjx>la. Le pevci se Tonetu niso mogli oddolžiti za slovo, toda Tone jim ob pogledu z višav tega pač ni zameril, saj vidi in ve, da so se vsi zvesto odzvali klicu domovine. Postani in ostani član Vodnikove družbei B X „/ A [baver! V"E J pod a a Uft8 od ML m GRADO (Trieste) OTOK ZLATOBARVNEGA PESKA Morskovodne terme. — Solarij. — Vsako moderno zdravljenje pod zdravniškim vodstvom. — Revmatizem, artritis, prehlajenja, nahod, kronične ženske bolezni, bezgavke, rahitis, posledice otroške paralize, limfatizem. — Pojasnila: ENIT. Beograd, Terazije 16 & Azienda Autonoma di Soggiorno, Grado (Italija). GRADO (Gradež) — PENSION LITTORIA Gos{ ka hiša z vsem komfortom. Izvrstna kuhinja. Zmerne cene. A. Del Piccolo sf i Tudi to je važno! Veliki dogodki se gode po svetu. Za stoletja, za tisočletja so morda odločilni. A nikar ne recite, da se ne bi tudi pri nas v Sloveniji dogajale važne spremembe. Zgodovinske sicer še niso, utegnejo pa to postati nekoč v bodočnosti, ko bodo naši pozni vnuki čitali, kaj vse se je zgodilo ta leta v naših krajih. - ^ _ r — — "•- „ - c» j j je vsekakor treba zabeležiti naslednje pismo, ki smo ga prejeli iz Ivanjkovcev: »Resni časi so, težko se borita viničar in dclavec, da krijeta vsakdanje izdatke. Za tolažbo smo pa sedaj dobili novo ime naše že!ezniške postaje, ki se glasi od 15. t. m. dalje »Svetinje—Jeruzalem«. Na postajnem poslopju ostane le še skromna hišna številka z napisom Ivanjkovci 18. Kdor l>o hotel v Svetinje, bo pa moral kakor doslej korakati 2 in pol kilometra peš, kdor pa v Jeruzalem, ho hodil kakor doslej 5 km. Oba hribčka stojita v naših prelepih goricah. Svetinje se imenuje le cerkev, župnišče pa ima hišno številko Mi-R',Jovci 1. Jeruzalem ima 18 hišnih številk in leži v sosednji občini, v Sv. Miklavžu pri Ormožu. Zdaj gre pokret za tem, da se novemu imenu doda še Sv. Tomaž, ker hodi dobršen del ljudi iz te občine na našo postajo, če hoče kam odpotovati. Potem bo naša postaja imela edinstveno ime: »Svetinje-Jeruzalem-Sv. Tomaž«. Ta resni posel preimenovanja so po štiriletnem delu določili gospodje dekan Bratušek ter bivša poslanca Brenčič in Marko Krajnc, ki jc obenem tajnik JRZ v Mariboru. Mi Ivanjkovčani smo imeli 15 let ime postaje — saj smo tudi svet zanjo dali — ali zdaj bodo imenovani gospodje prebivalstvu hvalili pridobitev novega postajnega imena, nam pa bo hvala bogu ostala postaja, kajti pripeljali se bomo vedno le v Ivanjkovce in tudi odpotovali bomo vedno le iz Ivanjkovcev.« mtanjemo- in kcpbmtc^-ume fihiie če jiii /vP<\ UkoHinedtfe Kidate fj J \ rarioniatu. dkogeuje rl * Jr "MONA IV.KANC LJUBLJANA-NEBOTIČNIK * Odkritje spomenika potopljenim prostovoljcem pod Medovom. Na pravoslavni Spasov dan dne 6. junija letos bodo na Ce-tinju svečano odkrili spomenik črnogorskim prostovoljcem, ki so leta 1915. prihiteli iz Amerike pomagat svojim bratom, pa je bila ameriška ladja pred Medovom torpedirana in se je potopila z dobrovoljci vred. Spomenik, ki so ga pravkar postavili, predstavlja vilo z Lovčena in simbolično prikazuje junaški duh in tragično smrt medovskih brodolomcev. To je spomin na enega izmed najbolj ganljivih dogodkov v zgodovini našega osvobojenja. 300 izbranih sinov iz raznih rodov naše kraljevine, ki so prispeli iz daljnje Amerike, da se postavijo v bran za svobodo svoje domovine, je mučeniško padlo pred njenim Grobnice in spomenik kamnoseška stavbna dela izvršuje po nizkih cenah kamnoseško kiparsko podjetje FHMIJ0 KOMvin pokopališče Sv. Križ — Ljubljana — Tel. 49-09. s Za spravo med hrvatskimi kmeti. Le tošnji rojstni dan bratov Radičev bodo hrvatski kmetje morali po nalogu Seljač-ke Sloge proslavitti z globokim razmišla-njem o bistvu ir nalogah hivastkega kmečkega pokreta. Razen tega bodo .norali podati dokaze hrvatske kmetske kulture na majhnih sestankih (9. junija) in na. velikih smotrah (16. junija). V vse vasi bo razposlana od vodstva v Zagrebu posebna okrožnica z navoaili. kako je treba letošnjo proslavo izvesti. Posebna novost v okrožnici je ta da poziva vse hrvatske kmete, naj se v pečaščenje bratov Radičev pomirijo med seboj in naj zaželijo tudi spravo med vsemi narodi na svetu. Zagrebčani pa priredijo dne 9. junija velik izlet v Gornjo Stubioo, kjer bo pod lipo Matije Gubca molitev v čast in slavo bratov Radičev. Izletniki se bedo odpeljali s posebnim vlakom. Napovedujejo, da bodo pri tej rodoljubni manifestaciji sodelovali tudi predstavniki hrvatskega narodnega vodstva. Lutz Ljubljana VII * Smrt popularnega šmarfana. v šmart-nem pri Litiji je umrl narodnjak Martin Prelogar. Smrt ga je pokosila v 76. letu. Poslednja leta je dornoval pri zidarskem mojstru Gradišku, popreje pa je bil dolga desetletja v službi pri baronu Wurzbachu kot oskrbnik graščine črni potok na robu šmarske fare. Bil je vnet član gasilske organizacije, ki ji je posvetil polnih 4.0 let vztrajne službe. Za požrtvovalno delo je bil odlikovan s srebrno medaljo. Polnih 28 let je bil zastavonoša gasilskega prapora. Prav v poslednjem času je bil predlagan za odlikovanje z zlato medaljo, pa ga je pred praznikom gasilske [ hvaležnosti in odlikovanjem iztrgala smrt iz družine in gasilske čete. Prelogar je bil vnet predstavnik nacionalnega šmart-na, ki je ob volitvah vedno storil svojo napredno dolžnost. Družino je vzgojil v odločno naprednem duhu. Vilemu šmar-skemu rodoljubu bodi ohranjen blag spomin, družini pa naše iskreno sožalje. N. v m. p. VSAKE VRSTE NEUGODJE ŽELODCA Vam odpravi takoj in sigurno »ESTOM ACIT« žganje katero je pripravljeno po receptu iz leta 17 11. iz 14 vrst raznih gorskih korenin in rož. Originalne steklenice po Din 10.— razpošilja: A. Jelene,Tržič (Gorenjska) s Nova grobova, v Radečah se je smrtno ponesrečil lesni trgovec g. Danijel Zupančič. Pogreb rajnkega bo danes ob 15.30. — V Ljubljani je preminila ga. Helena Pistotnikova. Po kc-paJ i jo bodo danes ob 17. izpred mrliške veže sv. Jožefa. — Pokojnima blag spomin, žalujočim sožalje! pragom. Temu ganljivemu primeru patriotizma in požrtvovalnosti bo izkazano 6. junija vidno in dostojno priznanje. Glavni odbor na Cetinju, ki si že 8 let prizadeva za postavitev spomenika in zbira gradivo o potopljencih, je storil vse, da bo ta svečanost izvedena v čim večjem obsegu. Poleg glavnih državnih predstavnikov in posameznih ustanov se posebno obrača na udeležence medovske žaloigre, ki so še ostali živi, na matere, sinove, žene, sestre in ostale sorodnike brodolomcev, da se zbero okrog tega spomenika in izkažejo poslednjo čast padlim žrtvam. Ker niso mogli obiskati njihovih grobov, saj počivajo pokojniki nekje v mračnih morskih globinah, so povabljeni vsi, da se zbero okrog skupnega spominskega groba, v katerem bodo poslej zrli viden spomin na svoje pokojnike. Odbor je naprosil vse, ki so se pri medovski žaloigri rešili, kakor tudi vse njihove najbližje sorodnike, da se pravočasno prijavijo za prihod na svečanost, ker jim bo prirejen poseben sprejem. Minister prometa je naprošen. da bo na vseh državnih vozilih dovolil velik popust. * Umcrni.šKa kolonija v Beogradu. Med tem ko so Zagreb in deloma tudi Ljubljana in Sa ajevo — pravi »Vreme« — zagotovili svojjm umetnikom ugodne delovne pogoje, ustvarjajo umetniki v Beogradu v zelo težkih okoliščinah. Bil je skrajni Čas, da se tudi njim omogoči ustanovitev umetniške kolonije, kakršno že ima Zagreb, z zadostnim številom primernih ateljejev. Te dni se je ustanovil poseben akcijski odbor, ki mu je na čelu beograjski župan g. Vojin Djuričič. Sklenjeno je, da dodeli občina zemljišče umetnikom, ki bivajo v prestolnici, da bo zrastla umetniška kolonija, ki bo sicer skromna in moderna, kolikor mogoče blizu prometnih zvez in blizu središča mesta. Morda bo za zgled poslužil zagrebški načrt'. Vsekakor pa so ime že izbrali in se bo j kolonija imenovala po velikem srbskem j ME B^J^TiURi T/jmm ■b ^ mffT-1 f f UVhjfraH fraflS?^ i/JSM^k slikarju Gjuri Jakšiču. * še nikoli ni bila tako zelo aktualna dobra radijska revija kakor zdaj. Zahtevajte na ogled brezplačno številko »Našega vala« in prepričali se boste, koliko koristnega boste našli v njej in koliko dobrih nasvetov, če se hočete pravilno r ar gledati po radijskem svetu, številka za prihodnji teden objavlja na uvodnem mestu članek pod naslovom »Malo pomenka z našimi naročniki«; sledi mu zanimiv fcljton »Znamenje«, nato pa kozerija »To i,n ono o Stu-pici in Severjevi«. Prav zanimivo je tudi štirinajsto poglavje reportažnega romana »Enonadstropna Amerika« (novi naročniki dobe vsa prejšnja nadaljevanja brezplačno). Mnogo koristnega boste izvedeli iz rubrike »Radio in televizija«, ki govori o najnovejših dogodkih na teh področjih. List zaključujeta rubriki »Film« ln »Humor«. V programskem delu »Našega vala« so objavljeni celoten program ljubljanske radijske postaje, dalje programi vseh važnejših evropskih radijskih postaj in poseben izvleček najboljših oddaj za tekoči teden. Mesečna naročnina na »Naš val« je samo 10 din mesečno. Zahtevajte še danes na ogled brezplačno številko. Bolnim ženam se izprazni črevesje po uporabi Franz-Josefove grenčice neovirano in lahko. Reg. S. br. 15485/35. * Občni zbor zadruge Novinarski dom bo v nedeljo 26. t. m. v Novinarskem domu v Ljubljani z običajnim dnevnim redom. Začetek bo ob 8.45. če pa bi takrat ne bilo sklepčnosti, bo občni zbor pol ure kasneje ne glede na število navzočnih zadružnikov. Po občnem zboru zadruge bo občni zbor ljubljanske sekcije Jugoslov. novinarskega udruženja. * O aspirinskem zavarovanju razpravlja uradno glasilo Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu t>Rrdni-čko osiguranje« in pravi meri drugim: Zavarovano delavstvo je pogostokrat nezadovoljno, ker misli, da je vsako zdravilo v obliki belega praška aspirin in nič druge- SS^AE?. ZALJUBLJENA BEsTIJA (Bradolsm) Abnormalni gusar kot aristokrat, kavalir, ubijalec in sentiment. ljubimec. — Film izredno napetih in razburljivih scen. Grandiozni prikaz brodolomov. — POSEBNOST ZA LJUBLJANO! — Ob 10.30, 15., 17., 19. in 21. uri — KINO MATICA, tel. 21-24. ga. Prav tako so zavarovanci prepričani, da zdravila delavskih zavarovalnic niso nič vredna. Delavci si žele specialnih zdravil. Danes je na razpolago kakih 30.000 specialnih zdravil, katerih večino tako reklamirajo kakor čudotvorno vodo za ple-šce. V resnici pa je med 30.000 speciali-tetami zelo malo pravih in koristnih zdravil. Razni zdravniki prejemajo različne nekoristne in nepotrebne specialitete zaradi reklame. In za ta večji del nekoristna zdravila bi moralo delavsko zavarovanje izdati ogromne vsote. Zaradi tega je delavsko zavarovanje na vsem svetu mnenja, da se ne smejo zaman trošiti z naporom zbrani delavski prispevki in sicer ne samo za nepotrebne specalitete, marveč tudi ne za nekoristna zdravila vobče. Delavstvo zatorej ravna krivično, ako naseda v nepoznavanju dej tev aspi-iinski« gonji proti ustanovam delavskega zavarovanja. Pri zaprtju ln motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec navadne Franc Jožefove grenčice. ♦ Roblekov dom na Begunjfičici je odslej oskrbovan tudi ob delavnikih. C^ne nočninam so znižane. Za dostop je potrebna legitimacija. * sarajevski nebotičnik bo visok 38 m. Svečano ga bodo izročili javnosti že prvega junija. To je po višini tretja najvišja palača v Jugoslaviji, od nje sta višja samo še ljubljanski nebotičnik :n »Albanija« v Beogradu, Sarajevski nebotičnik, zgrajen po načrtih mladega sarajevskega arhitekta Izidorja Reisa, ima v prvem in drugem nadstropju trgovske prostore, višje zgoraj pa stanovanja in čisto na vrhu moderno kavarno. S terase je lep razgled na Sarajevo in na Sarajevsko polje. Na dvorišču bo zgrajen kopalni bazen in moderno igrišče za otroke. .tnimiiiiiHiiinimmHiiiniiNiiifi^ I m ^ E neguje zobe z zobno kremo S » Obogatenje Umetnostne galerije v Splitu. Hrvatsko kulturno društvo »Umetnost« v Zagrebu je izročilo umetniški galeriji v Splitu 22 umetnin, in sicer 20 slik in 2 kipa, v celoti sama izbrana dela iz zagrebške moderne galerije. S to zbirko bo splitska galerija zelo izpopolnjena. Zastopani so odlični umetniki Nikola Mašič, Miroslav Kraljevič, Josip Račič, Branko šenoa, Vladimir Becič in še nekateri drugi mojstri. O PREHRANI Otroci često zavračajo hrano. Neradi jedo, jočejo. Zdravilo je preprosto. Dete se mora izgladovati. Ako noče jesti, ga ni treba siliti. Za take otroke je »BRACO« otroška mlečna moka idealna hrana, ker je nikdar ne odklonijo. * Vsa društva (sokol:ke edinice, fantovske odseke, stege skavtov, kulturne in humanitarne ustanove itd) nujno prosimo, da se odzovejo na vodile m. ki so jih prejela od vodstev svojih matic za rode-lovanje pri zbiralni akciji v preti tuberkuloznem tednu od 19. do 25. t. m. Vse č'on-stvo imenovanih organizacij naj bi medsebojno tekmovalo, da bo namen protitu-bc»t kuloznega tedna kar najbolj nianife-stantno in uspešno dosežen. Le zadostna gmotna sredstva morejo oj?.čiti r.aše gibanje in pomagati ubogim jetiinlm. Zato darujmo! Proti tufceikulozna zveza v Ljubljani. =» Nobenih novih krčem, bifejev :n ra-rodnih kuh nj ne dopusti Lončka uprava v Novem Sadu in na p: :lioč;iu dunavske banov ne. Do te zabrane je prišlo na pred-stavko zbornice za TOI, ker je zadaj č~s začeo število krčem in pivnic tako naraščati, da so že močno ogrožene doseoenje gostilne. Izjen-a vel e samo za one krajo, kjer ni še nobene post teljske obiti. Razen tega je dovoljeno doredanje koncesije prenesti iz enpgr dela v drugi de! mesta, samo ne v središče. * Vse k-nemaiogrr fske Megajne boelo k vsaki vstopnici v času od 19. do 25. t. m. pobirale doplsčilo 1 din v korist Pro-titube: kulozne zvezo, odnomo v korist poedinih protitube;kuloznih l'g in dispanzerjev. Prepričani smo, da ne bo nikogar od spoštovanih obiskovalcev filmskih predstav, ki bi ta skromen prispevek za potrebe protijetičnega skrbstva odklenil. Protitubei ku^zna zveza v Ljubljani. * Hrvatski učite?ji morajo odgovoriti na 1.630 vprašanj. Ob zaključku tečaja za šolske nadzornike v cancvini Hrvatski je tečajrike obiskal tudi predsednik »Seljač-ke Sloge« Rudolf Hcrceg. Obširno jim je govoril o kulturnem dvigu vasi in o nalogah Seljačke Sloge. Inteligenca, zlasti učiteljstvo. mora biti kmetu sotrudnik. toda šele tedaj, ko spozna kmetsko življenje in kmetsko kulturo, kakršno imajo sar.io Hrvati, ne pa tudi drugi narodi na svetu. S hrvatskim narodom ne more sodelovati, kdor ne pozna njegovega življenja. Naloga učitelistva je zatorej, da odgovarja na. 1.600 vprašanj, ki jih je postavil v Bvoji »Osnovi« pekemi dr. Ante Radi;4.. Razen tega bo nosi e j »Hrvatska enciklopedija« dajala važna navodila in bo katno. da si to delo nabavi vsaka hrvatska ljudska ?>o-la. Prosvetni šef dr. Izidor škorjač pa je Ne pozabite, da Je BOBBl* BREEN deček z zlatim glasom, ki poje najlepše pesmi v prekrasnem glasbenem filmu Film, ki seže vsakemu do srca in ga z užitkom gleda staro in mlado! HiMčsva pemm Kot dodatek vesela komedija: TOM iu POM v filmu. Danes ob 10.30 (matineja) ter ob 15., 17., 19. in 21. uri. KINO SLOGA, tel. 27-30. OBRB asm—BHBEg Carola Lsmbard — James Stewart v najlepši ljubavm drami ZALJUBLJENA NA PRVI POGLED Predstave ob 10.30 dop. (znižane cene) ter ob 15., 17., 19. in 21. uri KINO UNION, tel. 22-21 a poudaril posebno veselje, da so se tokrat j zbrali na tečaju v Zagrebu prvič skupno šolski nadzorniki Hrvati in Srbi. Sodelovanje mora biti v duhu naukov pokojnih bratov Radičev, ki sta postavljala kmet-ski stan na prvo mesto in zatorej morajo biti s tem duhom prežeti enako vsi Hrvati in Srbi. nadzorniki kakor učitelji, da bodo lahko prav služili svojemu poklicu. * Zveza gostilniških podjetij na Bledu objavlja, da je občni zbor. sklican za 20. maja, preložen na poznejši čas. * Lepa društvena zavest. V Zagrebu je nedavni večer zborovalo Društvo hrvatskih Zagorcev. Društvo upravičuje svoj obstanek s tem. da živt v Zagrebu okrog 90.000 hrvatskih Zagorcev. Skrb društva je posvečena napredku zapuščenega Hrvatskega Zagorja. Tu pritiče seveda denarju glavna vloga. Zato je bilo pač nujno potrebno, da poda svoje poročilo tudi blagajnik. Toda blagajnik Peter Križanec, ki je rezervni artilerijski kapetan I. stopnje, v civilu pa bančni uradnik, je bil nedavno poklican na orožne vaje v Bitolj. Da bi vendarle lahko poročal na skupščini o stanju blagajne, je zaprosil za kratek dopust, odpeljal se je iz Bitolja v Skoplje, tam pa je sedel na letalo in prispel pravočasno v Zagreb. Njegov prihod je na zborovanju zbudil pravcato senzacijo in je bilo njegovo poročilo sprejeto soglasno s toplim priznanjem. * železniški uslužbenci, upokojenci in vdove, ki so v mesecih januarju, febiuarju in marcu letos naročili in plačali režijski premog, a ga še niso prejeli, dobe denar vrnjen. Vsi prizadeti naj se zglasijo z nabavno knjižico pri oni edinici, kjer so premog naročili. Ljubljana-glavni kolodvor z izplačilom takoj jutri, v ponedeljek, med uradnimi urami od 8. do 12. * Tečaji za obrtniške ideologe. Na letni skupščini Zveze hrvatskih obrtnikov v Crikvenici je predlagal podpredsednik Ivo Miloševič med drugim, naj osrednja uprava uvede pismene in ustmene tečaje, da se med obrtniki izobrazijo govorniki, organizatorji, propagatorji in ideologi obrtniškega stanu. Le na ta način se bo lahko med obrtniki vršila sodobna propaganda, ki bo koristila vsem panogam obrti. Zveza hrvatskih obrtnikov že ima v Zagrebu kakih 20 dobrih govornikov, organizatorjev in propagatorjev. Nekaj tečajev je bilo že prirejenih in so se izkazali prav odličnj —— NA VESELO IN VEDRO VRVENJE naletite v poletni dobi v mnogih morskih kopališčih polotoka. Vodni šport in življenje na obrežju pod večno sinjim nebom se menjavata ondi v nepretrgani vrsti z odličnimi prireditvami poletenskega družabnega življenja. Jadralne in veslaške regate, dirke z motornimi čolni, plavalne tekme v NEAPLU, BENETKAH, GENOVI, TRSTU, SAN REMU, interesantne konjske dirke v MERANU in v vseh večjih mestih golf- in tenis-turnirji na po vsej Italiji raztreseno ležečih najmodernejših igriščih in napeto-zanimive polo-igre v BRIONI nudijo športnikom najraznovistnejše in naj-prijetnejše atrakcije. TURIN, 11. maja — 9. junija. Predvajanje modelov velike mode. Razstava avtarkičnega sistema oblačenja. Narodni kongres mode. POPIST NA 2ELEZNICAH 50—70% Brezplačna pojasnila in turistične brojure: E. N. i. I. DELFGACIJA. BEOGRAD, TE-K AZIJE 16 IN VSI POTNIŠKI BIROJI ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM _V SlžKI, telefon 41-79_ Najboljši francoski film Brlsg greha (14. JULIJ) po romanu: Hotel du Nord V gl. vlogah. Annabella, Jean Pierre Aumont Predstave danes ob 3., 5., 7. in 9. uri ter jutri ob ii9. uri Prihodnji spored (23. in 24. maja): Glavna priča talenti. To delo se bo nadaljevalo. Organizatorji bodo obiskovali večje kraje po deželi ter bodo predavali o vseh perečih obrtniških zadevah ter bodo prirejali tečaje za izpopolnjevanje obrtnikov, zlasti naraščaja. Miloševič je tudi predlagal, naj začne hrvatska obrtniška zveza prirejati obrtniške razstave v čim večjem številu krajev, revije, loterije in propagando s pomočjo obrtniškega tedna. Obrtniki naj čim pogosteje obiskujejo domače tovarne in podjetja. Brigati se bo treba čim bolj za preosnovo obrtniškega šolstva in izpopolniti bo treba nadaljevalno šolstvo. Na glavni skupščini v Crikvenici so bili vsi ti predlogi sprejeti in zdaj jh je treba le še spraviti v življenje. s Kmeti jsKa šola pri Sv. Juriju ob južni železnici bo letos otvorila šolsko leto 16. septembra. Ta šola je enoletna in bo trajala brez presledka co 31. avgusta 1. 1941. (11 in pol mesca). Namenjena je kmečkim sinovom, ki se žele izobraziti v kmetijstvu z namenom, cia. ostanejo na domači kmetiji, odnosno da se sploh posvete kmetijstvu. Za sprejem je potrebna starost najmanj 16 let in z dobrim uspehom dovršena osnovna šola. Ta banovinski zavod ima internat, v katerem dobe gojenci hrano, stanovanje in vso oskrbo. Mesečna oskrbnina znaša 300 din, h kateri prispeva banska uprava do 200 din. Prir padajoči znesek gojencev se določi po premoženjskih razmerah njih staršev. Prednje za sprejem (banovinski kolek za 10 din) je poslati ravnateljstvu najkasneje do 15. julija ter priložiti krstni list. doni ovni co, šolsko spričevalo, nravstveno spričevalo, obvezo staršev (banovinski kolek za 4 din), da bodo krili stroške šolanja in da ostane prosilec po šoli na domačem posestvu, in naposled kolka prosto potrdilo o imovinskem stanju staršev. Starši, ki žele svoje sinove izobraziti v kmetijskih naukih, se pozivajo, da jih pošljejo v to kmetijsko šolo. Vsa podrobnejša pojasnila daje na željo ravnateljstvo banovinske kmetijske šole pri Sv. Juriju ob južni železnici. * Pojasnilo k smrtni nesreči pri Jeper-ei. Priča te nesreče, o kateii smo poročali 15. t. m., nam poroča: Bil sem na kraju nesreče nekaj minut potem, ko se je zgodila. Avtomobilist, ki je podrl kolesarja, ni odbrzel dalje, temveč je nekoliko dalje od kraja nesreče ustavil. Bil je to tovorni avto (lastnik neki Linke). Nesreča se je zgodila prav na pričetku ovinka pri Jc-perci, ko je tovorni avto prehiteval neke voznike, pri tem pa je z robom karoserije zadel v nasproti vozečega kolesarja, ki je vozil pravilno desno. Ponesrečenec je obležal nezavesten, se je pa kmalu zavedel in sam povedal svoje ime ln bivališče. Z nekim zasebnim avtomobilom so ga nato odpeljali v ljubljansko bolnišnico, spremljal ga je šofer tovornega avtomobila. Po mojem mnenju je nesrečo zakrivil šofer tovornega avtomobila, v koliko pa je ta moja domneva pravilna, bo pač morala ugotoviti preiskava. — Ta popravek objavljam predvsem zaradi tega, ker ne vem, če ni morda tudi oblast krivo informirana in bi morda s tem pripomogel do razčiščenja cele nesreče, ki je do sedaj bila zavita nekako v temo. * Na sledu pravim zločincem. Pred nekaj dnevi smo poročali o odurnem zločinu v vasi Vrbovcu pri Slavonskem Brodu, kjer je bil ustreljen mladi trgovec Stjepan Cvitkovič. med tem ko je bila nevarno ranjena njegova mati Ivka. Pod sumom roparskega umora sta bila kmalu nato prijeta mlada potepuha Stjepan Zelič in Marijan Pavlovič. Pri prvem zaslišanju sta orožnikom priznala zločin. Ko pa sta bila Izročena preiskovalnemu se>dniku v Slavonskem Brodu, sta porekla prve izpoved-be in trdita, da sta bila v času zločina nekje drugCKl. Da utegne to biti točno, dokazuje dejstvo, da so kmetje v Sredancih javili orožnikom, da se mudita na nekem kozolcu dva mlada sumljivca. Obema je pred prihodom orožniške patrulje uspelo pobegniti. Na njunem ležišču pa so orožniki našli razne stvari, med drugim tudi veliki nož, katerega je težko ranjena trgovka Ivka Cvitkovičeva priznala za svojo last. Tako je torej upravičena domneva, da sta to prava razbojnika, ne pa Pavlovič in Zelič. Vendar bodo ta dva še nadalje pridržali v preiskovalnem zaporu. Stanje trgovke Ivke Cvitkovičeve je še vedno zelo resno. * Za časa bolezni skrajšate nevarno do-do zdravljenja z ovomaltino. Ovomaltina prinaša v vaš organizem najvažnejše snovi in s tem krepi vaše od. bolezni oslabljeno telo, ki se na ta način hitro popravlja. Ovomaltina je preizkušena prirodna koncentrirana krepilna hrana, katero zavoljo njenih odličnosti enako radi uživajo stari in mladi (—} * ženo je ubil, "er mu nI daja jesti, Pred veliki kazenski senat v Zagrebu je stopil 571etni Štefan Martinko iz Ladu-ča in je v ?vojo obrambo povedal: »Tri dni nisem ničesar jedel, žena me je gonila od hiše, kadar sem želel jesti. Tako je bilo tudi usodnega dne. Bil sem vinjen, pijačo so mi plačali neki znanci, zraven pa sem bil lačen, da se mi je .nračiio v glavi. Videl sem lonec na peči in segel po njem. Pa je priskočila žena, vzela mi je lonec in zavpDa: Tega ne boš jedel! Hotela mi je vreči lonec v glavo. Zmračilo se mi je pred očmi in dalje ne vem, kaj se je zgodilo.« Preiskava je dognala, da Martinko ni bil jagnje v svoji hiši, marveč da je samo pijančeval in od žene zahteval, naj mu da jesti. Pa je bila žena sita njegovega obnašanja in ga je pognala iz hiše. Mož jo je zaradi tega nekajkrat udaril z velikim kuhinjskim nožem. Hudo ranjena je še izpovedala, kako jo je mož pogostokrat pretepal, potem je 6. maja izdihnila. Ker sinovi in sosedje, ki bi bili morali pojasniti to žaloigro, niso prišli na razpravo, je bila prekinjena in se bo v kratkem nadaljevala. * Eleganten pustolovec, ki se je predstavil kot Boris Viktor Nečiporenko, ruski emigrant in pravni zastopnik finančne stroke, S3 je nedavno nastanil pri premožni gospe Idi Schwa rtz-Rogerje vi v Bo-škovičevi ulici v Zagrebu. Obnašal ,se je dostojanstveno. Po nekaj dneh je naprosil gospodinjo, naj mu nujno pomaga iz zadrege s posojilom treh tisočakov. Gospodinja, ki je premožna, mu je ustregla. Kmalu nato je Nečiporenko izginil. Gospodinja je menila, da je samo službeno kam odpotoval. Ko pa je natančneje pregledala njegovo sobo, je ugotovila, da je odnesel s seboj vso svojo garderobo. Bržčas jo je odnašal v obrokih. Najhujše pa je, da je gospodinji ukradel tudi vse njene dragocenosti: prstane, »late verižice, uhane in veliko zlato uro. Gospodinja je oškodovana za 140.000 din. Elegantni pustolovec je pač izkoristil lahkovernost premožne Zagrebčanke in je oplenitev izvršil po načrtu. * Precej denarja si je nabral neki tat, ki je preteklo soboto zvečer obiskal skladišč« Vajfertove pivovarne v Dečanski ulici v Beogradu. Izkoristil je kratke trenutke, ko je bil čuvaj odsoten. Odnesel je vrečico, v kateri je bilo 38.630 din. Beograjska policija je uvedla strogo preiskavo. Osumila je nekega delavca, katerega je prijela v petek v vasi Gornji Kamenici pri Knjaževcu. Pri njem so našli še 36.000 din. * Zločinski pokvarjenec. Iz Radeč nam pišejo: Preteklo sredo je neki mladenič, star 18 let, v Pernovšah zasledoval mladoletne deklice. Na starem gradu je čakal šolarice, ki so šle zjutraj v šolo. Ko se mu je približala učenka tretjega razreda rade-ške ljudske šole Zorka, je skočil na njo in jo pričel daviti. Hkratu pa ji je hotel napraviti silo. Dekletce je strahovito vpilo, za kar pa se pokvarjenec ni zmenil, temveč je rekel: »Hudič, ali še ne boš crknil!« To so slišale tudi součenke, ki so bežale v šolo. Njena sestra Anica je dogodek javila učitelju, ki je obvestil orožniško postajo. Orožniki so preiskali vse kotičke v Pernovšah, toda zaman. V četrtek popoldne pa se je vampir pojavil na Močil-nem in vzel na piko 61etno Reziko. Z vso silo jo je davil za vrat. V trenutku, ko ji je hotel napraviti silo. so ga prijeli domačini. Nesrečna deklica je bila že vsa modra. Iz ust so ji šle pene. Orožniški komandir je zlikovca odvedel na postajo in dobil pri njem samokres. Pokvarjenec je oblastvom zaradi tatvin že znan. Po poklicu je bivši čevljarski vajenec in je doma iz Radeč. Abnormalni pokvarjenec je bil oddan v radeške zapore. * Avtobus Brezje—Bled. Danes prične redno voziti avtobus na progi Brezje— Bled. Avtopodjetje Grašič, Brezje. (—) * Izpit za pooblaščenega inženjerja za arhitekturo je položil te dni v ministrstvu za javna dela g. inž. arh. Fran Svetina z Bleda. Čestitamo! (—) * Pooblaščeni civilni geometer inž. Iv<> Petrovčnik je preselil svojo pisarno Gospo-svetske ceste v Fiignerjevo ulico štev. 6/1. v Ljubljani. (—) « Danes pohitite v«i na Vrhniko, kjer bo ob 15. velika sokolska tombola z dobitki, vrednimi 60.000 din. (—) b Ljublfane 15— Ljubljanskim društvom, članom Zveze kulturnih društev. Sporočamo, da je seja v proslavo prosvetnega dne, ki bi se morala vršiti danes, odpovedana. Odbor. Smučarji, turisti in športniki! Uporabljajte dr. KMETOVO MAZILO EN OLJE ZA SONČENJE. — Dobi se povsod. Zaloga: Lekarna dr. St. Kmet, Ljubljana, Tyrševa cesta. u— Hamlet, natakar in knjižnice. Prijatelj nam piše: Letošnje Rogozovo gostovanje v »Hamletu« je praznik naše Talije. Gledališče je vedno do zadnjega polno. Dan po prvi predstavi sedim na svojem stalnem mestu v kavarni. Streže mi moj dečko, ki se nekako v zadregi suče okrog mize. Nazadnje me s strahom vpraša, če nimam slučajno slovenskega Zupančičevega pred-voda Hamleta. Osupnem in ga pobaram, zakaj da bi ga rad imel, »Veste«, mi reče, »preden ga grem gledat v gledališče, bi ga rad prebral. Bil sem že v šentjakobski knjižnici, kjer imajo trideset izvodov pa so vsi izposojeni. Bil sem v drugi knjižnici pa ga tudi nisem dobil. Zato vas prav lepo prosim, da mi ga posodite!« Obljubil sem. Pa glej ga spaka, tudi v svoji knjižnici ga nisem našel. Menda si ga je kdo brez moje vednosti izposodil. Doživljaj priča, da živimo in dokler bomo živeli tako, potem ni med nami mesta za črnoglednost. MOŠKE SRAJCE PO MERI Alojzij Potrato — prej J O S. KUNC&Co, Ljubljana, Miklošičeva cesta 32. u— Prva naraščajska akademija Sokola Zgornja šiška. Od lanskega leta deluje v Sokolu Ljubljna—Zgornja šiška naraščajska samouprava, ki je pokazala že lepe uspehe. Poleg predavanj in dveh naraščaj-skih popoldnevov prosvetno-zabavnega značaja je priredil naraščaj tudi lutkovne pcred6tave, danes pa priredi ob 16. v Sokol- skem domu prvo naraščajsko telovadno-prosvetno akademijo. Poleg 4 telovadnih točk so na sporedu recitacije, pevske točke in igrica »Dve tašči«. Uverjeni smo, da bo naše občinstvo nagradilo trud mladih na-raščajnikov in naraščajnic s številnim obiskom. Zdravo! u— Zaradi postavljanja spomenika kralju Aleksandru I. in ureditve njegove okolice je zdaj zaprta vsa Zvezda, ker so se dela razširila že na vso njeno površino. Za spomenik delajo že temelj, posekani so v glavnem že tudi vsi divji kostanji, da je odprt 45 m širok trg v osi parka od severa na jug. Zdaj odstranjujejo rušo, ker bodo preložene tudi poti, a cvetlične grede s tisoči cvetočih mačeh so urno obrali otroci. Ves trg okrog spomenika naglo planirajo in nas:">ajo tudi že črno prst za gredice in trate ob straneh trga pred vzhodnim in zahodnim delom Zvezde, kjer bodo stari kostanji ostali, a jih bodo polagoma nadomestili z mladim drevjem. V DOMŽALAH mladina pa na poljih, spraviti vso cigansko nadlego na varno. u— Javna zahvala. Zahvaljujemo se gospodu dr. Miru Jamšku, ki je s svojo sposobnostjo in izredno požrtvovalnostjo rešil naši mami življenje. — Družina Kandus. (—) se je naselil zdravnik Dr. DRAGO PINTAR Ordinira za splošno in zobozdravni-ško prakso od 9. do 12. in od 15. do 18. ure v Bolharjevi vili (bivši Kurz-thalerjevi) na Ljubljanski cesti 62. u— Poroka. Na binkoštno nedeljo se je poročil inž. ekon. g. Ilija Miloševič z gdč. Majdo Rožančevo. čestitamo. u— Ruska Matica. Letni občni zbor Ruske Matice, ki je bil sklican za danes popoldne se ne bo vršil. u— Magistrovo avtomobilsko podjetje sporoča cenj. občinstvu, da zaradi važnih zadržkov ukine dne 20. t. m. nočne vožnje na progi Ljubljana — Stadion — Je-žica. (—) u— Zanimanje za razstavo Elde Piščan-čeve raste. Iz dneva v dan je obisk večji. Nekaj slik je že tudi našlo kupca. Priporočali bi občinstvu ogled osnutkov za ol-tarske slike. Poročali smo že, da je Pi-ščančeva močna v kompoziciji, pa je razumljivo, da se loti vseh mogočih motivov in sižejev. Pomembnejša dela so Kranj, Primskovo, Podkoren, vabljive so Solnčni-ce, a zares ljubke so Srne, ki bodo prav gotovo našle kupca. Razstava bo odprta do 23. t. m. Vstop v razstavne prostore galerije Obersnel je brezplačen. Obisk razstave prav toplo priporočamo. u— Namesto venca na gr°b umrlega blago pokojnega očeta tovariša g. Toneta Seliškarja je darovalo učiteljstvo I. deške meščanske šole na Prulah Jugoslovanski Uniji za zaščito otrok, sekciji za dravsko banovino v Ljubljani, 120 din. Najiskrenejša hvala! ! Prostovoljna gasilska četa Ljublja-na-Barje javlja, da se radi nepredvidenih ovir preloži javni nastop. Uprava. u— JNAD Jugoslavija, Danes priredi ženska sekcija čajanko v društvenih prostorih. Začetek ob 19. V primeru slabega vremena že ob 16. člani in članice vljudno vabljeni. Načelnica ženske sekcije. u— Prometna nezgoda pred banko Slavijo. Pišejo nam: Zagata, ki oži Tyrševo cesto od vogala Gajeve ulice do Ajdovščine, bi bila včeraj kmalu spet terjala svojo žrtev. Neki avtomobilist se je hotel izogniti, da ne bi podrl kolesarja, pa se je zaletel v tramvajski voz. Sreča v nesreči je bila, da je bilo samo nekaj materialne škode. Ožina ceste z mizernim tlakom, dvoje tramvajskih prog, vozila vseh vrst v obeh smereh in še množica pešcev povrhu — to so pač koeficienti, ki dajejo misliti. Tramvajski vozniki preganjajo konjske vprege s pretiranim zvonjenjem s proge, kakor pač nikjer drugje na svetu ni navada. Kam neki se naj umakne težek voz, da ne zavozi na vzporedne tire, po katerih prihaja tramvaj iz nasprotne smeri? Bil bi res že skrajni čas, da se cesta pred Slavijo razširi čez prazni prostor pred palačo, kjer bi bilo zadosti prostora za izogibanje, in izostale bi nezgode, ki so na tem kraju zadnji čas izredno pogoste Foto kopije povečave itd. v kvalitetni izdelavi v edini specialni fototrgovini JANKO POGAČNIK LJUBLJANA — Tyrševa c. 20 u— Gospodična Ksenija Kušejeva, ki je končala svoje pevske študije pri znameniti dunajski pedagoginji ge. Rado Da-nielli, bo priredila s sodelovanjem pianista Pavla šivica in klarinetista Miljutina Rau-barja solistični koncert v veliki dvorani Filharmonične družbe. Koncertni spored bo obsegal celo vrsto del za glas s spremlje-vanjem klavirja, ena točka je s spremlje-vanjem klarineta in klavirja. Pianist Pavel šivic bo nastopil v dveh točkah kot solist. Podrobni spored bomo priobčili. Koncert bo v ponedeljek, dne 27. t. m., vstopnice bodo od torka dalje v Knjigarni Glasbene Matice. (—) u— Prostovoljna gasilska četa Ljubljana—Barje javlja, da se napovedani javni nastop zaradi nepredvidenih ovir preloži. Dan nastopa bo pravočasno objavljen. Uprava. (—) Janez Ferlan 70 letnik V četrtek je praznoval v Gorenji vasi sedemdesetletnico Janez Ferlan, zaveden nacionalist, posestnik in gostilničar. Mož je vkljub svojim letom še krepak in oprav-j lja vsa dela ter je prava »gorenjska korenina«. Vedno je brez strahu javno izražal svoje nacionalno prepričanje, čeprav mu je to mnogokrat škodovalo. Njegov Danes se že povsod govori, da je izšla težko pričakovana nova žepna pesmarica slovenskih narodnih pesmi ki jo dobite v lični vezavi za malenkostni znesek din 16.— pri ZALOŽBI HRAM, Ljubljana, Florjanska ulica 14/1. u— Neznanokam je odšel iz Ljubljane Alojzij Krušnik, r. 17. VI. 1896 v Loki pri Kamniku, pristojen pa v Ljubljano, delavec. Je srednje suhe postave, zelo upadlega obraza, desno oko ima stekleno, nosi majhne brke in črne gladke lase na prečo. Vzel je s seboj več oblek. Doma je zapustil ženo in štiri nepreskrbljene otroke brez vsakih sredstev. Žena je izjavila, da sta živela z možem v miru in slogi, pač pa je bil mož precej živčno bolan. Po časopisju ga žena prosi, naj se vrne. Njegova odsotnost ne bo njegovi službi prav nič škodovala. Vsakdo, ki o Alojziju Krušniku kaj ve, naj to nemudno javi najbližji orožniški ali policijski postaji. ZOBOZDRAVNIK dr. JOS. TAVČAR od 12. do 26. maja ne ordinira Nebotičnik Tel. 33-93 u— O dveh premožnih cigankah, pri katerih so našli lepo zbirko zlatnine in so ju dolski orožniki oddali v zapore okrajnega sodišča v Ljubljani, smo poročali včeraj. Vest o tatvini 500 dinarskega bankovca v stanovanju gostilničarja Ivana Zupančiča v Kamnici, ki jo je zagrešila ena teh cigank, se je hitro raznesla po vsej okolici in tudi v Zalog, kjer sta ciganki malo prej bili na sumljivih obiskih. Med drugim sta obiskali tudi stanovanje posestnika Kačarja v Zalogu; stanovanje sta odprli s tujim ključem in pobrali iz omare vso zlatnino, ki sta jo orožnika našla pri njih. — Oblasti bi morale zdaj, ko jp malo moških po domovih, ženske in dom je bil vedno zbirališče naprednih ljudi in pokojni dr. Tavčar se je pogostokrat ustavljal v njegovi hiši. Pred šestimi leti mu je umrla zvesta družica Frančiška, rojena Bizjakova, in mu zapustila 6 odraslih, krepkih otrok ki so vsi neumorni nacionalni delavci. Od leta 1888 je stalni naročnik »Slovenskega naroda«. Ob sedemdesetletnici mu želimo, da bi v krogu domačih preživel še mnogo srečnih let. Inšpektor Ivan Kitak 60letnik Maribor, sredi maja Nedavno je prekoračil 60. leto svojega življenja inšpektor drž. žel. v pokoju Ivan Kitak. Skromen, kakor je, ni tega obesil na veliki zvon. Vendar pa mož v polni meri zasluži, da se ga naš list ob tej priliki spomni, saj je od prvega početka njegov zvesti čitatclj. I Rojen pred 60 leti v Tlakah pri Rogatcu, ki je bil takrat strupeno renegatsko i gnezdo, je študiral gimnazijo kratek čas v Celju, večinoma pa v Mariboru, kjer je tudi maturiral. Njegov razred (sošolci so mu bili med drugimi: + Erncst Vargazon, Vlado Pušenjak, dr. Ipavic, ravnatelj Jug, sodna svetnika Tiiler in dr. Tombak. prof. Ivan Mravliak, Štefan Meti ved, narodnjak V Spindler itd.) je bil med nacionalno najbolj zavedn mi razredi takratne mariborske gimnazije. Po maturi in po odsluženju vojaškega roka se je Kitak posvetil železniški službi. Služboval je v Voitsbergu, Judendorfu, Branzolu na iuž Tirolskem, nato v Zagorju in končno od 1 1908 do 1. 1919 v Mariboru, kjer je do previata okusil vse strupeno sovraštvo zastopnikov takrat gospo-dujočega naroda proti Slovencem. Ob prevratu je bil od zastopnika železniške direkcije, ki se je snovala v Ljubljam. pozvan, da prevzame kcntro'no službo v Mariboru, Narodni svet v Mariboru pa mu ic poveril vodstvo celokupne železniške službe v območju bivše Štajerske. Zaprisežen od generala Maistra je sodeloval -r njim v vseh akcijah, ki so se tikale naših železnic in ki so bile baš v tistih nesrečnih dneh ogromnega pomena. Naj tu samo kratko omenimo stavko, ki sc jo skušali uprizoriti zagrizeni tujerodci med železničarj' in ki je bila baš s sodelovanjem našega slavljen-ca zlomljena s petri oči o zavednih slovenskih železničarjev. Za nagrado jc bil predlagan za načelnika mariborske glavne postaje, česar pa takratna generalna direkcija juž. žc!., ki je bila šc na Dunaju, ni odobrila, ampak ga je hotela poslat' za nedoločen čas na plačan dopust, čemur pa sc Ki- tak ni uklonil. Imenovali so ga za pod načelnika. Tisti čas pa je postalo vakantno mesto obratnega vodje železniške proge Gro- i belno-Rogatec s sedežem v Rogatcu. Kitak ' je raje prevzel to mesto, na katerem se je , zopet izkazal polnega moža v strokovnem in nacionalnem pogledu. Železnico je bilo treba popolnoma reorganizirati. Vse poprejšnje osebje je bilo po večini nemško, v službi je ostalo le troje slovenskih uslužbencev, vse druge je moral na novo sprejeti in upe-ljati. K sreči je pri merodajnih osebah v Ljubljani našel za svoje delo polno razumevanje in je dobil tudi pohvalo od komisije, katere čilan je bil tudi pokojni dr. Žerjav. Za vse svoje velike zasluge je bil Kitak ob desetletnici Jugoslavije leia 1928. odlikovan i. redom sv. Save V. stopnje. L. 1925 je bilo njegovo delo v Rogatcu končano in Kitak je bil dodeljen direkciji v Ljubljani. Od I. 1027 do 1039. ko je mesca avgusta stopil v pokoj, pa je vršil službo deloma na glavnem deloma na koroškem kolodvoru v Mariboru Da je bil naš 60-letnik vse življenje zaveden in aktiven nacionalist in naprednjak. nam pač ni treba posebej poudarjati. Bil je ves čas član in večinoma tudi funkcionar organizacije jugoslov. naciona'nih železničarjev ter član in podpornik neštetih drugih nacionalnih društev Svojega naprednega političnega prepričanja nikdar ni skrival. Krepko naprej skozi sedmo desetletje! Milošu Pečovniku v spomin Pred mescem je umrl predsednik društva »Živalice«, naš dobri tovariš in priznani rejec, g. Miloš Pečovnik v najlepši moški dobi 39 let. Umrl je vsled bolezni, ki jo je dobil v izvrševanju izredno naporne orož-niske službe. Smrt tega značajnega, marljivega in vsega zaupanja vrednega moža je za nas vse težka izguba. Vsi ga bomo zelo pogrešali, a najbolj oni, ki so prihajali k njemu po nasvete zaradi reje in zdravljenja domačih živalic. Za vsakogar je imel celo tedaj, ko ga je težka bolezen že skoraj vsega izčrpala, vedno smehljajoč obraz in dober nasvet. Bil je pravi strokovnjak in se je mogel primerjati samo z najboljšimi. Od ustanovitve »Živalica« je neumorno in nesebično delal samo za dobro društva. Bil je poštenjak, ki je ljubili resnico in ki mu je bila najbolj zoprna zahrbtnost in laž. Miloš Pečovnik je bil rojen leta 1901. v Št. Janžu na Sv. Juriju ob Pesnici, kjer je bil po lastni želji dne 14. aprila pokopan. Težka varnostna služba ob meji mu je povzročila bolezen. Leta 1928 je bil premeščen h komandi žadarmerijskega polka v Ljubljani, kjer mu je bilo poverjeno nadzorstvo konjušnic. Kako so ga cenili njegovi predpostavljeni in tovariši, pove dejstvo, da se je ob priliki prevoza zemskih ostankov z avtofurgonom iz Ljubljane k Sv. Juriju ob Pesnici, prišel poslovit od njega njegov komandant g. polkovnik Bar-le s štabom in vsemi službe prostimi orožniki z godbo Veličastven je bil pogreb pri Sv. Juriju, kjer ga je na njegovi zadnji poti spremljalo poleg tovarišev našega društva in orožništva iz Ljubljane ter Maribora še nad 400 ljudi, ki so prisili iz vseh krajev, kjer je pokojnik kot orožnik služboval. Ob odprtem grobu so se poslovili od njega g. župnik Šparl iz Maribora, za društvo »Živalica« g. Babtuk in v imenu stanovskih tovarišev g Seme. Dragi Miloš! Prerano si zapustil svojo ženo, otročičke in nas. zveste tovariše rejce. Kakor si bil vedno duber in skrben mož in oče svoji obitelji tako je bilo tudi odkrito tvoje tovarištvo nam vsem. Saj si nam dal vse. kar je bilo v tvoji moči, zato se ti vsi najprisrčnejše zahvaljujemo. Tvoje delo ni umrlo, živelo bo še naprej, kajti tvoji sodciavci ga bomo nadaljevali tam, kjer ga je prekinila neizprosna smrt. Počivaj v miru. ti naš neumorni sodelavec m prijatelj, bodi ti lahka obmejna zemlja slovenska. Tovariši-rejci. Fanica Obid-Jelinčičeva PREDJUŽNEK IN MALICA naj bodo za vsako rodbino 2—3 žličice OVOMALTI v skodelici mleka. Ovomaltine daje moč in zdravje starem« in mlademu, zdravemu in bolnemu. Dobiva se povsod. CENE NESPREMENJENE! 90 let Cegnarjeve Johane Žalec, 18, maja Se vsa čila je praznovala gdč. Cegnarje-va Johana 16. t. m. devetdesetletnico. Bila je prvorojenka pokojnega žalskega čevljarskega mojstra Jožefa Cegnarja. rojenega Ljubljančana, in matere Jožefe, po rodu Karničarjeve iz Celja. Gdč. Johana je hodila v Žalcu sedem let v Ijudsko šolo dvoraz rednico. Nekaj let po končani šoli si je Johana poiskala službo v Celju, kjer je bila prodajalka pri usnjarju Jožefu Herrma-nu. Nato je služila pri usnjarju Ludvika Herrmanu, pri trgovcu z usnjem Stosslu in trgovcu z moko Alojziju IValandu, ki so bili vsi v Celju. Nekaj mesce\' je bila tudi v službi žalske rojakinje Geinspergerje\~e rojene Šineve, v gradu pri 11'olfsbergu na Koroškem in pa v Opatiji. Zdaj biva slavijenka v Celju, kjer stanuje na Bregu 29. v skromni podstrešni sobi. Za stanarino skrbi celjska mestna občina, ki ji daje mesečno 140 din. Za preživljanje pa skrbe tudi celjske in žalske dobrot niče. Kljub čestitljivi starosti še ni izgubila svojega po očetu podedovanega humorja. Njen oče, ki je umrl l. 1904 v 82. letu starosti, je bil znan humorist Če ga je poprosil kakšen potujoči čevljarski pomočnik za službo, mu je dejal Cegnar: »Jaz delam z 18 pomočniki; 6 jih prihaja, 6 se jih poslavlja, 6 jih je pa na potovanju.« Slovel je tudi kot dobei basist. Ko so nekoč celjski pevci peli v navzočnosti odlične družbe Zalčanov in Celjanov pri Ferveg/ (Ježovni-kovi gostilni na Pirešici pri Žalcu), je na-hrulil neki Celjan Cegnarja s besedami: »Herr Cegnar, Sie singen ja den dritten Bassl« (Vi, gospod Cegnar, pojete vendar tretji bas). Zaradi te zbadljivke naiodnega nasprotnika se je čutil Cegnar užaljenega, zato je izzivača nahrulil. Beseda je dala besedo. Nastal je splošen prepir, med katerim se je družba zgubila na vse vetrove. Cegnar jeva Johana se dobro spominja žalskega tabora 1. 1868.. saj ji je bilo tedaj že 18 let. Stala je pri svojem očetu, ki je nastopil v žalskem pevskem zboru na taborski slovesnosti pod vodstvom tedanjega šolskega vodje in vzornega učitelja Franca Kovača. V zboru so sodelovali Andrej Žagar, usnjar in posestnik hiše, ki je zdaj v lasti gdč. Ane Zajčeve; Janez Hausenbich-ler, znan žalski rodoljub; Jože Cegnar, čevljarski mojster, oče jubilantke; Franc Zu-ža, posestnik na Kolenčevem, kjer gospodari danes g. mag. Karčič; Karel Valenti-nič, učitelj v Žalcu od 1. 1863 do l. 1869.; Franc Roblek, posestnik in oče pokojnega državnega poslanca Frana Robleka; Franc Kovač, nadučitelj (1848 — 1872), pevovod-ja in bivši posestnik hiše krojača g. Antona Stomola; Anton Žuža. po domače Stare, tedanji žalski župan in posestnik hiše, v kateri je danes Virantova gostilna; Franc Peška, tedanji občinski tajnik. Ta devet o-rica Zalčanov je bila prvi pevski zbor, ki je nastopal v javnosti ob raznih narodnih proslavah. Dolgo let jih že pokriva hladna zemlja. 90-letna gdč. Johana Cegnar jeva se ie živo spominja mnogih dogodkov v Žalcu, kamor še vedno rada zahaja. Bodi ji naklonjena še dolga vrsta zdra\-ih in zadostnih let! soproga g. Jelinčiča iz Gorice, ki jo je usoda iztrgala iz mlade družine in lz ljudstva, ki mu je bila do zadnjega zvesta vzornica. Njenemu spominu bodi posvečena tudi ta skromna jsBbft! 80 let gospe Faningerjeve V Kobaridu pri »Komacu« se je rodila 16. maja 1860. Ana Gabrščkova. danes vdova ga. Faninger v Ljubljana, naša stalna naročnica. Simon Gregorčič je kot mlad kaplan redno zahajal v Komačevo hišo kateordb-mov, saj je bila Komačevka duhovna mati pri njegovi novi maši in je pesnika bogato obdarila z vsem potrebnim pohištvom. Ga-brščkovi so bili v sorodstvu ž njim, njih ded je prišel z Vršna v Kobarid in si tu zgradil dom in trgovino. Pesnik je leta 1871 v družbi z akademikom Ignacijem Gruntarjem, poznejšim notarjem v Logatcu in Ribnici ustanovil »Narodno čitalnico« v Kobaridu. Današnjo jubilantko je sam poučeval v deklamaciji, da je že kot otrok nastopala v čitalnici z Gregorčičevimi pesmimi, ki so že takrat vzbujale goriške Slovence k narodni samozavesti. Ko se je pesnik leta 1873 preselil v Riheuberg, je še vedno občeval z eružino svojih dobrotnikov v Kobaridu in še danes hrani osemdesetletna slavljenka rokopis Gregorčičeve prigodne pesmi kot drag spomin na svojega učitelja. Ana Gabršček vdova Faninger je aestri-čna pokojnega goriškega narodnega borca in publicista Andreja Gabrščetaa, ki tudi piše o nji v svoji zgodovinski knjigi »Goriški Slovenci«. Tam beremo, da jfe Ana Gabrščkova sodelovala v svoji mladosti pri vseh kobariških »besedah«, a tudi na narodnem taboru v Kobaridu leta 187 ed malim kazenskim senatom obsojena na 8 mescev strogega zapora. Soobtožane so bile tudi ženske, ki jim je odpravljala. Dobile so po 1 do -j mesce zaporne kazni. a— Znamenje č»sa so množeče se tatvine raznih jestvin v zadnjem času. V noči na petek so se pojavili vlomilci v kuhinji gostilne Mane Gobčeve v Linhartovi ulici 13. Odnesli so razne jestvine in živ-ljenske potrebščine. Policija vneto poizveduje. a— Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč članom OUZD in njihovim svojcem ima danes v neodložljivih primerih in v odsotnosti pristojnega rajonskega zdravnika dr. Lojze Toplak, Pobrežje. Aleksandrova cesta št. 6. Uspele konfs&e dirke na Murskem polju Ljutomer, 14. maja Na binkoštno nedeljo je po mescih spet oživelo zeleno dirkališče ljutomerskega Kola jahačev in vozačev na Cvenu. Vreme sicer ni bilo bog ve kako ugodno, vendar ni deževalo pred dirko in zato je prihitelo od vseh strani na tisoče gledalcev, kakor že dolgo ne. Pokazalo se je. da jc binkoštna nedelja za muropoljske dirke prav primeren dan. Med dirko je sicer malo rosilo, kar pa večini gledalcev ni vzelo volje, da vztraja do konca Posamezne vožnje f>o nudile samo nekaj bolj napetih mom-tov, v glavnem sta obvladala deloma razmehčano progo kobila Salt? in žrebec SplenJid, oba last Mirka Šumaka iz Ljutomera. Prva je zmagala po boju z Lidijo Jakoba Vaupoti-ča iz Lukavcev v healu ir dosegla tudi najboljši čas dneva — 1.32,5 Splendid pa je bil prvi v dirki triletnikov in med 3 — 12 letnimi konji. V naslednjem podajemo izide posameznih dirk: 1. Heat 4—12 letnih konj- 1. Salta Mirka Šumaka 2.39 (km 1.32.5). 2 Lidija Jakoba Vaupotiča 2.34 (1.38), 3. Legro Novaka Alojza iz Banovcev 2,41 (1.46), 4. Nelson Viktor Slaviča Alojza iz Banovcev 2,42 (1,35.5). 2. Enovprežna dirka za 3-letne konje: 1. Splendid Mirka Šumaka 3.18 (1.37), 2. Pal-fin Slaviča Joška iz Bur.eanov 3,25 )1.48), 3. Slavček Jureša Franca iz Bunčanov 3,33 (1,49,5). 4. Palestra Herica Franca iz Bore-cev 3,41 (1,55) 3. Enovprežna dirka za 3 — 12 letne konje: 1. Splcndid 3,40 (1.35.7). 2. Palfin Slaviča Joška iz Bunčar.* v 3.5' (1,46). 3. Pri-ma Špindlerja Alcjza iz Bunčanov 3.57 (1.49). 4. Zemun Šalamuna Joška iz Lukavcev 3.58 (1.48,2). 4. Galopska dirka: Firhca Zitka Franca iz Bučečovcev 2.16 (1 25). 2 Kade* Bunderla Ivana iz Veržeja 2.17 (1.25,7), 3 Pubi 3,05 (1.55). 5. Dvovprežna dirka za 3 do 12-Ietne konje: 1. Toska Lidija Slaviča Joška in Vaupotiča Jakoba 4.53 (1,56.5), 2. Slavček Vinko Jureša Franca 5.04 (2.12.6), 3. Palestra-Prima Herica Franca in Špindlcrja Alojza 5 20 (2,16), 4. Firlica-Legro Zitka Franca in Novaka Alojza 5,20 (2J5). Kojčevi nauki o načinu življenja Pred par tedni smo v članku »Razgovor z Antonom Kojcem« opozorili na zanimive nauke o načinu življenja. Ker smo o tem članku prejeli od čitateljev več vprašanj, smo povabili enega ožjih znancev g. Kojca, da nam o tem še kaj napiše. Tu je njegov prispevek: Martin Kojc trdi in dokazuje, da so vši naši neuspehi, vsa naša bolezen, vsa nesreča, duševni nemir, nezadovoljstvo itd. odvisni samo od naše napačne duševne vsmer-jenosti, t. j. od našega napačnega nazira-nja o življenju Nasprotno pa trdi in dokazuje, da si lahko s pravilno duševno vsmerjenostjo. t j. s pravilnim pojmovanjem in s pravilno uporabo resnic in zakonov, vsak človek sam pridobi srečno, zdravo in uspeha polno življenje. Število dvomljivcev bi se utegnilo ob prvem branju teh besed pač kriti s številom bralcev, češ saj ni mogoče! A vendar postanejo ob Kojčevi osebni razlagi vse te trditve nekam preproste in same po sebi razumljive, da se poslušalec tleskne po čelu: »Strela to bi pa prav za prav lahko sam uganil « Kakor vsi rmsleci in vse vere, tako uči tudi Kojc. da je treba vzroke vsega zla najprej spoznati: šele tedaj se moremo osvoboditi neuspehov, nesreč, bolezni, bede in obupa Velika prednost K^jčevega nauka je v tem. da ie njegova razlaga sodobno zajeta. tako da io lahko vsakdo tudi najpreprostejši človek, praktično zagrabi in obrne sebi in svoji okolici v korist. Univ. prof dr. K. Ozvald je napisal o Koicu: Kojčcv »koren lečen« sc glasi takole: brezpogojno,slepo zaupanje v silo, ki te jc ustvarila in ki v vsakem življenjskem položaju skrbi za te — če ji otroško, »absolutno« zaupaš. O takem svetovnem in življenjskem naziranju pa moramo priznati da mu jc za str/en na moč globokose-žen uvidevek Kajli če si ga v duhu in resnici do dna doumel in se v njegovem smislu prerodil. se to nc pravi nič manj, nego da s- rekel: slekel boš s sebe prejšnjega č'ovcka ter oblekel nrvega, to je takega, da boš ods.;i inoi iiki i Vsi kulturni narodi so to izpievideli in mobilizirali vse svoje sile za borbo proti jetiki. prcLiliiberkuiozna liga je s svojim gevlom, da rnora imeti vsak jetični bolnik svojo postelj, hetela poudariti važnost pravočasnega zdravljenja, ki se vrši najbolj uspešno pač tedaj, ako so podani potrebni pogoji za zdravljenje, v prvi vrsti bolniška pGfctelja. S tem še ni rečeno, da si mo-ramo postavljati velika, draga in razkošno op. rdj-n.a zdravilišča, pač pa samo na-va :"::•••> opremljene zdravstvene domove, kjer bor:'o lahko vsem, ki so potrebni, nudili pome. žal pa danes v naši državi, pa tiidi v naši banovini tega ne moremo storiti. Samo 500 postelj imamo na raz-pe igo za tisoče bolnikov. Bilo bi že do-vo.j, če bi imeli vsaj toliko posLelj, kolikor znaša umrljivost za jetiko. V naši banovini umira tetno nad 1.500 jetičnih bolni- i... i«*.t,.; Proti!vherkulozna zveza, je pred kratkim povabila k sodelovanju pri mladinskem o'. •••.■xu vsa naša ženska dobrodsln-na društva. V torek popoldne so se posa-mt-.-aie zastopnice društev, ki so se temu p ivu odzvale, sestale v šol siti polikliniki k > .-ji, ki jo je otvorila ga. Majcenova. O namenu tega sestanka je poročala dr. Slava Kristan-Lunačkova, Apelirala je na vsa zastopana društva, naj bi pomagala pri nabavi rentgenskega aparata za šol? k< *■ hkliniko. y ta namen imamo na polikliniki določene že tri sobe, ki so zdaj prazne, predviden je tudi že zdravnik spe-Bsfe, aparata pa ni... Doslej so bili preiskovani. sanxo sumljivi srednješolski kov — torej tudi temu število še zdaleč ni ustreženo. Prav ugodno je sicer razvito na3e omrežje protituberkhloznih dispanzerjev, saj zajemajo skoraj tri četrtine prebivalstva, vendar radi pomanjkanja bolniških postelj n? morejo priti do popolnega razmaha. Brez bolniške postelje pa si ne moremo niti misliti uspešne bor^e proti jetiki. Ta postelja bi morala biti clc"fopna vsakemu bolniku, tudi nsjbolj revnemu, ki je danes tako pogosto prisiljen zapraviti svojo borno domačijo, prodati edino kravico, če se Loče zdraviti. Na ta način postane borba proti tuberkulozi eininentno važna ne samo kol nacionalno in obrambno, nego predvsem kot. ekonomsko delo. Razumljivo je, da velikega števila jetičnih bolnikov ne moremo naenkrat spraviti v Z8prte zdravstvene ustanove in to tudi ni potrebno. Take ustanove pa bi morale biti na razpolago vsem onim, ki iim je to nujno potrebno. Lažji bolniki pa najdejo dovolj prilike za zdravljenje v naših vzornih dispanzerjih in v celotni zdravstveni službi. Naše delo mora v veliki meri veljati tudi zaščiti pr-rd obolenjem, če pa je bolezen že nastopila, storiti vse, da se bolniku omogoči čim hitrejše in popolnejše zdravljenje. Tako bomo postali narod, ki ima v sebi zdravje ln moč in se mu ni treba bati za svojo bodočnost. ena otroci in se te preiskave vrše na protitu-; berkuloznem dispanzerju, kier je treba ; cele ure čakati in kjer hooijo bolniki z ! odprto tuberkulozo. Dr. Neubauer, šef zdravilišča na Golniku pa ima aparat, kr je veljal 120 tisoč in ki bi se ga dalo dobiti za 30 do 40 ti-sor. ker ga na Golniku ne uporabljajo več. Lunačkova je obljubila, da bi iz fonda za zdravstveno zaščito dobila okoli 30 tisoč, ostalo pa bi se moralo pač zbrati. Na sestanku je bilo sklenjeno, da bodo društva priredila v ta namen nabiralni član v sredo 22. maja. Prodajali se bodo običajni listki protituberkulozne lige z napisom »Za šolski rontgen«. csna In duševna hlglfena žene Prehrana- Prehrana, je za poklicno ženo važen, časovno tež^k problem, človeku je izključno rastlinska hrana neza-j i" ura. idesc je tudi poklicni ženi dovoljeno, le da ne v preveliki množini. Zatiži-vanje surovega mesa postane zdravju šk:--iljivo, prav tako kakor je lahko surova hrana posredovalec tifusa, griže in drugih, bolezni. Glavni del prehrane mora biti s: >čivje. Dva brezmesna dneva v tednu sta priporočljiva. Hrana ne sme biti en .dna, pripravljena naj bo iz svežega hraniva, in ne- konzerv. Mleko, surovo sa-dj -. surovo maslo, vsebje za zdravje važne vitamine, sočivje tudi še hranive soli, .-li so cr.-.artizTrm nujno potrebne. Pri sest-,i je : :-ijka je torej treba poleg kalo--c-.ti še vitamine in soli .Sveže c ie jc: važno zlasti za ženo, ki mnogo s: .. Priporočljivo je nekaj svežih jabolk l. : spanjem, pozimi marmelada, med ali !.■ . Zc'o ugodno deluje na črevesje tudi rž-en kruh. Svetovati pa moram poklical ženi, da. ne je preveč. Prevelike količine hrane pre-e'm< ne prebavni trakt. Trije glavni obrok- (zjutraj, opoldne in zvečer) na-"". -.o dostujejo. Predjužnik je potreben or Iva ž. .m. ki jedo zjutraj le male ko-lic ne. Skodelica kave za zajutrek ne zadostuje poklicni ženi, ki jo čaka naporno ci-polda.r.sko delo. Najboljši zajtrk je mleko ali kakao s sur-ovim maslom ali marmelado in mehko kuhano jajce. Gmotno slabše situirana žena naj si skuha mlečen zdrrob, zdrobovo juho, močnikovo juhe ali kaj sličnega. Alkohol in poklic nista v skladu. Utrudljiv vpliv alkoholnih pijač se ne razteza samo na nekaj ur, žena ga izdatno čuti še prihodnje jutro ko hiti na delo. Prav tako je škodljiv nikotin. Velike doze nikotina v mlad:h letih kvarno vplivajo na organizem žene. Marsikateri pljučni katar, želodčne tegobe, živčna razrvanost, izvira od tod. Ker pa potrebuje ravno po- klicna žena odporen živčni sistem, naj se varuje nikotina, alkohola m močne črne kave. Stanovanje nudi ženi po napornem dnevnem udejstvovanju zaželen mir in od-poiitek. Ako je žena v zavidanja vrednem položaju, da si brez ozira na denarno stran lahko M>ira stanovanje, je dobro, da, se ozira na svoj poklic. Stanovanje naj leži v bližini njenega poslovnega delokroga, ako ima opoldne le kratek odmor. Ako pa ima sklenjeno nedeljeno službo do 2. popoldne, leži lahko stanovanje tudi bolj oddaljeno, daljša pot do doana ji bo ipo sedenju v uradu samo koristila je v svojem stanovanju zaposlena z duševnim delom, si mora poiskati ne samo soln-čno, temveč tudi mirno stanovanje, da je ne moti ropot okolice. V stanovanju je za poklicno ženo najvažnejša spalnica, ki naj bo dobro prezračena, priporočljivo je, da ima tudi jutranje sodice. Ako polagamo tako veliko važnost na spalnico, jo mora žena v Interesu svojega ■zdravja, tudi izdatno uporabljati Potreba po stanju je pri različnih ženah različna; povprečno se računa za odrasle 8 ur, vendar je cela vrsta žen, ki jim ta čas ne zadostuje. Poklicna žena naj si dolgost spanja uredi po naravni potrebi. Tako rano v postelj, da se dobro prespiš, bodi geslo vsake žene! Najboljše uspavalno sredstvo pa je utrujenost. Branje v postelji odganja spanec, in je tudi škodljivo za oči. Večerjati mora žena vsaj 2 uri pred spanjem, da prebava ne moti in ovira spanja. Poraba uspavalnih sredstev je popolnoma zgrešena. Kemičnega sredstva, ki bi dovedlo do pravega globokega spanja, ne poznamo. Uspavalna sredstva so mamila Nevarno je, navaditi se na taka sredstva, ki samo uničujejo ženi živčevje. Proti nespečnosti je najboljše zdravilo pametna ureditev načina življenja, dela in odpo-čitka. Ako to ne pomaga, mora za nekaj časa prekiniti z ue.om, da sc teiesno in duševno odpočije in opomore, če le mogoče v drugem kraju in miljeju. Dr. Slava Kristan-Lunaček. Fsmzš v sili Nek%š preizkušenih aiasvetov za kuhinjo Sladice, kakor n. pr. češki tolki, ocvrtš miši, brizgani krapki, in tudi pustni krofi se navzamejo manj masti, če dodamo testu nekoliko ruma. Dobro je, če dodamo tudi masti par žlic ruma. Mast, v kateri smo cvrli, radi sežganih ostankov ni dobra in jo je treba pred nadaljnjo uporabo očistiti. Dodamo ji nekoliko vode lii počasi kuhamo; nato jo postavimo na hladno, da se mast dvigne nad vodo in strdi, nakar jo pazljivo poberemo in porabimo za razna prežganja. Ako hočemo, da se r >n pecivo ne prime pekača, ga po upora! ^amo dobro zdrg-nemo s papirjem in t imažemo z oljem aH mastjo, če pa pek umijemo, ga dobro posušimo in potem .drgnemo s kako maščobo. če se p h. m pričrf jed sino;Mt!, jo takoj previdno prelijemo v drugo čisto posodo, tako da ne ranimo dna, kamor se je jed že prijala. Na ta način preprečimo nesrečo. Šadoji z vinom, mlekom ali sadnim sokom se zelo rach sesirijo ali zakrknejo. Temu se izognemo, če jih žvrkljamo nad soparo. Ogenj sam je prehud, ln to je bil vzrok, da se vam je šado včasih pokvaril. Sneg iz jajčnih beljakov naredimo hitreje, ako pridenemo par kapljic limoninega soka. V začetku tolčemo sneg počasi, potem hitreje, nazadnje pa utepemo žlico preseianega sladkorja, da postane sneg bolj trd. Ribam lažje odrgnemo luske, če jih za trenutek položimo v vrelo vodo. Kadar čistimo ribe se nam često pripeti, da raz-lijemo žolč; takrat ribo prekuhamo in na ta način popravimo nesrečo. Ribo v takem slučaju serviramo s kako dobro omako ali jo pa ocvremo. Meso ne sme delj časa ležati na deski, ker les vpija mesni sok (zato se tudi naše deske za meso ne dajo dobro očistiti). Meso mora ležati v porcelanasti posodi, ali pa na papirju. Najboljši je perganrent. Meso tudi ne srne ležati v vodi, ki raztopi beljakovine v mesti. Za pečenje pripravljenega mesa ne umivamo, ampak ga samo s čisto kuhinjsko brisačo obrišemo, pečeno meso, posebno pa vse vrste zrezkov, dobe lepšo barvo če meso ni prišlo v do-tiko z vodo. Solimb ga malo pred uporabo, ker sol upija vlago in tako tudi mesne sokove. želatino operemo najprej v mrzli vodi, nato jo šele raztopimo v vroči tekočini. Bolje je, če raztopimo želatino v čaju, nego v vodi. želatino vedno precedimo, preden jo dodamo jedi. Kaj zopern je okus, če najdemo v mrzli penjavi (kremi) koščke strjene želatine. Starejšo perutnino potresemo s sladkorjem in pustimo nekaj časa. Nato jo umijemo, solimo in pripravimo kakor pač želimo. Na ta način bo perutnina hitreje mehka. Klobase hranimo na hladnem, zračnem prostoru. Načet konec klobase zavijemo v pergament papir, da se ne suši aH plesni. Narod, ako želi narod ostati. n'kakor ne sme odreči, kar ima prasvojega. Saj re ve, da je to prasvojlno treba najprvo dobro poznati, do katere stopinje se mi Slovenci še nismo popeli. Narodi pa morajo dajati in jemati. Krcpkejši, darovitej-ši narodi več dadč. V katero teh vrst mi Slovani spadamo, določi bodočnost. Kakor torej narodovo delo v omiki prejme nekoliko lica od vsega, kar se je dovršilo pred njim, tako je treba, da temu !icu delfjcčl narod iz sebe doda še to, kar ima on s-m značajno posebnega. Fr. Levstik. Narodna reč- je sveta reč, po vzdignjena nad vse, celo nad osebne ozire. Fr. Levstik. NASVETI GOSPODINJAM Mastni madeži izginejo, ako jih takoj posiplješ s fino soljo, ki mast upija. Prav tako pomaga sol, če si imela prevroč likalnik in so na perOu ostali rumeni madeži. Namoči madeže z mokro krpo, jih posuj s soljo in razprostrl perilo na sonce. če si presolila juho, ji dodaj krompirja in malo vode. Tudi košček sladkorja bo ublažil slan okus. Pri težavah vsled hemoroidov pomasata že 1 do 2 Leo-piluli, če jih jemljete po jedi. To sreJftvo pomaga že po * ^ w petih, šestih urah do lah-j f kega in prijetnega odvajanja. Oglaa reg. pod Sp. Dr. «' 9 od 28 X »938 gtfii Cvetlične obleke od lanskih. Zato učinkujejo tudi bolj skromno in mladestnejše, kar jih stori še bolj prikupne na pogled. Krila so kajpada še vedno kratka, toda manj široka. Život je ponavadi drobno nabran, lahno drapi-ran ali pa ima gladko »srajčno« obliko, ki jo označujejo majhen oplečnik, dečji ovratnik in drobni gumbki. Bell ovratniki so se modi letos tolikanj priljubili, da nam jih ponuja celo na oblekah iz vzorčaste svile. Vzorčasta obleka z malim belim ovratnikom in prav takšnimi mar.šeti učinkuje okusno in preprosto. Spredaj in zadaj jo na vsaki strani razširimo z vzporedno vstavljenimi progami. Pas iz temnega tvoriva zavežemo v obliki enostavne pentlje (1. skica). Posebno posrečena je zamisel okroglo vstavljenih, drobno nabranih delov, ki razširjajo naslednjo obleko v krilu in na životu. Tudi tukaj zavežemo pas spredaj v vozel (2. skica). Povsem novo obliko ima oplečnik drobno vzorčaste obleke, ki je videti sestavljen iz dveh konic. Takšni dve konici opažamo tudi pod pasom na životu. Pod konicami je obleka drobno nabrana. Dolgi rokavi imajo moderno, rahlo balonasto obliko (3. skica). Pri dvodelni obliki moda kaj rada uporabi zamisel krog in krog nagubanega krila. Tu je život gladek, prepet z ozkim črnim pasom in naguban pod nizkim opleč-nikom. Ovratnik ima obliko maHh rever-jev (4. skica). Poslednja obleka na tej skici je spredaj položena v srednje široke gube. Pod vratnim izrezom jo zapnemo s štirimi malimi gumbi, pas pa zavežemo kakor kratko šer-po (zadnja skica). Kljub težkim časom se moda razvija po nekem določenem programu, ki v izmenjavi barv, raznoličnosti krojev in lahkotnosti okraskov ne zaostaja dosti za modnimi podobami bolj mirnih let. človeku je težko verjeti, da v modni svet vojna nima dostopa — in vendar Je v neki meri tako. Moda: to so ženske želje po lepši, očarlji-vejši, manj strogi strani življenjske slike. Nemara so te želje postale skromnejše, ker so se pač ženske tudi v svojih sredstvih morale omejiti — zatreti pa jih ni mogla še tako trda resničnost. V modi je gotovo mnogo optimizma, čeravno se bo mnogim optimizem te vrste zdel nekoliko smešen in bore malo na mestu, ga vendar ne kaže omalovaževati. Potrebujemo opti- mizem vsake vrste, bodimo hvaležni zanj, kjerkoU se pojavi. Kljub vsemu bodo ženske poleti nosile lahke in očarljive obleke s cvetličnimi vzorci; že sedaj mislijo nanje, kajti nikakor ne morejo in nočejo verjeti, da naj bi bilo že kmalu vsega lepega konec. . . Letošnje vzorčaste svile so posebno nežno pobarvane. Tu se Izraža ženski modni čut v najbolj ljubeznivih odtenkih, skladno sozvočje barv je premagalo temne, izzivajoče ali kričeče sestave. Vzorci so dokaj drobni ln rahlo zarisani v svilo, tu in tam najdete v širših aH ožjih progah zbrane cvetHčne motive, ki se zanimivo odražajo od temnega aH svetlega ozadja. Kroji novih oblek so dosti bolj preprosti T^h&n i z treh pisanih rut Nemara je vsaki žensk! še najbolj pri srcu tista modna drobnarija, ld si jo sama izdela. Moda od časa do časa vedno poskrbi za takšne malenkosti, ki utegnejo zaposliti domišljijo in spretne roke. Takšna prikupna novost je n. pr. tudi turban, ki mu obod Izrežemo iz lepenke, iz organti-na aH lz špaterije. Takšen obod potem ovijemo z dvema trodelnima, v podolgasto progo zavitima rutama, oglavje, ki ga zavežemo na temenu v pentljo pa napravimo lz tretje rute. Rute si zamišlja moda iz umetne svile aH lz ljubko natisnjenega bombaževinastega tvoriva. Jutra tfatfeMea Marka Marko zakrili v snu, kakor bi se hotel ubraniti nečesa g-rozečega in pri tem zadene z roko v posteljno končnico s tolikšno silo, da se prebudi. Preplašen plane pokonci in se še napol V dremavici skuša domisliti — sam prav za prav ne ve česa.. morda tega, kar se mu je pravkar sanjalo. Ker pa se ne more ničesar domisliti znova leže, se obrne k steni in položi roko pod glavo, da bi zaspal. Toda tisti občutek da bi se moral nečesa spomniti, nečesa najbrže zelo važnega, mu ne da miru. Znova se obrne v postelji, zatiska oči, toda nedoločeni občuteik vendarle ostane. Zato položi roki pod glavo in se zagleda ven v jutro, ki se skozi nezastrto okno komaj zaznavno plazi v sobo. V njegovi sivini se temno odraža kostanj pod oknom, od nekod sliši pretrgano šče-betanje csarr.ele ptice, ki se meša z rah-lim in enakomernim dihom njegovega brata Tineta ki spi v postelji poleg njegove. Zgodaj je še. Ura na nočni omarici kaže šele pol štirih. Lahko b! še spal. Vsaj pol ure. In Marko se obrne znova k steni in zapre oči. Toda spanca ni od nikoder. Tisti negotovi občutek, da je nekaj pozabil, da bi se nečesa moral domisliti, se še vedno negotovo mota nekje po njegovi notranjosti. >Oh!« vzdihne Marko hi se okrene. Toda tudi to prav nič rte pomaga in z zavistjo se ozre po bratu, ki tako pokojno spi poleg njega Njegovi kuštravi lasje s«; temno odražajo cd blazine in Marku se zeli, da se v spanju smehlja. Tedaj se, bog si ga vedi v kakšni zvezi, spomni Marko, da bo danes vprašan zgodovino za zaključni red. V tem hipu ga zapusti negotovi občutek in mesto njega ga prevzame strah. Zgodovina! Vprašan bo, pa nI utegnil še vsega ponoviti in zadnjih deset strani sploh še ne zna. Morda ... Ne, zadnjič je bil vprašan Delakov, zdaj pridejo na vrsto Drenovec, Eker in tretji bo on, Marko Ferjan... Profesor vprašuje po abecedi. Ko bi bil pod črko Z ali ž, ali vsaj pod R. bi se še utegnil pripraviti, tako pa ... Nenadoma zagleda pred seboj profesorja zgodovine. Visok in suh ie, celo bolj suh in višji se mu zdi, kot običajno. »Marko Ferjan,« ga pokliče, »povejte mi nekaj o zlomu srbske sile na Koso-vem.« »Po Dušanu... po Dušanu Silnem je Srbija pričela... sla — slabeti... in je .. . « Marko jeclja, profesor ga z visoko dvignjenimi obrvmi posluša. »Zakaj se niste naučiH?« pravi, ko vidi, da Marko ničesar ne spravi iz sebe. »Povedal sem, kdaj bom pričel spraševati, in natanko veste, da sprašujem po abecednem redu. Zakaj se niste pripravili?« Marko molči in čuti, kako te slehrne celice njegovega telesa curija znoj. »Najbrže vas ne bom utegnil več vprašati. Osem in štirideset jih še j čaka za vami, da jiih sprašaan za zaključni red. Sedite!« Profesorjev gtaa je jasen tn miren, basa ostrine, toda Maaako rtoji. kafcar t* ne razumel, kaj mu profesor govori. sTorej, kaj? se zadere nenadoma, da se Marko ves strese. Toda to ni profesorjev glas, marveč očetov, ki stoji na pragu in budi Tineta in Marka, ki je bil za nekaj minut Zadremal. »Vsako jutro vaju moram po petkrat klicati! Ves tresoč se in poten Marko sede na posteljo in se prične oblačiti, dočim Tine spi kar naprej. »Kaj ne boš vstal?« ponavlja oče osor-no, toda Tine zamrmra nekaj nerazločnega in potegne odejo čez glavo. »Lenoba!« Oče plane k postelji in potegne odejo raz Tineta, ki se še vedno v snu, zvije kakor črv, ko ga pohodiš, in stisne h kolenom glavo, ki pa mu jo oče že naslednji trenutek dvigne tako, da ga prime za lase. Tine zakriH z rokama, skoči na tla in zajoka Počasi se vendarle zdrami, preneha jokati in se prične oblačiti, med tem ko oče že v miljontič, toda danes v prvič in prav gotovo ne zadnjič, ponavlja vse tisto: da sta lenobi, da ima samo sitnosti z njima, da samo zapravljata čas in njegov denar, da zaman plačuje inštruktorja, da... da... Neumita, razmršena in brez zajtrka sedeta Tine in Marko h knjigam. Tine sd menca oči in ponavlja francosko lekcijo, ki jo mora znati na pamet, toda čim dlje jo drdra, tem boJj se mu mešajo stavki ln besede, dokler ne omahne njegova glava na knjigo tn zadrema. Marko ponavlja Zgodovino. Od DuSana Silnega do bitke na Koeovem še gre nekako. toda bitka na Košaram... Kdaj je že bila? Leta ... leta... me sftgktfa akccd okno. fetfttd sije sonce, mehko svetlo zeleno kostanjevo listje se leskeče in sredi njih se na pokončno stoječih grozdih odpirajo cvetovi ... Med tem budi oče Majdo, da bi pomila posodo od včeraj zvečer. Nekaj se izgovarja, češ, saj pride vsak hip postrežnica. Toda oče zahteva red. Posodo bi morala pomiti že včeraj in ker jo rti, jo mora pač danes in konec. Marko sliši, kako se v kuhinji prepirata in kako oče godrnja: »Da moram ravno jaz imeti take otroke. da...< Potem sliM, kako Majda ropotaje pomiva posodo. Natanko jo vidi, kako stoji na pručki in s svojima drobnima rokama sega v veliko posodo z umazano vodo, ld stoji na štedilniku in oče, visok in mračen jo skozi zlato udkvirjene naočnike strogo nadzoruje. Marko prisluškuje ropotu v kuhinji in med tem opazuje ptiča, ki se spreleteva na kostanju z veje na vejo in ščebeta. Tako svoboden in brezskrben je on, Marko. samo tiste pol ure, ko se brez sdaJbe vesti, to je, če je dopoldne znal ali pa sploh ni bil vprašan, vrača iz šole domov. Toda Čim je doma in se vrata zaklenejo za njim, ostanejo tako zaklenjena do naslednjega jutra; ko mora zopet v šolo. Ves don mora presedeti pri knjigi. Oče hoče taka Hoče, da bi bili on. Marko, Tine in Majda odličnjaki, hoče, da... toda on. Marko bo dane* vfcljub vsemu ln vkljub inštruktorja... fc zgodovine ... Marko se strese. »Bitka na Kosovem..-. po tej bitki je morala Lazarje va vdova« Milica... Je morala... kaj, kaj ier Tudi njegovi votmd je fcoe ICHloa. Pred dvem i leti je odšla. Z očetom sta se neprestano prepirala ... Pred nekaj tedni mu je poslala lepo knjigo. Komaj pa jo je pričel čitati, mu jo je oče vzel in jo zaklenil v omaro. »Raje se uči francoščine, matematike in zgodovine, da ne boš nosil domov slabih redov!« Tako je vedno, čeprav bi Marko rad včasih čital... »Pojdita k zajtrku!« zakliče oče sko® vrata. Marko se zdrami iz srvojih misli ki ne da bi oče opazil, sune z noge pod mizo Tineta, ki se v trenutku Zbmfl in dvigne glavo iznad francoske knjige. Po zajtrku se ISne in Marko preoble-četa za v šolo. Tudi oče ise odpravlja v urad. Ko si hoče natakniti čevlje, vidi da niso očiščeni »Tine, kaj je to?« Seveda, včeraj zvečer je skozi okno prežal na pse, da bi jih polivali z vedo ki ni utegnil pomisliti na očetove čevlje. Ves preplašen strmi zdaj v prašne čevlje, ki mu jih moH oče pod nos. »Kaj je to?« ponovi oče. Tine hoče pograbiti čevlje, med tempa mu že prileti zaušnica in priletela bi še druga, če bi ▼ tem hipu ne pozvonilo na vratih. »Smrkavca,« zasika oče. »Delam za var ju, vidva pa ... « Marko in Tine pogralbita šolski torbici in smul^ieta skozi vrata na stopnjišče in od tam na ulico. Trudna in sama ne vesta zakaj žalostna, se počasi napotita v šolo. 3ERIRAJTE V *JUTBUW! sejejo smrt Sodobni izviditiški in bombni a er o plani - Tipi lovskih letal in njih oborožitev — Tovori bombnikov in brzina, s katero letijo po zraku Esltadra bombnikov Vsak dan beremo o Meserschmittih, Hur-ricanih. Heineklih in drugih tipih letal, ne da bi vedeli o niih kaj več nego imena. Potrebno je zato, da jih našim bralcem malo bliže predstavimo. Da se vojna letala delijo v dve skupini, izvidniška in bojna, to ie znano. Prva imajo nalogo fotografirati nasprotnikove položaje, ugotavljati zbiranje njegovih čet in podobno, razen te-cg usmerjajo z brezžičnimi navodili ogenj svojega topništva* proti nasprotnikovim položajem, četam, municijskim skladiščem itd. ter poročajo isto tako brezžično o uspehih tega ognja. Bojna letala so lovska in bombna, lovska letala so eno- ali večse-dežna, bombna pa lažja, ki razvijajo velike brzine, in jih uporabljajo večinoma podnevi, in težk-. ki*jih uporabljajo zlasti ponoči. Razen tega poznamo tipe padalnih bombnikov, ki se spuščajo iz velike višine z ve-I "lansko brzino v padcu proti sovražnim i ar 'V .V _J Letalo tipa Messerschmitt ciljem, i "tresejo svoje bombe na te cilje v višini 400 do 500 m in se nato kolikor mogoče hitro dvignejo spet v višino. Med lovskimi letali vcjujočih se držav so najbolj znani Mes-serschmitti in Heinckli (Nemčija), Cur-tissi, lci jih izdelujejo v Ameriki ter jih uporabljajo tako Angleži, kakor Francozi, dalje Morani (Francija) in Spitfiri ter Hurricani (Anglija). Messerschmittova letala z označbo Me 109 so enosedežna lovska letala, ki so Nemci z njimi in specialnim motorjem lansko leto dosegli absolutni brzinski rekord 755,1SS km na uro. S serijskimi motorji dosegajo ta letala menda še vedno ^ brzino 650 k m na uro. Oborožena so s štirimi strojnicami in topom. -tlšip r* •• V.:. - Bombnik tipa VVellington Pomladne sapice že pihljajo zatorej po novo obleko ali plašč k znam domači tvrdki LJUBLJANA, ALEKSANDROVA 1. Elegantni kroji — solidna izdelava strokovna postrežba — zmerne cene. »Gospa pevka, prosimo vas, da visoke tone nekoliko nižje pojete, sicer bodo ljudje mislili, da oznanjajo sirene napad iz zraka.« (»Marc Aurelio«) Curtissovih letal je več tipov. Tip P 36 je enosedežnik s štirimi strojnicami, P 42 je najmodernejši tip, ki doseže brzino 645 in več kilometrov na uro ter nam njegova oborožitev ni znana, tip P XP je nekoliko starejši, a doseže vendar brzino 620 km ter je oborožen s strojnicami tipa Browning s kalibrom 13,2 mm. Morane izdelujejo v Franciji, njih najbolj znani tip je »406«. To je večinoma kovinski enosedežnik s štirimi strojnicami ln enim topom, z motorjem 890 k. s. dosega brzino 488 km, z motorjem 1100 k. s. pa 520 km. To za lovsko letalo razmeroma majhno brzino nadomešča z ogromno gibčnostjo ter razmeroma veliko neobčutljivostjo za sovražne izstrelke. Angleški enosedežnik Supermarine-Spit-fire ima nič manj nego osem, togo vgrajenih strojnic ter je z oklepom dobro zavarovan. O njem pravijo Angleži, da s svojimi strojnicami vsako krat hudo gospodari med posadkami in letalsko važnimi deli nemških aparatov, ki do danes še niso zavarovana z oklepi, dočim imajo bencin- Bombnik tipa »Breguet« ske tanke zaščitene z avtomatskimi mašil-nimi plašči, tako da zadetki tukaj n e dosti škodo v a ti ! morejo Hawker-Hurrican je tudi znan angleški enosedežnik z osem togo vgrajenih strojnic in z brzino kakšnih 550 km. Kar se tiče nemškega tipa Heinckel He 112 sliči precej aparatu Me 109. V zadnjih časih je pogostoma govor tudi o Messer-schmittih Me 110. Podrobnosti o njih nam niso znane. Med bombniki je najbolj znan angleški Bristol-Blenheim, ki ga uporabljajo tudi za Zavarovane čebulice Podjetje bratov Kaosterburgov Kakor poročajo iz Amsterdama, je ta-mošnja policija prišla na sled dobička-nosnemu podjetju, ki so ga ustanovili bratje Klosterburg. Pošiljali so čebulice nizozemskih tulipanov po vsem svetu ter pošiljke silno visoko zavarovali. Navadno so bile pošiljke naslovljene na enega izmed treh bratov v Buenos Airesu. Ko je bilo blago naloženo, sta brata enostavno javila Nemcem, da je odplul ta in ta parnik, povedala tudi približno pot, nakar so nemške podmornice potapljale označene ladje, brata pa sta za svoje čebulice vlekla mastno zavarovalnino. Enega je % živili poleti Mlevskl proizvodi, maščobe in testenine Najboljši pomočnik za ohranjevanje živil je bilo do nedavnega hladno vreme. V poletnem času je njih konserviranje malo težavnejše, vendar pa lahko mnogo dosežemo, če postopamo pravilno. Pred vsem je nujno potrebno, da hranimo živila v suhem, zračnem in kolikor mogoče hladnem prostoru. Najprimernejša je pač klet. Vsi mlevski proizvodi se zelo dobro drže v platnenih ali bombažnih vrečah, v pločevinastih škatlah ali steklenih posodah, ki jih postavimo na leseno rešetko. Da se ne spravijo miši in drugi nezaželjeni gosti na te zaloge, jih lahko tudi obesimo. če klet ni primerna za živilske shrambo, moramo pač v stanovanju najti primeren prostor. Morda nam je na razpolago prehod med dvema prostoroma, ki ga ne uporabljamo. Zaloge obesimo tu na palice ali pa položimo na police, ki jih damo vdelati, če ta v jedilno shrambo spremenjena vrata zagrnemo z zastorom. ne bo delala slabega vtisa v stanov* nju. Seveda je tudi omara s policami in kavlji, ki jo postavimo na primeren kraj, uporabna za takšne namene. Testenine se bolje drže, če jih hranimo ne v papirju, temveč v zelenih steklenih posodah, ki zadržujejo svetlobo. Trpežnost masti in olja običajno precenjujemo. Toplota in svetloba pospešujeta njih razkrajanje, zato hranimo olje v črno ovitih steklenicah, mast in maslo pa v lončenih posodah, ki jih pokrijemo s povezanim temnim papirjem. Olje moramo porabiti najpozneje v letu dni, mast in maslo pa v pol leta. Sladkor in kava se držita dobro v pločevinastih posodah, pločevina pa naj ne bo takšna, da rjavi. TvT^-tffGiffc V cA C/ Sedanja vojna stane vsak dan »o milijonov dolarjev Angleški »Hawker« izvidniške polete. Ta dvomotorni bombnik nosi s seboj lahko 700 do 800 kg bomb in ima posadko treh mož. Za svojo obrambo ima tri strojnice, ena je togo vgrajena in usmerjena naprej, dve sta gibljivi, in sicer strelja ena med njima navzgor, druga navzdol. Brzina teh bombnikov je 470 km na uro. Francozi nastopajo zlasti z bombnikom tipa Breguet 690, ki razvija brzino 505 km in lahko nosi osem bomb po 50 kg. Oborožen je z dvema topovoma, ki streljata v smer poleta in s strojnico, ki strelja navzgor. Lahko pa se vgradi še ena strojnica za streljanje navzdol. Nemci uporabljajo zlasti Junkersov bombnik za dolge proge »Ju 88«, ki lahko nosi 1000 kg bomb. Z dvema motorjema dosega brzino 510 km. »Ju 87« je padalni bombnik z dvema sedežema. Pod trupom ima 500-kilogramsko bombo, pod krili pa lahko štiri 50-kilogramskih bomb. Padalni bombniki ne morejo prevažati bomb v svoji notranjosti zavoljo sredobežnlh sil, ki se razvijajo pri obratih in padalnih letih. »Ju 87« dosega v padalnem letu brzino 700 km na uro ali 194.4 m na sekundo. Najbolj znani angleški padalni bombnik je Blackburn-Skua, dvosedežno letalo s štirimi strojnicami v krilih, ki streljajo naprej in eno strojnico ob koncu kabine, ki strelja nazaj. Bomb si lahko natovori za 450 do 500 kg. Ameriška velebanka »National Citv Bank« je skušala pred nekoliko tedni prikazati izdatke, ki jih imajo države v zvezi z vojno. Pri tem je upoštevala samo proračunske postavke vojaškega in civilnega značaja, upoštevati pa ni mogla n. pr. izgub, ki jih trpi trgovinska mornarica, škode zavofljo zasedbe Poljske, Danske aH Norveške itd. Samo za tri države, za Anglijo, Francijo in Nemčijo je za 1. 1940 izračunala sledeče stroške: Anglija 3.2 milijarde funtov, Francija 330 milijard frankov, Nemčija 34 milijard mark, kar bi dalo v ameriški valuti skupaj 33.8 milijarde dolarjev ali ! vsak dan okroglo 90 milijonov dolarjev! Koliko vojne sploh stanejo? Številke so seveda zelo različne, toda majhne niso bile nikoli. Izračunali so n. pr., da so vojne, ki jih je imela Anglija od 1. 1688 do 1815, veljale nad 3 milijarde funtov. To je toliko denarja, da bi ga morala nositi v vrečah po en metrski stot zlata cela armada 36.770 mož. Nemško-francoska vojna 1870-71 je trajala samo šest mesecev, pa je veljala Francijo skupaj s 5 milijardami frankov vojne odškodnine kakšnih 14 milijard zlatih frankov. Stroške za prvo balkansko vojno cenijo na 3.7 milijarde švicarskih frankov. Vse to pa ni nič v primeri z izdatki svetovne vojne, ki je veljala po ameriških cenitvah zaveznike 164 milijard zlatih dolarjev, osrednje sile pa 83 milijard zlatih dolarjev. Kako draga je sedanja vojna, pa je mogoče predstavljati si na podlagi dejstva, da izmed bratov so nizozemske oblasti zaprle že pred mesecem dni, drugi pa je bil obče spoštovan mož in občinski svetnik ter zato vzvišen nad vsak sum. Vendar pa je postal sumljiv, ko je za svojo zadnjo pošiljko s parnikom »Arion« dobil 1,250.000 frankov zavarovalnine, kar je seveda visoko nad pravo vrednostjo čebulic. Sledili so mu in dognali, da je bil v stalni zvezi s svojim zaprtim bratom, izkazalo pa se je tudi, da so bile potopljene vse ladje, ki so vozile Klosterburgove čebulice. Končno se je policiji posrečilo, da je dobila nesporne dokaze za krivdo podjetnih bratov ter ju je spravila za zapahe. hi vsa nem"ka vojna rezerva po i. 1870-71 v znesku 120 milijonov mark zadostovala rajhu danes komaj za kakšnih 40 ur rojevanja, z vso tedanjo francosko vojno odškodnino 5 milijard zlatih frankov, ki je pomenila za tedanje čase neverjetno vsoto. f>a bi se vojevali kvečjemu dva meseca. Stroški sedanje voine znašajo, za Anglijo že za novo proračunsko leto, torej za prvo vojno leto, več nego za zadnje leto svetovne vojne, pri tem pa cene surovin še niso dosegle niti polovične višine con iz J. 1918. Navzlic temu stane gradnja vojnih leta! danes trikrat do sedemkrat več nego 1. 1918., vzdrževalni stroški za eno divizijo na bojnem polju pa so dvakrat večji nego 1. 1918. O tem, da so silovito narasli vojn: proračuni tudi nevtralnih držav, čeprav se vojne nc udeležujejo, vemo vsi. Na Švedskem so narasli n. pr. skoraj na dvojni iznos v primeri z 1. 1938. na Japonskem za štirikratni iznos itd. Kako se krijejo vse te nezaslišano visoke vsote? S samim; davki gotovo ne. V Angliji bo znašal primanjkljaj za 1. 1940-41, ki ga ne bode mogli kriti z davki, n. pr. 1.4 milijarde funtov, v Franc;ii okroglo 250 m:'ijard frankov, v Nemčiji najmanj 12 milijard mark. Te primanjklja ie skušajo obiti z omejitvijo kon-uma, predvsem pa s tiskanjem bankovcev v nedogled ter z inflacijo kreditov Doslej je šlo to še uspešno. Kakšne bodo posledice v bodočnosti, si lahko mislimo. Usodno prijateljstvo z ^'sIovc življenja željni Napolitanec Giusoppe Aloia je stopil iz hiše, da bi odšel po mestu, ko mu je zastavila pot mlada vdova Vincenza Esposito, s katero sta se dobro poznala. Nedavno prej sta se. celo ljubila, tako da je Aloia nekega dne odšel z njo v občinski urad, da bi se oklicala za poroko. Toda kmalu potem so se mu čustva do nje precej ohladila, zlasti še. ko so mu j smola je hotela, da so ga bili v zadnjem sta vse to gledali in poslušali. Pri poroki pred duhovnikom je bila stvar spet malo drugačna. Nadomestni ženin je med tem opazil »pravega ženina« brez vsakega znaka bolezni na cesti in tako si je morala domiselna vdova poiskati pač drugega nadomestnega ženina. Temu je »pravega ženina« opisala kot popolnoma zdravega, le še važnejše nego v zimskem času je redno vsakotedensko poletno pregledovanje zalog, če se v mlevskih proizvodih pojavijo kepice in pajčevinam podobne niti, je to znak, da so začela svoje delo uničevalna bitja. Vsebino vreč in steklenih posod moramo tedaj nemudoma presejati ter jo čim prej porabiti. Riž se drži dalj časa, če ga vsaj enkrat na mesec predenemo v drugo vrečo ali posodo. sorodniki toliko govoričili, da je mična, mlada vdova sicer sprejemljiva, toda nje privesek v podobi dveh otrok bi bil za začetek vendarle malo preveč. Tako je zaročenec polagoma zaše! spet v samsko življenje in pri tem ie hotel vztrajati. Lahko si zato mislimo njegovo presenečenje, ko ga je mlada žena usodnega jutra pričakala pred vrati z majhnim sporočilom, da je njegova, z njim zakonito poročena žena in ga je vprašala, kam neki bi odšla na poročno potovanje ter ali je bolje, da si najameta dvo- ali trosobno stanovanje? Aloia ji je gledal sprva precej začudeno in brez besede v mični obraz, potem je začel malo gibati z usti, ko pa ni s tem nič opravil, je stekel, kakor mu je sama svetovala, na poročni urad, da pogleda, kaj je vendar s to poroko, o kateri se mu ni niti sanjalo. Uradniki na občini so nekaj časa pregledovali zadevne akte, potem so dejali: »Res je, poročeni ste!« Iz aktov je bilo razvidno, da je prišel Aloia tega in tega z vdovo Esposito v spremstvu teh in teh prič pred poročnega uradnika in izrekel svoj odločilni »da«. žigi in podpisi so potrjevali to belo na črnem. Kaj je preostalo presenečenemu možu drugega, nego da je skočil še v župnišče, kjer je pa iz knjig zvedel, da je nekoliko dni po poročni ceremoniji na občini prišel še tja v spremstvu svoje žene in je pred pričami izjavil, da ji hoče biti zvest mož. Tretja Aloieva pot je bila na sodišče in zdaj je postala stvar neprijetna tudi za Espositovo, pa tudi za druge. Oko postave je namreč kmalu dognalo, da je mlada vdova nastopila pač z več fantazije in podjetnosti, nego je po zakonu dovoljeno. Ko je opazila, da se ji Aloia izmika, je enostavno dobila nekega mladega moškega in ga naprosila, naj bi ženina nadomestoval pri poroki, češ da je ta nenadno zbolel. Nadomestni ženin je opravil svojo stvar dobro. Oblekel se je v svojo najbolj temno obleko, izrekel je glasno in razločno svoj »da« in se je pod poročno listino z elegantno gesto podpisal kot Giuseppe Aloia. Obe priči, ki sta prišli na prošnjo Espositove, tudi nista trenili z očmi, ko j trenutku pred poroko poklicali k vojakom, j (Tako znajo ljudje celo vojno izkoristiti za | svoje namene). Potem je imela še majhen i špektakel z eno Izmed prič, ki se je v zad-1 njem trenutku vse zadeve ustrašila in raj-i ši ni odšla v cerkev. Tedaj pa je priskočil j duhovnik na pomoč, ki je kot nadomestno : pričo odredil cerkovnika, samo da bi ceremonije ne bilo treba odlagati. In tako je mlada Vincenza odšla tudi cerkveno poročena domov. Zvonovi so ji zvonili. Zdaj prihaja žalostni del tega rožnega venca, kajti oblasti vendarle ne morejo dopuščati, da bi se delal na takšen način nered med njihovimi papirji, pa tudi Alcia se ni mogel strinjati s porokama, ki se ju sploh ni udeležil. S sodnikom bodo imeli opravka na novo obvdovela lepa Vincenza, pa oba nadomestna ženina, priče pri obeh »porokah« in še duhovnik sam. A tudi za Aloio stvar ni opravljena. Dokler s^ stvar sodno ne razčisti in odloči, velja namreč uradno za poročenega ln to mu utegne pripraviti še Kakšne neprijetnosti... Junak za bojiščem Tragika angleškega dirigenta Angleški dirigent Debroy Sorners je doživel prošle dni tragiko, kakršno prikazujejo stare grške tragedije. V trenutku, ko je imel stopiti na oder pred godbenike, da začne dirigirati koncert, eo mu izročili brzojavko angleške admiralitete s sporočilom, da je padel na bojišču njegov edini sin . . . Dirigenta se je polastilo razumljivo razburjenje, vendar ni trenil z očesom. Stopil je na oder, dal znak za uverturo in začel voditi orkester kakor da se ni nič zgodilo. Nato se je zvrstil program točka za točko. Ves čas je Somers dirigiral s takšno zbranostjo, da ni nihče v orkestru, še manj pa med občinstvom opazil, kako je pri- zadet od vesti, ki so mu jo sporočili pred začetkom koncerta, šele ko je bil spored izčrpan, je dirigent stopil pred svoje godbenike in je povedal, kaj se je zgodilo. Somersov sin je bil tako navdušen za vojsko, da se je v svojem 15. letu ukradel iz zaveda, kamor ga je bil dal oče v šolo in se je pridružil posadki neke vojne ladje. Začel je mornariško kariero. Oče se je na vse načine trudil, da bi sina vrnil civilnemu življenju, edinec pa se ni dal pridobiti za očetovo željo. Ko je izbruhnila sedanja vojna, se je Somers mlajši takoj javil na bojišče. Zdaj ga je pokosila smrt v cvetu mladostnih let sredi morja. Zlato v krstah Na Grškem gre vsako leto $60 kg čistega zlata v zemljo Mlad mož je v neki ameriški cerkvi po-kimal dekletu na drugi strani in dekle mu je pokimalo. Ob cerkvenih vratih sta se srečala. »Pokimali ste mi«, je dejal mladi mož. »Tudi vi ste mi pokimali«, je dejalo dekle. »Tu je cerkev«, je odvrnil mladi mož, »in tam je duhovnik. Nisem oženjen. Ali ste vi, omoženi?« »Tudi jaz nisem omožena», je odgovorilo dekle in pogledalo proti duhovniku, »želim si pa, da bi se poročila«. »Tedaj se poročite z mano«, jo je pozval mladi mož. »Z največjim veseljem«, je odgovorila. Rečeno, storjeno! še preden je bil večer, sta bila mož in žena. Finančna ministrstva so navajena najbolj čudnih vlog podanikov, ki plačujejo davke, toda referenti najvišje grške finančne obla-! sti so te dni vendar gledali presenečeno, ko ! so brali dolgi dopis, ki so jim ga dali v j rešitev. Oglasil se je k besedi namreč ne-I ki atenski zobozdravnik Pantelis Nakasis ; in trdil, da se vsako leto pokoplje v zemljo kar znatna količina zlata j Mož je izračunal, da nosi v njegovi do-' movini vsak moški in vsaka ženska povprečno dva zlata zoba v ustih Grki jedo '. pač radi sladke reči in to zobem ne prija. Potem je učeni zobozdravnik še navedel, i da umre po uradnih statistikah vsako leto . v Grčiji mnogo nad 20 let starih oseb. b j preprostim računom je petem dognal, da I gre vsako leto na 960 kg čistega zlata v j grško zemljo, zlata, ki ga imajo mrtvi Gr-j ki in Grkinje v svojih ustih v podobi umet-i nih zob in mostov. Seveda je zlasti v se- danjih okoliščinah to velika potrata, pravi dr. Pantelis Nakasis in daje finančnemu ministru dobri nasvet, naj vse to zlato reši v prid narodnega gospodarstva Na ta način bi sicer ne šiu, da bi primo-rali žalujoče ostale, nai svojim pokojnikom preden iih po'ože v krste, izderejo zflate zobe. Šlo b: pa n* ta način, da bi imeli zdravniki ki vršijo mrliške oglede, dolžnost v svojih mrliških izjavah navajati, koliko zlatih zeb ima vsak pogojnik v ustih. Občine bi si morale to v posebnih seznamih točno zapisati in po nekoliko letih bi odrejale uradno odpiranje grobov, ki naj bi pokopano zlato spravljalo spet na dan. Grški finančni minister se doslej še ni izjavil, kakšno je njegovo stališče do tega nenavadnega predloga, a če je finančni minister prave sorte, ga gotovo nekaj mika. E K D 9 T E Tik pred Napoleonovim pohodom nad Moskvo je bil ruski minister policije Bala-šev povabljen na obed k francoskemu cesarju. Napoleon se je vedel napram svojemu gostu zelo oholo, obenem pa je hotel cd njega imeti razne informacije o Rusiji. Ker Balašev ni hotel povedati nič določenega, ga je Napoleon vprašal kar naravnost, po kateri poti se pride najlažje v Moskvo. »Vaše Veličanstvo«, je dejal Ba-lašov, »me je postavilo v zelo neprijeten položaj. Francoski pregovor pravi, da vsa pota vodijo v Rim in takisto je z Moskvo. Tudi tja drž* vse polno cest. Kari XII. se je napotil preko Poltave«. Napoleona je silno razdražil ta odgovor, ki je vseboval jasno namigavanje na poraz švedskega kralja. ★ Tomaž Bat'a je priznaval vrednost znanosti, toda le če je rabila koristnim in praktičnim namenom. Nekoč so mu glavnega ravnatelja neke železarne označili za velikega matematika. Bat'a je menil: »če zna kilogram železa prodajati po 60 sto-tink, plačevati svoje delavce dobro in pri tem še nekaj zaslužiti, tedaj je tudi v mojih očeh dober matematik.« SAK DAN ENA »Gospod komisar! Gospod komisar! Iz žepa so mi ukradli listnico!« »Dobro. Iskali bomo storilca.-* »Gospod komisar, povedati vam moram, da se je listnica našla!« »Dragi gospod, s tem sporočilom prihajate prepozno, kajti tatu imamo že za varnimi zapahi.« (»Humorist«) zadnje odločitve? Glavna mednarodna vprašanja v sliki in besedi—Deset angleških ..odločilnih vprašanj" v zveii z vojno—Sredozemlje in njegovi problemi — Ruski prostor Anglija Rusija Nemčija ftUSKA POT V SREDOZEMSKO M Rumunija morje Španija Turčija 0 iz £ RTA Sredozemsko morje TUPOUI Arabija u <• f I Lioiia \\v\\\v URANC3JA <^01-/BUMUMIJA s tvUnit • • ■JUCOUAVI >A - TUCAj « i liiatim j SPANI|A |W//;7y V/TUHČfJlA ".UtAlTAt MAROKO 4lPJJA\ TONU KAllA 'UMnm'^- PADSPINA UttetM'-!* Ai&AijM/n CCiPT NOR.WAJi£ .KMOlM BPUTA),N //AGiNOT t RJJMANI, Oiv 'IPS lin£ mim >ubaniA[' (-J-:.-) rha Al naj |: • Anoooted »itfVAihes j GuarOritcAO Al!'2i SVRJA Anciznec oii Hitler- A?!«mtsfei occcn čHnlh vprašanj« razširjajočega se evropskega konflikta. Ta vprašanja označuje navedena revija takole: 1. Norveška: Ali se bo Nemčija polastila vse Norveške? Kakšno vlogo bo igrala Norveška v nemških naapadih na Anglijo? 2. Severno morje: Ali bo nemškim letalskim silam uspelo pokazati svojo nadmoč nad angleškim brodovjem? Ali pa bo končno nad letalskimi silami in obvladanjem zraka prevladalo gospodstvo na morju, ki je v angleških rokah? 3. Letalska vojna: Ali se bosta oba vojna tabora odločila za neomejeno bombardiranje sovražnih ozemelj iz zraka? Tu se. kakor pri Norveški, za Anglijo še posebej postavlja tudi vprašanje: Ali bo Nemčija izrabila svoje nove pozicije na Nizozemskem in v Belgiji za velike napade vseh svojih oboroženih sil na Anglijo, ali za storila Rusija, ki prav sedaj hiti s poglabljanjem svojih gospodarskih odnošajev s švedsko ? 7. Bcsarabija: Ali bo Rusija napadla Rumunijo zaradi te sporne pokrajine? Ali se bo Moskva v primeru zunanjega napada na Balkan vmešala v konflikt zaradi varovanja svojih interesov v tem predelu Evrope? 8. Poduiiavje — Balkan: Ali si bo Nemčija skušala zavarovati svoje dobave iz podunavskega in balkanskega področja pred vsemi nevarnostmi ? 9. Bližnji vzhod: Ali se no Turčija na tem in vsem sosednem področju zapletla skupno z zavezniki v vojno, da prepreči razširjenje drugih sil na tem prostoru ? 10. Sredozemlje: Ali bo tudi Italija vstopila v vojno? Tako smo se na tem naglem sprehodu v tem morju pa nam označujejo baze ali oporišča posameznih velesil, ki nam kažejo vso zapletenost sredozemskih vprašanj. Angleška oporišča v Sredozemlju so označena s črnimi kvadrati, francoska s črnimi krogi, italijanska z belimi krogi, ruska pa s črnimi tiikoti. Pred štirinajstimi dnevi se je Anglija zaradi naraščajoče napetosti z Italijo odločila, da odred, svojim trgovskim ladjam, ki so doslej plule na Daljni vzhod skozi Sredozemlje. novo zasihio pot preko Ca-petovvna (Južne Afrike), kakor nam to ponazoruje četrti zemljevid, ki nam kr.že glbraltarski vozel in glavne smeri angleške trgovske plovbe. Nova zasilna pot, ki je bila že dolgo v načrtih angleške admiralitete za primer napetosti z Italijo, je sfveda znatno daljša od sredozemske poti (za celih 10 dni plovbe več za ladje, ki plovejo na Daljni vzhod!), toda. Anglija očividno ne želi izpostaviti svojih ladij nevai nostirn plovbe po morju, ki bi utegnilo čez noč postati prizorišče velikih pomorskih in letalskih berb. Težišče sredozemskih operacij, ako bi se Italija odločila za vojno proti zaveznikom, pa bi utegnilo prav tako biti v zapadnem delu sredozemskega bazena, ki ga kaže navedeni zemljevid, kakor v vzhodnem Sredozemlju, kjer jc posebno izpostavljena točka Egipt. Toda tu imata Anglija in Francija tudi svojo zaveznico Turčijo. katere položaj, prav tako kakor položaj vzhodnega Sredozemlja in ž njim povezanih predelov, pa nam kaže peti zemljevid. V Siriji in Egiptu se, kakor znano, zbira zavezniška vzhodna armada pod povelj- prostor je na našem zemljevidu dobro označen. Pripominjamo, da ima na tem področju svoje interese tudi ameriški kapital, v čigar rokah je velik del petrolej-skih družb. Za Nemčijo sta trenutno glavni dobaviteljici petroleja Rumunija in Rusija. Italija, dokler n' v vojni, se lahko zalaga tudi drugod. Ako bi pa vstopila v vojno, bi te dobave zanjo prenehale. Rusija je v tem pogledu bolj avtonomna. Njen položaj nam nazorno prikazuje šesti zemljevid, ki je angleškega izvora. Strnjenost in razsežnost te evropske in azijske velesile, ki velja za največje na svetu, pa ponazorujejo podmornice v črnem in Vzhodnem morju ter one na Daljnem vzhodu. Vsaka izmed njih predstavlja 20 podmornic, skupno torej 180 podmornic, ker jih je na sliki 9. Na zemljevidu so končno označene strae teško najpomembnejše ceste in železnic^, pa razdalje med Minskom in Berlinom (400 milj) ter Vladivostokom in Tokijem (720 milj). Povezanost Rusije z vsemi perečimi sodobnimi problemi je z zemljevida dovolj jasno razvidna, saj nam kaže ne le točke evropske, temveč vsaj deloma tudi azijske in daljnovzhodne napetosti sploh. Scrutator Zaradi boljšega pregleda zapletenih vprašanj, ki jih je postavila v ospredje nova vojna v Evropi, podajamo iz raznih virov nekaj zemeljepisnih in strateških slik položajev na posameznih važnih prostorih, kjer se že odloča ali se še utegne odločati usoda Evrope in sveta. Razume se samo po sebi, da čitatelju ne moremo prikazati vseh velikih vprašanj, ki se za vsakega izmed teh prostorov posebej postavljajo. Prvi zemljevid je zemljevid Evrope, kakor ga je tik pred vojno v Belgiji in na Nizozemskem objavila londonska revija »News Revievv«. Na njem je s puščicami, ki imajo ob robu zaporedne številke, označenih »deset odio- vdor v Francijo, ali pa za ofenzivo v obeh smereh ? 4. Sunek za Maginotovo črto: Ali bo Nemčija po vpadu v Belgijo, na Nizozemsko ter Luksemburško izvršila še napad na Švico in skušala, kakor to ponekod napovedujejo, stisniti francoske obmejne utrdbe v klešče ter vdreti za Maginotovo črto, da obračuna najprej s Francijo? 5. Maginotova črta: Ali bo Nemčija poskusila direkten napad na to francosko obrambno črto, ako bi ji poskus preko Belgije (in morebitni preko Švice) ne uspel? 6. Skandinavija — švedska: Ali bo Nemčija po danskem in norveškem uspehu napadla tudi švedsko, da si zagotovi dobave švedskega železa? Kaj bi v tem primeru sredozemskemu prostoru, tretji zemljevid po Evropi, ki nas je popeljal skozi predele največje napetosti in velikih negotovosti, a tudi velikih odločitev za bodočo usodo Evrope in sveta, približali ki skriva v sebi znabiti največje probleme vse evropske in svetovne politike. Tu se posredno ali neposredno križajo interesi vseh petih evropskih velesil, tu pa se zlasti odločuje te dni bodoča usoda odnošajev med Italijo na eni ter Anglijo in Francijo na drugi strani. Drugi zemljevid, ki ga objavljamo, nanl nazorno kaže, kakšni so interesi in kakšni položaji velesil, ki si tu utegnejo stati nasproti. Predvsem so s črtami označene glavne prometne žile, ki se tu križajo. Iz Atlantika skozi Gibraltar, ožino med francoskim Tunisom in italijansko Sicilijo, ki loči Sredozemlje v zapadni ln vzhodni bazen, ter skozi Suez vodi velika angleška trgovska in imperialna pot v Tihi Ocean, na Daljni vzhod. S to prometno žilo se navpično veže francoska sredozemska pot iz južne Francije v Maroko, Alžir in Tunis ter v ostala francoska kolonialna posestva v Afriki in Aziji; križa pa se ž njo italijanska prometna pot v Libijo in italijansko Vzhodno Afriko (Abesinijo, Eritrejo in Somalijo). Od Odese navzdol preko črnesra morja in skozi Dardanele išče Rusija svoj svoboden izhod v Egejsko in Sredozemsko morje ter od tu na odprte oceane. Preko črnega morja pa vodi iz Batuma, do kamor je speljan ruski pretrolejski vod iz Bakuja ob Kaspiškem morju, proti Dunavu kot glavni prometni žili. ki veže te predele z Nemčijo, nemška petrolejskn pot. Na zemljevidu so zavezniška (angleška in francoska) ozemlja označena z navpičnimi črtami, pikčasto pa so označene: Grčija in Rumunija (ki sta jima Anglija in Francija 13. aprila lanskega leta dali jamstva za primer napada) ter Turčija, ki je z zavezniki podpisala 19. oktobra lanskega leta trozvezno pogodbo o medsebojni pomoči. Italija in njena prekomorska posest ra nasprotni afriški obali (del Libije brez Vzhodne Afrike) sta na zemljevidu označeni s čmo barvo. Italija, kakor nam nazorno kaže Pot v Singapur. Avstralijo ln Daljni vzhod za 10 dnj daljSa preko Captowna. ar italijanskega izvora, se čuti v Sredozemlju, ki ga smatra za svoj življenjski prostor, za ujetnico. To pa zato, ker so vsi izhodi, odnosno vhodi v to morje (Gibraltar, Suez in Dardanele) v rokah Anglije in njenih zaveznic. Hudo borbo za oblast generalov Weyganda in Wawela, ki jo zavezniki označujejo kot tako zvano >požarno brambo«, ki naj bi nastopila povsod, »kjer bi bilo treba gasiti kak nov požar«. Weygandova armada se zbira v Siriji, kamor sta speljana dva najpomembnejša petrolejska voda iz Iraka. Velika ležišča nafte pa niso le tu, temveč na vsem širnem prostoru med petimi morji, Kaspi-škim. Črnim, Sredozemskim, Rdečim morjem in Perzijskim zalivom, kamor so bili od nekdaj uperjeni pogledi vseh velesil. Ta obsega šesti del sveta, sta na njem dobro prikazani, črtkasta proga z ladjami ponazoruje veliko severno pomorsko pot Rusije od Murmanska do Vladivostoka. Stavbe z dimniki ponazorujejo glavna industrijska središča Rusije, stolpi pa glavna ležišča nafte. Moč Rusije v zraku ponazorujejo letala, katerih vsako predstavlja po 2000 edinic. Ker so na sliki na zapadu (v ( Evropi) narisana štiri letala, na Daljnem i vzhodu pa dve, cenijo Angleži letalske sile j Rusije na 12.0C0 letal, kar se zdi najnižja cenitev. Podmorniško brodovje Rusije, ki Naša lepa in napredna vas Libeliče na severni meji so častno izpričale zavednost in napredek Pogled na Libeliče proti nemški meji in na moderno šolo Lepe so Libeliče, lepe tako, da so jih leta 1920. občudovali in pridno slikali tudi Angleži, člani plebiscitne komisije. Da pa so tudi napredne, predvsem pa narodno zavedne, o tem naj pričajo dogodki, popisani v naslednih vrsticah. Vas Libeliče je na onem koščku tako drage nam koroške slovenske zemlje, ki je po mirovni pogodbi 1919 pripadel naši državi. Vas leži ob vznožju Strojne, gorovja, ki se razprostira med Dravo in Me-žo. na zapaciu sega do znane opevane »ravnine plibeiške«. Od vasi pa do Drave se širi dober kilometer široko, »kakor plesišče« ravno in skrbno obdelano libeliško polje, libeliški poclen imenovano. Državna meja teče tu le nekaj metrov za vasjo sredi polja do Drave. Libeliče so že stara slovenska naselbina, v urbarjih jih najdemo zapisane že leta 1154. z imenom Livvalich. župna ceikev, ena najstarejših v okraju, je posvečena sv. Martinu, »patronu preljubega nam vina«. In res pričajo krajevna imena »Vinjl reber« grič Vinograd nad vasjo, da so tudi v Libeiičah včasih gojili vinsko trto na več krajih. Menda zaradi bolj mrzlega podnebja in konkurence iz toplejšega šta-jerja, so vinograde Libeličani opustili, gojijo pa sadno drevje, ki ga je precej in na-domestuje znano dobri libeliški sadjevec nekdanje libeliško vino, ki je bilo morebiti sicer zelo zdravo za želodec, kakor pravijo, bilo pa je tudi precej kislo. Znan je daleč naokrog libeliški krompir, Iti ga precej iz\ozijo ne samo v industrijske kraje v Mežiški dolini, marveč tudi dalje v notranjščino države. Obilni, žal, že močno izčrpani gozdovi na severnih obronkih Strojne dajo mnogo brusnic in zaslužka marljivim libeliškim dekletom. Libeliče so že pred vojno slovele za narodno zavedno koroško slovensko vas. Za časa volitev leta 1907. so se Libeličani močno razgibali in si postavili za svojega kandidata znanega narodnega voditelja Franceta Grafenauerja. Prišel je na volilni shod tudi znani vodja koroških nem-škutarjev Vincenc Schumy (šumi), poznejši avstrijski minister. Prišlo je z njim nekaj nemškutarskih priganjačev. Eden izmed teh je številne navzočne kmete vprašal, kako naj govori, po nemško ali po slovensko. Prišlo je pri tem vprašanju do bojnega glasovanja. Najprej so glasovali za govor v nemškem jeziku. Veliko je menda od tega glasovanja pričakoval gospod šumi, toda vzdignilo je svoje roke le nekaj oseb. In te osebe so dvignile kar obe roki, tako da je ta način glasovanja na,potil zavednega slovenskega Libelicana do hudomušnega vzklika: »Pa še ob s nogi dvignite kvišku, da vas bo videti vsaj nekaj več!« Shod se je vršil v slovenskem jeziku, šumi jo je moral urno odkuriti. .. Ob prevratu in za časa plebiscita so se Libeliče postavile odločno na slovensko stran. Priglasilo se je tudi večje število libeliških fantov prostovoljno v jugoelo-vensko vojsko, da se borijo s puško v rokah za naše narodne piavice na Koroškem. Eden izmed teh, Peter Karbim, je dal za Jugoslavijo svoje mlado življenje, drugi je bil težko ranjen in odlikovan z zlato Obiličevo kolajno za hrabrost. Zavedni slovenski libeliški fantje so se kot narodna straža udeležili številnih takratnih plebiscitnih manifestacijskih shodov po Koroškem. Ko je bilo jeseni 1920. za kmete največ dela na polju Ln pri sadju, so vili libeliški fantje dan za dnem delali do pozne ure doma in po storjenem delu še redno prihajali k sejam narodnega plebiscitno propagandnega odbora, k igralskim in pevskim vajam. Na dan plebiscita so dale Libeliče veliko večino glasov za Jugoslavijo. žal, ne tudi tako sosednje Po-toče. Zaradi nesrečnega izida plebiscita v drugih krajih Koroške so Libeliče s plebiscitnim ozemljem vred prišle pod Avstrijo. Ko pa je začela delovati razmejitvena komisija, so zavedni Libeličani zbrali veliko podpisov za svojo prošnjo, naj se vas Libeliče dodeli Jugoslaviji. Z odstopom nekoliko ozemlja severno od Drave se je dosegel kompromis in vas Libeliče so na veliko veselje Libeličanov pripadle Jugoslaviji. Ne vemo, če to spada k naprednosti, toda razigrani Libeličani so takrat kar celih 14 dni praznovali pripojitev Libelič k Jugoslaviji. Toliko vina in mošta se že dolgo ni popilo in toliko se še ni papevalo. kakor v tistih srečnih dneh ... Sedaj smemo, ko nimamo več Avstrije za svojo sosedo, popisati izredno zanimiv in za narodno zavedne Libeličane značilen dogodek iz časov zopetne osvoboditve Libelič: ko so oktobra 1922. zapustile avstrijske oblasti Libeliče, so sosednji, nem-škutarski Potočani vzeli skoraj ves šolski inventar s seboj, češ, polovica občine je še vedno pod Avstrijo in se bo morala v Potočah graditi nova šola. Takrat so potoški nemčurji odpeljali s seboj v Po-toče tudi brizgalno libeliškega gasilskega društva. Libeličani so se pritožili preko naših oblasti, toda potekli so mesci, briz-galne pa Potočani še vedno niso vrnili. Pa se je nekega temnega večera zbralo okrog 20 pogumnih libeliških fantov. Od avstrijskih obmejnih organov neopaženiso se podali preko meje v 3 km oddaljene Potoče, kjer so odprli sredi vasi novi gasilski dom ter odpeljali težki voz z brizgalno preko t :i* proti LibeKčam. Preden so Potočani opazni, kaj se je pri-Tetilo im preden ao avstrijski orožniki in Obmejni stražarji prihiteli do meje, so bili Libeličani že tostran meje in brizgalna je bila kmalu nato varno spravljena zopet libeliški gasilski dom. Približno 10 let pozneje je neki naš od tujine plačani narodni odpadnik širil naši državi sovražno propagando iz sosednjega Labuda in Fo-toč. Tudi po tega moža so neke noči šli pogumni libeliški fantje, ga zvezali in pripeljali čez mejo in ga izročili našim obla-stvom. Pred kratkim je ravno ta mož spravljal za denar nezavedne naše ljudi čez mejo, toda ne pri Libeiičah, marveč na drugem odseku meje ... Malokje vaščani tako lepo praznujejo naše narodne praznike, kakor ravno v Libeiičah. Na predvečer naših narodnih bla- govestnikov se tudi lani goreli kresovi ln vsa okna vaških hiš so bila razsvetljena. Ponovno so libeliški fantje ob naših državnih ln narodnih praznikih 8 petjem, godbo in streljanjem oznanjali zavednim Slovencem pa tudi nemškutarjem, da se veselijo Obstoja in napredka kraljevine Jugoslavije. Libeliče 30 tudi prosvetno in gospodarsko napredna vaa Gojijo lepo ubrano petje, nekaj časa so imeli tudi Libeličani strumno sokolsko telovadno vrsto, ki jo je izvežsbal graničarski narednik Bukvič. Obžalovati je, da je po odhodu br. Bukvi-ča četa prenehala delovati. Vztrajno deluje gasilska četa, ki si je lani nabavila novo motorno brizgalno. Javna knjižnica že skoraj 20 let redno posojuje uka željnim Libeličanom leposlovne knjige. Mnogo je že kmetov, ki gospodarijo po novih naprednih zahtevah časa, pred kratkim so si postavili moderno sušilnico za sadje. Letos Obiskuje 12 libeEškiih deklet z veliko vnemo banovinsko kmetijsko gospodinjsko šolo Vas ima električno razsvetljavo, lani so Libeliče dobile tudi telefonsko zveao z Dravogradom. Gospodarsko so Libeliče po zopetni osvoboditvi dokaj dobro uspevale, zlasti v časih, ko je bila meja z Avstrijo še »odprta«. Ko pa je bila Avstrija priključena nemški državi, so meje res v pravem pomenu besede zaprte in v LibeličaiL, zlasti v vasi sami, je zavladalo gospodarsko mrtvilo. Samo cesta ob Dra-vi veže Libeliče z notranjščino države. Skrajni čas je, da se ta cesta v zloglasnem Sušnikovem klancu končno vendar popravi. To in še pozornost v pospeševanju izvoza po naši javnosti si narodno zavedni Libeličani pač res zaslužijo. d. J. Ljubno na Gorenjskem — slikovita trdnjava naprednih kmetovalcev in obrtnikov Ko se voziš na Gorenjsko, poglej v Pod-nartu skozi okno. Z bližnjega hriba te preko Save pozdravlja prijazno Ljubno. Naravnost očaran si od pogleda na vas, ki ima zaradi svoje izredne lege ime: gorenjske jaslice. Izstopiš v Otočah, greš preko savskega mostu in v nekaj minutah te privede llepa gozdna steza v vas. kjer »v čev-dru pri četni ščira leži.« Ljubno, ki je slovelo nekdaj kot znamenita božja pot in so prihajali romarji k Mariji udarjeni, je danes izletniški kraj. Razgled z vasi, zlasti z rezervarja je izreden. Po dolini »Sava vence vije«, po radovljiški ravnini se belijo gorenjske vasi, med njimi v bližini znane Brezje, v daljavi blejski grad, v ozadju pa se kakor kulise dvigajo na severu Karavanke, zahod zaključujejo Julijske Alpe z očakom Triglavom, na jugu ti priklene pogled zelena Jelovica, pri Kranju straži Sv. Jošt z brhko sosedo Šmarjetno goro, na vzhodu pa gleda preko Kočne strmi Grintovec. 90 hiš se stiska na pobočje Spodnji del »vas« je izrazito kmečki Svetli domovi z urejenimi gospodarskimi poslopji pričajo o dobrih gospodarjih, pa tudi pelje kaže, da ga obdeluje skrbna roka. Številni «adni vrtovi obkrožajo vas in vsako hišo. Stari nasadi so še gosti, nove drevje pa je zasajeno po vseh sadjarskih pravilih. Ljubno ima ugodno lego za sadje, letine so navadno dobre in zaslužek lep. Strojna kmečka zadruga pomaga članom 1 raznovrstnimi stroji, mnogi kmetje pa imajo tudi lastne stroje, da gre delo na njivi in na skednju hitreje izpod rok. Zgornji del vasi »na pecah« ie značilno obrtniški. Vas je že zdavnaj slovela po lončarjih, ki so svojo izvrstno robe vozili tudi na Koroško Štajersko in Primorsko. Lončarska obrt je izumrla z zadnjima pro- dajalcema Ijubenskih črepinj, z originalnima bratoma Jožkom in Florijanom, ki ju opeva tudi vaški pesnik v pesmi. »Lončarji.« Sta brata Jožek rn Florijan najlepš' zastopala ta stan, ker sta od svojih mladih nog vozila robo to okrog. Lončarji so se umaknili čevljarjem, ki so zlasti po vojni zasloveli s solidnimi izdelki. Predajali so jih po sejmih, pošiljali pa tudi na jug. Ustanovili so čevljarsko zadrugo, ki je na žalost prenehala deilovati. Stroj uničuje našo obrt, ostalo je doprinesla še kriza in tako se čevljarji borijo za svoj obstanek Toda iznajdljivi Ljubenča-ni ne držijo križem rok. Če n, drugače, gredo s trebuhom za kruhom ir tako je nekaj ljudi zaposlenih na Jesenicah, mnogo pa se jih vezi v Kranj, kjei delajo v tekstilnih tovarnah. Vaščani smo si zgradili vodovod že pred svetovno vojno, po vojni pa je posvetila po naših domovih elektrika, ki razsvetljuje tudi pota. Imamo dvorazredno šolo, kamor rada hodi mladina. Mnogo »bistrih glavic« je že odšlo študirat in danes zavzemajo lepe položaje m odgovorna mesta. Kulturno delo je izključno v naprednih rokah. Nekdaj so se vršile vse prireditve v okrilju Gasilnega društva, po ustanovitvi Soko'skega društva pa je bilo preneše-no vse društveno delovanje v Sokolski dom. ki so ga postavili marljivi člani s sodelovanjem skoraj vseh "aščanov že v prvem letu svojega obstoja. Manjka nam samo sposobnih izobražencev ki bi prevzeli vodstvo Sicer je pa v Ljubnem dovolj vnetih in delavoljnih nvatiih ljudi, ki so pripravljeni delovati pri kulturnem po.lvigu naše lepe gorenjske vasi. Pogačnik V rojstni vasi dr, Ki&a čeprav so slovenske vasi, posebno na štajerskem, le malo oddaljene druga od druge, vendar pri natančnem proučevanju opazimo, da se medsebojno razlikujejo v mnogih ozirih, celo po govorici. Splošni pojav tekmovanja zasledimo tudi med vasmi. Vsaka vas bi vsaj v svoji občini ali župniji hotela biti piva. To stremljenje je Sokolski dom je majhen, toda četa je nanj prav ponosna rodilo že mnoge lepe uspehe. Dostikrat pa je bilo na žalost tudi vzrok, da razni v vzajemnem sodelovanju več vasi idealno zamišljeni načrti niso uspeli. V Markovski občini, ki obsega velik del Spodnjega Ptujskega polja z vasmi: Za-bovci, Markovci — Nova vas, Bugovci, Stojnci, Sobetinci, Prvenci in Borovci hoče nositi zastavo vas Markovci — Nova vas, To sta j*rav za prav dve vasi, vendar | sta n? glede na tr da ne vrnga rVuge ^o-j tikata, žc od .no p.eUlCt-stl v tako tesnem sodek.vr.nju, oa se lahko smatr ta za eno vas z dvema imenoma. R:>z?n skup-vh društev in gospodeiskih ustanov Ju je vezala tudi eseba skupnega župana. Prebivalci teh dveh vasi 'so po ogrerini večini kmetje s srednje velikimi knctijr.mi, želj* rji in rv-l.ski delavci. Kmetij tvo jim je glavni vir dcho.kov. Razen p^.lj? lalst . a s » n vidno bavijo s sHclj. . stvom. čebe'o:ej;;, predvsem pa z žvir.orejo. Vsake le'ni kmetijsko nair^je- ahii tečvii ugo:Mjo ?n~n;"a-željnosti in velikemu zanimanju vaščenov ?.& umno. n::r r,'no gospodarstvo, živfhn^ teluječe relekcijsko diu;tvo jim je živa potreba. Kmečke hiše so po večini zid?ne, krite z opeko. Dvorišča so zdaj Ivgienično urejena Na oknih je rožmarin in nageljni. Tudi notranja oprema kmetskih domov : je skrbna. 7? red in snago skrbe predvsem dekleta, saj s? vsako let v v velik vm številu udeležujejo gospodinjskih tečajev, ki jih vodi domače učiteljevo. Markovci in Nova vas imata slikovito lego. Hiše so druga do druge. Kakor lastovke. ki sede na telegrafskih žicah, odhajajoč na jesen v južne kraje. Vasi sta obdani od krasnih sadenosnikov in spomladi sta kakor dve gnezdi sreii zelenca. Tik za vasema teče Drava, ki prinaša va-ščanom radost pa tudi žalost. Poleti se staro in mlado hiti osveževat v vodo. Ribiči radi posedajo na obrežju, kajti šžuke in sulci so pač dobra, : Iportno« pridobljena jed. Mlinarji se zadovoljno smejejo, kar Drava jim poceni goni mline. Ko pa se Drava ob pomladnih in jesenskih nalivih razbesni in odnaša rodovitno zemljo in drevje in ograža hiše, tedaj pa vaščani z žalostjo gledajo divjanje reke m ugotavljajo, da je nujno potrebna regulacija Drave prav pri njihovi vasi. To že posebno zato, ker imajo ti prebivalci večino svojih lesov in travnikov na dravskem otoku, imenovanem šturmovec. S tega otoka prevažajo na ladjah, ki so različnega obsega — nekatere morejo sprejeti po dva s senom naložena velika voza — travo, drva in listje. Tak prevoz preko Drave, ki je silno deroča, je dostikrat skrajno nevaren. Zahteva izrednega poguma in spretnosti. Vsi vaščani so daleč okrog znani kot dobri brodarji in plavači. Stalno bivanje v nevarnosti in borba z divjim elementom vpliva na temperament ln značaj teh ljudi. Novovaščani in Markovčani so odkrite, pogumne, vesele narave. Ponosni so na svoje posebnosti. Na lanskem mariborskem narodnem festivalu so prav Mar-kovčani in Novovaščani prikazali originalne pustne maske, tako: rušo, pioeka, orača zlasti pa l.jreate. Tudi društveno delo je v teli Poleg starega gasilskega društva ki ima v Novi vasi svoj dom in motorno bri^gaino, deluje še prosvetno društvo s svojimi odseki, bralno društvo in sokolska čeope ure. K. R Veseli Lncani in njihova vas VtSs Imam, kakor da se Sgra vas Luče otroško igro »skrivanja«. Iščeš jo na karti in jo ne najdeš. Iščeš jo v prirodi, na je tudi ne ugledaš. preden se, skoraj bi rekel, ne spotakneš ob prvo njeno hišo. Ce se pelješ s celjskim avtobusom, ki vozi na progi Cešlje - Logarska dolina ob Savinji proti Logarski dolini, zavoziš malo nad Ljubnem v ozko sotesko, obdano od obeh strani z visokimi hribi. Skozi to tesen se komaj in komai prerivata bistra Savinja in ozka cesta. Soteska se vije kot kača v izdatnih cvinkih. Nekako 10 km od Ljub-nega pa se ti nenadoma izza j^eči. ki tvori obronek Raduhe tesen razširi in pred sabo zagledaš prijazno vasico Luče. Zazdi se ti. kakor da vidiš sliko v lepem zelenem okviru. Okvir ti tvorijo visoke zelene planine, slika pa predstavlja prijazne bele hišice z malo cerkvico na gričku. Pestrost daje vasici Savinja, v katero se ob vhodu v vas izliva toplejša Lučnica. Vedrini narave odgovarja tudi živahen temperament Lučana. Iskren ie. zaupljiv in prekipevajoč veselja. Vidiš ga ob plugu na njivi, toda glava mu ne klone k zemlji, ampak gleda kvišku in prepeva ali jaa žvižga. Znano ie. da so Savinčani vedri ljudje, toda Lučan je živahen kot kak juž-nak. Ne misli na jutri, ampak hoče živeti danes in prijetno, zato ga teži vsak odviš-ni dinar v žepu. Čeprav velia izrek »malo denarja, malo muzike«. vendar ie Lučan eden tistih ljudi, ki bi dal »za iedan časak radosti hiljadu dana žalosti«. In res veselo preživeti nedelji sledi dolg in znoien teden Kajti njegovo delo ie težavno Zgodaj zjutraj se odpravi s sekiro za pasom in cepinom na rami v planino. Ves teden podira visoke smreke, ki jih razdeljuje v »platar.ice«. vlači na kupe ob »riže« in spušča v dolino. Posekani gozd pretvarja v »požarje« (izsekan gozd in požgano grmičevje spremenjeno v žitno polie). Zemlja in gozd na nista edini njegov dohodek. Upoštevanja vreden donos mu dajeta leto-viščarstvo in turizem. Poletna vročina sili meščana v naravo Takrat cživi ozka cesta. ki vodi med stenami v Logarjevo dolino. Polna ie avtomobilov, kolesarjev in turistov - pešcev Mnogi od teh ne nadaljujejo poti v Logarsko dolino, ampak se ustavijo kar v Lučah Saj Lučan ni zaprt značaj in se ne boji tujca, temvvž ga prijazno sprejme. Stavi tttu na razpolago prijetno sobo. dobro hrano in sladko kaiplico. Skoro vsaka gostilna ima svoj gramofon. Da je prijetnejše, pride ob nedeljah muzikant s harmonika Krepki fantje prihajajo v družbi rdečeličnih deklet, v katerih bližini se tudi na j resnejši gost razvedri. Lučani so znani po svoja šegavosti in precej radi katerega potegnejo za nos. Zato ni čudno, da se ie spletla povestiea o lažnivih Lučanili. Neki pastir je baje bridko prevaril čete turških napadalcev, ki so se vračali s Koroškega preko Luč. Vprašali so ga za pot pa iim je pokazal bližnico. ki iih ie peljala v globok prepad, kjer se jih je mnogo pobila najlepše pa označuje brezskrbnega Lu-čanca njegova himna: Men' vse eno je ... imam gnarcev al' pa ne. Če jaz gnarce imam pa za vince dam. če jih nimam, pa neham. Prijetni so ti ljudje, a nič manj prijetna ni njih zemlja. Ce si gost zaželi miru. ga najde v idiličnem naravnem parku ob Savinji. kakor tudi ob prijetnih izprehodih v smeri proti Igli in Podvolovljeku. Luče niso nikaka nazadnjaška vas. Tujsko-pro-metno društvo skrbi za olepšavo kraja Postavilo je klopi ob izprehajališčnih stezah. kakor tudi v parku. Zgradili so tudi kopališče ob Lučnici. Poleg tujsko-prometnega društva imajo v Lučah še gasilsko. pevsko, godbeno in lovsko društvo. Vas je opremljena z električno lučjo. Luče so važna tx>staja za turiste, ki so namenjeni v gore. Tukaj se navadno ustavijo, da obnove svojo zalogo in pre-noče. zgodaj ziutrai pa odrinejo v hribe. Iz luč vodi pot na Raduho. ki pa je doslej še premalo upoštevana. Raje se vzpnejo turisti mimo Planinska na Ostrico. Naz-ljubša tura zlasti pozimi, pa ie pot iz Luč na Veliko planino. Luče so bile pred vojno še brezpomembna gorska vas. Z napredkom turizma na postajajo znana vedno večjemu krogu ljubiteljev narave, kakor si to tudi zaslužijo. pk Celjski počitniški dom pod Tovstom Socialna pridobitev, na katero je Celje lahko ponosno Celje, 18. maja. Konec leta 1937. je dala celjska občina na pobudo uprave Zdravstvenega doma v Celju na razpolago bivše Likovičevo posestvo pod Tovstom, da se zgradi in uredi tam okrevališče za zdravstveno šibko šolsko mladino. Uprava Zdravstvenega doma je pi evzela izvršitev te socialno važne naloge in je sestavila v naslednjem letu poseben »Kuratcrij za zgraditev in vzdrže-vr.nje Celjskega počitniškega doma pod Tovstom«. V tem kuratoriju so zastopniki celjskega mestnega sveta in zastopniki različnih slojev celjskega prebivalstva pod predsedstvom predsednika cinkarne g. Lazareviča. Po rabekupni pogodbi, sklenjeni med Zdravstvenim domom in mestno občino, je dobi! Zdravstveni dom omenjeno Likovičevo posestvo za dobo 20 let v najem proti plačilu prizr.clnine. Posestvo in tudi vse zgraibe. ki bi v namen počitniškeoa do-11 a tam nastale, ostanejo last mestne občine. Zgradba Celjskega počitniškega doma sestoji iz dveh delov: iz zidane hiše in priključene lesene zgradbe. V pritličju zidane hiše prideš najprej v prostrano vežo, ki gre skozi vso širino hiše. Na desno od veže je velika, moderno in higienično opremljena kuhinja in soba za kuhinjsko osebje, na levo pa administrativna soba, opremljena v kmečkem slogu, ena mala bolniška soba in shramba za jedila. V ozadju veže je prizidano stopnišče; položne stopnice vodijo v nadstropje zgradbe, kjer sta dve veliki spalnici, vsaka z desetimi posteljami, soba za nadzorstveno sestro, soba za vodstvo doma, umivalnica s šestimi umivalniki in dvoje stranišč. S stopnišča prideš na obširno teraso, ki je položena preko kleti, prizidane v ozadju hiše, s terase pa je dohod na igrišče, ki leži na travniku nad hišo. Drugo prostrano igrišče leži na obširnem izravnanem prostoru ob vzhodnem pročelju doma. Vsa ravnica tega igrišča jc nastala po odkopu in izrav-nanju velikega dete brega, ki Je Mgal ttk do hiše. Odkop so zavarovali s podpornim zidom. Na igriščih se bo mladina dnevno krepila z obveznimi prostimi vajami, na razpolago pa ji bo tudi rusko kegljišče^ namizni tenis, igrišče za odbojko in drugo. Vse to bo prispevalo k dobremu teku mladine, ki ga bo tešila dobro vodena in dobro založena kuhinja. Z glavno stavbo je zvezana stranska lesena zgradba s tremi prostori. Tu je najprej velika, naravnost iz kuhinje dostopna obednica, ki bo služila ob deževnem vremenu tudi kot dnevna soba in čitalnica. Temu prostoru je priključena umivalnica s šestimi umivalniki in dvoje stranišč ter prostrana spalnica z 20 posteljami. Ta zgradba je zunaj v naravnem stanju, znotraj pa je ometana in beljena. Seveda ima počitniški dom tudi lasten vodovod, ki dovaja vodo v umivalnice, stranišča in kuht-njo. želeli bi le še, da bi napeljali tudi elektriko, kar bi se dalo v zvezi z novim planinskim domom menda v d oglednem času izvesti. Dosedanji gradbeni stroški znašajo skoraj 270.000 din in razumljivo Se niso vsi kriti. Celjski počitniški dom. ki ima prostora za 40 otrok, leži okrog 750 m visoko in ima prav lepo lego sredi travnikov in gozdov, po katerih vodijo senčnata pota, deloma po ravnem, deloma po vrhovih, od koder se odpira prelep razgled na zeleno Pohorje, Savinjsko dolino in Savinjske planine. Danes je v domu in okrog njega še ta-jinstvena tišina. Ko pa se bodo v začetka julija odprla njegova vrata naši mladini, bo dom zaživel, pričelo se bo tu veselo vrvenje. Da bi bilo bivanje v tem domu mladini v vsakem oziru prijetno in koristno! Kuratorij se Ob tej priliki najlepše zahvaljuje celjski občini, ki je s prepustitvijo posestva omogočila začetek vse akcije, in vsem darovalcem, ki so s svojimi prispevki omogočili zgraditev in opremo počitniškega doma. Da bi našli de mnogo posnemovalcev, ki bi dejansko dokazali, da imajo socialni čut hi da se zavedajo dolt-nagt& pi^np narod«* »JUTRO VA" POSVETOVALNICA Davčna I. C. — Lj. — Vprašujete nas, kdo je poooiaščcn izstavljati odnosno podpisovati potrdila o plačanih davkih. — Ta postopek predpisuje pravilnik o vknjiževanju neposr. davkov, ki v čl. 20. veli, da morata vsako potrdilo o plačanem davku v davčni knjižici, na uradni pnznanici, na obrtnem dovoliiu, na davčni karti, odnosno v se-znamku izročenega davka na rente podpisati dva uradnika, in sicer oni, ki vpisuje davek v dnevnik (likvidator), in oni, ki prevzema denar (blagajnik). Priznanico sestavi in podpiše uradnik, ki vodi dnevnik; nato jo izroči neposredno blagajniku ter napoti davčnega zavezanca k blagajni. Ko Dlagajnik prejme in prešteje denar v vsoti, zapisani v priznanici (potrdilu), postavi nanjo svoj podpis ter jo še le potem izroči davčnemu zavezancu. »Pridobnina«. — Po uredbi o spremembah m dopolnitvah zak. o neposr. davkih z dne 22. 12. 1939 spadajo odloki o odmeri pridobnine, ki jih izda davčna uprava-na podstavi poslovnih knjig pod naknadni pregled po finančni direkciji. Na podstavi takega pregleda se smejo izvršiti naknadni popravki in predpisi, če od dne vročitve prvega odloka o odmeri do dne vročitve odloka o cenzurnih naknadnih popravkih nista minuli več kot dve leti. Take odloke more oddelek za davke naknadno pregledati in popraviti v istem roku (računaje od dneva, ko je bil vročen odmerni odlok prvostopnega davčnega oblastva). Zoper naknadno popravljeno odmero lahko vložite v 30 dneh tožbo pri upravnem sodišču, če je odmero popravila finančna direkcija, pri drž. svetu pa, če jo je popravil oddelek za davke pri finančnem ministrstvu. »Trbovlje«. — Vaša domneva je pravilna. Preiskovalno davčno oblastvo sme, če bi bilo potrebno, opraviti tudi ogled v poslovnih prostorih in v stanovanju obdolženca kakor tudi v drugih stanovanjih in povsod drugje, če bi to utegnilo koristiti ugotovitvi pravega kazenskega stanja. Organi oblastev, katerim je tak ogled poverjen, morajo Imeti za to poseben odlok preiskovalnega oblastva, ki ga morajo pred ogledom pokazati tistemu, pri komer se ogled vrši. Pri vseh teh preiskovalnih dejanjih morajo dajati policijski organi davčnemu oblast vr s ojo pomoč. Stai čitateij. Svojemu bratu dolgujete večji znesek. Ker Vam neki drug upnik grozi s tožbo in rubežnijo, vprašujete, če morete namesto plaeUa izročiti svoje premičnine Vašemu bratu. — S tem, da plačate, odnosno izročite namesto plačila v denarju Vašemu bratu Vaše premičnine, še ne zagrešite nikakega nedopustnega ali kaznivega dejanja. Le v primeru, da bi si izmišljali dolgove in odstranili Vaše premičnine v času, ko Vam preti prisilna izvršba, bi zagrešili prestopek po kazenskem zakoniku, ki je kazniv z zaporom do 1 leta ah v denarju do 10.000 din. Tak prestopek je pregonljiv le na predlog oškodovanca, ki pa mora biti podan v treh mescih od dne, ko je oškodovanec zvedel za kaznivo dejanje m za storilca. V teku postopanja mora oškodovanec dokazati, da so bili predmeti odstranjeni z namero, da bi se njemu kot upniku s tem prizadejala škoda, če s premičninami plačate resničen dolg, postanejo premičnine upnikova last, ko mu jih izročite in more z njimi nato svobodno razpolagati. č. 1. K. Sosedu ste prodali del gozda in Vam je kupnino žc plačal, nista pa še napravila pismene pogodbe, niti uredila zemljiške knjige. Ali velja ustna pogodba in kako bi najceneje izvedli prepis. — Tudi ustmeno sklenjena pogodba je med Vami pravnoveljavna. Radi ureditve zemljiške knjige in plačila predpisanih taks pa morate sestaviti pismeno pogodbo in jo tekom 15 dni predložiti davčni upravi v svrho odmere pristojbin, če sami niste vešči sestaviti pismene pogodbe, je najbolje, da jo poverite notarju ali advokatu, ker je vsekakor cenejše kot pa, če bi Vam jo sestavil nepravilno kak zakoten pisač. če pogodba ni prijavljena v navedenem roku davčni upravi, sledi občutna davčna kazen. R. H. G. Nedavno Vas je upnik iztožil za nekaj tisočakov. Ali Vam smejo za-rubiti plačo in koliko, če ste samo začasno zaposleni pri neki gradnji proti dnevnemu zaslužku. — Vaše službeno razmerje je le začasno, če ne traja po pogodbi z Vašim službodajalcem vsaj leto dni ali če nimate dogovorjenega odpovednega roka najmanj 3 mesece. Od zaslužka — dnevne mezde, ki jo prejemate v tej začasni zaposlitvi, Vam more upnik z izvršbo zaseči le vendar s tako omejitvijo, da Vam mora ostati vendarle po din 20.— na dan. če ste pa morda trajno nameščeni v zasebni službi. je dopusto poseči z izvršbo na lk plače in ostalih prejemkov v denarju. »Rogoza«. Je li kmečko posestvo zavezano plačati svojemu samskemu hlapcu za čas orožnih vaj njegovo plačo. — Ker Vam je hlapec obvezan službovati določen čas in je trajalo to službeno razmerje že več kot 14 dni. mu pntiče po zakonu plača za dobo 1 tedna, ker je bil radi vpoklica v vojaško službo zadržan opravljati službo iz tehtnega razloga. Okolnost, da ni bil zavezan bolniškemu zavarovanju, Vas ne reši te obveznosti. I. G. R. že pred dvemi leti Vam je mejaš v gozdu posekal nekaj smrek, ki Vam jih noče plačati. Po kateri ceni smete zaračunati Vašo škodo. — Odškodnino morete zahtevati od soseda le tekom treh let, ker bi po preteku tega časa tožba zastarela. Smreke morate oceniti po vrednosti, kot so jo imele na dan, ko so padle pod mejaševo sekiro. Ker je Vaša terjatev nastala že tega dne, morete od takrat dalje zahtevati 5% obresti. Tožbo morate vložiti pri sreskem sodišču v kraju toženčeve-ga stalnega bivališča, ker gre za nižjo vrednost, kot pa din 12.000.—. če bo sodišče smatralo, da je odločitev v pravdi, kjer boste tožili za odškodnino, docela ali dfloma odvisna od ureditve meje med Vajinima gozdoma, bo lahko samo. brez Vajinega predloga uvedlo po službeni dolžnosti postopek o ureditvi meja. V tem primeru se bo določila meja med Vajinima gozdoma v kolikor ne bo dokazana močnejša pravica po zadnji mirni posesti, če bi se pa zadnje mirne posesti ne moglo ugotoviti, se bo sporni mejni prostor med Vama razdelil po pravični oceni sodišča. P. T. L. Proti dolžniku ste dosegli prisilno dražbo njegovega zemljišča, pa je bi- j la izvršba ustavljena kljub temu, da je nje- gova hiša in gospodarsko poslopje neoblju-deno in da zemljo ne obdeluje. — Ker stanuje dolžnik v območju banovine Hrvatske, je dosegel ustavitev izvršbe po uredbi, s katero so zaščitena kmetska posestva od izvršbe, ki je bila objavljena dne 17. listo-pada 1939. pod št. 235 sNarodnih novin«. Po tej uredbi se ne sme voditi izvršba in že začeta ustaviti, če dražba še ni pravo-močno dovršena, zoper kmeta, katerega hiša z dvoriščem ne obsega več, kot 20 arov površine. Tudi je prosto obdelovano zemljišče v izmeri J4 ha za vsakega rodbinskega člana, najmanj pa skupno 3 ha kot tudi vse gospodarske zgradbe, ki služijo dotičnemu gospodarstvu in zemljišču. Po tej uredbi je kmet vsaka fizična oseba, kateri je poljedeljstvo glavni poklic in obdeluje zemljišče sam ali z rodbino ali v potrebi z najetimi ljudmi in katerega obdavčeni dohodki izvirajo pretežno iz poljedelstva (kmetijstva, vinogradništva, sadjarstva. vrtnarstva in živinoreje.) član njegove rodbine je pa vsaka oseba, ki je z njim v krvnem sorodstvu ali svaštvu in živi z njim v skupnem gospodinjstvu in nima svojega lastnega dovoljnega premoženja za preživljanje. Spričevala o tem izdajajo občinska ali mestna poglavarstva, more jih pa preizkusiti pristojno sresko sodišče. Kmet, ki je dolžan svojemu upniku odškodnino radi telesne poškodbe ali je njegovemu svojcu nasiloma vzel življenje, se ne more okoristiti z dobroto te uredbe, če menite, da je bila Vašemu dolžniku priznana dobrota te uredbe neopravičeno, morete prijaviti Vašo pritožbo pri pristojnem sreskem sodišču. • S Slovenija: V vašem primeru gre prvenstveno odločitev zdravniku za duševne bolezni. Deloma vam lahko svetuje tudi domači učitelj. Po mnenju teh se ravnajte! Bela Krajina: Značaj vaših bolezni je tak, da morate k zdravniku. Potrebno je namreč prepihati uho, pogledati, na čem bazira zoženje danke in pregledati, od kod izvira revmatizem (kronično vnetje mandljev, gnili zobje itd.). Na daljavo vam ne morem drugega svetovati. Z. F. G.: Razni so razlogi, ki onespo-sobljajo moške, na primer pijančevanje, pretirano kajenje, razne bolezni, duševno nerazpo'oženje itd. Kaj bi bil vzrok v vašem primeru, ne vem, ker ničesar ne omenjate. kar bi mi moglo služiti kot oslon. študentka: Na vsak način je treba rešiti vprašanje, od kod iztok? To pa brez zdravniške preiskave ne bo šlo. Osebno sodim, da gre za vnetje maternice. Vaš dosedanji način zdravljenja ni zadosten in torej tudi ne more biti uspešen. Fr. R. G°r. Logate<.: Spremembe okolice in hrane vplivajo na žene včasih ugodno, vča.sih pa slabo. Opaža se zlasti, da postane perilo neredno, ali pa celo sploh izostane. Poleg teh faktorjev mislim*gre pri vaši mladi služkinji, še za kronično angino in vnetje obnosnih votlin. Z domačimi sredstvi ne boste usipeli. Svetujem, da od daste služkinjo na oddelek za grlo in nos tukajšne bolnišnice, v svrho pregleda odnosno operacije. Prepričan sem, da bo uspeh dober, potem ko bo odstranjen izvor težav, odnosno infekcije. Slovenka v Zagrebu, črevesne zajedal-ce opažamo v vsaki starosti. BoJj pogosto seveda pri otrocih, ki seveda še ne razumejo, kaj pomeni čistoča in se lahko okužijo. Gliste običajno niso nevarne. Lahko pa povzroče vnetje žolčnika, slepiča ali pa zamaše črevo. Radi tega svetujem, da. se obrnete na zdravnika, ki bo odredil vse potrebno, da se iznebite teh ne-všečnih zaiedalcev. Bodočnost: Po vašem opisu sodeč niste preboleli v mladosti pljučnice. Verjetneje se mi zdi, da je šlo za tuberkulozni proces. Momentano se ne da nič ukreniti, ker se je proces ustalil in ste še nekako srečno izplavali. Končalo bi lahko namreč drugače. Glede oči se mi zdi, da gre za cstanke vnetja žilnice. Posvetujte se z okulistom, če se da kaj pomagati? K. Z. Trbovlje: Glede ustne bolezni, ki jo omenjate lahko rečem, da vzrok ni do-voljno pojasnjen in da tudi zdravljenje ni zadovoljivo. Trakuljo spoznamo po členkih, ki jih iz'oča bolnik v blatu. Domače zdravilo (bučne pečke) večinoma niso zadostna. Bolje je, da greste v bolnišnico. T. A. Podbrezje: Vaš način prehrane je pravilen. Samo za večerjo • bi priporočil, da daste otroku samo redko ječmenovo kavo in pa kumnov čaj. Potrebno bi bilo tudi preiskati blato na gliste, ki bi bile lahko vzrok opijanim krčem. S. P. K. Šmartno: Zdi se mi. da si delate precej nepotrebnih skrbi, posebno glede pljuč. Pri vsakem napornem delu je dihanje pospešeno in človek diha skozi usta. Ne razumem pa. zakaj bi bila potrebna operacija ? — Po infhienci opažamo pogosto posledice v obliki katarov. ki pa sčasoma sami preidejo. Ogibajte se pa pač prašnih prostorov in bodite mnogo na svežem zraku! Srbenje, ki ga opažate, je eden izmed znakov hemoroidov. Priporočam odvajalna siedstva in eventualno mrzle obkladke! Alojzij J. Celje: Priporočam, da greste ponovno v bolnišnico v svrho vsestranske preiskave! Boč: Krivda, da ostane zakon jalev, je lahko na eni ali pa drugi strani, ali pa na obeh. Pojdite k zdravniku, ki vas bo o tem poučil! Kmetijska Uši na kozi H. A. Z.: Če so se uši zelo razpasle, morate kozo najprej ostriči, potem pa jo okopajte v topli kreolinovi kopelji. Napravite 2—3% raztopino kreolina, polivate z njo kozo in jo s sirkovo ščetko drgnete, čez 6—7 dni to ponovite. Kokosovega olja lahko daste svinjam vsak dan 2—3 žlice, vendar pa imate za dobro prebavo. Če je motena, drugih, cenejših sredstev. Slivovka J. K. D.: Slivovka ima duh po palini in neprijeten okus. Zdravljenje take slivovke je včasih zelo enostavno in se slivovka popravi že z pretakanjem, tako da se dobro prezrači, pri čemer se izgubi neprijeten duh in okus. Vendar pa mnogokrat to ne zadostuje. V tem slučaju odvzamemo duh po palini s finim rastlinskim ogljem. Oglje dobro zdrobite, ali zmeljite in ga dodajte na 1 hI slivovke 1 kg, dobro premešajte in mešanje tekom dveh dni še ponovite. Na to pustite, da se oglje vsede na dno soda. kar se bo zgodilo v kakih 10 dneh, in slivovko pretočite, če pa tudi to ne bi pomagalo, boste morali slivovko še enkrat prekuhati, vendar zelo oprezna Voluhar G. C. R. L ju bij.: Radi bi vedeli, kako odpraviti voluharja. Voluhar je zelo neprijetna žival, vendar je boj proti njemu precej otežkočen. Za pokončavanje tega škodljivca rabijo posebne aparate, v katerih se proizvaja plin, ki prodira skozi voluharjeve rove in ga zastrupi. Ker pa se ta aparat težko dobi, bi Vam svetovali preprostejše sredstvo. Kupite Delio pasto in namažite z njo ploščice rumene kolerabe, tako da se namazani strani plošč v sredini dotikata. Te ploščice položite v voluharjev rov in ga zadelate nazaj z desko pokrito s prstjo ali plastjo trave. To nastavljanje zastrupljene vabe morate tolikokrat ponoviti, dokler voluhar odnaša vabo iz rova. Če hočete napraviti vabo še boljšo jo poškropite s par kapljicami baldrijana. Zatiranje plevela t gnojili P. O. L. v M.: Njive imate zelo zaple-veljene, zlasti zimski posevki so zaraščeni z najrazličnejšimi pleveli. Napravili bi radi cenen poizkus zatiranja plevela z umetnimi gnojili. Za pokončevanje plevela z umetnimi gnojili rabimo kajnit, kalijeve soli, neoljeni ap-neni dušik in zeleno in modro galico. V prvi vrsti Vam svetujemo napraviti poizkus z neoljenim apnenim dušikom, ki ni drag in čeprav bi Vam poizkus ne uspel, ste vendar koristili zemlji, ker ste jo obogateli z dušikom. Tovarna za dušik v Ružah priporoča na 1 oral zemlje 100 kg tega gnojila, ki se mora potrositi v ranem jutru, dokler leži še rosa. Važno je tudi vreme. Najbolje se obnese razsipavanje gnojila na jasen sončen dan. Drugi poizkus napravite z mešanico 70 kg neoljenega dušika in 200 kg kajnita na 1 oral. Mešanje s kajnitom ima tudi to prednost, da se dušik manj praši in torej lepše trosi. Zeleno galico je treba raztopiti v vodi in škropiti kot v vinogradih. V lepem vremenu napravite 15—18% raztopino galice, v deževnem vremenu pa 20— 25%. škropiti je treba dokler ima plevel 2—6 listov. Modre galice se rabi mnogo manj, samo 5—8%. V obojem primeru se mora škropljenje v 14 dneh ponoviti. AJ1 Kh7. 26. Dg6+! (aepet?). Kh8. 27. Ld3. 26. Tfl : f8+ in mat v naslednji potezi. Vasja Pire Slovenska šahovska zveza je ocenila prekinjeno partijo iz mateha Š. k. »Vidmar« (Maribor) — Celjski š. k. kot remis. S tem ie zmagal Š. k. »Vidmar« v obeh semifinalnih tekmah s skupnim rezultatom 8Vs:7Vj (4:4 in 4 in pol : 3 in pol) ter se kvalificiral kot drugi finalist Prvo finalno tekmo igra že danes v Mariboru z Ljubljanskim š. k.-orn Ker Ljubljanski š. k. ne bo mogel nastopiti z najmočnejšim moštvom, se obeta napeta borba. J. š. savez je razposlal vabila za skupno sejo predstavnikov vseh važnejših šahovskih organizacij v državi, ki se bo vršila prihodnjo nedeljo v Zagrebu pod predsedstvom predsednika J. š. saveza, ministra n. r. g. St. Ciriča. Z malega turnirja, ki je bil igran v februarju v Parizu, je naslednja partija: GRtlNFELDOVA INDIJSKA OBRAMBA Beli: Črni: dr. Tartakovver Črni: Snosku-Borovski 1. d2 d4 Sg8—f6 2. c2—c4 g7—g6 3. Sbl—c3 d7—d5 4. Sgl f3 Lf8—g7 5. Ddl—b3 Eden izmed mnogih dobrih sistemov proti Griinfeldovi indijski. 5. — d5:c4 Običajno igrajo sedaj najpreje c6 in šele po 6. Lf4. dc-4: 6. Db3 :c4 0—0? Ce oa je črni že vzel na c4:. potem bi moral sedaj na vsak način igrati Le6. 7. Db5 + . Sc6. 8. Db7:. Ld" in žrtvovati kmeta za razvoj, kakor na pr. v znani partiji dr. Euwe - Landau (Hastings 1833-39). Tako oa se beli polast: središča, ne da bi imel črni za to kakršnokoli kompenzacijo. 7. e2—e4! c7—c6 8. Lfl—e2 Lc8—e6? Ta poteza ima smisel samo dokler beli še ni igral e4. Tedai lahko namreč črni nadaljuje potem s Sd5 in razbremeni pozicijo. — V poziciji v partiji bi bilo za črnega umestneie morda b6 Sicer zre potem 9. e5. La6?. 10. ef6:!. Lc4:, 11. fg7:, Kg7:. 12. Lc4: in beli ima. kakor ie izkušnja pokazala, dobljeno pozicijo. Namesto 9 . . . . La6? pa isrra črni seveda lahko Sd5. Po zamenjavi na d3 rtoji beli oolem p č za malenkost bolie 9. Di 4 d3 SbS —a6 Črni sicer razviia f gur°. toda brez prave udarne sile. Medtem lahko beli v miru pr pravd mogočno akcijo v središču. 1C 0—0 h7—h6 1! h2 h3 Dd8—d7 12 Lcl—e3 Ta8—d8 13 Dd3—d2 Kg8—h7 14 Tal—dl Sa6—c7 15 SH—eo Dd7—'.8 16 f2—f4 Prav smešno 'e kako nima črni Diav n bene pomoči oruti sledečemu na ad i 1 6..............Sc7--e8 17 s?.—g4! Se8 dS 18. Dd2—c2 Le6—d7 Da bi zmanišal učinek piod-v-i f5 19 Se5 : d7 Sf6 : d7 20. e4—e5 S tempom preidejo končno kmetie k dio iinemu napadu. 2 0..............Sd6 e8 21. f4 —f5 c6—c5 Omogoči lep zaključek. Obrambe pa iiak ni bilo več. 22. f5.g6+ f7:g6 23. Dc2 :g6 + !! Lepa žrtev dame. ki Da ie res za moi-stra ni bilo pretežko najti. 23..............Kh7—38 Ce Kg6 :, potem seveda 24. Ld3 + . Tf5. 25. Lf5 : +, Kf7, 26. Ld7 : + in nato Lc8 . pa ima beli končno celo trdnjavo več. -Na Kh8 odloči Ld3 takoj. 24. Le2—c4+ e7—e6 Zopet pride na Kh8 25. Ld3 25. Dg6 :e6+. K«8—h8 Novi oreh! Premikalnica KOCELJ PROPELER BALERINA ANATOMIJA PRIVATNIK HIGIJ EN A DEGRADACIJA Premikaj besede tako, da dobiš v treh zaporednih navpičnih vrstah tri naše kraje. Skrit pregovor LUGANO — PARIZ — ZNANJE — ŽIVEC — ŠOLAR — KAPELA — PREPAD — VEDRO — MENICA — BOŽJAK — KONICA — TEPEŽ — BESEDA — SMOLA — ROGELJ — LOPATA — KLJUN — ATILA. Iz vsake besede vzemi dve zaporedni črki — lz zadnje tri — in sestavi iz njih upoštevanja vreden rek. Skrivnosten račun če hočeš deliti število 410256 s 4, moraš vzeti samo prvo številko 4 in jo postaviti na konec, pa imaš pravi rezultat (102564). Ali znaš poiskati neko drugo število, ki ga lahko deliš z 8 na enak način, to je, da samo prestaviš njegovo prvo številko na zadnje mesto, pa imaš že rezultat? Seveda tega števila ne boš iskal s poizkuša-njem, ampak ga lahko z računom in z razmišljanjem prav kmalu najdeš. Pomagati si zna V manufakturni trgovini imajo v zalogi tri vrste platna v šestih zvitkih. Na enem zvitku je 20 metrov, na drugem 24, na tretjem 26, na četrtem 28, na petem 30 in na šestem 40 metrov. Učenček v trgovini dobi nalogo, da zloži skupaj enake vrste platna. Ker še ne dela dolgo v trgovini, ne pozna posebnih znakov, ki ločijo posamezne vrste platna, izpraševal pa drugih ne bi rad, da se ne bi iz njega norčevali. Tu je dober nasvet drag. Iznenada pa se spomni, kako je trgovec rekel nekemu kupcu, da ima ene vrste platna še enkrat toliko kakor druge, od tretje vrste pa en sam zvitek. Učenček, ki je dober računar. je na podlagi teh besed lahko zložil skupaj iste vrste platna. Kako? Strti orehi R Hitrost vlakov: Prvi vlak je vozil s hitrostjo 72 km na uro, drugi pa s hitrostjo 36 km na uro. Varčni kadilec: Jože je napravil iz 24 čikov 11 cigaret in še dva čika sta mu ostala. Posetnica: Ključavničar. Premikalnica: Sežana, Knežak, Gorica. Stric Matic je razdelil med reševalce po žrebu šest knjižnih nagrad. Vekoslav Mu-hič, Ljubljana, Masarykova 5/II, Simon Kos, Rute 11. Grahovo, Franjo Ferjan, Mojstrana 97, Olga Skerk, Dorsodaro 2065—99, Benetke. H. Korene, Rožna dolina Vin/28, Ljubljana in Jože Srebrnie, Solkan, Via Monte Santo 343 dobe po eno knjigo revije »življenje in svet«. Nedelja, 19. maja Ljubljana 8: Jutrnji pozdrav. 8.15: Ju-trnji koncert radijskega orkestra. — 9: Napovedi in poročila. — 9.15: Nadaljevanje koncerta radijskega orkestra. — 19: Verski govor. — 10.15: Prenos bogoslužja. — 11: Prenos otvoritve protituberkuloznega tedna. — 11.45: Godbe na pihala (plošče). — 12.30: Poročila in objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Ruski sekstet. — 14: Odlomki iz opere »Boris Godunov« (plošče), — 17: Kmetijska ura. — 17.30: Plošče. — 18.15: Prenos šmainic iz frančiškanske cerkve. — 19: Napovedi ln poročila, — 19.20: Nacionalna ura (o Djalskem kot romanopiscu). — 19.40: Objave. — 19.50: Plošče. — 20.30: Večer slovenske glasbe. — 21.30: Veselo rajanje (plošče). — 22: Napovedi in poročila. — 22.15: V oddih igia radijski orkester. BeogTad 18: Plesna glasba. — 19.40: Narodne pesmi. — 22: Caruso poje (plošče). — 22.50: Plesna glasba. — Zagreb 12.30: Koncert orkestra na pihala. — 20: Prenos opere iz hrvatskega Narodnega gledališča. — Sofija 10.30: Koncert- — 11.50: Narodna glasba. — 18: Glasba za ples in zabavo. — 19: Violinski koncert. — 20.30: Odlomki iz operet. — 21.55: Plena glasba. — Praga 20.05: Plesna glasba. — 21.30: Lahka glasba in petje. — 22.30: Odlomki iz operet. — London 20.45: Zbor. — 22.55: Lahka glasba. — 23.40: Orgle. — Pariz 19.33: Prenos operete. — 22.15: Koncert solistov. — 23.45: Plesna glasba. — Rim 15.30: Donizettijeva opereta s>L,ju-bavni napitek«. — 20.40: Pesmi s plošč. — 21: Simfonični koncert. — 22.30: Lahka glasba. — 23.15: Plesna glasba. — Berlin 19.15: Orkester in solisti. — 21.45: Lahka orkestrska glasba. — 23: Nočni koncert. Ponedeljek, 20. maja Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav. — 7.05: Napovedi in poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov. — 12: Vesele popevke (plošče). — 12.30: Poročila in objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Opoldanski koncert radijskega orkestra. — 14: Poročila. — 18: Tuberkuloza in živčevje (predavanje dr. Fr. Debevca). — 18.20: Pajkova pojedina (plošče). — 18.40: Postanek in razvoj naše arheološke vede (predavanje dr. R. Lo-žarja). — 19: Napovedi in poročila. — 19.20: Nacionalna ura. — 19.40: Objave. — 19.45: Več manire, pa brez zamere (govori g. Fr. Govekar). — 20: Večer društva ljubljanskih konzervatoristov. — 22: Napovedi in poročila. — 22.15: Veseli akordi (radijski orkester). Beograd 18.20: Komorni koncert (plošče). — 19.40: Narodne pesmi. 22: Glasba iz kavarne. — Zagreb 17.15: Koncert Vande Visintin (sopran). — 17.30: Koncert na harmoniki. — 17.45: Koncert Srečka Bubnja (tenor). — 18: Koncert na dveh kitarah. — 20: Gotovčeve skladbe. — 21.20: Prireditev zagrebškega komornega zbora. — Sofija 17: Lahka in plesna glasba. — 18.15: Narodna glasba. — 19: Klavirski koncert. — 22: Plesna glasba. — Praga 18.30: »Prodana nevesta«. — 21.35: Lahka glasba. — 22: Zabavni koncert. — London 20: Pisan večer. — 21.55: Zabavni koncert. — 22.30: Plesna glasba. — Pariz 21.45: »Življenje, ki poje«. — 22.45: Simfonični koncert. — Rim 17.15: Mali orkester.—21.15: Plesna glasba. — 22.15: Lahka glasba. — Berlin 19.15: Lahka glasba — 21.30: Zabavni koncert. — 23: Razna glasba. INSERIRAJTE V „JUTRU"? Križanka št. 17 1 2 3 13 17 Vodoravno: 1. perzijski pesnik (* 939, t 1020 ); 7. čarobni rog bajeslovnega junaka Rolanda; 13. pramati, Foersterjeva opera, tudi Leharjeva opereta; 14. nebesno znamenje; 16. nordijska bogijna; 17. danski jezikoslovec (* 1787., t 1832.); 19. češki skladatelj; 20. izdih, tudi veter; 21. gibanje; 23. poganjaIno-krotilni pripomoček; 21. reka v Rumuniji, pritok Donave; 25. pijača starih Slovanov; 27. južno drevo; 30. egipčansko božanstvo, tudi kemični znak za redko, dragoceno, v zdravilstvu uporabljano prvino; 31. gozdič; 33. pesniško glasbilo, tudi evropska valuta; 34. površinska mera, tudi kemični znak za žlahtni plin; 35. vrednostni papir; 36. posoda za mleko; 37. samopoveličevalec; 38. posoda; 39. kemični znak; 40. starogrški bog vojne; 41. Noetov sin; 43. globina v tekoči vodi, tudi kemični znak za drago kovino; 44. prijeten nočni obiskovalec; 47. afganistanska utežna enota; 48. naravno polbožanstvo, tudi Hamsu-nov roman: 49. vilinska kraljica v keltski bajki; 50. prvi poganjek iz semena rastline; 52. slonov zob; 54. snovni oboževanec ne-veinikov; 56. ud; 58. del obraza — organ; 59. mesto v Indiji; 61. naselbina, tudi del večje naselbine; 62. morska žival; 63. celina. Navpično: 1. špansko utrjeno pristaniško mesto ob Atlantskem oceanu; 2. vrsta vrbe; 3. naravno večanje; 4. stremljenje k napredku; 5. reka v Indiji; 6. črta, ki veže kraje z enakim zračnim pritiskom; 7. Cer-kvenikova povest; 8. preprosto orožje, go-dalnik, tudi del kroga; 9. vas pri Ljubljani; 10. poldrag kamen; 11. kratica za Leninovo gospodarsko reformo v Rusiji 1. 1921.; 12 srednjeveški nesvobodnik; 15. razvoj, napredek upočasnujofia, preprečujoča stvar, dejanje; 18. tvorba dveh stranic; 20. naravno gibalo; 22. polživalski stvor v Shake-spearejevem »Viharju«; 24. olepšalo; 26. paznik; 28. bajeslovni frigijski kralj; 29. oseba iz sv. pisma; 30. kraj na Koroškem; 32. imenski praznik; 35. divji srd; 37. Mo-niuszkova opera; 38. niponsko oblačilo, 40. hrib pri Beogradu; 42. španska provinca in nje istoimensko glavno mesto; 45. vrsta jedi; 46. vladar; 48. roka s skrčenimi prsti; 51. francoski pisatelj eksotičnih romanov (* 1850., t 1933.); 53. enota, nedoločen del celote, ptič pevec; 54. opozorilna kretnja; 55. Kiplingov roman; 57. kvarnerski otok; 59. kemični znak za kovino, tudi pogojnik; 60. kemični znak za prvino, tudi utrjen otok ob zapadni francoski obali. Rešitev križanke št. 16 Vodoravno: 1. madrigal; 8. Lukovica; 15. omet; 16. opereta; 18 eden; 19. rov: 20. krogi; 21. rik; 23. Ind: 24. ak; 25. bakla; 26 Lorga; 28. ar (2. Ar = argon); 29. Ra (2. = radij); 30. Io; 31. žito; 32. Bi (= biz- mut (2=bi); 34. akord; 37. njiva; 39. Lesce; 41. Ernine; 42. Eva; 43. šolen: 44. zlato; 45. plača; 47. karat; 49. Neko; 50. sled; 51. li (2. Li, litij); 53. Re (= remij; 2. Ile de —); 54. Aš; 56. Natan: 58. Metod; 60. pi; tfl. Tas 63. sat; 64. zamah; 65. pot; 66. aloa: 68. vodnjak; 70. Molo; 71. Ramajana; 72. Ana-kreon. Navpično: 1. Marana: 2. Amok; 3. Dev; 4. rt; 5. Gorki; 6 Apolon (apolon); 7. lega; 8. le; 9. utrata; 10. Kairo; 11. ve; 12. Ili; 13. cena; 14. Andree; 17. ri; 20. ka: 22. kg; 25. bariton; 26. livač; 27. Abelard: 29. roman; 31. živad; 33. Isere; 35. kel; 36. dno; 38. jelen; 39. lok: 40. Cna: 44. zlatar; 45. Platon: 46. Aleman: 48. Triton; 50. stava; 52. Itaka: 55 šala; 57. as (2 As = arzen); 58. Maja; 59. oh: 60. Polo (2. polo): 62. som: 64. Zn (= cink); 65. Poe; 67. Aa (2. AA = Agencija Avala): 69 da; 70. Mr (= magister). Novi vozni red O polnoči je stopil v veljavo poletni vozni red Odhodi vlakov iz Ljubljane — Prihodi vlakov v Ljubljano Ul — OIHIOI) V SMKK1 1'KLHOD IZ SMERI > —■ 1 0 > 5.40 1 P 1 ržič ttt-mni Kal Planica .>.54 P i iz.c < samo od delavt. 1 7 05 ■ Vi 1.-sen it ■ oh nedeliah r pr.i/nik.h Io 7.22 F rtobim. Ha-eče Pl 1 ržič 15 IX.) 9.q(j Ul Monakctso. Bohinj. Rateče Pl 3.0< 1 P : fi i Katečt Pl. 1 ržič 12.15 P Rateče Pi-. Bohioi Trik 9.40 Bi iesemce šolnoyrad Monakovi. 15 p Kr.iri' J 19 V 15 vi. m od U.5( ! P fv >h n: Rireč' P',. TrW 1. (X. dal.e/ 7 m.28 i v K ran' 10.06 t m Rjtečt Pl. Tržič 14 V- ! P « cttics Kal Klanim lofc sobotah in '7.s1 P 3«'eče PL. Iffemcr Z inev- nrn1 T?ra7n »»C* 15 vi dc :f,.4( h Krati toc 1* VI do 31 V!fl.) u 31 1 x.) 9 25 F I ržič 15.40 b ■ fi r. K.Tfčc PI. TrJč 19.42 bi M.makovo. Solnopi leirrm« 1 7.25 P Tržič 20.33 P Bohmi. Rateče PI 19.1 ^ p H. h. r k.tteie ki 1 rfte 21.16 Irl 'c";;nict u-h iec tr nrazn. do 15. 10.38 ht ledenice Mnn.ikovo. Rileče Pi rx.i .'4.30 i P niče 71.50 P Bohinj H a teče-Pl. Irfič m 5.26 P Kamnik 6.40 p Kamnik Z 8.10 P kamnik 7.36 P Kamnik 11.10 i P K.tmnik 10.40 P Kamnik 13-40 P K.imr.:k 13.15 P Kamnik jj 16.10 P K irrinik 15.46 P Kamnik 18.44 P Kamnik IS.20 P Kamnik 21.20 P Kamnik 21.00 1 P Kamnik 5.25 P Kočeve v-vn.'ca Karlov.ic 6.'0 P Novo mesto, Kočeve O x r. 7.50 P Kočevie št. lanž Novo mesto s.36 i P Karlovac. št. lanž. Kočevje 11.30 P do Grosuplis (ob ned ti niazn do 12.50 P Grosuplie isanu o* 1c,a\Q.i ■■i Nov m.) 15.01 ■ p Kariovac. št lani, Kočevie 13.36 P Kočevie Št. lanž. Karlovac is.02 P Vovc mo? • Sevnica z <6.58 P Sevnica. Vovo mesto '0.21 1 p Niovc mesto, št. Jan i dnevno. is.-o p Kočevje št lanž Kirlovsc 22.30 1 P Karlovac, Kočevje ob delavn. Karlovac (ot ned. .v prazn.) 1.33 ti! 1 rsl v c-.ntimielia. hm k-ri- 0.14 H: Htm. Milan I rst Reka 5.54 ur Trst. Reka miltn rim 4.16 i Br Pariš, Rim Ventim.. Trst 6.10 i P Postoma 1 isi 7.00 F Postojna ^ »s ! SO lrsi. m • lir. Kan s 9.10 F Trst, Postoma ^ 45 P Trst R ■k., Milan p-iris 13-02 1 Bi CanDes. Rim Trsi. Ke^: 13.45 p ' - l-.TII !4.1J ' p Postoma 17 0." H: Trsi. Kek.i Kini. Carine- 19 G- f Pariš Milan 1 rst 18.29 r r istfi:na 21.4c- 1 M ) Pariš. Milan. Trst 73.25 ! F postoma 22.20 ; P P istojna 0.20 : dunai. 6ud;rr rešt? i.12 | b Beograd. BukareSta. Manboi 1.35 p M.inboi zaklet- iz. Zagret- (ob ned m nrazn do s ix. t r i is : h /.f ::reh M. v'k sdiH hi-osrad B: Ouria 1 ftudimpc-šti z. 5.30 ! p M irbor zagreti 0.35 : p Zidam ir.ost z? '.55 t p M ^ rib:-i •v.iiik fieocr.id 7.19 i P Zidan, mosi 9.20 Bi Zagreb. 7.40 Bi feoprad. Su»> tics /od 15. VI. do i 2.4* p •tija 15. IX.) — 13.18 1 H: Dima', Budimpešta. Zajrrch S.15 | OS Istanbal. Ateoe. Kukat.. Beograd — M.3P : C V.. .'..iKrcb 9.03 i P Maribor. Zasrei- _ 18.15 v Zidan, most 9.23 bi Beograd Bukarešta Z3ereh Split '8.45 j p •1 .iribo; /..isjret 13.23 < P Manboi. Zaereb 20 00 Bi Zagreb. Sušak Splir Beograd 15.10 ! P l.itija 21.56 ! so 'ViH-.. Rukar.. Isr.inb:-! Aten* 16.52 ' Bi Dunai, Budimpešta. Zagreb 22.10 i R; Btocnd Subotica foo 15 VI. — 13.1? P M.iribor. Za^rtb 15. IX.) 20.13 ! F. i Sofiia. Beogr-' ri. Zagreb 1 Iz!. / ■vjreb ■ lokalni . h nec. in prazn do 8. IX.) v-lriki -.Io Zaloca odhni:ro *b 21.ST 1 P MarTioi Zavrel- Vokalni vlaki Zaloga rrihaiaio ob 10.25. 12.20. 14.20. 19 20 11.05 13.-0 ir, 19.so n 7.45 M Vrhnika 6.46 ! M Vrhnika — J 4.00 ; M Vrhnika 12.52 i M Vrhnika '^.ir M Vrhnika 17.44 ! M Vrhnika — \7\. Vrhn-k.i (oh ned m prazn.) 21 30 t !?!. Vrhnika (ob ned in pru/n ) Odhodi vlakov iz Maribora g! kol. Prihoda vlakov v Maribor tri- kol. ri —' > 2.4« Bi c •0 5.05 P C 9.17 P 13-00 P 13.53 Br '4.23 P = i 17.55 P '0.55 P i: . 5.27 P u -- *.36 F > 1 1.45 P 16.25 P 21.03 P 3.50 P 5.35 P 10.40 P i 13.37 P 14.35 P '845 P ».05 Br 5.50 P S 12.00 P 12.45 P '6.50 B, > '8.40 M ■■7 '9.'0 P ODHOD V SMERI >l!.:ia, Irst, Beogr. Split, Sušak Ljubljana Zagreb Liubljana. Zagreb Postojna Pol i čine Ljublj.,1 rst, Zagr., Sušak. Split Ljubltana. Postoma Liubljana. Postojna. Beograd f.iubliana. Trst M. Sobota. G. Radgona. Kotoriba M. Sobota G Radgona Čakovec M Sobota. G. Radgona. Čakovec M Sobota. G. Radgona. Kotoriba Kotoriba Ruše Preval je Prevalje Preval.e. Ruše Prevalje Veleme. Celovec Vetenie. Celovec Dunaj St ri. •Junaj St [1 j Dunai St II, Dunaj Tli siroo ob delavn.) Dunai 3.20 5.11 7.IS 9.14 11.43 16.0T ' "* . 1 6 22.14 Br P P P P Br P P 6.02 | P S. 50 P M.13 ' P 18.31 i P 21.49 ' P 4.55 7 7"* 12.30 15.32 •6.4s 20.35 P P P P P P 2.14 | Br 7.22 ' 7.38 13.11 13-47 >".29 ! P 21.10 1 P i P P I Br ! P PRIHOD IZ SMERI trst. Ljublj., Beogr.. Split, Sušak Ljubljana, Zagreb Poljčane L;ubliana, Zagreb Postoma. I. uhliana, Beograd Split. Suš:k, Beograd. Trst. Liubljana Liubljana, Zagteb Liubljana. Zagreb Kotoriba Kotoriba Čakovec. Čuk o* ec. Čakovec, Ruše Prtva!;e, Cciovec. Ruše Prevalje Celovec. Dunai Dunaj, it II: Dunaj Št. Il| Dunai rjiioai M Sobota. O. M Sobota G M. Sobota. G M Sobota. G Radgona Radgona Radgona Radgona Slov en i Gradec Pteval:t Veleme Prevalje. Veleme Št. llj lisno ob delavn ) St. št. 'lj tli Celje ODHODI (ob nedeljah in ob 16.02, ob 19.05 4.07 (brzi). (brzi), 15.55, proti Velenju ob 4.44 praznikih), ob 7.42, 12.35. (ob delavnikih) 20.43. proti Zidanemu mostu ob 4.08 (brzi), 6.58, 11.00, 13.52. 1512 (brzi). 15.59, 18.58 (ob nedeljah in praznikih), 19.12, 22.38. Proti Mariboru ob 2.06 (brzi), 3.J8, 7.15 (v Rog. Slatino), 7.40. 10.06. 12.40 'v Rog. Slatino) 14.56. (brzi), 15.37, 19.50 (do Grobelnega), 20.37. PRIHODI Od mariIx>rsKe stranj 0b 6.38. 6 50, 10.20 10.54, 15.10 19.20, 19.32. 22 30. Z Zidanega mosta ob 2.05 (brzi). 3.04, 7.34, 9.37 (ob nedeljah in praznikih), 9.59. 11.52. 14 54 (brzi), 15.31. 20.31. Iz Velenja ob 6.43, 10.03, 13.23, 18.42, 21.45 Kranj ODHODI Proti Ljubljani ob 6.00 (ob delavnikih), 6.36. 8.31 (brzi). 9.10. 11.25. 14.28. 15.16, 17.08, 18.34, 19.10 (brzi), 19.42. 20.22 (ob nedeljah in praznikih), 20.57. Proti Jesenicam ob 6.37, 7.39 (ob nedeljah in praznikih). 9.00, 10.18 (brzi), 12.43. 15.18 (ob sobotah in pred prazniki), 16.35, 20.19 21.19, 0.25. Proti Tržiču ob 6.41, 9.05, 12.45, 16.40, 18.30. 21.21. PRIHODI Iz Ljubljane ob 6.30. 7.52 (ob delavnikih), 7.56 (ob nedeljah in praznikih), 8.57. 10.16 (brzi), 12.40. 14.18, 15.15 (ob sobotah in pred prazniki), 16.32 18.17, 20.16, 21.16 (brzi). 0.22. Z Jesenic ob 6.33, 7.20, 8.29 (brzi), 11.22, 15.12. 17.05. 19.08 (brzi). 19.37, 20.13 (ob nedeljah in praznikih), 20.53. Iz Tržiča ob 5.53 (ob delavnikih), 6.21 (ob nedeijsh in praznikih). 7.46, 11.15. 15.08. 18.27 20.45. Zidani most ODHODI: proti Ljubljani: ob 3.52 (ob nedeljah in praznikih). 4.44 (brzi). 4.59. 5.55. 6.31 (sezonski brzi). 7.12 (ekspres). 7.37. 8.19 (brzi). 11.55 15.48 (brzi). 16 40. 19.00 (brzi), 20.23. 0.08 (brzi): proti Zagrebu: ob 4.54. 6.02 (brzi), 7.40, 10.31 (brzi). 11.54. 15 08. 15.57 (brzi). 19.43 (ob nedeljah in praznikih). 20.25, 21.11 fbrzi). 23.03 (etkapres). 23.17 (sezonski brzi). 23.59; .-..- Sodobno ortožje in njega učinki: Artilerijska granata Evropa je v plamenih. Vojna vihra zajema državo za državo, narod za narodom. Dogodki, ki se razvijajo okoli nas, zahtevajo močne živce in neprestano pripravljenost prav od vseh. Države, ki niso dovolj pripravljene, izginjajo z zemljevida v nekaj tednih ali celo kar preko noči. Danes je vojak prav za prav vsak državljan, tudi ljudje v zaledju, ne samo oni v vojaških položajih. Za vsakogar je zato koristno, če čim več ve o modernih vojnih sredstvih, o načinu njih uporabe in o njihovih učinki. Beograjska >-Politika«, ki posveča sploh zelo veliko pozornost poljudno strokovnim razpravam o vojaških in splošno vojnih zadevah, priobčuje že več tednov serijo člankov o sodobnem orožju no računati z uupadi sovražnih letal. k. obmetavajo njegova taborišča z razorninu in vžigainimi bombami. Ko se približuj' bojni črti, se mora prebijati skozi zasto. izstrelkov sovražne artilerije. V bujni črt. pa je izpostavljen ognju pušk. strojni 1. pušk. strojnic, metalcev min, bomb, metalcev plamena itd. Končno mora računati š z borbo na nož. v kateri ni drugega izhod kakor zmagati ali umreti. Največja zaščita pred učinki vseh teh morilnih sredstev je v znanju izkoriščanj . vseli prirodnih in umetno zgrajenih za ki'* nov. Najhujši sovražnik pešca jc artilerijski izstrelek. Artilerijski izstrelek, navadno granata, prituli nnd pešen nn dva nrčina: 23.56 fbrzi). 11.31. 14.28, nedeljah in 5.40. 0.48, (brzi), 14.54. 5, 5.30, (brzi), proti Celju: ob 1.36 (brzi). 2.32, 7.03. 9.04 (ob neeleljah in praznikih), 9.28. 11.13. 14.25 (brzi). 15.01. 20.00. PRIHODI: iz LJubljane: ob 1.23 (brzi). 2.04. 5.51 (brzi). 6.54. 9.16. 10.23 (brzi). 14.13 (brzi), 14.50. 19.40. ID.55. 21.04 (brzi). 22.59 (eks-pres). 23.14 (sezonski brzi). 23.49 (ob nedeljah in praznikih): »z Zagreba: ob 3.44 (ob nedeljah in praznikih). 6.21 (sezonski brzi). 6.46. 7 05 (ek-pres). 8.12 (brzi). 8.52 (iz Sevnice) 8 55 (ob nedeljah in praznikih). 10.55, 14.03 (brzi). 14.40. 18.59 (brzi). 19.47. I.14. iz Celja: ob 4.37 (brzi) 7.29. 15.41 (brzi). 16.30, 19.37 (ob praznikih). 20.12. 23.10 PragersKo ODHODI Proti Ljubljani 3.20 (brzi), 13.30 (do Poljčan), 14.22 18.28, 21.28. Proti Mariboru 3.03 (brzi), 4.4' 6.50, 8.18, 8.46, 11.15, 13.43. 15.50 16.48, 17.59, 21.18. 21.46. Proti Ptuju 3.12 (brzi). 6.05. 9.11, 12.22, 16.03 (brzi), 17.00, 21.49. PRIHODI Iz Maribora ob 3.04 (brzi), 5.33, 5.51, 9.09, 9.45, 12.17, 13.28, 14.10 (brzi), 14.51. 16.57, 18.23, 21.22, 21.35. Iz ljubljanske smeri 2.53 (brzi), 4.30, 6.45, 8.41, 11.10, 15.45, (brzi), 16.41, 21.41. Iz ptujske smeri ob 2.58 (brzi), 5.19, 8.13, 13.38, 14.07 (brzi), 17.56, 21.11. Jesenice ODHODI proti Ljnbljani 5.40, 6.20 7.46 (brzi), 10.24, 14.18, 16.10, 18.25 (brzi), 18.40, 19.20, (ob nedeljah in praznikih), 19.59. 22.15 (ob delavnikih do Podnarta). Proti Boh. Bistrici ob 6.05, 7.05, (brzi), 7.55, 10.27, 14.22. 16.20 (ob sobotah in praznikih), 17.57, 18.15 (brzi), 20.20. Proti Ratečam ob 6.00, 8.09, 10.22, 12.10, 14.25, 16.25 (ob sobotah in pred prazniki), 18.10. 22.22. PRIHODI Iz ljubljanske smeri ob 5.35 (ob delavnikih), 7.44, 9.10 (ob nedeljah ln praznikih), 10.07, 1109 (brzi), 13.48, 16.10 (ob sobotah ln pred prazniki). 17.40, 21.32, 22.13 (brzi), 131. Iz Boh. Bistrice ob 5.25. 7.40, 10.00, II.16 (brzi), 13.40, 17.33, 19.45, 22.56 (brzi). Iz R^teč ob 5.20, 7.35, 10-10, 13.44, 15.50, 17.43, lfl.42. in njegovih učinkih. Kolikor nam dopušča omejeni prostor, bomo nekaj teh sestavkov posneli tudi v »Jutru«, prepričani, da bodo zanimivi in koristni za naše čitatelje, predvsem pa za one, ki so, so bili ali pa še bodo vojaki. Naj spregovorimo za začetek nekaj o pešcu in pehoti, ki kljub mehanizirani vojni po splošnem mnenju še vedno tvorita najvažnejši sestavni del vsake oborožene sile. Razlika pa je med pešcem in pehoto. Poedinec je lahko oelličen pešec, hraber bo-icc in sijajen strelec. Umetnost pa je stvo-riti sijajno pehoto kot zbor neštetih posameznikov. Dobrega pešca je mogoče vzge>-jiti v nekaj mescih, dobro pehoto pa je mogoče ustvariti šele v teku let in na poel-l«)gi dolgih tradicij. Pešca mora podpirati pri njegovih operacijah tehnični material. Vendar je vedno človek tisti, ki osvaja, brani, čisti in ureja položaje. Artilerija pomaga osvajati položaje. Letalstvo čisti teren in bije sovražnika. Tanki lomijo sovražnikove ovire. Pešec pa je tisti, ki zares osvaja, zaseda in bi ani. Na bojišču je pešec istočasno lovec in divjačina. Zato mora imeti svojstva dobrega lovca, pa tudi instinkt divjačine za zaščito. fte je v slabšem položaju od nasprotnika. se mora čim bolj zaščititi, pri tem pa z vsemi močmi stremeti za tem, da postane sam lovec ir. spremeni sovražnika v divjaščino. Pešec je oborožen predvsem s puško in bajonetom. S puško lahko strelja do 2000 m daleč, verjetnost zadetka pa je nad 800 m zelo majhna. Krogla pehotne puške ima veliko prodorno moč, saj lahko prebije do pol metra debelo drevesno deblo, 30 cm debel ztd iz opeke, pol metra debel zemeljski nasip ali centimeter debelo jekleno ploščo. Puška je zelo precizno orožje in zahteva od svojega lastnika, da jo dobro pozna in skrbno čuva. Najmanjša napaka pri streljanju povzroči, da je strel povsem zgrešen Strelec mora biti pri streljanju miren ln hlaelnokrven. Misliti mora samo na cilj. Razen s puško je oborožen pešec tudi z bombami (ročnimi granatami). Bomba je zelo učinkovito orožje v borbah na male razdalje. Razlikujemo defenzivne in ofenzivne bombe. Defenzivna bomba se razleti na male kose. ki ubijajo v krogu s polume-rom 40 m. Strelec jo iahko vrže z roko 30 do 50 m daleč. Ofenzivne bombe učinkujejo v krogu s polumerem 10 m in navadno nimajo smrtnega učinka. V zaledju za fronto mora pešec nepresta- a) poiožr.o, to jc v poiozni m veliko brzino, kakor krogla iz pu.ške; b) navpično, to je v veliki krivulji od topovske cevi proti cilju. Granata pada pri tem proti cilju razmeroma počasi. Artilerijski izstrelek pa lahko eksplodi ra zopet na dva načina: Visoko v zraku eksplodirajo šrapneli. Vi šina sc da poljubno regulirati. Z udaroi; na zemljo ali kak trdi predmet granat., eksplodira in se razleti na sto in sto malih kosov jekla, ki ubijajo v razdallji od 30 do 100 m. Kosi eksplodirane granate se manj nevarni tistim, ki leže prižeti na zemljo bližje z eksplozije nastalem lijaku v zemlji, kakor pa o^im k: stoje morda pai deset metrov proč cd lijaka. Pismo li Splita Nov mestni svet — Dalmacija brez tujskega prometa Zanimiva umetnostna razstava — Pet milijonov za splitsko gledališče — Umetnostna galebja — Prero- ' jenje po vojski Split, 12. maja Prvo politično konferenco, prav za prav zborovanje, je imela v Splitu JNS. Druge stranke razen SDS, ki je nastopila takoj nato, doslej molče, čeprav volitve za kmečke občine stoje pred vrati. Novi mestni sveti so imenovani ir že poslujejo. Na čelu splitske občine je advokat g. dr. Josip Brkič, rojen v okolici Zadra, nekoč pristaš Trumbiča, zdaj dr. Mačka, spoštovan kot energičen in soliden mož. Mestni svet šteje preko 40 članov, že na prvem svečanem sestanku je eden izmed njih, sicer predstavnik starih splitskih »težakov«, podžupan šegvič pokvaril vsem veselje z izjavo, da v občinskem svetu ni zastopan ne delavski stan, ne ves tisti Split, ki se ga ne sme prezreti. Na sejo je prišel pozneje tudi minister dr. šutej, ki je bil pri zadnjih volitvah izvoljen za splitskega poslanca. Ker so po njegovem prihodu zaprli novinarjem vrata je bila konferenca mestnega sveta z dr. šutejem gotovo diskretnega značaja. Kakor vidite, nas ta zaprta vrata ln zaprta usta novinarjev silijo, da preidemo s političnega na tujskoprometno polje, kjer je tudi kriza. V preteklih letih smo ob tem času imeli že veliko gostov, letos pa imamo razen majhne skupine Madžarov samo domače goste, ki so največ iz Zagreba (ob Binkoštih). Nekatere hotele so že zdavnaj zaprli, nekateri gredo na dražbo. — Govorili so, da bo Dalmacija stradala, čc no bo tujcev, vendar do danes je stanje še znosno. Omeniti moram posmrtno razstavo del dalmatinskega kiparja Branka Deškoviča, ki jo je priredilo v Galičevem Umetniškem salonu v Marmontovi ulici Hrvatsko umetnostno društvo. Tu je zbran in okusno iz-ložen »ostatak ostataka« tega nesrečnega in nenavadno nadarjenega umetnika z Bra-ča. Ko je v začetku tega stoletja končal v Benetkah akademijo, je mladi kipar krenil najprej po poti svojega učitelja de Zot-ta, ki je poleg drugih del napravil tudi Goldonijev spomenik v Benetkah; potem Je stopil na pot impresionizma in po končani tikftrtfimljl odšel v Pari*. X tem Času je kot impresionist oblikoval pse in konje in si v Parizu pridobil sloves odličnega animali-sta. Najbližji mu je bil tedaj kipar grof Trubeckoj. Na začetKu svetovne vojne je zapustil Pariz in se preko Italije kot vojni dobrovoljec vrnil v Srbijo; a slučaj je hotel, da sc je znašel v črni gori, od ko-eler je po zlomu odšel ponovno v Pariz, kjer pa se jc zdaj začel baviti tudi s politiko, v krogu črnogorskega kralja Nikolaja. Foleg tega je v Parizu napravil dva dobra kipa. M uka Kraljeviča na šarcu, ki ga je razstavil na povojni jugoslovanski razstavi v Parizu in ga preko Stambolij-skega poklonil Sofiji, ter kip Zmage, ki ga je poklonil V/ilsonu za časa mirovne konference v Parizu, ir. se še zdaj nahaja v nacionalnem ameriškem muzeju v Wa-shiugtonu. Tedaj pa je duševno zbolel in moral v neko pariško bolnišnico. Ko se je pozneje vrnil v Split, kjer je preživel okoli 15 let, je le malo ustvarjal. V kratki študiji je pokazal njegovo umetniško delovanje umetnostni kritik dr. Cvito Fiskovlč, kustos Arheološkega muzeja v Splitu. Ta študija, opremljena z reprodukcijami Deš-kovičevih del, je izšla kot knjiga mesto kataloga ob priliki sedanje razstave. Poleg te razstave beleži kulturna kronika Splita zanimivo fazo porajanja splitskega gledališča. Zdaj se namreč ustanavlja samo drama, za prihodnje leto pa nam obljubljajo tudi opero. Za to gledališče je njegov upravitelj g. Tijardovlč, ki fp Izjavlja za discipliniranega vojščaka HSS. zainteresiral tudi bana dr. šubašiča v Zagrebu, ki je izdal naredbo. s katero preneha pravica privatnega lastništva na ložah splitskega gledališča in ie zdaj končno vsa dvorana v rokah gledališke uprave. Razen tega je dal ban dr. šubašič splitskemu gledališču že doslej 1.700.000 din subvencije, a dva milMona za popravilo gledališkega poslopja. Ker pa gledališče raznolpga Se z enim mllHonom podpore lz prošlega državnega proračuna. Ima zdai skupaj okoli 5 milijonov dinarfev. S takšno vsoto se lahko v pokratfnskem mestu ustvari dobra drama! Vendar Be Gledališka uorava pritožuje, da bo najboljši igralci odklonili nje- ne ponudbe in so jo skušali izigrati celo srednje in slabše kvalificirani igralci, tako da je za prvo, lesensko sezono predviden zelo povprečen ansambel. Tako se drami e-beta slab začetek. Gledališka uprava pa amerava otvoriti praktično dramsko šolo ter se zanaša na prirojeno nadarjenost mla-iih Splitčanov za gledališče. Ce bo uspela, bo to morebiti najboljši Izhod. Le da s c bo najbrže dogajalo isto kakor v Ljubljani, da bo namreč lepa ptica, čim ji bodo zrasla krila, poletela v beli svet. Najnovejša novica je — zgraditev poslopja za Umetnostno galerijo in morda ludi za razstavljalne dvorane. Poslopja še ne grade, prišlo je le sporočilo, da je ban dr. šubašič določil vsoto 1.000.000 din v to .wrho. Podrobnosti so za enkrat še neznane, kakor tudi kraj, kjer naj bi se poslopje sezidalo. Nekdo je dejal, da bo stalo nekje na zapadnem predmestju, ped Marjanom, nekje na Mejah, kjer sc nahajajo Meštro-vičevi ateljeji. Splitska Umetnostna galerija je bila ustanovljena 1930. 1. in jo je 1. decembra otvoril bivši ban dr. Tartaglia. ki je skupaj z Meštrovičem kot predsednik Hrvatskega umetnostnega društva skušal dobiti iz Zagreba denar za graditev. Na koncu še ena novica — najbolj zanimiva. V preteklih dneh so se pojavile na splitskih ulicah prve čete dalmatinskih rezervistov pod šlemi, ki so jih spremljali vzkliki in ploskanje ter solze veselja. Korakali so skozi špalir meščanov ob obali in po ulicah. Zdi se da se prebuja nov duh v mladi Dalmaciji, porojen iz nove jugoslovanske stvarnosti, duh. ki je globoko prežel ne samo mesto. n<~go tudi vas. t Zagorju in na Primorju. Knkor v zemlji paradoksov, doživljamo po vsem. kar se ie bilo zgodilo v preteklem letu. zdaj nekaj. kar se nam zdi povsem podobno onemu velikemu iz balkonskih bojev, ko je lebdela nad Dalmacijo ena sama parola: Jugoslavija! Vojska nas budi in cementira. organizira in disciplinira našega duha in naše sile in nagonski se skozi kasarno vračamo k našemu prvotnemu narodnemu spoznanju. Prav tu ob Jadranu smo danes kot Jugoslovani močnejši, kakor smo bili kdaj koli prej! Stanko. LftiMpnsk! tsg Ves trg je seda i v znamenje zelenjave. Pričakovali smo. da se bc solata kai prida pocenila, vendar ie sobota pnnes'a zopet razočaranje Miti domača, niti uvožena ni cenejša kakor prejšnji teden Nai več je sedaj berivke k' sc. io 2ot>pdjetii v Sarajevu sprejema do 4. junija ponudbe za dobavo jeklene vrvi ter merilnih inštrumentov Licitacije. Dne 20. maja bo pri Za-vodu za izdelavo vojne opreme v Beogradu pismena pogodba za dobavo kositra ter razne podloge, platna in gumbov. Dne 21. maia bo v pisarni Štaba za utrjevanje v Ljubljani pismena pogodba za izdeiavo železnih delov za zaboje za vagonete. Dne 24. maia bo pri štabu mornarice kr. Jugoslavije v Zemunu direktna pogodba za dobavo 600 ton komadastega šleskega premoga. Dne 26. maja bo mri Centralni direkciji drž. rudarskih podjetii v Sarajevu licitacija za dobavo pogonskega ier-menia za vse državne rudnike. Dne 21. maja bo pri Zavodu za izdelavo vojne epreme v Beogradu pismena licitacija za dobavo konopnenega platna. 22. maja v Beogradu in istočasno v Zagrebu za dobavo raznega usnja in podplatov, bombažnega piaitna in trakov. 27. maja oa za dobavo 45 komadov jeklenih omar. ZA SMEH IN KRATEK ČAS Trije ugledni meščani so se pogovarjali starih časih. »Ko sem prišel v to mesto*, je dejal prvi, »sem imel samo deset dinarjev v žepu, a sem se vendar dokopal do imovitosti.« »To ni še nič«, je dejal drugI, »ko sem prišel sem, nisem imel drugega nego obleko na sebi, pa sem vendarle postal ugleden meščan.« »Tudi to ni nič«, je menil tretji. »Ob svojem prihodu nisem imel niti obleke na telesu!« »Kako je to mogoče?« sta vzkliknila prva dva. »NjUt tu aem ae rodili« CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo. Din S.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 3.— za Šifro al! dajanje naslovov plačajo oni, ki lAtejo služb. NaJmanjSI znesek za enkratno objavo ogLnsa Din 12.—. Dopisi in žanitve se saračunajo po Din 2-— za vsako besedo. Din 3.— davka za vsak oglas tu enkratno pristojbino Dtn 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglas« IVin 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din i.— za besedo. Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.- za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši sneseb za enkratno objavo oglasa Din 17__. Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« JJJjj y ^amyalt odgovor, priložite Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun. Ljubljana štev. 11 842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tzč&ča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana. V gostilni »Triglav« na Celovški eeoii pri re mizi danes ln jutri ka-kor vsako nede.jo koncert in ples. 13278-18 Gostilna Martine Zg. Šiška Samo boljša vina! Dobra kuhinja! Pečpne p:ške. purani! Koncert! Prvovrsten jaza! 13224-18 Gostilničarji! Več'c število dobroohranie-mh miz in stolov navadn>h, vrtn h, tet stelaže. Sredenci, divan. omare, postelia io še drugega gostilniškega inventaria m vrtne rože ter oleandre ugodno prodaia gostilna Lloyd na Sv. Petra cest. 7. 13354-18 Gostilna Poljšak vabi vsaKo nedeljo in praz nik na. veseio nabavo. Igra prvovrstna godbi. 13325-18 Pi» Putribu danes največ zabave a plesom bo. Igra prvovrst m Jazz. Vsi vabljeni. 13383-18 Pridite ln prepričajte se da bo ste v gostilni pri Panju najbolj zadovoljni z jedili in pijačami, za zabavo se pa. igrajo lepi komadi na klavirju, petje itd Se vam toplo priporoča in vas vljudno vabi Tone Huč 12927-18 Rotlarskega pomočnika takoj sprejmem. Ocme ter Glumac, kotlarstvo Celje. 13180-1 ' fU>J Bev-da I din, davek 3 din. za ?ifro ali daian'e naslova 5 din. Naimaniši znesek 17 din. Mizarskega pomočnika sprejmem takoj. Kuhar ml. Mokronog. 13148-1 Agilno prodajalko sprejmem, k; bi obenem opravljala tudi vsa pisarniška dela. Zname: kmigo-vodstvo ter nemška in srbo-hrvatska korespondenca — Pismene ponudbe na ogl. odd lutra pod šifro »Vestna orodaialka in pisarniška moč«. 12710-1 Dobra kuharica se išče za čez dan To? ne ponudbe z navedbo staro-ti. dosedanj služ. bovanja itd. na ogl odd. Jutra pod Dobra r> ača 12633-1 Mehanika veščega, dobro izurjenega, mlajšega, iščemo za naš moderni avtoservis z dvigalom. Ponudbe na mariborsko podružnico Jutra Maribor pod »Avtoservis«. 13128-1 Mlajšo dekle iščem za takoj k dvema otrokoma k boljši družini. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13085-1 Tkalce in predice išče Pančevačka tekstilna industrija Ing. Maksimovič i drug, Pančevo. 13073-1 Zagovodjo in knjigovodjo spreimem. Ponudbe z živ-ljeniepisom na ogl. odd. Jutra pod »Služba 36«. 13062-1 Natakarico simpatično, staro od 25 30 let. z neomadeževano preteklostjo, išie boljša restavracija za takojšnji nastop. Naslov v oeas. odd Jutr. 13177-1 Kleparskega pomočnika sprejmem takoj. Miklav čič. Stična. 13121-1 Uradnico s prakso Išče trgovsko podjetje v LJubljani za pisarniška ln knjigovodstvena dela. Navedite osebne po datke, znanje, dosedanje službovanje in zahtevke plače. Ponudbe na ogl. odd. Jutra ood »Trgopod'. 13152-1 Mlado natakarico pošteno, simpatično ta-toj sprejme boljši hotel na deželi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13136-1 Natakarico za stalno iščem. Predstaviti se osebno Nastop 1. Junija Restav racija Zrimec Bled. 13155-1 Kolarskega pomočnik? sprejme takoj Zlatič — Stara vas. Videm ob Sa vi. 13040-1 Damski krojač išče šiviljo čedne posta ve z dobrim okusom in nekaj gotovine 2enit.ev ni Izključena ponudbe ra osi odd. Jutra pod s>V dvoie« 13113-1 Prikrojevalca gornjih deiov, veščega, iščem za takoj Oinerzu Martin, čevljar, Trbovlje I, Loke 455. 13250-1 Dobra kuharica za čez dan se išče. Točne ponudbe z navedbo starosti, dosedanj. s.už-bovanja itd. naj se pošljejo na ogl. odd. Jutra pod »Dobra plača«. 12638-1 Brivsko-frizerski pomočnik dobi stalno mesto takoj. Drugo po dogovoru. — Kreutz Rudolf, frizer, Sevnica. 13260-1 Odvetniško uradnico veščo tudi nemške stenografije. sprejmem. — Ponudbe z navedbo prakse in zahtev na oglas odd. Jutra pod »Verzi rana«. 13223-1 Natakarica pridna, poštena, simpatična ter dobra računarica z nekai kavcije ter znaniem nemščine se spreime Hotel-pension Ozvald, Žirovnica. 13255-1 Pisarniški sluga mlaiši s primerno izobrazbo in lepega vedenja se spreime. Ponudbe na ogl. odd. lutra pod »Marljiv sluea«. 13288-1 Prvovrstnega akviziterja za potovanje in organizacijo proti dobri p ači in proviziji iščemo.'Biti mora boljSa moč s primerno izobrazbo. — Ponudbe pod »Boljša moč« na ogl. odd. Jutra. 13208-1 Brivskega pomočnika išče Franc Hering, Pre-serje, Radomlje. 13209-1 Frizersko pomočnico brivsko, sprejme v stalno službo salon Fanči, Kongresni trg 3. 13211-1 Absolventa srednie tehnične šole. stroj nika. išče obrat v Ljubljani. Prednost imajo z 1-2 leti prakse. Pismene ponud be na ogl. odd. Jutra pod »Ambicija«. 13296-1 Gospodinjsko pomočnico pridno in pošteno, ki zna kuhati, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mala družina«. 13303-1 Izobraženo dekle srednjih let, pošteno in dobrosrčno z veseljem do trgovine in go spodinjstva sprejmem.— Ponudbe pod »Svobodo miselna« na og!. odd. Jutra. 13299-1 Izvežbanega metlarja mirne trezne narave — tVemo Akordno trajno delo. Ponudbe na ogl od^i Jutra nod »0»r,n tiram prvovrstne tedel ke«. 13159-1 Hišnik oženjen brez otrok dobi takoj mesto. Ponudbe na o?'., odd. Jutra ood »Hišnik« 13327-1 Natakarico pošteno. prijazno, ki zna kuhati sprejme solidna gostilna v stalno s užbo. Naslov v veh poslov. Jutra. 13319-1 Čevljarskega pomočnika sprejme takoj Mokore'. Mirje 4. 13323-1 Natakarico ki zna kuhati, nekaj šivati opravljati gospodinjske posle, z znanjem slovenščine in nemščine spreime gostilna Sa-vec, FtuJ. 13235-1 Godbo, dobro kapelo, jazz a'i šramel, sprejmem za časa ljubljanskega vele-sejma. Vidmar, Sv. Ja koba trg 5. 13263-1 Fanta ja razvažanje takoj sprejme kartonaža — Emonska c. 2 13351-1 Brivskega pomočnika hitrega, stalnega delavca skromnih zahtev ta koj sprejmem Rapid Meljska 1 Maribor 13414-1 Postrežnico pošteno čisto iščem. Na slov v vseh posl. Jutra -13364-1 Spretnega prodajalca ki vloži za potrebno b'a go na velesejmu 5000 do 8000 din sprejmem. Nudim visok zaslužek in vrnitev gotovine po velesejmu. Hitre ponud be na podr. Jutra Celje pod »Velesejem« 13410-1 Brivskega pomočnika dobrega takoj sprejmem Frizerski salon Iv. Ko-run Sv. Petra c. 19 13421-1 Vodovodnega instalaterja sprejmem Gustav Puc, Tržaška 9. 13423-1 Ključavničarje za boljše lahko delo sprejmem takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13426-1 Frizerka dobra moč dobi službo s 1. 'unijem. Naslov v vseh poslovalnicah lutra. 13406-1 Brivski pomočnik še mlad dobi takoi službo v salonu Lenart, Šoštanj. 13409-1 Klavirist (inja) za igranje klavirja v gostilni se spreime za vsako soboto in nedeljo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13400-1 Pomočnika za usnjeno galanterijo iščem. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Voiaščine prost 1940« 13375-1 beseda 50 Dat, davek 3 din. rei 3 din za šifro *li daia aie naslova — Naimamš) znesek dni 1). Gospodična gre kot oervirka v letoviški kraj. Govori nemško. 13219-2 Natakarica mlada, simpatična, išče zaposlitve s 15. junijem. Dobra moč. Ponudbe na oglasni odd. Jutra, pod »Dobra moče. 13230-2 Sluga zmožen vseh hišnih popravil, ima posebno veselje do vrta ln živali, želi zapos itve za takoj, samo za hrano ln stanovanje. Pismene ponudbe prosi na ogl. odd. Jutra pod »Zmožen in zanesljiv«. 13221-2 Vajenca aprejme trgovina z radijskimi aparati v LJubljani. Naslov v ogl. odd. Jutra. 13275-44 Mesar in prekajevalec popolnoma samostojen v to stroko spadajočih del, želi spremeniti mesto kot sekač ali prekaievalec, v meso ali na deželo, voiaščine popolnoma prost. Dopise: Lesce št. 96. (Gorenjsko). 13252-2 Mlada natakarica želi službo v restavraciji, bufetu, slaščičarni. Kuha ekspres kavo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro: »Sigurna 166«. 13282-2 Kuharica vajena vseh hišnih del, želi mesta, najrajši k družini brez otrok. Naslov v ogl. odd. Jutra. 131S6-2 Iščem uradniško mesto. Vskočim tudi začasno namesto vpoklicanih. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Voiaščine prost«. 13317-2 Natakarica s kavcijo zmožna nem ščine želi s" užbo izven Ljubljane. Ponudbe na ogl. oad. Jutra pod šifro »Sposobna in agilna 13335-2 Močnejšega fanta poštenega, sprejmem za vajenca v trgovino z mešanim blagom. Naslov v ogl odd. Jutra. 13239-44 Trg. učenca z oskrbo pri starših iz poštene hiše sprejme ta koj ali pozneje de'ikates na ln specerij-ka trgovl no Verbič, Stritarjeva ulica 13393-4 i Besed* t din. davek i dia, u šifro tli daianie naslova 5 din. Naimamii znesek 17 din. Na Goriškem in v Istri i kupujemo enciiinove kore nine, špajk, volčii koren, teloh in bezgovo cvetie, ka melice, arniko. Ponudbe na APEF, Reciani 15. Udine. Italia. 11726-7 Zaslužek Ueseda 1 din. davek 3 din. 13 šifro ali daianie naslova 5 din. Naimaniši znesek 17 din. Vsako prepisovanje na stroj prevzamem na dom. Naslov pustiti v ogl. oddel. Jutra. 13290-3 Vinsko sesalko dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vinska sesalka«. 13074-7 iffoiniki Mlad agilen trgovec z lastno trgovino in telefonom dobro vpeljan v krojaškem priboru na Zagrebškem trgu išče tvorniško zastopstvo v tekstilni stroki. Ponudbe na Pubiicitas, Zagreb ped 56142. 13146-5 Tapetniški pomočnik pred kratkim prost išče službe v Ljubljani ali aa defeli. Ponudbe pod -Tapetnik* na ogl. odd. Jutra. 13160-2 Gospodična z malo maturo in znanjem s ovenskega in nemškega Jezika išče službe blagajničarke. — Ponudbe na oglas. odd. Jutra pod »Vestna:<. 13131-2 Žensko ki je vajena kuhanja srednjih let čisto in po ;teno sprejmem čez dan Gasilska 15 predstaviti se v ponedeljek popoldne 13378-1 Mlajše dekle *edne zunanjosti urno ;n pošteno iščem za vi noto? izvežbano v de i i-atesi, kavcije zmožno Gasilska 15. Zg asiti se ponedeljek pop. 13377-1 Izurjeno pletiljo za, nosavice in ostale oletenine sprejme za stalno P'etama Maribor Slovenska 26. 13413-1 Več šivilj sorejme modni salon s plačo 45 din. in učenko nrednost. od železničar-'a Po-iu^bP na cgl cd delek Jutra pod »Stalno službo« 13383-1 Pošteno dekle išče službe prodajalke. Ponudbe na oglas. odd. Jutra pod »Poštena . 13180-2 Trgovska pomočn;ca dobro izvežbana v ma-nufakturni in galanterijski stroki, želi namestitve. Nastop takoj ali pozneje. Naslov v og as odd. Jutra. 13163-2 Absolventka meščanske šole z zavrženim izpitoir " računstvu odlična 2 znanjem slovenščine in nemščine že i prmerne zaposli t,ve Nastop po dogovoru Naslov v vseh pos'. Ju tra. 13131-2 Trgovska pomočnica m'rvda, vajena me"ane stroke že'i premeniti me sto. Ponudbe na podr. Ju t -a Maribor pod »Vse stranska« 13129-2 Elektrotehnični vodja s koncesijo, podeduje obrt, strojno stavbnega ključavničarstva s «kuš njo parnih kotlov in parnih strojev. O-Mam koncesijo ali sprejmem mesto vodje pri večjih podjetjih, mlinih, opekarnah. elektrarnah ali žagah Ponudbe na ogl Odd Jutra pod »"""n "r sije« 13107 2 Trgovska pomočnica verzirana v trgovini z manufakturo, galanterijo, konfekcijo in špece-rijo želi namestitve v kakem mestu. Ponudbe na podružnico Jutra v Ptuju po »Poštena . 13236-2 Trgovski pomočnik me'ane stroke, želi premeniti službo, najrajši v verjo trgovino na deželi. Naslov v vseh posloval. Jutra. 13248-2 Kot druga kuharica mlajša, išče sluribe v hotelu ali večji restavraciji. Gre tudi na sezono. Ponudbe z navedbo plače na ogl. odd. Jutra pod »Prvi junij«. 132 i6-2 Natakarica ki obvlada slovenski !n nemški jezik išče siužue v kavarni ali gosti'ni. Ponudbe na podružnico Jutra Slov Gradec pud »Zanesljiva. 13242-2 Frizerka dobra vešča trajne, vodne in železne ondulaci-ie ter manikiranja, išče mosta. — Nas:ov v vseh pcslova nicah Jutra. 13247 2 Vpeljan zastopnik s svojim avtom išče do nosno vpeljano zastopstvo. Ponudbe na ogl. odd Jutra ped »Provizija« 13418-5 JPradum Beseda 1 din, davek 3 din. ?a šifre ali daianie naslova 5 din Natmaniši znesek 17 din. Otroške vozičke igrače in kolesa kupuite na vogalu Miklošičeve in lavčarieve pri tvrdki ST. REBOLJ. 113-6 Električni boiler za gretje tople vode nov poceni prodam. Po rabi samo za 6 din toka za eno kopel. Praktičen tudi za zdravnike Gutnik, Kranj, Prešernova. 12603-5 Bodečo žico staro dobro ohranjeno prodam. Bidovec, Celov ška c. 72. 13142-6 Na »Akra« jermenu nabrusite z lahkoto tudi najbolj topo britev. Zahtevajte v trgovinah samo znamko Akra. — Prospekte pošilja brezplačno Stj Schnur, Zagreb, Blažekcva ul. 3. 13108-6 Steklenice razne vrste predvojno blago prodam. Sire Men geš. 13157-6 Čoln dobro ohranjen kupim. Ponudbe z opisom ln navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Na Ljubljanici« 13161-7 Bukovo oglje vagonske količine, kupujemo. Ponudbe fran-ko vagon nakladna postaja. — Arbor, Zagreb, Klaičeva ulica 74 13201-7 Rabljen pražilnik za zrnato in iitno kavo. velik, je na prodal. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pražilnik«. 13297-7 Otroški voziček elobok, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe na ogl. oJd. Jutra pod »Takoi 36« 1330J-7 Čebelni vosek kupujemo po najvišji dnevni ceni. Lectarija, Kongresni trg 5. 13320-7 Otroški voziček železen štedilnik ln žen sko kolo kupim. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »Čimprej e« 13392-7 Kupim vozičke za poiisko železnico za prevažanje zemlje, tudi tračnice do 7 in pol Ponudbe na podruž. Jutra v Celju pod »Gotovina«. 13108-7 Slikarji! Mlin za barve (Farbreib milhle) prodam. Ref ex Maribor. 13182-6 20 letno dekle premestitve v službi Gre najraje v doika-tP-nc> tnroviao pekarno ali bufet Nas ov v vse'i posl. Jutra. IS349 2 Šiviljska pomornicp c'obro Izurjena tudi v nlaščih in kostumih — išče mesta kjerkoli. Na-s'ov v vseh posl ti—-i 13-37-2 Službo blagajničarke ali samostojne gospodinje iščem za takoj. — Ponudbe na og as orld Jutra pod »H. d. H.d • ■Dobra frizerka«. 15-107-2 Fk-fe cnkrrt raM'cn- prnd-m: ' e, tarna. Kongresni t-g 5. 133::-6 Spcrtni voziček cuotic l"i ; rodim po n z :i ceni na Stcžic?.-! "9 133I0- Slu/^O r»rni'> za"esli;va in spretna niška uridnica. «tara 21 ic: ! It že lepo pnkso. >e od- j lična stcnogr^f'nja io k<»--cr^ondenflti. V s'užhe pri I več em podietiu Ccniene I ronu^e pod »Vestna« na | ogl. odd. Jutra. —R Vago — dccimalko dobro <"'h"an ei!0 za 19 r~ Na lov v po- slov. Jutra 133.9 6 Mostna tehlnica "«a'o rab-jena. za 50f0 cs, z.t tak"j njo upj-•abo. i" utrodno na n lai — Zi;p-.n'-i* Ja ko. mehanik, S oveni Gra ^.ec. 13240-fi Gospodični1 7 l->stn:m (novim) p;si'n'm strogem išče p'sarn:ške?a me?ta. Poni^the na ogl. oddel. Jutra ped »Del'7'!'n i« 13101-2 In^fnir — kprr>'k voinščne stalno prost, sa-mosto en korespondent za nemščino in it.-.!ij.inšč:no spreime službo Ponudbe ra nel. odd. lutra pod šifro: »Energičen«. 13366-2 sMina-var'*« o.« Vajenci (ke) Zobotehnica z absolvirano u^no do bo in r.ekaj prakse zeli k zoboidravn ku kot a i «»rntka in pomoč v t"h nlki ponudbe na poam za novejšo literaturo. Ponudbe na ogl. odd. pod »Zamenjava«. 13259-8 Po ugodni ceni prodam knjigo »B;ldcrle*i-con der Sexu.ilwissensch.ft« (Literatur und Kunst), 944 strani, vezano v polusnie, redkost in Hirthov »Kul-turgcschichtliches Bdder- fcuch« v dveh knngah Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ignotus«. 13256-8 Kupimo Valvasor. Tie Ehre des Hcrzogtums Krain 1877 — II izdaia — 4 knjige, vezane Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. 13324-8 Radio 4 cevni nov se poceni pro-■ia ali zamenja za šivalni stroi rablicno motorno kolo ali za dobro ohranieno moško ali žensko kolo Do-Ivovšek Ivan, Stožice 150. p. iežica. 13264 9 5 cevni radio aparat vetovne zrarr.ke po •inemi ceni prodam. Na lov v vseh posl ,7'irra 13298-9 Moško kolo skoraj novo ugodno na prodaj trgovina Erjavec Wolfova ul. 12. 13373-11 Kupim gensko in molko kolo zlasti italijanske znamke. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »113«. 13305-11 Oblačila Prodam nekai moške obleke, ženski plaič. Kotnikova 21/111. levo. 13370-13 Pohištvo Besed* I din. davek 4 din. za šifro ali aatanie naslova S dia Naimamii znesek 17 dm Malo rabljene trgovske opreme jedilnice, spalnice nove šperane spalnice m razno drugo pohištvo po zelo ugodni ceni naprodaj Ogleda se pri tv Ivan Uathian Ljub ijana. Tyrteva 12. dvorišče. 17-11 12 Spalnica, salon in pol spalnice naprodai. Knezova ul. 34/1. 12876-12 Pohištvo stfnl originalni salon, obenem slike ruskih slikarjev ugodno na prodaj. Ponudbe na Jutro pod »Empire«. 13198-12 Prodam dobro ohranjeno riavo spalnico za eno osebo. — Naslov t vseh poslovalnicah Jutra. 13295-12 Prodam tedllnlco starega tipa do bro ohranjeno ev tudi spalnico. Šiška. Podlim barskega 27. 13323-12 Pohištvo estenec. odeje, knjige kop. peč. banjo, prodam Kozina. Vošnjako^a ul št. 4. 13273-12 Jedilnico in kuhinisko opremo poceni prodam. Pred Škofiio 19/11- J3345 12 Hranilne knjižice vrednostne papirje najugodneje prodate uri Bančno Kom. Zavodu. Maribor, Aleksandrova 40 134 16 Ureditev premoženja Poravnave. Konkurzne nadeve odkup in tnkaso terjatev i tudi kmečkih) nabavo posojil in družbenikov dobičkanosno i varno naložitev Kapi-taia. ureditev uprave in knjigovodstva. bilance Kalkulacije upravo nepremičnin nadzorovanje soudeležb, sploh vse trgovsko obrtne zadeve zaupno poverite strokovni pisarni Lojze Zaje Ljubljana. Gledališka ul 16-16 Lokal za obrtni.-ta oddam v najem aa takoj, trgovski lokal pa za avgust. Podrobnosti pri upravitelju Ivu Petriču, Cesta 28. oktobra 23. 13215-17 Paviljon •sa go6t;lno na ve^elič-nem prostoru velesejma oddam. Vidmar, Sv. Jakoba trg 5. 13269-17 Hranilne knjižice vrednostne papirje kupujemo stalno in po naivišiih cenah in takoišniemu plačilu RUDOLF ZORE Liubliana, Gledališka ul. 12 13094-16 Vlogo, Kmetske posojilnice ljub ljanske okolice 160 »00 din prodam. Ponudbe pod »Gotovina takoj« na ogl. odd. Jutra. 13045-16 Prodam 15 delnic pivovarne Laško. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šif. »it. 7.500«. 13261-16 n Tovorni avto ^ tonski Diese> z Medene *im prekucniakom, event prikolico, dobro ohiamen tupim. - Ponudbe na ogl ldd Jutra pod »Diesel i v to«. 13117-10 Tovorni avto 2''.tonski, znamke »Che vrolet-Truck', dobro o-hranjen. prodam po u-godni ceni. — Naslov v vseh posloval. Jutra. 13184-10 Motorno kolo 100 ccm v brezhibnem tanju prodam ali zamenjam za vino. — Ponudbe na podr 'utra Celje pod »Ugodna prilika«. 13185-10 Radio 1'e'Tl -upt k asen nn prolij. Na,-.'ov v %'coh poslov. Jutra 13337-S e-eda ' din Javrk * 2'n. a iifr* il» -Mslnva * lin \>itr-3t >* /nesek 17 iio Dr>nTsko kolo *t-,ro. dolino ohraneno — turir Tcn' prnudbe z .-vvr.lbo * rrt. ns og! o M. itirra rod šifro »NT-cdte icno« 129Č9 11 Avtomobile tovorne, od 1 do 6 ton. z Diesel in bencinskim" motorii ,n razne osebne avtomobile proda po ugodnih cenah zastopstvo Krupp, — O L uhliana. Tav- čatieva ul. II. 13340 10 Opel Kapiten arto nov prodam Dolenjska c. 7 13311-10 Avto Opel Kadctt z«; prt ma'o vo'en v brez h hnem stanju le- o oh>-a n en. osebni avto DKW. — Ponudbe na F. Solman, Opel zasopstvo, Celie. 13404-10 Motorno kolo NSU Družabnico z večiim kapitalom sprej-ne podjetnik z milijonskim premoženjem. Tudi ženile* mogoča. Naproda' hia mina vloga. Ponudbe na >gl. odd. Jutra pod »Po-ečanje obrata«. 13257-16 Kdor posodi ja prezidavo 20 000 din. dobi v novi hiši brezplačno stanovanje v primeru evakuacije na le pi točki nižje Dolenjske. Ponudbe na oglas odd Jutra pod »Takoi 1887«. 13254 16 Hranilnica proda v LJubljani hišo s tovarniškimi prostori za 245 000 din. Ponudbe na osi. odd Jutra pod »Ugodno odplačilo* 13350-16 Knjižico kmetske posojilnic« v LJubljani — raz ične zneske — proda pisarna Kovačič, Ljubljana Cesta 29. okt. 7 (priti, desno) 13382-16 a Beseda 1 J:n, davek 3 din. za šifro ali daian-e naslova ) din NUiman ve5ii usodno Sto'i e f2 pro-ifim. K342-6 Prodfmo razro• rstne pletenine In specialne ši. alne stroje in s*ro'no -o'm. LJubljana Tyr eva 20 13363-6 Voz prek v dobrem staniu se ugodno prod^. Aloiz Z'dar. kovač, Ljubliana. Jcgličca u1 15. 13398-6 Otroški vozičok globok dobro ohranjen, prodam. Mariborska 29. 13346-6 ,125 ccm še novo. zamemam namke »Indian s pri- z, t-^om,t;čno harmoniko do ■ opni o vo vc m v p vo- t ,20 i-J. slov v vseh vrstn-m staniu ugodno poslovalnicah Jutia, predam Naslov v o^l. Br«eda ' din davek 3 din, za «.fro jIi daianie naslova 5 din Naimaniši znesek Natakarica Iščem gostilno na ra*un a v najem, zmoina vo.-istva ln kuhe. Ponudbe pod »Do'ira moč« na ogl. odd. Jutra. 13175-17 Delavnico v predmestju Ljub Jane ali v b'ižnji okolici od cca. 200 do 300 kv. m vzamemo v najem. Ponudbe 7, navedbo poeo-jev in kra a na 05I cd1. Jutra pod »Mehani'na delavnica«. 13171-17 dd. Jutra. 13276-11 Moško športno kolo /.r.amke »Diamant-, s prestavami, si: -ra' novo igodno prodam. Polave -e prt hišniku »Naredile tiskarne«. 13214-11 Partijo šiv. strojev orvovrstPlh znamk ves koles otro-klh vc,l -kov in drugih predmetov že zares porenl n»proda1 ■>ri Promet naproti kri žanske cerkve. 13291-11 13362-10 Kapital Be«rd« 1 dm davek » din. za ifrr ti' da'»n.t naslova 5 din \'aiman'S' znesek 17 lin Knjižico Liublitnjke kreditne banke ali Ptaštedionice z vlogd ca 70 000 din kup;m ra polno vlogo v mesečnih obrokih 130?) din proti vknjižbi na p*««stvn. Ponudbe n« ogl. odd. Jutra »400 odst. varnost«. 13424-16 Samostojen gostilničar zmoten vsestransko išče v najem primerno gostil r.o na rt> le v okraju Sta •erske. Ob";irne ponudbe na oorl odd. Jutra pod »Točen« 13133-17 Mesarski pome"n;!>' umostojen. zelo agilen z večleno prakso kot stkač, voiaščine popolnoma prost, sprejmem podružnico na račun v mestu ali na deželi. Ponudbe: Lesce št. 96. (Gorenjsko). 132«3-17 Trgovski lokal ! '&-n g 1. avgustom. rp » atl: T r'eva cesta t. 37, I. nadetr. 13216-17 Redka prilika! Prodaja sc pod zelo ugodnimi pogoji HOTEL PKSTAVRACIJA KAVARNA v znanem letovišču Slovenije z zimsko in letno sezono. Nova zgradba — z nezazidanim zemljiščem 20 tisoč m2. Komfortna oprema. centralna kurjava, ton-la in mrzla voda v vseh sobah. Sobni, kuhiniski in restavracijski inventar. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13295-19 Lokal 7 Tovarniški ulici 11 rd da Hauntman K™-k~v trg 1C-II. 13326-19 Lokal ep majhen za trgeino al' pisarno oddam. Vp-a "ati pri hišniku Pra*.ako va 12. 1333S-19 Lokal s stanovanjem oddam. P"imerno za obrtnika.. Vprašati Kastelic, Poljanska cesta 41-1. 13338-19 Lokal s sobo za trgovino oddam. Ponudbe n;t ogl. odd Jutra ped »Promet Bežigrad«. 13387-19 Brivci brivski salon takoj prodam. Kasum Petar. Černetova 13 Ljubljana VII. 13347-19 Mlekarno v mestu, dobroidočo takoj prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13354-19 Sobo r centru mesta, pripravno za pisarno s souporabo telefona na Miklošičevi cesti oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pisarna 680«. 13369-19 beseda I dm. davek i din. za šifro sli daiame n*Jni. Točne podatke daje Zokalj Lojze, od-vet. uradnik v Erežicah. 13165-20 Kupim travnik ali parcelo do 2000 n:2 r.ajraje v magdaier.skem predmest ju -vla.ibora — Nas ov v vseh po.sl. Jutra 13130-20 Letoviško parcelo do 3400 m2 15 min. od Sore v Zg. P.rničah pro dam. Pošljite naslov na ogl. oJd. Jutra. 13118-20 Stanovanjsko hišo ali posestvo od 150 do 350 ti'vpč din v b'i>.ini Celja, Maribora a i Ljub jane kupim Ponudbe na podr. Jutra v Celju pod znalko Plačilo takoj« 12938-20 Krasen vinograd a žlahtno štajersko trto Lega prvovrstna. Po ieg vinska kiet s pritik 1 nami ugodno proda — Ivan Stare Ve iki kamen p. Koprivnica pri Rajhenburgu. 11901-20 VVeeckend in druge parcele krasne naproiaj. Viž-marje 48 Pod klanccm. 13139-20 Hišo etoviško mesto. Dolenjka. 3 sobe pritik'ine :n vrt. vodovod, elektrika prodam. Logos. Ljubljana poštni predal 209 131o6-20 Dvostanovanjska hiša z trgovskim lokalom ter stavbna parcela sc proda. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13283-20 Trgovsko hišo v prometnem kraju ku pim. Ponudbe s točnim opisom in ceno na ogl. odd Jutra pod »štajerska« 13149-20 Solidno hišico novejšo do 80 tisoč din v Domžalah kupim. Po nudbe pod »Tudi nekaj vrta« na ogl. odd. Jutra. 13151-20 Kupim hišo s trgovino ali gostilno v podeželskem mestu. Ponudbe z navedbo ce ne pos'ati na ogl. odd. Jutra pod »Jcka. 13081-20 Posestvo na štajerskem obsegajoče 33 ora'ov z malim preužitkom ugodno naprodaj. Platušek p. Spi tali i 13 pri Slov. Konjicah. 13132-2» Tri parcele č 11V00 m2 gradbeno do volj en'e sončna lega v Ma?da'enski periferiji prodam. Poj ar ni la Czer ny Maribor Vrtna 11-I 13133-20 Gozdno posestvo, nedc-raščeno, ln trgovsko hišo z r.ekaj gozda kjer koli kupim. Ponudbe na og as. odd. Jutra pod »Gotovina 800.000«. 13251-20 Blizu Kranja kupim gozd. njivo alt stnvbno parcelo. Točne r~'vudbe na oglas. odd. t-jtra pod »Plačam takoj v gotovini«. 13244-20 V Beogradu na Čukarici, Radn!»ka ulica št. 50-52, Je naprodaj večji kompleks zemljiška, okroglo 5000 kv. m z zgradbami, ki se primerno obrestujejo. Po estvo leži med Savo in tramvajsko progo v bližini železniške pos'a;e. Posestvo Je posebno primerno za Industrijske in trgovske namene. — Pojasnila ln parole daje Centralna barka, d d. Beograd, Tcrazlje *t. 10/1., telefon 20-439 13272-20 Lepa hiša B gospodarskim poslopjem ln posestvom pri Brezjah naprodaj na dražbi 21 5. ob 9. url pri sodišču v Radovljici soba št. 26 Ceniina vreči nost 130.700, najmanjši ponudek 87.150 din. Več se poizve v pisarni dr Cesnika Ljub jana. Miklošičeva c. 10 13150-20 »REALITETA« posredovalnica nepremičnin (za hiše. vie. parcele, gozdove, posestva itd.) je samo v Prešernovi ulici št. 54 1. nasproti glavne pošte. Telefon 44-20. Posluje hitro in solidno Vse informacije so brez plačne. Prepričajte se! NAPRODAJ: tJTSA trgovska, dvonadstop-na, novozidana, večstano-vanjska, nettodonos 75.000 Cena 1,200.000; VILA novozidana, štirista-novanjska, rentabilna, cena 550.000. Hipoteka 300.000; HIŠA s trgovskim lokalom ter več stanovanj, novozidana, rentabilna, cena din 420.000; HIŠA trgovsko-obrtna ter večstanovaniska, skladišča, gostilniški vrt, cena 620.00 Hipoteka 240.000; HIŠA enonadstropna, novozidana, štiristanovanjska, let ni donos 18.000 cena 230 tisoč din Hipoteka 100.000; PARCELE pri remizi v izmeri 700 m2 a din 80.— za m2, ter v vseh delih mesta, posestva na deželi prodaja realitetna pisarna Adamič Ljubljana, Gosposvetska 7. vis-a-vis »Slamiča«. 13341-20 Hišo itarejSo, večstanovnnjsko 2 m-jhnim gospodarskim poslopjem, pripravnim za garažo, v bližini Ljubljane prodam takoj za din 230.000 polovica gotovine, ostalo hipoteka. Mesečni donos do 2000 din. Istotam se odda 3 sobno stanovame v man-zardi za 380 din. Naslov y vseh poslovalnicah Jutra. 13331-20 Kupim hišo v Ljubljani blizu cerkve do 100.000 din z večjo hipoteko imajo prednost. Foiiud-be na ogl. odd. Jutra pod »Hiša« 13307-20 Enodružinsko hišo z velikim vrtom v Ljub liani prodam za 35.000 din. Poizve se šteoanja vas 105. 13322-20 P isistvo blizu Celja s 13 johi zemlje proda za din 65.000 Anton Jager, Ce-rovec, Dramlie pri Celju. 13403-20 Krasna parcela, v Sp. Šiški v bližini cer !;ve in tramvaja po din 170 m2 Kralj, Jerneje va 29. 13365-20 V' iika trgovska hiša • sandrova cesta 51 13I92-2S sromatično harmonik'. novo, 85 gumbov. 96 ba-icv, 4g'asno. prodam s kovčegom. Na=lov v ogl. dd. Jutra. 13218-26 Pianino prav dobro ohranjen' se ugodno proda. Poni'dbe nn ogl. odd. Jutra pod šif. »Pianino«. 13258-26 Razglašeno harmoniko vam po zmerni ceni točno uglasi Ed. Kovnč. Ljubljana, Rimska c. 17/1. 13353-26 Prostovoljna javna dražba Na licu mesta 26. t m. ob 4. url popoldne prodam obrtno in trgovsko hišo s 3 lokali. 2 delavnicama, stanovanjem in hlev. Prometna točka, v hiši elektrika, vodovod ln telefon. Vrednost do 280.000 din. — Skcd'ar Frančiška. Ljubljana. Tržaška cesta 88 12823-32 Prostovoljna dražba posestva t Trzina tik bano-vinske ceste se vrši ob 14. uri popoldne v Trzinu h. štev. 61 dne 13. maja 1940. Posestvo sestoii iz hiše, gospodarskih poslopij, vrta, travnikov, njiv in gozdov,, kar se proda skupno ali po posameznih parcelah. Na tančnejše pogoje in pojas nila se dobe v trgovini J Praprotnik, Domžale, Ljub ljanska cesta it. 108. 10141-32 Sodba dražba nepremičnin! Dne 1. Junija letos ob pol 9. pri okr. sodišču v Ormožu bo na dražbi hiša z 2 sobama pritikli nami, klet ln 2 njivi,— prikladno za trgovino, obrt aLi letovišče. Hiša je na krasnem položaju ob državni cesti, ne daleč od glasovi tega kopališča in zdravilišča Or mož. Idealno za upokojence. Po občini Kog je ocenjena vrednost nepre mičnin na 38.000 din ln to še lan L Ker pride na dražbo samo polovica gornjih nepremičnin, — sem se odločila kljub porastu cen predati ne premičnine v celoti za ocenjeno vrednost 38 ti soč din in to najkasneje do 25. t. m. Tnforma cije in ogled nepremič nin pri Vičar Ignac v Jastrebcih, žel. postaja Središče ob Dravi ali pri lastnici Vičar Pranj ici, Zagreb Nehajska ul 77 13135-32 Izgubljeno Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanje naslova din. Najmaniši znesek 17 din. V noči od 13. na 14. t. m Je bila izgubljena na progi Ljubljana, Zidani most Maribor Zagreb — rdeča ženska torbica z vseučiliškimi dokumenti. Prosim Javiti lastniku Bedrava Ruža, Zagreb, Strossmayerov trg 14, kem. inst 13147-28 Hroša z zelenim kamnom in več briljanti se Je izgubila od nebotičnika do šelenburgove u'lce v četrtek 16. t. m. Ker je drag spomin, je najditelj na-prošen, da jo proti lepi nagradi odda v šelen-bnrgovi ulici, v trgovini Šare. 13158-28 6 maja zjutraj se je zgubila vo jaška črna pelerina ka pa in sablja na poti od Tabora do Jugoslovanske tiskarne. Naproša se pošten najdite'j, da proti lepi nagradi vrne Naslov v vseh pos'. Ju tra. 13384-28 Stroj za drobljenje skorij s podstavkom prodam. — Naslov v ogl. odd Jutra. 13176-29 Pletilni stroj znamke Ideal 8 60 prodam. Naslov v ogl. odd. •Jutra. 13228-29 Dinamo ■'n dO 1 k. s., 220 Volt. kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dinamo«. 13225-29 Šivalni stroji »JAX« so najboljši. Rabljeni stroji vedno na zalogi. Ivan Jax in sin, Tyrševa c. 36. 13265-29 Nov šivflni stroj prodam. Lužer, Križevni-ška ul. 9/1. 13300-29 Mlatilni stroj na elektromotorni pogon kupim. Ponudbe z opisom in navedbo cene :e noslati na St. Ekart Rače. 13238-29 Pletilnico '.completno 5 strojev z obrtjo radi izselitve — nrodam. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod ši-ro »45.000« 13374-29 Preklic! Poipi^ani Oset Stanko, posestnik in trgovec v Dcberteše vasi št 49 p. "v. Peter v Sav. dolini, ?javljam s tem, da ni-;em plačnik za dolgove, :i bi jih napravil na jvoje ali na moie ime •noi adoptivni sin Cepin-Oset Slan ko iz Dober-;e vasi 3t. 49. Oset Stanko. 95-31 Preklic ^--.Ipisani Sirr/jnčič Martin, posestnik v Spod Logu, preklicujem in bžalujcm vse žaljivke. 'zre"ene nasproti Jožetu in Juliji Lavri* iz Spod Loga dne 3. maja 1940 cr nimam n.koke^a povoda. Jima kaj ža'ega očitati in se Jima zahvaljujem. da ifro ili daianie naslova 5 din. Naimaniši znesek 17 din. Prodam 2 drozga 1 leto stara, lepo žvižgata in govorita Naslov Vereš M.. Brežice št. 1 ob Savi. 13194-27 Pes volčjak dober čuvaj naprodaj.— Novak Anica, mlekarna Tržaška c. 11. 13138-27 Šerf stroj dobro ohranjen za tor-barja kupim takoj. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačal takoj« 13153-29 Nemško dogo čistokrvno, tigrasto, eno leto staro, poceni prodam ali zamenjam za drugega psa. Naslov v ogl. odd. Jutra. 13263-27 Dobermana mladega, prodam. Zaloška ces. 153, LJublJana-Moste. 13204-27 Kupim rdeče-rjavega nemškega boksarja ali dobermana z rodovnikom, starega 3 mesce (ne pslco). Ponudbe z navedbo cene na naslov: Varadi. Tuzla, 2akullna 1 (Bosna). 13210-27 Kozo miekarico prodam za 300 din. Knezov stradon 19. Miklavčič Janez. 13294-27 Mladega volčjaka prodam. Rožna dolina c. II h. 6. 13302-27 Več konj dva lisjaka (fuksa), 16 pesti visoka, 3 leta stara. in še več drugih lažjih konj z vso opremo težkimi vobovI ugodno proda Karnlčnlk Miroslav, Slovenj Gradec. 13241-27 Krasnega bernardinca prodam. LJubljana Tr- žaška 41-L levo. 13417-27 Dopisi Vsaka beseda 2 din: davek 3 din. Za daianie naslova 3 din. Naimanjii znesek 20 din. Violončelo skoraj nov z etuljem prodam po ugodni ceni Naslov v vseh po6l. Ju tra. 13034-24 Samostojen gospod situiran srednjih let večkrat v Ljubljani išče znanja z boljšo lepo go spodično do 22 let. Po nudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Popolna di-skrecija« 13115-24 Posredujem? Simpatičen, v veseli družbi vedno trezno-mlsleč Gorenjec Išče damo, ki bi bila voljna mu nekoliko pomagati z oskrbo in odgnati mu trpljenje od njegove duše. — Dopise prosi na oglasni odd. Jutra pod »Krasen maj«. 13281-24 »Usoda« Dvignite pismo! — Dopisovanje. 13199-24 Dami odlični gospodinji, želita poznanstva z višjimi državnimi uradniki do 35 let. — Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Prijatelja«. 13420-24 Vsaka beseda 2 din: davek 3 din. Za daianie naslova »S30Z IflUIUlICN uip t ' 20 din. Upokojenec star 52 let, ločen ne po lastni krivdi želi spoznati ločenko ali vdovo z malim posestvom ali obrtjo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Skupno življenje® 13358-25 Gospodično z nekoliko gotovine ta koj poročim, ki ima ve selje do dela v pisarni ali v delavnici. Starost 26 do 38 let. Rasne po r.udbe na ogl. odd. Ju tra pod »Simpatija obo jestranska« 13397-25 Gospodična 27 let, dobro vzgojena in pridna gospodinja, prikupljive in čedne zunanjosti. s primerno doto, se želi v svrho možitve seznaniti z dobro situiranim trgovcem ali drž. uradnikom. Samo resne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prihodnost«. 13174-25 Gospodična varčna, simpatična, starejša, zmožna gospodinjstva, se želi seznaniti s starejšim izobraženim, solidnim državnim urad nlkom ali upokojencem v svrho ženltve. Ponudbe pod »Dobra gospodinja« na ogl. odd. Jutra. 13193-25 2enitev Reden, neoženjen drž. uslužbenec z 8 let službe 31 let star, z nekaj denarja ln hišo v Vojvodini išče zaradi nepo-znanja starejšo in lepo dekle, ki ima rada otroke in bi bila poštena gospodinja, imela nekaj denarja in bi bila, če mogoče, Nemka ali bi vsaj nemško nekaj znala. — Resne ponudbe v nemščini ali srbščini na ogl. odd. Jutra po »Srečen zakon«. 13116-25 Jabolčnik pristni 7000 do 8000 litrov prodam na veliko največ v dveh partijah. Krajnlk Lovrenc Ptuj. 13140-33 Mlekarne pozor! Potrebujem tedensko 50 kg surovega masla. Ponudbe na podruž. Jutra Jesenice pod »Takoj«. 13164-33 Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali daianje naslova 5 din. Najmanjši znesek 17 din. Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE • juvelir Ljubljana. VVVJfova ulica Razno Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali daianje naslova 3 din. Najmanjši znesek 17 din. Moderne kance in fotelje nudi solidno in po nizki ceni R. RADOVAN tapetnih Mestni trg 13. RADI VELIKE IZBIRE NIZKE CENE! Najnovejši otroški in igračni vozički, dvokolesa, šivalni stroji prevozni tricikli. pnevmatike. — Ceniki franko! raiBUNA F. B. L. Ljubljana, Karlovška 4 MARIBOR - ALEKSANDROVA L. ŠT. 26 DERMOVAL proti kožnim boleznim, hrastam, izpuščajem, lišajem, čirom m sličnim boleznim lokalne narave zdravi naglo »Dermoval«. 1 lonček din 20.—. REUMATIS najboljše sredstvo za mazanje zoper revmatizem, trganje, ishias. protin in stične bolezni, 1 steklenica din 22.—. MARKOVE KAPLJICE, že 150 let preizkušene, in kot najboljše zdravilo priznane kapljice za želodec, zoper bolečine, napetosti, pomanjkanje teka itd. 1 steklenica din 20.—. LEKARNA Mr. V. ROJC, ZAGREB, GORNJI GRAD 15. NAZNANILO Prevzela sva TOVARNIŠKO RESTAVRACIJO na JESENICAH, ki jo je KID. popolnoma prenovila in ki se je danes otvorila. Po zmernih cenah nudiva izvrstno hrano in dobro pijačo. JESENICE, dne 18. maja 1940. Ancelj Franjo in Slava Vsakomur je dobro znano, da le za prvovrsten pridelek, tako v kvaliteti kakor tudi za lepe zelene kobule hmelja lahko doseže pri prodaji najboljšo ceno. V dosego tega je eno izmed glavnih del redno in pravočasno škropljenje hmelja proti peronospori z bnkrenim apnom znamke »SFINKS«, ki je najboljše in najenostavnejše naše domače — jugo-slovensko sredstvo »Žarke« d. d., Subotica—Beograd. Bakreno apno »Sfinks« se uporablja vedno le v l%ni raztopini t. j. 1 kg na 100 1 vode ter se pri tem ni treba bati nobenega osmojenja na rastlini. škropljenje hmelja z bakrenim apnom »Sfinks« je velike važnosti, ker ne zapt.šča na kobulah nobenih madežev. Zahtevajte brezplačna navodila pri glavnem zastopstvu IVAN VIRANT — ŽALEC Mestni pogrebni zavod Občina Ljubljana i I I Vsemogočni je poklical k Sebi mojo ljubljeno mamo, gospo Heleno Pistotnik Po dolgem, težkem trpljenju je 18. t. m. ugasnila luč njenega življenja. Pogreb pokojne bo v nedeljo, dne 19. maja 1940, ob 5. uri popoldne, izpred mrliške veže Zavetišča Sv. Jožefa na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 18. maja 1940. Žalujoča hčerka ROZA MILAVEC OKAMA MAZILO Iz zdravilnih zelišč — Čudovit uspeti pri ranah opeklinah, ožuljenjlh — volku — turih ln vnetjih itd. za nego dojenč kov pri kožnem vnetju, izpuščajih tn hrastah na temenu, za razpokane prsne bradavice. Dobi se v vseh lekarnah in dro-gerijah. ZLOŽLJIV spalni kauč praktičen in vsestransko uporaben za Din 1.750.— pri E. ZAKRAJŠEK, tapetništvo, LJUBLJANA, Miklošičeva 34, tel. 48-70. ZAGREB NIKOUCEVAIO 2 951 Brezplačen pouk * Igron/u! MARJBOR m ,01 [ZA VSAKO PRILIKO najboljša in najcenejša oblačila si nabavite pri Preskerju, Sv PETKA C. 14 Od VM Je __ odvisno, da tmata obleko vedno kot novo zato p pustite tedna kemično čistiti al barvati v tovarni JOS. REICH LJubljana Poljanski nasip 4-6 , Pralnica » SntWfalnW( SREBRO, DRAGE fiAMNE In vsakovrstno ZLATO kupuje po najvišjih cenah JOS. EBERLE, Ljubljana, Tyrseva Z. nalača hotela »Slon« aitlki izvežbani v vseh avtomeh. poslih za vse tipe avtomobilov. — Ponudbe na: OPEL ZASTOPSTVO S O L M A N, CELJE. V vseh strokovniij ttgoviasE gospod«*« MOŠKI! Pri spolni nesposobnosti, prt spolni slabosti poskusite hormonske pUule »HORMO-SEKS« Dobivajo se v vseh lekarnah, so pilul 84 din, 100 pUul 217 din, 300 pUnl 560 din. Zahtevajte samo prave in originalne HORMO-SEKS pilule; p« pošti diskretno razpošilja Lekarna Bahovec, Ljubljana. Glavno skladišče: Farm. kem. laboratorij »VIS-VTSIT« iagreb, Langov trg 3. _ Ogl. reg S. br. 5646-38 Tovotna mast, najboljše kvalitete v sodčkih po 25, 50, 100 in 200 kg prima- kapljivost 82° C po Din 13.—« ekstra- kapljivost 90° C po Din 14.— rdeča za krogljične ležaje, kapljivost 94« C.....din , inklusivno trošarina franko Maribor —• eksklusivno 3% prometni davek. Za preprodajalce: pri odjemu nad 500 kg 10% in pri odjemu nad 2000 kg 15% popusta Ia prašno olje v kantah po 20 kg v sodčkih po 50, 100 in 200 kg — pri odjemu do 100 kg eksklusivno sod po..........din 9— za preprodajalce pri večjem odjemu 10% popusta. MOTOROIL družba z o. z. Maribor. Dva drzna vloma: v Križali ln Rajhenhurgu Na obeh krajih so odnesli po 16.oco din plena Križe. 18. maja V noči od četrtka na petek je bil v Kri-žah ori Tržiču izvršen skrajno drzen vlom v čevljarsko delavnico mojstra Andreja Gradišarja Po vseh znakih je sklepati. d.i so se vlomilci vtihotapili popoldne ali v mraku na podstrešje. Na smetišču v podstrešju se namreč razločno pozna, da sta ležala tam dva človeka. Sam mojster in pomočnik, njegov brat Ludvik, sta se mudila v delavnici do pol desetih zvečer. Tisto noč je močno deževalo in mimo hiše, ki stoji poleg delavnice šumi potok, ni nihče ponoči slišal ropota. Šele zjutraj, ko je mojster hotel v delavnico, je našel vrata do kraja odprta. V prvem nadstropju ie bila z vrat. ki držijo v delavnico, ^bita deska, ki sta jo vlomilca z dvanajstmilimetrskim svedrom od treh strani enainšestdesetkrat prevrtala in zbila v delavnico. Tam sta tx>-kradla 33 parov novih moških čevljev in to dva para visokih, pet parov srndalet. ostale pa nizke. Dalje je zmanjkalo 16 parov novih nizkih ženskih čevljev raznih vrst. Vrednost vseh tevljev je 6765 din. V delavnici je bilo tudi več usnja znamk Mignon. Heil. Delphin. Neumar in Repti-lin. -večinoma boljših vrst. Vlomilca sta ga odnesla za 9600 din. Skupna škoda znaša torej čez 16.000 dinarjev. Pripomniti je še, da ie bilo vseh kož kakih 400 kvadratov in so bile nekatere cele. nekatere pa že načete. , Opozarjamo pred nakupovanjem ukra-' denega usnja. Za tistega, ki kakorkoli izsledi vlomilce, razpisuje lastnik prav lepo denarno nagrado. Orožniki, ki so bili že ob sedmih zjutraj na mestu, vrše z vso vestnostjo preiskavo. Pred kakimi tremi tedni sta bila neko noč' tukajšnjemu go- j stilničarju in trgovcu z usnjem zastrupljena dva psa volčjaka. Vse kaže. da se j v naši okolici potika vlomilska tolpa. Rajhenburs. 18. maja Potepuhi na deželi pod pretvezo prosi a-čenja z najrazličnejšimi izgovori iščejo primerne prilike za zločinsko početje. Tako so v noči na 10. t. m. vdrli v trgovino Balaža Jerieka v Rajhenburgu in to na skarjno predrzen in premeten način. Razmere v hiši so jim morale biti znane, da so se lahko skozi skladišče ori k radii v trgovino. Spričo množine nakradenega blaga je jasno, da so bili na delu najmanj trije nepridipravi. Odnesli so celo kopo stvari, tako 25 kg surove kave. 25 kg žgane kave, 12 m sukna za moške hlače. 16 komadov triko srajc. 10 različnih srajc. 12 moških svilenih srajc. 6 moških triko soodnjih hlač. 8 moških samoveznic, 4 moške ovratnike. 24 parov ženskih nogavic, 10 parov moških in ženskih cooat. 30 moških in ženskih dežnikov. 16 moških in 11 ženskih volnenih sviterjev ter več moških in ženskih volnenih ogrinjačev. Skupna škoda znaša cel'h 16.400 dinarjev. Drzne vlomilce zasledujejo orožniki. DRAM A Nedelja, 19. ob 15.: Hamlet. Izven. Znižane cene od 25 din navzdol. Gostovanje Zvonimirja Rogoza. Ob 20.: zaprto. Ponedeljek, 20.: zaprto. Torek, 21.: zaprto. (Gostovanje ljubljanske drame v Kranju: Asmodej). Sreda, 22.: Strahopetec. Red sreda. Opozarjamo na nepreklicno zadnjo predstavo »Hamleta« z gostem Rogozoni, ki bo '.anes ob 15. Namenjena je v prvi vrsti podeželskemu občinstvu, ki zaradi prometnih zvez morda doslej ni moglo obiskati večernih predstav. Kdor se zanima za dramsko umetnost, mu bo kreacija Rogozovega Hamleta gotovo izreden dogodek, saj priča o o:lični umetniški koncepciji vloge in igre. Veljale bodo znižane cene od 25 din navzdol. Predstava bo trajala do 18.15. Zadnja premiera v letošnji sezoni bo slovensko delo. Finžgarjeva igra »N a š a k r i« v režiji Milana Skrbinška. Delo slika dogodke za časa Napoleonove osvoboditve Ilirije ter kaže trpljenje kmečkega ljudstva, ki mu ga nalaga vojska. Jedrnati Finžgarjev jezik in krepko orisane figure naših kmetov, njihov značaj in čustva se zrcalijo v tem domačem delu. OPERA Nedelja, 23.: Traviata. Izven. Poslovilna predstava bolgarske sopranistke Vanje Leventove. Ponedeljek, 20.: zaprto. Torek, 21.: Adiiana Lecouvreur. Red B. Sreda, 22.; Kleopatra. Red A. Bolgarska pevka Vanja Leventova, ki je z velikim uspehom nastopala na najzname-ritejših evropskih odrih, tako v Rimu, Milanu, Benetkah, v Španiji in ki je bila vabljena celo na Metropolitan Opero v New Torku, bo drevi poslednjič gostovala v naslovni partiji Verdijeve »T r a v i a t e«. Umetnica se je s svojo zrelo kreativno silo in svežim, skrbno šolanim glasom našemu občinstvu izredno priljubila, zato opozarjamo interesente, naj si zavoljo širokega zanimanja pravočasno rezervirajo vstopnice. V tenorski partiji bo gostoval naš rojak Josip Gosti č. Dirigent Niko štri-tof. V kratkem b« na našem odru gostoval znani odlični beograjski dramatski barito-nist Nikola Cvejič, ki bo pel naslovno partijo Musorgskega »Borisa Goduno-v ai,. Cvejič je umetnik velikega formata, ki oblikuje svoje kreacije z naravnost bu-gestivno igralsko silo, obenem pa razpolaga z zvonkim, plemenito barvanim glasovnim materialom. Na svoji umetniški poti je prišel z ljubljanskega odra, kjer je bil pred leti dalje časa angažiran, na največje evropske opere: Dunaj. Praga, Varšava, Kodanj. kjer je povsod vzbudil izredno pozornost. Za oficielno proslavo stoletnico rojstva ta.jkovskega, pripravlja naša opera na novo naštudirano njegovo najpopularnejše delo, »E v g e n i j a Onjegin a«, katerega premiera bo konec tedna. Glasbeno vodstvo predstave bo imel Niko štritof, nova rež ja pa bo Debevčeva. Naslovno partijo bo pel Boris Popov. CELJSKO GLEDALIŠČE Nedelja, 19.: Ujež. (Udruženje jugoslovanskih emancipiranih žen. Gostovanje šentjakobskega gledališča iz Ljubljane. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Nedelja 19.: Vdova Rošlinka. Znižane cene. Zadnjič. prejme najkasneje 22. t. m., bo pododbor izvršil skupno naročilo. Iz Ljutomera lj— Kulturni dogodek za naše mesto ho ' gostovanje Rdečega križa iz obmejnih Apač. ki ga nihče ne sme zamuditi. Učiteljski zbor uprizori žigonovo dramo -Kadar se utrga oblak--, ki kaže notranjo • razrvanost današnjega malomeščanstva. Pozivamo občinstvo, da z udeležbo podpre delo obmejnega učiteljstva.. Iz življenja na deželi BERIčEVO. Društvo kmečkih fantov in deklet je nameravalo imeti danes svojo veselico, ki pa se zaradi nerodnih ovir preloži na določen čas. (—) Z Jesenic s — Združeni pevski zbori z Jesenic in Javornika prirede v nedeljo. 19. maja, ob 20. uri v Sokolskem domu na Jesenicah svoji prvi skupni pevski koncert.. Nastopijo zbori pevskih društev »Save«, »Soče« in »Sloge« z Jesenic ter »Enakosti« in »Zore« z Javornika. Zbore bodo vodili pe-vovodje. gg. Franc Mencinger, Martin Je-ram. Milan Rinaldo in Štefan Gerdej Spored obsega narodne in umetne pesmi skladateljev Ipavca, Volariča, Prelovca. Kernjaka. Vodopivca, Venturinija. Aljaža. Mirka, Preglja, Kovačiča, Jereba Hafnar-ja Hajdriha, Kocijančiča, Foersterja, Mi-helčiča, Kreka in Zajca Pevska kultura je na Jesenicah na zelo visoki stopnji. Kdor hoče v teh mračnih dneh slišati naše prelepe narodne pesmi, naj pride ker mu gotovo ne bo žal. Iz Ptuja j— Pododbor Združenja rezervnih oficirjev v Ptuju poziva člane in one, ki se nameravajo do 31. t. m. vpisati, da mu nemudno prijavijo, ako želijo oficirske uniforme in druge pripadajoče potrebščine (kakor na primer epoiete, kokarde itd). Na podlagi prijav, ki naj jih društvo Vsak četrtek odhod iz Rima v Ric de Janeiro s priključkom v Briziliji v vse južne in severne ameriške države, katere posle opravlja CONDOIJ in P AN AMERICAN AIRWAYS-Linee Aeree Transcontinentali Italiane S. A., Rim. Vrtne sončnike izdeluje počenši od Din 108 Bela Fettmann, ZAGREB. Masarykova 9. vozu Jesenice, 18. maja Snoči je železniški uslužbenec Ivan Le-narclič našel v nekem potniškem vozu žerv sko, ki se jc nekaj ur prei obesila v svojem kupeju. Pri preiskavi so oblasti dognale, da je 57 let stara Rozina Bondusova, doma iz Pašičeva v Vojvodini. Včeraj zjutraj jc prispela na Jesenice skupina vojvodinskih Nemcev, ki so se še z istim vlakom odpeljali naprej v Nemčijo. V Podrožčici pa <;h je nemški obmejni komisar ustavil in vsa skupina se je morala vrniti, ker ni imela v redu potnih listov. Nemško obmejno oblastvo jih je napotilo na nemški konzulat v Ljubljani, kjer naj bi potne liste uredili. V tej skupini je bila tudi Bondusova Nemci so z dovoljenjem naših železniških oblastev prenočili kar v vagonu, s katerim so se vrnili iz Podrožči-ce. Vobče so jim šle oblasti kolikor je bilo le mogoče, na roko. Očitno pa je Bondusova, ki je imela le malo denarja, a v nemški vojski sina. k* ga je hotela obiskati, obupala, ker se ji je zazdelo, da se ne bosta več videla. Le na ta način si je mogoče razlagati njeno obupno dejanje. Trstie za strope parkete, bakulo, strešno lepenko, bitumenjuto, bitumen, lesni cement, katran, karbolinej. JUGOLIT-plošče za predelne stene in izolacijo — in razna sredstva za izoliranje dobite najceneje pri Jo s. R. Puh, Ljubljana ZALOGA PARKETOV. Gradaška ulica 22 Telefon 2313 Novi naslovi t rr a n M škansfca uL B. u s p e h o % oa oglas t »JUTRU« Stvarno dober lov vidite, kadar gledate filmski trak, napravljen s TENAX I tvrdke Zeiss Ikon. Ta aparat ima avtomatski filmski transport, zvezan z navijanjem Compura, veliko optično iskalo m Novar Ana-stiginat 1:3, 5/3 z veliko globinsko ostrino, vrh tega ta aparat ni drag. — Aparat si lahko ogledate pri vsakem boljšem foto-trgovcu, a brezplačne prospekte dobite pri tvrdki M. Pavlovič, Beograd, Mil. Draškoviča 9. NAJLEPŠE ČTIV0! Broširana knjiga: din 10.— Vezana knjiga: din 15.— Zgodbe brez groze Piotr - Raspuiin Črna voina Sivko Majerjeva. Rudarska balada Ravljen. Klabund Ravljen. Thompson «8 ii um m———ai ECLAIR »VERMOREL« inematogr ali Kranj. Kino Narodni dom prikazuje danes duhovito filmsko komedijo >~Nismo vsi angeli«. Prihodnji spored ruski velefilm »Pastir Kostia«. (—) Bled. Danes ob pol 16. in ob pol 21. bo predvajal zvočni kino velefilm »Ciganček« in kelorirano Miki-miško. Film je imel povsod največji uspeh. (—) Jovenice. Kino Radio bo predvajal danes ob 15 uri in pol 21. velefilm »S predrznostjo zmagaš«. V glavnih vlogah Gustav Frolich in Theo Lingen. Med dodatki tudi najnovejši zvočni tednik in risana šala »Po pa j«." Sledi za praznik velefilm »Legija časti-?. (—) Tržič. Kino bo predvajal danes film »Alt Faveti«. (—) »S svojo ženo si torej sprt in že teden j dni ne govori več s teboj. To ti gre pa dobro!« »Nikakor ne toliko! Sedaj govori namreč o meni s samo seboj In jaz moram poslušati!« * Gost srdito: »Račun pa ne drži, plačati moram trinajst dinarjev, ne pa štirinajst!r Natakar: »Oprostite, mislil sem, da ste praznoverni.« KUPIM osebni 4 sedežen AVTOMOBIL, Ponudbe z navedbo fabrikata, potrošnje bencina, število prevoženih kilometrov — z fotografijo in najnižjo ceno poslati na ogl odd. »Jutra« pod štev. »1299«. je znana kot najboljša razpi šilnica na svetu. — Glavno zastopstvo »VINOGRAD« tehnična in železninska delavnica. BEOGRAD — Višnjička ulica 74 pošt. pret. 725 Dobiva se v vseh trgovinah s tehničnimi predmeti in železnino ZALOŽBA »CESTA L J U B L J A N A KNAFLJEVA ULICA .5 I Električni aparati za varenje (Schweissen) transformatorskega in rotacijskega tipa za jakosti toka od 10 do 250 amperov, kakor tudi vse instrumente za merjenje — prodaja tvrdka TELEMEHANIKA Inž. DJURE DORNERA, Beograd. Istarska 17, telefon 50-285. UR /.a odvode stranišč, ilimovode, Salonit valovite streli? šablone in ve* ostali GRADBENI MATERIAL dobite pri MATERIAL" tr«ovina s stavbnim materija lom lastnik: MIRO VOVK, Ljubljana — Tyrše\a cesta 36-a telefon 27-16 — Brzojavi MATERIAL Daessluvs ttssttjrfe »GULBNF; de Loravdan nestrpno segel v besedo, »zavijte okicg Pariza in krenite proti Touraini. V Toursr lahko slavite svojo svatbo z Leonoro de Ulloa. Vse je nared. Duhovnik je naročen. Vaši spremljevalci vas povedejo v določeno cerkev.« »Imenitno.« je rekel don Juan. »In ti štirje vrli biriči bodo kasneje lahko potrdili, da se je izvršilo vse po predpisih in da se zaradi tega Amauri de Lorv/dan ne more poročiti z Leonoro de Ulloa. ker je že poročena z donom Juanom Tenoriom! Tod . povejte mi: dragi grof ali je ta poslednji del komedije nuino potreben?« »Kaj hočete reči?« je zarohnel Loravdan. »Ali ne bi v vaše — in moje — namene zadostovalo. da odpeljem Leonoro na Špansko? Je neogibno treba, da se z njo poročim?« Loravdan je skrčil pesti in krvavo pogledal. »Neogibno!« je škrtnil. »Vsaj zame ... če ne za ■/as!« Don Juan se je razbrzdano zasmejal. »Mnogoženstvo! Mnogoženstvo!« je vzkliknil sam pri sebi. »Torej me hočeš vsega? Da. a jaz te ne maram! Zaman me opletaš s svojimi izkušnia-vami — znal se ti bom izviti!« »Pojdiva!« je deial Loravdan. »Od Pariza do španske meje boste imeli dovolj časa. da se nasmejete!« »Pojdiva!« je z mahoma zresnjeni mglasom pritrdil don Juan. Cez nekaj minut sta že korakala po ulici. Čez nekaj minut sta že korakala po ulici. Ura je morala biti vsak čas ena po polnoči. Dospela sta v Tempelsko ulico in z naglimi koraki krenila proti Vrvarski. Don Juan je bil neskrbne volje, celo nekakšna zlobna radost ga je prešinjala. To ni bila radost nad pustolovščino, ne tisti pogumni občutek sreče ki izpreletava moža ob misli na bližnjo nevarnost na boj, ki mu ga je biti za dobro stvar . .. ampak zlonosno veselje nad bližnjo zmago sramote in nasilja ... Loraydan je oprezal na edsr.o in levo: v Tem-pelski ulici se je nekajkrat vznemirjeno ozrl Ko sta se približala krčmi »Bel-Argent«, je dejal: »Zdi se mi. da gre nekdo za nama. Pripraviva se. da lahko vsak hip izdereva meč. Po mirozovu so pariške ulice vse polne rokomavhov.« Poi; Juan se je takisto ozrl in tudi njemu se je zazdelo, da vidi zadaj nekakšne sence »Pha!« je prezirljivo odvrnil. »Pustite meč v nožnici. Vem. kako je treba ravnati s takšnimi i capini Ti ljudje, gospod grof so podobni volkovom. Ce te napade volk. mu vrzi kos mesa, pa b«> za neks.i časa odnehal. Kadar so mi bili za petami takšnlle sestradanci. sem spustil na tla sre-j tmjak, ki so ga spoznali po glavu . .. Ako naju! noxoj napadejo, storiva takisto ...« Mahoma je premoiknil in obstal. Nekaj korakov za njima se je bilo oglasilo m k o k-hanje. >: Ho, no!« je rekel don Juan. * Vrag naj me vzame. če nc poznam te trobente!...« Naprej!« je velel Loravdan ter izdrl bodalo. >"cv kih je pretrgal nočno tiišno. Nato se je za-ču!o n< kakčno revksnaje in pridušeno zmerjanje. Don Tuan se ie zdrznil. F a nc- da bi bil or.? < je zamrmral. Samo en r.os na svetu je zmožen dati iz sebe takle trobent-n: glas: nos Jakomina Corentina! A saj ni mogoče, da bi bil on. ko sedi v ječi in bi ga jutri zjutraj obesili, da mu nisem ...« Nr^rej. tako vam vseh peklenščkov!« je pri-gi.nial Loravdan. Don Juan je že hotel ubogati, a tretji kih. ki ga je odmev raznesel po vsej okolici, ga je prikoval na rrrstu. »Jakomin!« ie zaklical. »Preteti Corentin! Kaj i ob tej pozni uri? Odgovori, grdoba: mnogoženska nečistnik zanikarni! Zakaj motiš spanje vrlih pariških meščanov, da skačejo iz postelj. misleč, da je sodnji dan?« -Prekleto!' je zarohnel Loraydan. -Ali se vam Juan Tenorio?« Toda Juan Tenorio ni odgovoril. Poslušal je na vsa ušesa in čakal odgovora na klic. ki ga je bil zagnal proti temnemu uhčnemu ovinku. Začul je glas, kakor da bi nekdo nekoga buhnii. nato stok in za stokom novo kihanje, ki se mu je zdelo tokrat potrto in pridušeno. Spet sta zavladala na ulici mraz in molk. »Nemogoče je, da bi bil on,« je osuplo rekel don Juan, »saj ga imajo zaprtega v Chateletu; in spet je nemogoče, da ne bi bil on, kajti dveh Co-rentinovih nosov ni na svetu! Stvar je bogme presenetljiva.« »Stopiva, stopiva!« je togotno vzkliknil Loray-dan. »Leonorina ura bije!« »Da!« se je zdrznil Juan Tenorio. »Stopiva!« V naslednjem trenutku sta grof de Loraydan in don Juan zavila v Vrvarsko ulico, po kateri sta kmalu prišla do Arronškega dvorca. Bila je ura zasede ... ura ugrabitve Leonorina ura! VI Ponthusova skrivnost je bila v dobrem varstvu Kioiar Ponthuški je bil, kakor smo videli, zapustil Belo hišo. kjer je stanovala Silvia de Oritza, in urno krenil proti vhodu v park Arronškega dvorca. To je bilo ob desetih zjutraj. Nekako ob istem času so vlekli Jakomina Corentina pred sodnike, da mu prebero obsodbo. V Arronški dvorec je spustil Klotarja črno oblečeni n.cž, ki mu je bil prinesel sporočilo. »Prišli ste, mladi gospod?« je zamrmral oskrbnik s tisto zaupljivostjo, ki je bila v onih časih starim služabnikom še dovoljena in ki jo je napuh današnjih bogatinov zdavnaj odpravil. »Da, da, ljudje sc kakor knjige,« je dodaL »Habent sua fata, pravi pesnik.« Urejuje Davonc Ravljen - Izdaja aa konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno uakaruo f, d. Kot liskainarja Pran jerac — ui*erauu del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.