Gustav Strniša
Jesen
Priroda umira ... Vetrom ječijo, prepeDajo smrtno ji melodijo, zauijajo. piskajo, tulijo vnies, odnašajo uelo Hstje z drex>e$.
Priroda poslaolja se in se smehlja, umrla bo krasna in čudeina vsa, d razkosnih se barvah spreminja, blesti, ko sonce jesensko nad njo zažari.
Priroda umira ... Izginja žiDljenje, a Čaka jo spanje in spet prerojenje; neoesta bo Dstala iz snežnih plenic in spet zaživela cDetocih bo lic!
Priroda umira ... Izginja mladost in v srcih se starčkoo oglaŠa bridkost: — Kako smo sejali in kaj gmo nazeli? Zdaj čas je, ko lakho bi bili veseli. —