Delavstea
"Pravica
Glasilo Krščanskega delovnega ljudstva
Izhaja vsak četrtek pop.; v slučaju praznika	■■	Posamezna številka Din 1*—. ~ Cena: za 1 mesec	II	Oglasi, reklamacije in naročnina na upravo
dan poprej — Uredništvo: Ljubljana, Mikloši-	II	Din 4*—, za četrt leta Din 10'—, za pol leta Din 20'—; za	II	Delavska zbornica, Miklošičeva cesta 22, I. nad.
*»Wc. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo	II	inozemstvo Din 7'— (mesečno) — Oglasi: po dogovoru	II	Telefon 2265.— Štev. čekovnega računa 14.900
V
novo
rast!
Vemo, da se mora Jugoslovanska strokovna ■veza boriti z velikimi težavami, ker je v na-skrižju s skupinami, ki so ji po programu in ljudeh zelo blizu, v izjavah celo včasih istovetne. Kljub tej sorodnosti jo namreč ostro zavračajo in nekateri jo hočejo celo kar iztrebiti.
To tavira iz časa, iz težav vsakdanjih dni in predvsem odtod, ker so danes besede, izgovorjene in tiskane, lažje od puha; dela in koraki napredka, zvestoba načelom, ki jih besede izražajo — pa težje od svinca.
In vendar! Eni in drugi nas ure, da današnji družbin sestav ni v redu, da je vrednotenje človeka in njegovega dela zadeto na korenino, da sistem, ki ga imenujejo kapitalističen, ni pravičen in da ga je treba zamenjati s pravičnejšim.
Kako to, da smo skoro do zadnjega enih »besedic, a kljub temu ni nikjer znaka, da »krivični siBtem« spreminjamo, človeku pravico dajemo, ga zdravimo. Kje smo mi zavedni katoličani, ki nas. naš idealistični verski nazor naravnost sili k delu za zmago pravice, ki nam bi morala biti najdražja. Kje smo vsi tisti, ki ne verujemo v »propad za-Padac, temveč smo prepričani, da bo kultura oživela, da Slovenci šele gremo v jasne dneve? Saj *a to živimo, to nas v delu krepi, da ne omahnemo.
Vzroki nadlog bo krivica, laž, nasilje; pomol in ozdravitev pa je v ljubezni, pravici in požrtvovalnosti. Moderno, tako silno zamotano življenje nam moti pogled na to temeljno resnico, ki je sama po sebi vsakomur jasna. Tako se dogaja, da pomeni danes ista beseda colo ljudem iz istega duhovnega kroga dvoje nasprotij. In to z in e d o fi_e gojijo in povečujejo namenoma tisti, ki v krivici, laži in nasilju oži vajo. Vsak dan vidimo, da se vprav temelji našega gledanja na življenje prečudno izprevra-*ajo in zlobno izkrivljajo.
Saj je ljubezen do naroda, do ljudstva tako preprosto ena in ista in ohranitev >n napredek našega rodu možna le po ®ni, pravi poti, pa vendar se različne skupine bijejo zato, ker vsaka slovenski rod po svoje >rešuje<. Jasno pa je, da se a tem okorišča le ^tretji«.
Vemo, da je kulturni napredek na tega človeka le v sodelovanju vseh, v soodločanju vseh, v demokraciji. Saj širom domovine ne dobiš nasprotnika te ideje. Vsakokrat pa, ko krčmar naliva gostom iz soda vino boljše ali kar edino prave demokracije, se Pivcem močno kremžijo usta. Zmede je kriva le sebičnost in krivičnost; resnica tu zahteva od vsakega zopet zatajevanja in uklonitve.
Poglejmo še družabni sestav, da se nam zmeda razkrije do vse globine. Saj protisocialnih skupin »i, saj so celo vse le za to, da bi pomagale delovnemu človeku. Ni pa zarje, ki bi obetala to spremembo in še vsi strumni glasniki reda prerokujejo, da gre Evropa v propast in da rešitve ni. Ta zmeda je mnogim v korist in jo zaradi tega podpirajo.
In vendar rešitev mora priti. Zanjo rastejo tisti, k se izobražujejo, neumorno pretehtavajo potrebe časa, študirajo sredstva za boljšo bodočnost. Zanjo rastejo tisti, ki jim je pravica in resnica ena, neodvisna od vetra in vremena, ki so pripravljeni zanjo kaj Žrtvovati. To rešitev bodo izvojevale le skupine * jasnimi in trdnimi pogledi na življenjske probleme in z močno odločno voljo. Skupine, ki bodo prežete z idealizmom žive, dejavne vere. V tako skupino rastimo mi!
Kdo je kriv?
Zadnje čase se pogosto dogaja v Št. Vidu in okolici, da gospodje mojstri napadajo pri njih zaposleno pomočnike, češ da so le oni krivi in njihove strokovne organizacije, predvsem JSZ, da je prišlo do medsebojnih sj>orov. Vprašuje se, zakaj ni več potrebne sloge med mojstri in pomočniki, kot je bila pred 6, 7 leti. Odgovor na to nam bo lahak. Hočemo predočiti samo par primerov, ki dovolj nazorno kažejo, kdo je kriv, da ni sloge.
Pred 6, 7 leti so bili mizarski pomočniki še sorazmerno dobro plačani. Takrat se niso borili za izboljšanje plač in tudi ne za izvajanje socialne zakonodaje. Prišla so pa leta gospodarske krize in navidezno pomanjkanje dela. Pomočnike so začeli mojstri pošiljati na brezplačne dopuste z izgovorom, da ni dela. Po 14 dneh ali enem mesecu so pomočnike vzeli zopet nazaj v delo, seseda z nižjo plačo, češ da ne morejo več toliko plačati kakor preje. To se je ponavljalo vsa nadaljna leta in to skoraj po vseh podjetjih. Pomočnik pri enem podjetju je imel tako 1. 1900 plače 7.60 din na uro, leta 1966 pa le še 4 djn. V drugem primeru, ko je pomočnik z veččlansko družino menjal mojstra, je pa prišel od 7 din na 3 dinarje. To sta samo dva primera. Zatorej je nujno sledilo, da se pomočniki organizirajo in da si po svojih strokovnih organizacijah izboljšajo svoj težki položaj. Prva želja pomočnikov je bila, da sklenejo enotno kolektivno pogodbo. To so tudi dosegli po daljši disciplinirani borbi. Pogodba je še dokaj dobra, čeravno ne popolna. V kolektivni pogodbi je točno določeno kakšne morajo biti kate-
gorije plač in kako se mora zaslužek izplačevati, zakonodaja izvrševati itd. Toda to kolektivno pogodbo golovi mojstri prezrejo in uravnavajo dolžnosti po svoje. Nadure se ne izplačujejo, čeravno se še vedno dela po 12 ur na dan. Zato ni čudno, če gre pomočnik od enega podjetja proč in potem zahteva izplačilo neplačanih nadur in onega primanjkljaja, ki mu pripada po kolektivni pogodbi. Dokler je pomočnik v službi pri podjetju in ni zadosti zaveden, še molči in si misli, češ ko nie bo odpustil ga bom že, če drugače ne, pa s tožbo, da bom dobil ono, kar mi gre po kolektivni pogodbi. Tako greši nekoliko delavec, ko ni zahteval, odnosno ni upal zahtevati, da se izvaja kolektivna pogodba, še bolj pa greši mojster, ker ni izvajal podpisane kolektivne pogodbe. In tako morajo mojstri poleg nadur plačati še stroške. Zaradi tega delajo prizadeti mojstri največji prah in tarnajo po nedavni stari skupni slogi. Vprašamo se sedaj, kdo je kriv? Pogosto se dogaja, da mojstri prijavljajo pomočnike v bolniško zavarovanje v nižje razrede. Imamo celo primer, ko je mojster odtegoval pri plači pomočniku za deveti razred, ko je pa pomočnik zbolel, je pa ugotovil, da je dejansko še v 6. razredu. Če hočete, vam lahko postrežemo z imenom. Se druge kršitve se dogajajo, ki jih pa danes ne bomo navajali. če ta poziv ne bo zalegel, vam bomo drugič postregli z imeni in z navedbo, kje kršijo kolektivno pogodbo. Mislimo, da je za enkrat dovolj dokazov za objektivnega opazovalca. Kdo j«' kriv tem razmeram med pomočniki in mojstri?
Lep tečaj skupin JSZ v Kamniku
Drugi del tečaja za odbornike krajevnih skupin kamniškega okraja se je vršil v nedeljo 6. decembra v Kamniku. Udeležba je bila nad vse zadovoljiva. Okrog 100 tovarišev in tovarišic je napolnilo dvorano Kamniškega doma. Prvo predavanje je imel tov. Rozman o pomenu in nalogah naše nove mladinske organizacije Krščanske delavske mladine. Njegovo predavanje nam je osvetlilo vse napake in pomanjkljivosti našega mladinskega gibanja, obenem pa pokazalo pot, po kateri bo treba usmeriti nov delavski rod. Predavatelj je svoje predavanje zaključil z besedami: Delavski mladostnik mora živo čutiti in se zavedati, da je Kristusov brat in da se mora kot tak vsega žrtvovati za druge, ker le po tej poti je mogoče priti do onih duš, katere so izgubile Kristusa ali ga zavrgle. Modernih apostolov potrebujemo, ki bodo šli kakor bratje med našo duševno in telesno zapuščeno delavsko mladino. Brez ozira na težave iz leve in desne sejmo lju-
bezen, kajti le na ta način bomo prišli do boljših
časov.
Drugo predavanje je imel dr. A. Gosar. Njegovo predavanje »Cerkev in socialno vprašanje* je bilo izredno aktualno in zanimivo. Pokazal nam je delo in prizadevanje Cerkve za rešitev socialnega vprašanja. Kaj in v koliko je Cerkev dolžna, da sodeluje in kje ona ne more odločevati. Obe soc. okrožnici sv. očetov sta dragocen dokument časa, žal, da jih vse premalo študiramo in zato tudi največkrat ne razumemo. Tako lepih predavanj bi želeli čim več. Kajti le, ako bomo ta vprašanja študirali in se zanje zanimali, bomo dobili pravo jasnost in. poglede na težave sedanjih dni. Vsi navzoči so bili g. predavatelju za njegova res zanimiva izvajanja od srca hvaležni.
Nadaljevanje tečaja bo prvo nedeljo po novem letu v Sršenovi dvorani v Radomljah. Spored še pravočasno sporočimo.
»Coltegium Seraphinum“ v Ljubljani
V nedeljo je prevzv. škof dr. Rožman blagoslovil v Ljubljani novo palačo, krasen dom oo. frančiškanov. Stavba, ki stoji poleg samostana, je predvsem namenjena novemu mlademu naraščaju reda, kjer se bo pripravljal in vzgajal za svoj visoki poklic. V stavbi sami pa je tudi nova dvorana, ki je namenjena v uporabo širši javnosti v strogo prosvetne namene. Taka dvorana je bila Ljubljani nujno potrebna, saj smo jo zelo pogrešali prav v zadnjih letih.
Otvoritev dvorane je bila v nedeljo v zvezi z lepo akademijo. K otvoritvi je bil poleg drugih povabljen tudi predsednik Jugoslovanske strokovne zveze. Slavnostni govor je imel provincijal p. dr. Gvido Rant. V svojem idejno globoko zajetem
govoru je p. Gvido naglašal: »Frančiškan je vedno velik optimist, kakor je bil oče tega reda, ki je vedno in povsod zaupal v božjo Previdnost Tako smo tudi mi, zaupajoč v to Previdnost, zgradili ta dom, da se bodo v njem vzgajali ljudje, ki so v sebi enotne osebnosti, trdno zakoreninjeni v veri in v večno veljavnih etičnih načelih, da bodo vstopili v življenje s svojim delom in s svojim delom pomagali sveti Cerkvi preobraziti svet.< Ob tem velikem prazniku oo. frančiškanom iskreno častitamo in se z njimi vred iz srca veselimo vsakega njihovega napredka, saj so po duhu najbližji delavskemu srcu. Delavstvo ravno vsled pomanjkanja duha sv. Frančiška v človeški družbi silno trpi gospodarsko in duhovno.
Volitve delavskih in nameščenshih obratnih zaupnikov za I. 1937
Vsako leto se morajo v mesecu januarju na podlagi § 115. zakona o zaščiti delavcev in čl. (i. Navodil v vseh obratih, kjer je zaposlenih nad 10 delavcev, izvesti volitve delavskih in nanie-Sčenskih obratnih zaupnikov.
Delavska zbornica je že poslala vsem starešinam delavskih in narneščenskih obratnih zaupnikov okrožnico, katero zaradi njene aktualnosti priobčujemo.
*
DELAVSKA ZBORNICA V LJUBLJANI
Vsem starešinam delavskih in narneščenskih zaupnikov!
I. Pripravljalna dela.
. 1. Bliža se mesec januar in priporočamo vsem zaupniškim odborom, da pričenjajo takoj s pripravami za volitve delavskih in narneščenskih zaupnikov za leto 1937, tako da bodo vse volitve brez težkoč izvršene v mesecu januarju, kakor to predpisuje zakon o zaščiti delavcev.
Predvsem naj zaupniški odbori sklepajo o načinu izvedbe volitev, t. j. ali se bodo vršile volitve po skrajšanem ali po rednem volivnein postopku in naj takoj od nas zahtevajo potrebne tiskovine. — Kadar naročite tiskovine, je potrebno navesti, da-li rabite tiskovine za skrajšani ali za redni vnlivni postopek in za katero podjetje, odnosno za kateri obrat. Vse tiskovine za izvedbo volitev dobite od nas.
Predvsem je potrebno izvršiti sledeče:
a) Naročiti potrebne tiskovine;
b) sestaviti volivni odbor za izvedbo volitev (glej člen 9. Navodil za volitve delavskih in na-meščenskih zaupnikov);
c) zahtevati od Inšpekcije dela, da volivni odbor potrdi in ji predložiti dan volitev (glej člen 12. Navodil za volitve delavskih in name-ščenskih zaupnikov).
Radi hitrejše in lažje izvršitve tega dela in radi kontrole s strani podpisane zbornice Vam svetujemo, da vso korespondenco, ki je v zvezi z volivnim postopkom s kr. bansko upravo (Inšpekcijo dela), vršite preko nas, tako da bomo imeli pregled čez ves potek ter izvršili tudi even-tuelne intervencije pri Inšpekciji dela in delodajalcih in če bi bilo potrebno, dali navodila onim odborom, ki lega dela še popolnoma ne razumejo.
2. S poslanim materijalom je treba štediti. Zbornica ne bo poravnala računov za materijalne izdatke takega materijala, katerega ima ona sama na zalogi. Zato Vam svetujemo, da preden kaj nabavite, zahtevajte to od nas. Za vsako nabavo materijala morate dobiti od nas predhodno odobritev.
3. Vsi starešine delavskih in narneščenskih zaupnikov naj nam pošljejo svoja poročila, kaj so z ozirom na to našo okrožnico podvzeli, odnosno naj nam pošljejo prepis zapisnika seje, na kateri se je o tej zadevi razpravljalo.
II. Zastopnik zbornice.
Kakor izgleda, se bo volilo v okoli 300 podjetjih, odnosno obratih. Iz tega sledi, da se delavci in nameščenci poslužujejo svojih, z zakonom zajamčenih pravic. Razumljivo je, da Delavska zbornica po svojih zastopnikih ne bo mogla prisostvovati pri vseh teh volitvah in prosimo vse volivne odbore, da volitve izvrše sami, brez zastopnika zbornice, in to predvsem v onih podjetjih, kjer so te volitve postale že tradicionalne. Računati je treba predvsem s tem, da bo zbornica morala po svojih zastopnikih sodelovati tam, koder se dosedaj še ni volilo.
III. Naloge volivnih odborov.
Volivni odbori v onih obratih, koder se bo volilo po rednem volivnetn postopku in koder je bilo vloženih več kandidatnih list, naj upoštevajo sledeče:
1. Da si pravočasno naroče glasovalni materi jal ;
2. da jim podjetje pravočasno izroči volivne imenike in da izvrše reklamacijski postopek;
3. da pri naročanju glasovalnega materijala navedejo:
a) koliko je bilo vloženih kandidatnih list;
b) za koliko volivcev zahtevajo glasovalni materija!.
Glasovalni materijal bo zbornica poslala samo na željo predsednika volivnega odbora in na od njega navedeni naslov.
Zbornica ima na zalogi sledeči materijal za izvedbo glasovanja:
a) kuverte, b) glasovnice sledečih barv: rdeče, modre, bele in zelene. Računamo, da več kot štiri kandidatne liste v enem podjetju ne bodo vložene. Volivni odbori naj za vsako vloženo listo takoj določijo barvo glasovnice, kar naj tudi označijo na razobošenih kandidatnih listah.
Ljubljana, dne 6. decembra 1930.
Tajnik:	Predsednik:
Filip llratnik. s. r.	Lojze	Sedej,	s.	r.
*
Ako bi kateri od predsednikov obratnih za-upnikov^te okrožnice ne dobil, naj to takoj sporoči Delavski zbornici ali JSZ, nakar jo bo takoj prejel, kakor tudi vse potrebno gradivo. Sporoči pa naj tudi, ali se bodo volitve izvedle po daljšem ali krajšem postopku, da more potem zbornica poslati primerno gradivo.
V onih podjetjih, ki volijo skupno tri ali več zaupnikov, morejo izvoliti enega tudi nameščenci.
Kako se v primeru, ako je v podjetju več nameščencev, postopa glede volitev, je že večkrat prišlo med delavci in nameščenci do nesoglasja, zato letos ponovno priobčujemo tozadevna pojasnila, da bodo tako delavci kakor nameščenci zavzeli k temu vprašanju pravilno stališče.
Pri volitvah v letu 1934 so nameščenci predilnice v Litiji, ki jih je nad 10, odklonili predložitev svoje kandidatne liste. Volili pa so vseeno, in sicer delavsko listo, ki so jo predlagali narodni socialisti. Delavska zbornica je vse glasove nameščencev razveljavila. Narodna strokovna zveza se je pritožila na bansko upravo, ki je pritožbi ugodila in razveljavila volitve. Volivni odbor pa se je zoper odločbo kr. banske uprave pritožil na ministrstvo za socialno politiko, ki je odločbo banske uprave razveljavilo in volitve potrdilo. Ministrstvo je svoj odlok podprlo s sledečimi razlogi:
Določilo zakona o zaščiti delavcev v § 115. daje nameščencem, kadar jih je več kot 10, celo podjetje pa voli manj kot tri zaupnike, pravico izbirati, da ali volijo skupno z delavci delavske zaupnike, ali pa volijo svojega posebnega zaupnika. Kadar pa podjetje, ki ima več kot 10 nameščencev in se voli več kot tri zaupnike, takrat nameščenci te pravice izbiranja nimajo, marveč morajo sami voliti svojega nameščen-skega zaupnika in ne smejo voliti skupaj z do-lavci delavskih zaupnikov.
Nameščenci v tem podjetju so bili pozvani od volivnega odbora, da v smislu § 115. zakona o zaščiti delavcev sami postavijo svoje name-ščenske kandidate, ker skupno z delavci v smislu citiranega paragrafa ne smejo voliti delavskih zaupnikov. Nameščenci pa so to odklonili in so nato volili delavsko listo. Ker pa v smislu citiranega paragrafa ne smejo voliti delavskih zaupnikov, je zastopnik Delavske zbornice pravilno postopal, ko je razveljavil glasove nameščencev, ki so bili oddani za delavsko listo. Ker morajo torej voliti nameščenci samo svojega nameščen-skega zaupnika, bi bili morali postaviti svoje na-meščenske kandidate. Ako tega niso napravili, so s tem izjavili, da se volitev zaupnikov ne marajo udeležiti in da se torej nočejo poslužiti pravic, ki jim jih daje § 108. zakona o zaščiti delavcev.
V podjetjih, kjer še niso bili dosedaj izvoljeni delavski obratni zaupniki, pa bi delavci želeli, da se jih izvoli, postopajte sledeče:
Najprej določite volivni odbor, ki ga tvorijo po zaposlitvi najstarejši delavci v obratu, in sicer toliko, kolikor se za dotično podjetje voli obratnih zaupnikov; n. pr. do 50 zaposlenih delavcev se volijo 4 zaupniki in v tem primeru tvorijo tudi štirje delavci volivni odbor. Ti izvolijo izmed sebe predsednika in tajnika.
Ako pa delavci ne vedo točno, kateri so po zaposlitvi najstarejši delavci v obratu, naj prosi
krajevna skupina, ako je pa ni, pa delavci sami dotično podjetje za seznam najstarejših delavcev v obratu. Vloga naj se glasi: »Ugledni naslov naprošamo, da nam blagovoli na podlagi čl. 9. Navodil za volitve delavskih in narneščenskih zaupnikov v podjetjih, ki spadajo pod zakon o zaščiti delavcev, izstaviti seznam po zaposlitvi najstarejših delavcev. Prosimo, da navedete v tem seznamu okrog 10 delavcev.« — Ta seznam podjetje mora izstaviti. Ako bi se branilo, sporočite to v posebnem dopisu JSZ, nakar bomo vse potrebno uredili, da" bo dala podjetju za to potreben nalog Inšpekcija dela.
Poleg tega seznama pa mora podjetje izstaviti tudi potrdilo, da so ti delavci res po zaposlitvi najstarejši. To potrdilo naj se glasi: »Podpisano podjetje potrjuje, da so spodaj navedeni najstarejši delavci po zaposlitvi v podpisanem obratu.« Podpis podjetja.
Ta volivni odbor, sestavljen iz najstarejših delavcev v podjetju, naj poteni to potrdilo podjetja in obrazec, ki je za to na razpolago in ga vam takoj pošljemo, čim nam sporočite, za kateri ob-lat boste izvedli volitve, pošlje točno izpolnjen na naš naslov. To zato, da bomo vodili evidenco in skrbeli, da bo Inšpekcija dela te vloge čim hitreje reševala. Na tein obrazcu, na katerem je treba napisati ime, priimek, poklic in stiftiovanje teh delavcev, kakor tudi število zaposlenih delavcev v podjetju, je treba tudi predlagati dan volitev. Člen 14. Navodil za volitve namreč pravi, da mora od dne, ko so volitve razglašene v podjetjih, kjer je zaposlenih do 150 delavcev, miniti najmanj dva tedna, da se izvede postopek; v onih podjetjih z nad 150 delavcev pa	največ	tri
tedne.	Zato	predlagajte dneve v času	od 15.	do
30. januarja 1937. Kot dan volitev lahko predlagate navaden delavnik po delu, ali nedeljo.
Vse naše skupine in zveze so te dni prejele v tem pogledu posebno okrožnico, katero na od-borovih sejali dobro proučite in ukrenite vse, da bomo v vseh podjetjih uveljavili naše zakonite pravice, to je izvedli volitve delavskih in name-ščenskih obratnih zaupnikov.
*
Koliko sc voli obratnih zaupnikov?
Število delavskih zaupnikov se ravna po številu delavcev, ki so zaposleni v dotičnem podjetju, in sicer takole:
V	podjetju, v katerem je zaposlenih:
1.	do 20	delavcev, volijo vsi enega	zaupnika;
2.	od 21	do 50 delavcev, volijo ti	največ	tri
zaupnike;
3.	od	51	do	100	delavcev,	volijo	ti	največ
štiri zaupnike;
4.	od	101	do	150	delavcev,	volijo	ti	največ
pet zaupnikov;
5.	od	151	do	450	delavcev,	volijo	ti	največ
šest zaupnikov;
6.	če	je več nego	451 delavcev, voli	vsakih
nadaljnjih 50 delavcev po enega zaupnika, toda skupaj ne smejo nikoli voliti več kot 16 zaupnikov.
*
Kdo ima pravico voliti?
(Aktivna volivna pravica.)
Pravico voliti delavske in nameščenske zaupnike imajo vsi delavci in nameščenci obojega spola, ki so ob času volitev zaposleni v podjetju in so dovršili 18. leto starosti.
*
Kdo sine biti izvoljen za zaupnika?
(Pasivna volivna pravica.)
Za delavskega ali nameščenskega zaupnika smejo biti izvoljeni delavci in nameščenci obojega spola, kateri so jugoslovanski državljani in so dovršili 21. leto starosti.
Tovariši!
Pristopajte kot člani k
„Delavski tiskarni"
registrovani zadrugi z o. z.
STROKOVNA POROČILA
Rudarji
Zagorje. Vse člane naprošamo naj poravnajo prve prispevke podp. obrambnega fonda in to najkasneje do 15. decembra. Tudi tisti, ki še niso plačali imajo še vedno možnost, da premislijo in se odločijo za stvar, ki je delavskemu pokretu nujno potrebna. Smo pač osamljeni in kar si bomo sami zgradili, to bomo imeli. Tovariši! Vsakemu je to le v korist in njegovo lastno pomoč!
4	Din na tri mesece že nekako utrpimo! Dalje zeli tov. blagajnik kakor tudi njegov pomočnik, da ima vsak v redu poravnano članarino, ker v nasprotnem slučaju dela težkoče njemu in organizaciji, ki je pač odvisna od naših prispevkov!
Za plačevanje prispevkov v fond naj se vsak zglasi v tajniškem lokalu, kakor tudi za vse ostale zadeve, ki se tičejo tako posameznika kot organizacije ob uradnih dneh ob sredah in sobotah Popoldne. Kdor nima časa priti v lokal, naj poravna pri blagajniku ali pri tovariših, ki so zato določeni. Naj bo v nas toliko zavesti, da bo vsak svoje dolžnosti do organizacije ob pravem času poravnal. Pripravljeni moramo biti na nove boje, zato mora izginiti malodušje iz delavskih src in Pojdimo s podvojeno silo naprej do končne zmage.
Lesni delavci
Oračnica. Že v nekaj dopisih smo poročali, da so začele nastopati v tovarni podpetnikov Precej napete razmere. Toda ne po krivdi lastnika tovarne. Nasprotno. V razgovorih, ki so bili dne 5. decembra t. 1. je izrazil svojo željo, da se ta napetost odstrani. Da bi dal temelj za Pametne razmere v podjetju, je pristal na to, da bo vse zadeve, ki se tičejo delavstva, urejeval sporazumno z obratnimi zaupniki odnosno delavsko strokovno organizacijo. Tudi ostalim željam delavstva se g. Falter ni pokazal nenaklonjenega, zlasti kar se tiče regulacije plač za nekatere delavce. Le preiskati je še treba natančneje, kje je vzrok neenakosti plač za isto delo.
Z zadnjim sporazumom je v resnici postavljen temelj za sporazumno življenje in delovanje v tovarni. Odvisno je le od delavstva samega, kako se bo znalo uveljaviti. Zato pa delavska strokovna organizacija ne bo mogla več trpeti raznih intrig, ki povzročajo nemir med delavstvom. Če so kje kake napake, naj se razmolrivajo na seji in na sestanku. Tam je pravo mesto za to. Kdor pa dela za hrbtom, dokazuje, da so njegova natolcevanja brez podlage in da mu ni resno za dobrobit delavstva.
Na zadnjem sestanku je bilo sklenjeno, da bo Pri volitvah del. obratnih zaupnikov postavila, odnosno sestavila kandidatno listo organizacija. Zalo naj se člani obrnejo na vodstvo, če imajo kakšne želje glede oseb ali v kakem drugem Pogledu.
Št. Vid. V četrtek, dne 2(>. t. m., se je vršil sestanek tukajšnje skupine. Udeležba članov je bila to pot zelo slaba. Tovariši, ni zadosti, če plačujete redno članarino, ampak je potrebno tudi vedno posečati članske sestanke. Na sestanku je bil navzoč zastopnik centrale tov. Lombardo, ki je poročal o uspehih posredovanj, ki jih je imel zadnje čase v Št. Vidu. Ugotavljal je, da bo potrebno še veliko dela, predno se bo kolektivna Pogodba striktno izvajala. Delavstvo je tudi od-lo čno protestiralo proti kršitvi kolektivne pogodbe in je tudi sklenilo, da bodo poskrbeli za prihodnji sestanek, ki bo v četrtek, dne 10. decembra v Ljudskem domu, na katerem bodo navzoči vsi mizarski pomočniki Št. Vida in okolice. Zahtevali bodo, da se kolektivna pogodba mora v celoti izvajati in tem potom opozorili vse merodajne ljudi na kršitev kolektivne pogodbe.
Tekstilno delavstvo
Kočevje. »Vest mi narekuje, da povem javnosti, da ni res...« Pod tem naslovom piše »Delavska politika« št. 96. . . . Da smo rudarji skoraj polno zaposleni. Res pa je, da delamo samo 12 dni v mesecu. Pisec trdi, da delajo nekateri delavci, ki stoje blizu katoliške akcije, več dni v mesecu in da so nasprotniki katoliške akcije nekako v tem oziru prezrti pri reguliranju naknadnih šihtov. Pravi, da bo treba pri rudniku ukreniti tako, da bodo delali vsi enako, ne pa sni več, drugi manj. — To bi nas prizadete prav
veselilo, ko bi bil pisec toliko zmožen, da bi pre-ukrenil tako, da bi delali vsi enako, potem bi prišli tudi prizadeti do boljšega mesečnega zaslužka. Ne vem, koga si v tem oziru izrečno predstavlja? Po mojem preudarku, kolikor je nekvalificiranih delavcev, so bili skozi vse leto enako razvrščeni, en mesec so delali eni, in drug mesec pa drugi nekaj naknadnih šihtov. Ne glede na . tiste, ki stoje blizu katoliške akcije in ne glede na marksiste. Svetujem piscu, naj pregleda potrebno pri rud. blagajniku, pa bo videl, da tisti, ki so delali največ in pa celo vse šihte na rudniku, so ravno vsi iz marksistične grupe. Da bi marksisti to preukrenili, bi napravili prizadetim res obilo koristi. — 'Krščanski socialist.
•
Opekarsko delavstvo
Radomlje. Sestanek članstva naše skupine opekarskih delavcev se bo vršil v nedeljo 13. t. m. ob pol osmih dopoldne v prostorih Sršenove dvorane v Radomljah. Pride govornik iz Ljubljane. Vsi in točno!	Odbor.
Mladina poroča
Sostro. Četudi se naša krajevna skupina MZ bolj malo oglaša v »Delavski Pravici«, je vendar pridno na delu za vzgojo in izobrazbo svojih članov. Hoče, da jih idejno in praktično dobro pripravi za strokovne in javne delavce. V začetku je bila naša pot precej trnjeva, vendar imamo zalo sedaj več izkušenj, katere nam bodo dobro služile pri nadaljnjem delu. Sestanke imamo redno tedensko. Na njih obravnavamo tvarino iz brošure: »Cilji in pota KDM.« Za vsako poglavje se eden zmed tovarišev temeljito pripravi, da ga razloži. Na prihodnjem sestanku pa se to poglavje ponovi, in sicer tako, da se stavljajo vprašanja, na katera potem tovariši odgovarjajo. Na ta način sodelujejo vsi. Poleg tega imamo na vsakem sestanku na dnevnem redu tudi kratek pregled dela preteklega tedna, kakor tudi pregled važnejših svetovnih dogodkov. Za ostalo občinstvo prirejamo širše sestanke, na katerih obravnavamo važna tekoča vprašanja. Socialno šolo v Ljubljani obiskuje redno 6 do 9 članov.
V	nedeljo 13. t. m. priredimo ob 3 popoldne v Prosvetnem domu v Sostrem proslavo »Krekove 70 letnice«. Spored je zelo pester. Nastopijo tudi tamburaši. Vsi delavci in tudi drugi vljudno vabljeni.
Tečaj JSZ za dravograjski okraj
Guštanj. Na željo krajevnih skupin JSZ dravograjskega okraja bo priredila JSZ v Guštanju enodnevni tečaj, in sicer v nedeljo 13. t. m. Tečaj se bo vršil v prostorih gostilne Cvitanič v Guštanju. Začetek točno ob 8 dopoldne. Kot predavatelji pridejo tov. Žumer, predsednik JSZ, tov. Lešnik iz Hude jame in tov. Jurač iz Celja. Skupine prosimo, da pošljejo na tečaj čim več tovarišev.
Tečaj JSZ na Jesenicah
Jesenice. V nedeljo 13. t. m. se bo vršilo tretje predavanje na tečaju, ki ga prireja krajevna skupina kovinarjev JSZ na Jesenicah za svoje člane. Predaval bo tov. Rozman Joško. Vse tovariše vabimo, da se predavanja v čim večjem številu udeleže.	Odbor.
Izjava. Dne 7. XII. t. 1. je bilo poslano pismo od Hafner Ivana, čevljarja v Škofji Loki, g. Kmetiču, ravnatelju tovarne »Sešir« v Škofji Loki, pri-čenši z »Mi« itd. radi dogodkov od 26. VIII. 36. Izjavljam, da pismo ni bilo sestavljeno in ne odposlano z mojim pristankom. Zaradi tega smatram za potrebno, da se debata o teh dogodkih zaključi, najmanj pa ne bom dopustil, da se dela komurkoli krivica. Kot človek z lastnim razumom pa odklanjam vsak protektorat od oseb, ki bi si kaj takega od mene želele. Kot član Jugoslovanske strokovne zveze, ki je organizacija krščanskih delavcev, pa pravim: »In odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom!« — Pintar Jaka, 1. r.
Inserirajte v „Del. Pravici44!
W
Zašosfno siame že-lezniškega delavstva
Maribor, 1. decembra.
Vsepovsodi so razna delavska gibanja, katera se pa žal premnogokrat zaradi preslabe moči in neenotnosti končujejo z neuspehom. Delavstvo se je pričelo sicer zavedati svojih pravic in bi si hotelo priboriti boljše življenje, a prepričano mora biti, da brez prave delavske zavednosti in strnjenosti ne bo doseglo ničesar. Veselo dejstvo je to, da delavstvo odpira oči in spoznava, da je končno le v pravi delavski skupnosti njegova rešitev. Da bi v tej smeri le vztrajalo!
Enak ali še slabši položaj pa ima železniško delavstvo; to so delavci na progi, po kurilnicah in delavnicah drž. železnic. Ni nam pomagal ves trud za zboljšanje, niso pomagale ne razne resolucije in ne deputacije. Na vsa ta vprašanja in če bi hoteli še na cel kup drugih vprašanj, odgovarjamo, da so nam znižali že pred leti do tedaj še znosne mezde za 35^45%, da smo prikrajšani pri bolniškem in penzijskem fondu, pri drveli, ‘milu in nešteto drugih ugodnostih, da se vrstijo protokoli drug za drugim,- zabavljanja od strani preddelavcev, delovodij kakor nikdar prej in, da se delavstvo samo med seboj denuncira itd.
Drugod in tudi nekdaj pri nas je bil železniški stan za zgled drugim stanovom. Danes je obratno. Potisnjeni smo v ozadje. Pač, ne v pozabo, saj so se spominjali pred raznimi volitvami z obljubami — po volitvah pa ni bilo zopet 'nič. Tudi sedaj se govori, češ, da baje dobimo nekaj odstotkov višje dnevnice, z druge strani se pa čuje, da smo še predobro plačani in da se nam vzame še 5%.
S	skrbjo gledamo v bodočnost. Draginja in obup rasteta. Ni čuda, da je med nami veliko nezadovoljstvo. Zaupanje smo izgubili in vedno manj verjamemo raznim obljubam in tolažbam. Zato je zadnji čas, je dvanajsta ura, in kličemo s poslednjimi upi, da se poklicanim ljudem odpro oči in nas rešijo propasti.
Predvsem pa je naloga na nas samih. Postati moramo zopet pravi delavci, ne le garači, ampak tudi zavestno. Proč z medsebojnim prerivanjem, z denunciranjem in prilizovanjem navzgor. Poslati si moramo najprvo med seboj tovariši, da se nas ne bo teplo radi naših napak. Taki in strnjeni v močni svobodni delavski organizaciji si bomo lahko počasi šele pripravljali boljše čase. Tu pa bo treba veliko potrpljenja in vztrajnosti, toda te potrebne vrline bodo pa nam v trajen blagoslov in srečo.
Važno opozorilo OUZD!
Postrežnice. Zavarovanju postrežnic posvečajo delodajalci malo pozornosti. Zato nastajajo ob obolenju prizadetih spori o zavarovalni obveznosti, težave pri plačilu predpisanih prispevkov; opustitev prijav ima neprijetne posledice zlasti za gospodinje.
Postrežnice so zavezane zavarovanju, če zaslužijo bodisi v naravi ali v denarju skupno več kot 200 Din na mesec. Zaslužek do vštevši 200 Din na mesec, ne ustvarja pri postrežnicah zavarovalne obveznosti. Vendar pa zavarovalna obveznost nastane tudi, če znaša zaslužek nad 200 Din na mesec pri vseh delodajalcih skupno, pri katerih opravljajo dela postrežnice. Starost, trajanje zaposlitve ali zakonsko razmerje ne vpliva na zavarovalno obveznost.
Delodajalce prosimo, da po teh smernicah presojajo zavarovalno obveznost postrežnic. V dvomljivih slučajih naj se gospodinje obrnejo za pojasnila na urad.
Od Delavshe zbornice smo prejeti:
Podpore brezposelnim delavcem in odpuščenim delavskim obratnim zaupnikom.
Skupščina Delavske zbornice v Ljubljani je sprejela sklep, da se naprosi ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje, da odobri v ta namen potrebno vsoto iz viška proračuna Delavske zbornice. Ministrstvo pa n i odobrilo tega sklepa.
Ker je ta odklonitev naravnost nepojmljiva in ker je v teni pogledu gotovo nesporazum, bo predsedstvo Delavske zbornice podvzelo še nadaljnje korake, da se zadeva vendarle reši ugodno.
Doma m po svetu
Domači dogodki
Občinske volitve v 76 slovenskih občinah so po uradnih poročilih izpadle takole: Od 50.594 vpisanih volivcev jih je volilo 34.834 (68.85/o). Dobili bo: JRZ 24.135 (65 občin), JRZ kompr. 1809 (1 občina), opozicija 8482 (10 občin), JNS 3J9 (—), Nemci 89 (—). — V donavski banovini so dobili občin: .1RZ 62t, Združena opozicija 74, Hode ra 23, neopredeljeni 16, bivši demokrati 10, HSS 9, Ljotič 9, meščani 8, kmetsko gibanje 7, JNS 2, zemljoradniki 2, radikali 1. — V vardarski banovini (Južna Srbija, Makedonija): Vpisanih volivcev 377.430, volivna udeležba 96.5% — silno visoka. JRZ je dobila (v večini občin po 3—5 list JRZ) 344 občin, neopredeljeni 7, združena opozicija 9, meščani 2, JNS 2.	.
Volitve v mestih bodo, kakor poročajo, začetkom meseca marca 1937.
Francoski trgovinski minister Bastiu je prišel v Belgrad, da osebno podpiše trgovinsko pogodbo z Jugoslavijo. Njegovo potovanje pomeni učvrstitev francosko-jugoslovanskega zavezništva.
Trgovinska pogodba z Anglijo je bila podpisana v Londonu po uspešnem posredovanju kneza I’avla. Razmena blaga se bo po tej pogodbi se povečala in bo angleški trg v znatni meri nadomestil italijanskega, zlasti kar tiče izvoza našega
lesa.	.	..	.
Za 500 milijonov novih bonov (blagajniških zapisov) more po novi uredbi izdati državna blagajna. Tako bo dosežena skupna vsota 1 milijarde teh zapisov, ki se bodo odslej izdajali stalno, li boni se izdajajo na različne roke, da se pridobi gotovina za državno blagajno.
O razmerju med JRZ in Hrvati je govoril na shodu v Gor. Milanovcu minister za socialno politiko Cvetkovič. Izvajal je: »S Hrvati smo sedaj na jasnem in edini glede narodnega in državnega edinstva. Ločimo se samo še glede načina notranje državne uprave.«
Tuji dogodki
Angleški kralj se hoče privatno poročiti z gospo Simpsonovo. Tej ženitvi nasprotujejo sama angleška vlada s parlamentom in vlade vseh do-minijonov. Gospa Simpsonova je bila ze dvakrat poročena in je sedaj že drugič ločena. Zaradi tega je nastala težka ustavna kriza, ker se vlada, parlament in dominijoni branijo sprejeti izjemen zakon, s katerim bi se kralju Edvardu dovolila privatna poroka. Poročajo pa, da so med vlado in kraljem nastala še druga nasprotja čisto politič: nega značaja. Vladi ni bilo prav, da je sel kralj poleti v Turčijo in tam navezal tesne prijateljske stike; ravno tako vlada ni sodelovala pri zadnjih kraljevih potovanjih po pasivnih krajih, kjer je videl silno revščino in pomanjkanje ter je prebivalstvu preko vlade obljubljal izboljšanje in pomoč.
V Španijo prihaja zmerom več dobrovoljcev in »prostovoljcev« drugih narodnosti. Poleg Maro-kancev in tujske legije prihajajo sedaj na pomoč upornemu generalu Francu izborno opremljene čete iz Nemčije in iz Italije, kjer se pripravlja na odhod v Španijo 18 batalijonov vojakov. Na drugi strani poročajo o celih četah, bataljonih in brigadah Francozov, Italijanov, Nemcev, Rusov itd., ki se bore na strani republikanske vlade. — Črne maroške čete še zmerom oblegajo Madrid, a ga ne morejo zavzeti. Velik del mesta je od neprestanega bombardiranja že v razvalinah. — Na severu je samostojna baskiška vlada organizirala v Bilbau narodno baskiško armado, ki je sedaj začela prodirati proti jugu na Burgos. — Angleški narodni poslanci, ki so prišli v Madrid, da si ogledajo državljansko vojno na kraju samem, pozivajo nacionalistične generale, naj nehajo sipati bombe na Madrid, ker so žrtve teh napadov samo otroci in žene.
V francoski ljudski fronti je prišlo do nesoglasij v pogledu zunanje politike napram Španiji med socialisti in komunisti, ki so se pri zadnjem glasovanju o zaupnici vladi vzdržali glasovanja. Komunisti trdijo, da je prepoved prodaje orožja zakoniti španski vladi v nasprotju z mednarodnim pravom in škodljiva interesom Francije. Italija in Nemčija ne spoštujeta dogovora o nevmešavanju in pošiljata v Španijo ne le prostovoljce, marveč celo pravo redno vojsko in sploh zasledujeta pri tem zgolj svoje imperialne koristi. Če se jima bo
Krščanska delavska mladina
v luči ,,Delavske fronte
ff
»Delavska fronta« v svoji številki z dne 5. decembra t. 1. piše o brošuri »Cilji in pota krščanske delavske mladine«, ki jo je izdala Mladinska zveza in nato obdeluje naš krščanski delavski mladinski pokret. Za brošuro samo so jo polna usta hvale in ne more kljub svoji znani tenkočutnosti za vprašanja iiajintegralnejšega katoličanstva najti niti trohice zmote. Ker torej niso mogli najti v brošuri sami nič spodtakljivega, je bilo treba najti drug način, kako zabrisati dober vtis, ki ga je napravila brošura pri poštenih ljudeh, in kako čim naijzdatneje popackati mladinski pokret »belili socialistov«. »Delavska fronta« ne bi bila »Delavska fronta«, ako tudi tukaj ne bi našla zadovoljiv izhod. V svoji iznajdljivosti se je tedaj spravila nad ljudi, ki sodelujejo pri našem mladinskem pokretu. Takole modruje: »V njenem vodstvu (vodstvu Mladinske zveze op. ur.) in okrog njega se zbirajo ljudje, ki so bili svoječasno v tesnih stikih z Mladim plamenom, predseduje pa tajnik krščanske socialistične JSZ. Narodni pregovor pravi: Volk dlako menja, nravi pa nikoli! Isto velja tukaj. Žosizem je krščansko soc. naraščaju le vaba za nepoučene ljudi... Zato Mladinska zveza ne more biti — naš žosizem.«
Ko je že govora o volkovih, ki menjajo dlako, nam nehote uide spomin na one ljudi, ki so bili kot člani Krekove mladine ali pa JSZ nekoč vneti krščanski socialisti in bili več ali manj v tesnih stikih z Mladim plamenom, ki pa so danes v vodstvu »zelencev« in okrog njega. »Delavska fronta« naj nam sedaj pojasni, kako je s temi »volkovi«, da morejo uživati zaupanje pravovernih katoličanov, ali so ti spremenili samo dlako ali tudi nrav, ali pa oboje skupaj.
it
Za duševno kvaliteto dopisnika »Delavske ; fronte« je predvsem značilno podtikavanje, da nam je Žosizem le vaba za nepoučene ljudi. Ako bi delavski frontaš nekoliko bolje preštudiral našo j brošuro, bi lahko ugotovil, da pomeni žosizem delo, to je tisto podrobno vzgojevalno delo de-; lavskih mladostnikov, ki jih skušamo prevzgojiti v zavedne in iskrene krščanske borce, ki bodo nekoč prekvasili delovno občestvo in celotno družbo v smislu krščanskih načel. Kdor bi od žosistov sprejel samo naziv in par blestečih gesel, bi kaj hitro klaverno propadel, in to »brez predhodnega opozorila nepoučenim ljudem«.
Pri vsej stvari je pa za nas važno tole: Naj Jugoslovanska strokovna zveza ali kakršnokoli gibanje v njenem sklopu še tako iskreno in vneto poudarja katoliška načela in ista dejansko izvaja v življenju, vse to je treba proglasiti za zlagano in za vabo za nepoučene ljudi. Parola je: JSZ je treba pod vsakim pogojem in za vsako ceno uničiti, vsak nov pokret v njenem sklopu pa diskreditirati in že v kali udušiti.
Kamnik. Neki ljudje prosijo za naše tovariše, ki so zaposleni po 50 in več let v enem podjetju in vestno vrše svojo naporno in nevarno službo, neka odlikovanja.
Najlepše odlikovanje za naše stare tovariše bi bila primerna pokojnina, ki bi zadostovala, da v miru preživi zadnje ure tega težkega življenja. Za druge, ki še niso izčrpali svojih življenjskih moči v trdem delu in ga še morejo opravljati, pa bi želeli vsaj majhno izboljšanje delovnih pogojev in malo večji košček vsakdanjega, pravično zasluženega kruha.
to še naprej dopuščalo, bosta po zmagi v Španiji nazadnje udarili še neposredno na Francijo. Predsednik Bluin je že hotel odstopiti, a so ga pregovorili. Tudi mnogi drugi iz ostalih strank ljudske fronte namreč se v tej točki strinjajo s komunisti. Menijo le, da orožje španski republiki ne bo pomagalo, marveč bi prišlo do novega evropskega klanja in da še ni prišel trenutek, ko bo morala Francija dejansko in neposredno poseči v spor.
Sv. oče Pij XI. je lažje obolel. Vendar je bolezen težje narave kot se je prvotno domnevalo.
Spremembo vlade brez kraljevega privoljenja so hoteli v Grčiji izvesti z vojaško pomočjo prvaki ljudske stranke. Ta stranka se je svoječasno najbolj prizadevala za izpremembo državne oblike iz republike v monarhijo in je pripravila tudi med ljudstvom potrebno razpoloženje za vrnitev kralja iz tujine.
Italijansko časopisje predlaga,, naj se Zveza narodov razpusti, ker samo ovira »nemoten razvoj evropskih narodov«.
Na nemško sporočilo o prenehanju veljavnosti mirovnih pogodb glede nemških plovnih rek in kanalov, je odgovorila Jugoslavija, da se načelno ne more strinjati z načinom enostranskega odpovedovanja dvostransko obveznih mednarodnih dogovorov.
Kongres ameriških držav se je sestal v Buenos Airesu v Argentini. Zunanji minister Združenih držav je imel lep govor o mednarodni politiki. Dejal je, da vojna ni sredstvo za rešavanje sporov, marveč trezni razgovori in obvezna razsodišča. V sedanjih dneh pa so mednarodni sporazumi izgubili ves svoj ugled in učinkovitost, kar vzbuja v ljudeh propast in strah. Z nogami se tepta mednarodno pravo	Jasne,	pismeno	ugotovljene dolžnosti se ne izvajajo	da	celo
zahteve mednarodne morale so gazijo. Nihče se ne briga za čast posameznih držav Španija), kakor da bi nad mednarodno častjo otvorili konkurz. Skrajni čas je, da se vzpostavi zaupanje v veljavnost mednarodnih obveznosti. Koristi vsega sveta zahtevajo, da se nehajo običaji enostranskega in samovoljnega odpovedovanja mednarodnih pogodb.
Izredni kongres sovjetov v Moskvi je sprejel novo ustavo Rusije. Staljin je v svojem poročilu naglašal, da pomeni nova ustava uveljavljenje demokracije in da bo z njo izvršen v Rusiji ogromen preobrat in napredek. Dan izglasovanja nove ustave bo zanaprej ruski narodni praznik.
Priporoča se domača manufakturna trgovina
JANKO ČESNIK
Ljubljana, Lingarjeva ulica
Za BožK
smo znatno znižali naše cenel
otroške čevlje...............Din	18'—
ženske čevlje................ „	59'—
moške čevlje................. „	69—
ženske snežke................ „	69 —
otroške obleke ....	„	60’—
moške obieke ................... 153'—
smučarske obleke moške	„	144'—
moške suknje zimske	„	178'—
otroške suknje ....	„	78'—
Ant. KRISPER, Ljubljana
Mestni trg 26 — Stritarjeva ulica 13
Urejuje in za uredništvo odgovarja: Peter Lombardo. - Za Jugoslovansko tiskarno: K. Cei. - Izdaja za konzorcij »Delavske Pravicec: 8. Žumer.