MARIBORSKI Gena 1 Dm v v VECERNIK « * V> \ »edmstvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / rsl slon urodauUva SMO. upravo 34SS 1A a * Izhaja razsn nedelj* in praznikov vsak dan ob 14. ari / Velja masažno prejaman v upravi ali po polti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din t Oplaši po nznttrn / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra” v Ljubljeni / PoStnl čekovni račun «. 11.409 99 JUTRA” 3 m Dr. Kurt von Schuschnigg v Pragi PrišeB je, da bi pregovori? Češkoslovaško m malo antanto za obnovitev monarhije v Avstriji - Habsburžana Otona naj bi zaenkrat zastopal regent, kot na Madžarskem PRAGA, 16. januarja. Danes prihaja semkaj avstrijski zvezni kancelar dr. Schuschnigg. O njegovem prihodu v Prago in sestanku s češkoslovaškimi državniki se obširno razpravlja zlasti v tisku srednje Evrope in se napravljajo v tej zvezi najrazličnejše kombinacije. Iz množice vseh teh vesti je skoraj nemogoče izluščiti resnico in bo treba počakali šele na potek rezultatov Schuschniggovega obiska, da bo mogoče ustvariti pravilno sodbo. Še najverjetnejše je mnenje, ki ga objavljajo tudi romunski listi, da prihaja Schuschnigg v Prago zaradi tega, da bi pridobil Češkoslovaško in s tem malo antanto za politiko, ki hi ustrezala inten-cijam sedanje Avstrije. Izgleda, da se Avstrija ne zanese popolnoma na zavezništvo z Italijo in na njeno pomoč, ker ve, da je v sedanjem trenutku zaradi vojne v vzhodni Afriki preveč vezana in zaradi tega v Evropi oslabljena. Dr. Schuschnigg bi sedaj hotel, da hi del garancij, ki jih je doslej nosila sama Italija, prevzela tudi Češkoslovaška, odnosno celotna mala antanta. Predvsem pa se zdi avstrijski vladi najbolj potrebno, da bi se zavarovala pred vsako eventuelnostjo v primeru evropskih zapletljajev, katere hi skušala izkoristiti Nemčija za svoje namene. Zaradi vsega tega se bavi avstrijska vlada znova z mislijo obnovitve monar- uatnen Schuschniggovega namena v Pragi bi zaradi tega bil pridobiti češkoslovaško vlado in malo antanto za to, da opusti svoje nepopustljivo stališče do vrnitve Habsburžanov, odnosno do obnovitve mo narhije v Avstriji. Na Češkoslovaško in na malo antanto se obrača avstrijska vla- Angleški pritisk na Francijo PARIZ, 16. jamarja. Francijo vedno bolj vznemirja akcija, ki jo baje pripravlja Nemčija zaradi francosko-ruske pogodbe za ukinitev demilitarizacije Porenja. Najbolj jo pa vzemirja pri tem zadržanje Anglije. Razni znaki kažejo namreč, da se Anglija ne upira nemškim težnjam in da obstoja med Londonom in Berlinom morda celo zadevno tihi sporazum. Francija čuti zaradi tega potrebo zahtevati razčiščenje te zadeve med Parizom in Londonom. Pariški tisk naglasa ob tej priliki, da je cena za pridobitev podpore Anglije itak že znana. London da zlasti zaradi tega, ker se na Madžar- j hoče postaviti Pariz pred usodno odloči« skem čutijo v zadnjem času vedno bolj uplivi Nemčije in se avstrijskim državnikom kljub ponovnim poizkusom ni posrečilo pridobiti vodilnih madžarskih držav- hije s Habsburžani. Vendar se zaenkrat inikov za skupno akcijo za restavracijo Habsburžani ne bi vrnili na avstrijski j Habsburžanov. Zelo verjetno je, da je ta verzija resnična. toda prav gotovo je tudi, da Schuschnigg s to svojo namero ne bo us- ne prestol, ampak bi se postavil v Avstriji regent, ki bi zastopal Habsburžane do njihove vrnitve tako, kakor jih zastopa regent Horthy na Madžarskem. Izgleda. da bi kancelar dr. Schuschnigg rad sam postal regent, dočim je ua drugi strani znano, tla so v Italiji bolj naklonjeni pod kancelarju knezu Starhembergu. Glavni tev: Z Londonom proti Italiji, ali pa z Rimom proti Angliji. V prvem primeru bo Anglija proti nemški akciji, v drugem jo bo pa podpirala. Kako se bo Francija odločila? Za Rim najbrže ne. USODA LA VALOVE VLADE. PARIZ. 16. januarja. V političnih krogih se z zaskrbljenostjo spremlja priče- pel. Države male antante stojijo slej ko j tek nove ofenzive proti Lavalu. Na dru- prej na odločnem stališču proti vrnitvi Habsburžanov v Avstrijo, pa naj bi se nameravalo to izvršiti takoi, ali le postopoma z uvedbo regentstva. Mairala končno obkoljena Novi abesinski uspehi na severu, na jugu pa neuspeh — Srditi letalski napadi ADIS ABEBA, 16. januarja. Na severnem bojišču se nadaljujejo boji okoli Ma-kale. Najbolj srdita bitka se je bila v Ge-ralti v neposredni bližini Makale. kjer tala na Harar in vse okoliške kraje letake, v katerih pozivajo Italijani prebivalstvo, naj se upre in vda Italiji, ker prinaša svobodo In pravico. Na severu so se je Abesincem posrečilo pregnati Ita- italijanska letala bombardirala kraje ob lijane še z zadnjih obronkov Tembjen skega gorovja. Četam rasa Sejuma se je posrečilo Italijane vreči z njihovih položajev in zapleniti večje število strojnic, pušk in življenjskih potrebščin. Italijani so pustili na bojišču 65 mrtvih in več ranjenih. Na južnem bojišču je pričel ge-neral Graziani na jugozahodu ofenzivo Proti položajem čet rasa Deste. Trenutno se vrše srditi boji, o njih pa še ni podrobnejših poročil. Zelo aktivni so postali zopet italijanski letalski oddelki, ki izkoriščajo trenutno nastalo lepše vreme. Italijanska letala so v Ogadnu bombardirala Anale in metala pri tem tudi plinske bombe. Istočasno so metala italijanska le reki Takazi. Bombardirala so dalje Da bad severno od Gondarja, najhujši napad so pa izvršili Italijani z letali na mesto Sokoto, ki leži 90 kilometrov južno-zahodno od Makale. V Sokoti je bilo pri tem napadu 10 ljudi ubitih, 8 pa hudo ranjenih. Italijani so porušili tudi neko tam kajšnjo cerkev. LONDON, 16. januarja. Po najnovejši vesti iz Abesinije, se je četam generala Grazlanija posrečilo pr!s'!L; Abesinceori Dolu na desnem krilu k umiku. To je po dolgem času zopet prvi italijanski uspeh. Na severnem bojišču se je pa Abesincem končno posrečilo docela obkoliti Makalo, listi, ne more spraviti s sveta dejstva, ki je znano povsod, samo v Italiji ne. Zelo odločno so zagrabili angleški listi zatrjevanje, da Italija ni pripravljena pričeti nikakršnih pogajanj, kj bi pomenila koinprorriisiK) mešetarjenje. Ta izjava se zdi angleškim listom zelo dobrodošla in pravijo, da je to isto, kar hočejo tudi v Angliji, samo rezultat si zamišljajo drugače. Angleško javno mnenje je slej ko prej proti vsakemu popuščanju in ne bo nikoli dovolilo, da bi se napadalec za napad še nagradil. Angleško javno mne- gi strani se pa pojavljajo glasovi, ki iz zunanjepolitičnih vzrokov ne nasprotujejo odstranitvi Lavala, vendar bi se moralo to zgoditi prej, preden odpotuje v Ženevo k zasedanju Društva narodov. Gotovo je, da bi Društvo norodov moralo odgoditi sklepanje o poostritvi sank cij proti Italiji do rešitve krize v Franciji. Ker traja v Franciji vladna kriza mnogokrat dolgo.- bi moralo tudi Društvo narodov za tako dolgo odložiti svoje delo. NEMČIJA IN LOCaRNO. ‘ LONDON. 16. januarja. »Daily Tele-graph« piše, da se mora resr.o pričakovati možnost, da bo Nemčija odpovedala locarnski pakt. Po informacijah istega lista v angleškem zunanjem ministrstvu bi bile posledice takega nemškega kora- „• , . , .. , . . , i ka zelo resne, ker bi odpoved dopuščala uje bo odobrilo le tako likvidacijo, k. bo Nemčiji avtonatično vojaško zasedbo de- dpcela v skladu z duhom pakta Društva narodov. Polemika med R*mom in Londonom Angleški tisk zavrača izvajanja italijanskih listov o po ložaju v Afriki in vprašanjih likvidacije vojne LONDON, 16. januarja. Londonski listi Donatiskujejo v izvlečkih članke italijanskih, v katerih zavračajo vesti svetovnega tiska o položaju Italijanov, v vzhod "i Afriki. Italijanski listi zatrjujejo, da So vse vesti o porazih na severnem in ha južnem bojišču docela izmišljene. Ita-lanske operacije so bile namenoma u-stavljene, da se pripravi temeljito nadalj-"ie prodiranje r.a jug, odnosno z juga na Sever. To je svobodna taktika italijanskega vrhovnega vojaškega vodstva, ki hoče brez prevelikih žrtev doseči svoj hamen. V vojni ne gre za nekaj dni ali ‘ednov, glavno je, da se strateško, pa-jhetno dosežejo zaželjeni rezultati. Te bo 'talija dosegla, ker ne misli na prav nič jjfugega, kakor na nadaljevanje vojne do končne popolne zmage. Dokler podlaga Za uresničenje vseh italijanskih zahtev jh” ho ustvarjena, se Italija ne bo spu-v nobena kompromisna pogajanja, ki naj bi pomenila nekakšno poravnalno postopanje propadlega podjetja. K temu je tudi nobene sankcije nikoli ne bodo prisilile. Italija hoče brezpogojno doseči vse. Angleški listi, ki ponatiskujejo te izjave italijanskih, pravijo, da tiči v tem — naj se obrne kakorkoli — priznanje, da je nastal na bojiščih zastoj. Toda ves svet ve, da ta zastoj ni nobena strateška taktika, ampak posledica čisto preprostega dejstva, da se je italijanska vojaška akcija ponesrečila. Italija je čas, ko bi bila res lahko dosegla napram Abesincem kake uspehe, že zamudila. Sedaj je prisiljena braniti se, namesto napadati in prodirati dalje, To dokazuje najbolj tudi dejstvo, da mora Italija sedaj znova mobilizirati nove letnike rezervistov doma in v kolonijah in odpošiljati vedno r.ove čete iz Italije v vzhodno Afriko. Italijanski tisk, pravijo angleški Posledice poloma pomorske konference LONDON. 16. januarja. Pomorska kon ferenca dokončno propadla, in to po krivdi Japonske, ki ni hotela opustiti svojih zahtev po pomorski pariteti z Veliko Britanijo in Združenimi državami. V vrstah delegacij in angleških politikov se naglaša obžalovanje, da je Japonska napravila sklep, ki pomeni pričetek tekmovanja v pomorskem oboroževanju. Opravičila in prizadevanja Japonske, da bi se krivda za ta polom zvalila na Veliko Britanijo in Združene države, nimajo nobene vrednosti, ker je znano, da Ja ponska ni hotela pristati na prav noben kompromis. V političnih krogih se posebej naglaša, da izziva ta sklep Japonske k tesnemu sodelovanju med Veliko Britanijo in Združenimi državami na Tihem oceanu. Po krivdi in volji Japonske stopa boj za Tihi ocean v odločilni stadij in posledice naj si Japonska pripiše sama. Zatrjuje se tudi, da bo novo nastali položaj vplival na poboljšanje odnosa-jev med Anglijo in Rusijo, proti kateri pripravlja Japonska v prvi vrsti napad. ŠE NI ODLOČITVE. P.ONDON, 16. januarja. Angleška vlada je včeraj razpravljala o poostritvi sankcij, a ni storila dokončnih sklepov, ker je treba prej ugotoviti, kako bi se do poostritve zadržale države dobaviteljice petroleju. militariziranega Porenja. Posledice tega bi bile, da bi se v smislu čl. 16. pakta Drit štva narodov takoj sklical svet Društva narodov na izredno zasedanje, ki naj bi ugotovilo kršitev pogodbe. Med Londonom in Parizom se o tem doslej res še n! razpravljalo, vendar je čisto naravno, da bi sodelovanje Londona in Pariza stopi1"' v tem primeru takoj v akcijo. RAJŠE VOJNO KOT POPUSTITI. ALEKSANDRIJA. 16. januarja. Priprave Angležev v Egiptu postajajo vedno večje. Neprestano prihajajo sem novi transport; angleških vojakov, orožja in mur.icije, kar se zbira večinoma na meji italijanske Libije. To dokazuje, da je Anglija prej pripravljena na vojno, kakor pa na popuščanje' PANARABSKA ZVEZA. LONDON, 16. januarja. Reuterjev urad poroča, da se vrše pogajanja za sklenitev vsearabske zveze. Odposlanci Saudove Arabije so odpotovali v Bagdad. Angleški poslanik v Džigi sodeluje pri teh pogajanjih. Predvideva se, da bo tudi Jemen pristal na to zvezo ArabceV in se bodo ob tej priliki rešili tudi- vsi spori med Jemenom ‘in Hedžasom. ANGLEŠKO POSOJILO FRANCIJI? PARIZ, 16. januarja. Pariška izjava Newyork Heralda objavlja vest o name-1 ravanem' francoskem posojilu v Angliji: List pravi, da gre za kratkoročno posojilo 4 milijard frankov s 3 in pol odstotnimi obrestmi. Dopisnik pravi, da je ponudba za posojilo prišla iz Londona samega in je v zvezi s prizadeyanji Anglije, da bi Francija spremenila svojo zunanjo politiko. / te&mm jum&kdi Maribor v kriminalu V kriminalnem albumu mariborske policije je naloženih nad 20.000 slik najrazličnejših grešnikov in zločincev -Lani je policija aretirala nad 1000 oseb Težji zločini so vedno redkejši, manjši pa se množe na račun današnje krize — Naporno delo policije Blagajn naših denarnih zavodov pa se niso lotili, kar je dokaz, da so bili zločinci manjšega kova. Tudi ni bil Maribor nik- Naš veliki Cankar je nekoč dejal, da male tatove zapirajo, velikim pa prizanašajo. Bolj kot za tisto dobo, so resnične njegove besede za današnje dni. Koliko velikih grehov store ljudje danes, a ostanejo prikriti javnosti in varnostnim oblastem. Koliko smrtnih grehov store nekateri nad masami ljudi ir, njih jok in solze ne ganejo ne grešnika in ne paragrafov, ker si veliki grešniki vedo vselej pomagati. Koliko afer in aferic, ki so imele najhujše posledice, gre v pozabljenje. Dober in hudoben je pač človek po svoji naravi. Med vsemi bilancami, ki jih delamo ob zaključku vsakega leta, je morebiti naj-žalostnejša bilanca mestne policije. Kdo bi mogel popisati vsa zasliševanja samo na kriminalnem oddelku. Koliko hudobe pa tudi koliko gorja je zabeleženega v suhoparnih policijskih zapisnikih. Lani je mariborska policija aretirala 1046 oseb. Med temi aretiranci pa so v pretežni večini sami manjši grešniki. Zločinca težjega kalibra sta bila samo dva. Mimo kriminalnega oddelka je imel precej posla tudi politični oddelek mestne policije, a opraviti je imel samo z eno večjo afero. Značilne za današnjo dobo so številne aretacije, ki se množe z vsakim letom. Težji zloč ni so dandanašnji na področju mariborske policije redki. V največ primerih so prišli ljudje v konflikt s paragrafi zaradi bede. Mnogo je takih, ki se vkljub svojemu najboljšemu in poštenemu hotenju ne morejo preživljati in so ta korekoč prisiljeni seči po tuji lastnini, zato je bilo med aretiranci največ tatov. Pred desetimi, petnajstimi leti je bila kriminalna slika drugačna. Takrat je imela mariborska policija največ posla z nevar nimi tihotapskimi družbami in z dobro organiziranimi političnimi prevratnimi elementi. V primeri z današnjo dobo je bilo takrat več težjih zločinov', ropov in umorov. Nekateri roparski umori še do danes niso pojasnjeni. Tako še danes nikdo r.e ve, kdo je bil morilec neke kmetice, ki so jo našli leta 1920 z razparanim trebuhom pri Treh ribnikih. Tudi se še do danes ni vjel v past morilec nekega moškega, ki so ga našli umorjenega v Scherbaumovem skednju. Veliki vlomi so bili pred leti izvršeni v Žnideričevo trgovino na Glavnem trgu, v Hartingerje-vo trgovino na Aleksandrovi cesti in v Schmidovo skladišče v Gospejni ulici. Zelo v modi so bili pred leti nekaj časa spretni svedrovci, pred katerimi niso bile varne zlasti blagajne državnih uradov. dar zatočišče nevarnih in organiziranih zločinskih tolp. Tihotapstvo cvete sicer še danes, toda današnji tihotapci so bolj skromni. Saharin, cigaretni papir, vžigalniki in kresilni kamenčki so današnje tihotapsko blago. Prva leta po prevratu pa so tihotapili kar na debelo. Iz naše države so spravljali preko meje črede živine, »uvažali« pa so v ogromnih množinah najrazličnejše mo-nopolsko blago. Mariborčanom je še živo v spominu velika tihotapska afera z orožjem in municijo. Neki podjetnik je takrat kupil v Nemčiji na dražbi veliko tovarno za orožje in municijo. Oboje je z Dunaja pošiljal po železnici do Lipnice, od tam pa na kmetskih vozovih »švarc« preko meje v Maribor. Še bolj senzacionalna pa je bila afera z železniškimi vagoni, ki so kakor »kafra« nekaj časa izginjali s proge Maribor - Gradec. Po daljšem prizadevanju se je končno vendarle posrečilo našim in avstrijskim oblastem izlediti krivca v osebi nekega železniškega uradnika na postaji v Gradcu. Tudi so oblasti pri preiskavi ugotovile, da je imel dotični železniški uradnik vse dokumente ponarejene in da je bil poklicni zločinec najtežjega kalibra, čeprav je nad leto dni zadovoljivo opravljal odgovorno službo prometnega uradnika na glavnem kolodvoru v Gradcu. Po vda rili smo že, da se v današnji dobi množe prestopki in manjši zločini. De- lo, ki ga mora opraviti naša mestna policija v enem letu je ogromno. Upoštevati pa moramo pri tem žalostno dejstvo, da nima naša policija nobenih modernih pripomočkov, ki dandanes z velikim pridom služijo vršenju naporne policijske službe. Mimo tega pa je še število varnostnih organov in administrativnega osebja tako skrčeno, da trpi zaradi tega celo služba. Mariborski policijski stražniki so oboroženi s pendreki ip samokresi, ki funkcionirajo le na srečo. Tudi je imela policija policijskega psa, ki pa je lani poginil. Nima pa mariborska policija nobenega motornega prevoznega sredstva, kakor tudi r.e raznih pripomočkov, s katerimi so opremljeni varnostni organi drugih naprednejših mest. In vkljub temu vršijo svojo službo v splošno zadovoljstvo meščanov in v strah zločincem in drugim temnim elementom. Oke&sski tmštemi n--"ir-iTTnhn-| ........... Odtočen „ne“ večine Šentpeterčanov S stvarnimi argumenti podpret in sprejet predlog Šent-peterčanov proti odcepitvi od Košakov in ustanovitvi samostojne šentpeterske občine Poročali smo že kratko o poteku plenarne seje košaškega občinskega odbora, na kateri je bil z veliko večino sprejet predlog Šentpeterčamov proti razdružitvi Stvarni predlog pa je obenem tudi najboljši odgovor na vsa zavijanja ljubljanskega radikalnega glasila »Slovenec«, ne občine pri Sv. Petru. Pri tem so upoštevana naslednja dejstva in razlogi: Po §§ 2. in 3. zakona o občinah so občine prirodne ekonomske samoupravne edinice, ki morajo imeti najmanj 3000 prebivalcev. Terenskih prilik, ki bi za naštete kraje zahtevale izjemo ni, ker je ki je skušal v eni zadnjih številk zadevo sedež naše občine v predmestju Mari-odcepitve St. Petra od Košakov prikazati v svoji politični barvi neoziraje se na veliko gospodarsko škodo, ki bo jo utrpel Št. Peter po razdružitvi. Vsebina predloga je naslednja. »NE PRISTANEMO!« Občinski odbor občine Košaki ugotavlja, da nadzorna oblast ni upoštevala sejnega sklepa z dr.e 15. dec. 1935 in sklene v zvezi s takratnim predlogom sledeče: Ne pristanemo na izločitev krajev Malečnik, Celestrina, Vodole, Hrenca, Tr-čova, Nebova in Metava, spadajočih se^ bora, kamor po svoji naravni legi gravitirajo vsi kraji naše občine. To je neizpodbitno dejstvo! Najnovejša zakonodaja nalaga občinam vse težavne posle, ki tangirajo interese občinsko skupnosti, in se nanašajo na gospodarski, kulturni in socialni napredek občanov, zlasti pa upravljanje občinske imovine, skrb za občinske prometne naprave, gradnjo in vzdrževanje cest in mostov, oskrbovanje ubožcev, zdravstveno In mladinsko skrbstvo, skrb za higijeno in telesno vzgojo, požarno varnost, nadzorstvo nad življenjskimi narodne prosvete, kmetijstva in živinoreje. Nadalje spadajo v to področje vsi posli krajevne policije, skrb za javno hnovinsko in osebno varnost, moralo, red in mir, nadzorstvo nad tujci, sumljivimi osebami in postopači, nad prenočišči, gostilniškimi obrati, vinotoči, skrb za odvračanje nalezljivih bolezni, nadzorstvo nad prodajo ljudske iij živalske hrane, skrb za varnost javnega' ta, gradbeno policijo, idt. itd. Mimo t^ga vrši občina nešteto poslov, ki ji jih nalagajo zakoni in odredbe upravnih, vojaških, sodnih, finančnih in drugih obla-stev. Da žamore občina te posle in zakonite dolžnosti pravilno in v redu opravljati, mora biti predvsem gospodarsko močna. Sedanja košaška občina je bila komasirana po vsestranskem prevdarku ir. z najboljšo voljo merodajnih oblastev, da se ustanovi gospodarsko močna, dela zmožna in teritorialno smiselno zaokro-ežna upravna edinica. To se je docela posrečilo zlasti še, če se upošteva načelo izravnavanja gospodarske moči v neposredni mariborski okolici. V ilustracijo dejanskih prilik naj navedemo nekoliko številčnih podatkov: PRORAČUNI BIVŠIH OBČIN pred komasacijo izkazujejo leta 1933 naslednje občinske doklade na neposredne davke: Košaki 56%, Krčevina 50%, Sv. Peter pa 127%. Po komasaciji so dosegle občinske doklade lansko proračunsko leto 55%, v letošnjem proračunu pa 60%. Za Košake in Krčevino ni po združitvi nastala bistvena škoda zaradi nekoliko višje davčne obremenitve, dočim je bil Sv. Peter razbremenjen za celih 70%. Če bi se ustanovila samostojna občina pri Sv. Petru, bi se proračun košaške občine skrči! na izdatkih za okroglo 100.000, na dohodkih pa za okroglo 60.000. Iz tega je jasno razvidno, da bi Košaki in Krčevina po odcepitvi Sv. Petra ne imeli gospodarsko pomembnih koristi. Povsem drugo bi bilo stanje v novi samostojni šentpeterski občini, katere izdatki bi znašali okroglo 121.000. Če odbijemo od tega zneska že omenjene redne dohodke v znesku 26.400, se pokaže, da bi morala nova občina kriti primanjkljaj v znesku 95.000 z občinsko doklado, ki bi ob povprečni davčni moči 56.000 Din morala narasti najmanje na 170%. Ta odstotek pa bi zaradi naraščajočih poslov, ki jih nalaga občinam nova zakonodaja, narasel prej ko slej na 200%. Taka bremena bi bila v današnjih prilikah pač nezmogljiva. NEKDANJA OBČINA SV. PETER je štela ob komasaciji 1600 prebivalcev, vendar ne davkoplačevalcev, ker je med njimi tretjina viničarjev, ki ne plačujejo nobenih davkov. Da taka občina ni zmožna samostojno poslovati in izpolnjevati sv„ojih obveznosti je povsem jasno! Prav Jafo ne£snavana je tudi navedba inicia-^or*ev akcije ža" odgepitev in zk ustanovitev nove'.občine ,y okviru-šentpeterske župnije. Meje košdške občine niso identične z mejami župnij. Košaška občina je razdeljena na troje župnij. Šentpeterska župnija je bila ustanovljena pred 300 leti; zaradi tega po svojem teritorialnem obsegu ne more ustrezati več današnjim razmeram in sodobnim potrebam ljudstva. Da bi se pa potrebe neke občine morale podrediti interesom župnije, nikakor ni primerno. Center župnije Sv. Peter, ki bi naj bil obenem center nove občine, je oddaljen od sedanjega sedeža košaške občine 4 km, to je pičlo uro hoda. Najmanj polovica šentpeterske župnije ima danes bližje v košaški občinski urad, kakor bi imela k Sv. Petru. Vprašanje morebitne ustanovitve nove občine pri Sv. Petru z navedenimi kraji pa ne more biti aktualno vse dotlei, dokler predhodno ne bo rešeno vprašanje, če in kateri deli občine Košaki bi se v smislu §§ 6. in 144. zakona o mestnih občinah priključili Mariboru. Obstoj in ustanavljanje upravnih občin, odnosno odcepitev in pregrupacija nekaterih delov že obstoječih občin, se mora presojati in obravnavati le z vidikov gospodarskih potreb občanov, nikakor pa ne iz strankarsko-političnih razlogov. Dosledno temu načelu se je tudi košaški odbor v vsej svoji funkcijski dobi skrbno ogibal političnemu udejstvovanju, upoštevajoč le gospodarski, kulturni in socialni napredek svojih občanov. Koliko je v tem pogledu stori! prav za zanemarjene kraje, ki so prej spadali pod Sv. Peter, bi moralo biti znano vsem onim, ki sedaj delujejo temu principu protivno in ki so zavajali občane Šentpeterčar.e v zmotno mnenje ter pod docela napačnimi premisami izvabljali od njih podpise za akcijo, o katere bistvu in dalekosežnosti niso imeli niti pravih pojmov. Tako demagoško početje je vsega obsojanja vredno in mu ne sme nasedati niti občinski odbor, ki se mora zavedati vseh težkih posledic in odgovornosti napram svojim soobčanom-da'-koplačevalcem, niti upravna oblast. daj v sestav upravne občine Košaki, za- potrebščinami, skrb za vsestranski na-iadi nameravane ustanovitve nove uprav- predek občanov, širjenje in pospeševanje Minske .trnke Poslovanje javne bolnišnice v Ptuju v letu 1935. V preteklem letu je bilo sprejeto v bolnišnico 1842 bolnikov. Od teh 939 moških in 903 ženskih oskrbovancev. Kako upravičen je klic po razširitvi bolnišnice je razvidno jz porastka bolnikov v zadnjih letih. Tako je bilo v letu 1925 sprejetih 1011, v letu 1924 pa celo samo 791 bolnikov. Dasi se zavod od tega časa ni prav nič razširil, izvršile so se le notranje preureditve, kakor centralna kurjava vodovod itd. Na kirurgičnem oddelku se je zdravilo 1065 bolnikov ter je bilo izvršenih nad 1000 operacij. Na interni oddelek pa je bilo sprejetih 713 bolnikov, kjer je prevladovala tuberkuloza, ki je v tukajšnjih krajih precej pogosta, in se je že opetovano povdarjalo o važnosti zgraditve posebnega oddelka za tuberkulozne, ki so doslej pomešani z ostalimi bolniki internega oddelka. V izolirnici se je oskrbovalo 71 bolnikov. Porodov je bilo 72 in je opažati velik porast tudi pri porodnicah. . Uspeh zdravljenja pa je bil naslednji :zdravja je r.ašlo 1284, izboljšanih pa je odšlo 481 bolnikov. U-mrlo jih je le 62 in znaša umrljivost le nekaj nad 3%. Skupno število oskrbnih dni znaša 29.900 in pride povprečno na bolnika komaj 16.23% oskrbnih dni. Am-bulatorično je bilo pregledanih okrog 700 bolnikov. Določitev odkupnine za kuluk. Banska uprava v Ljubljani je odredila na osnovi zakona o samoupravnih cestah za proračunsko leto 1936-37 ljudsko delo in odkupnino v dveh enotah in povprečno dnino na Din 10. Radi sestave tozadevnega seznama poziva mestno poglavarstvo v Ptuju vse prizadete, da v mestni upravi pregledajo seznam obveznikov ljudskega dela za leto 1935 in podajo morebitne pripombe, v kolikor je obstoječi seznam nepravilen.-— Enako se ima podati tudi izjava do najkasneje 31. t. m., ali se bo obveznost z delom odslužila, ker se bo sicer plačilo predpisalo v denarju. Na morebitne jzpremembe v tem oziru se pozneje ne bo oziralo. Izsleden tat. Dne 19. 9. 1935 je bila u-kradena v gostilni »Beli križ v Ptuju l zlata in 1 srebrna ura, last sobarice Pov-šetove, v skupni vrednosti 1600 Din. Ker tatu takrat r.iso mogli izslediti, je ptujska policija razposlala tozadevno tiralico. — Sedaj pa je policija v Varaždinu izsledila navedene ukradene predmete in tudi tatu, ki je bil »s večkrat kaznovan radi enakih deliktov. Je to 35 letni trgovski potnik iz Muretincev pri Ptuju. Epilog se bo odigral pred sodiščem. 3 A. Rečnik iz Maribora Din 250. Posnemajte to lepo človekoljubnost! Popisovanje leta 1918 rojenih vojaških obveznikov. Vsi v Mariboru stanujoči mladeniči roj. letnika 1918 brez ozira na kraj njihovega domovinstva (pristojnosti) se morajo tekom tega meseca zaradi vpi sa v seznam vojaških obvezancev zglasiti v uradnem času v mestnem vojaškem uradu na Slomškovem trgu 11 in prinesti s seboj krstni in domovinski list. One leta 1918 rojene in v Maribor pristojne mladeniče, ki žive izven Maribora, so dolžni prijaviti za vpis v vojaško evidenco njihovi v Mariboru stanujoči stariši ali sorodniki. Za neprijavljenje so odgovorni njihovi stariši po odredbah vojaškega kazenskega zakonika. V nasprotju z zlonamernimi vestmi ugotavljamo, da ljudje, ki so na nedostojen način motili predavanje g. dra. Frangeša v Ljudski univerzi dne 10. t. m., nimajo nikakršne vezi z Zvezo mladih intelektualcev. ZMI v smislu svojih pravil lahko zastopa le svobodo govora in mišljenja in torej nikakor ne more dati pobude za kršenje take svobode. V kolikor se člani ZMI strinjajo ali ne strinjajo s kakim svetovnim nazorom, to organizacije prav nič ne zadeva, če bi pa član ZMI svoje mišljenje izražal na kom-promitirajoč način, bi ga organizacija v disciplinskem nostopku pozvala na odgovornost. Zato najodločneje odklanja vsako sumnjo. da je organizacija v katerikoli zvezi z omenjenimi dogodki v Ljudski univerzi. Lovska sreča. Prejeli smo: Gospod urednik! Sklicujoč se na tiskovni zakon prosim, da prinesete v sledeči Vaši številki popravek članka z dne 10. januarja 1936, ki ste ga prinesli pod nadpisom »Lovska sreča«. Nj res, da bi bil odvetnik dr. G. ustrelil fazana, križanega z neko drugo ptico, res pa je, da je ustrelil čistokrvnega fazana, ki pa je zanimiv. Ta popravek Vam pošiljam zaradi tega. ker je Vaš članek neverjetno razburil ves naš fazar.ski rod, in to kakor moški tako tudi ženski spol. Prvi so namreč prepričani, da se ne samo zavedajo vseh svojih obvez napram ženskemu spolu, marveč da jih tudi vestno izpolnjujejo, drugim pa je kratila Vaša vest naravnost čast in poštenje. Res je namreč, da se je izlegel med nami fazan, ki ni bil ne petelin in ne kura. Čop na glavi je bil kakor pri kuri, ves ostali del, kakor vrat in večji del hrbta petelinji, krili, rep in noge pa zopet kurje. Je tedaj popolnoma isto, kar se je pokazalo pri neki rekorderki tam r.ekje na severu, samo s to razliko, da našega ubogega tiča niso operirali. Naša vest kakor čast pa je čista. Fazan starina. Ne mara »ženina«. Včeraj smo pisali o Košanjčevi prošnji, da bi mu dovolili, da bi se v jetnišnici poročil z neko mladenko. Prizadeta mladenka nam pa javlja, da odklanja Košanjčevo pozornost glede njene osebe in da o kaki njeni poroki s Košajncem ne more biti nikakšne-ga govora. Železničar, ki je bil dne 24. decembra 1935 napaden na banovinski cesti pri Osluševcih po nepoznanem moškem, naj se v njegovem interesu takoj zglasi na obmejnem pol. komisarijatu v Mariboru. Putnik nas pelje na zimsko olimpiado v Garmisch-Partenkirchen. V času od 5. do 17. februarja priredi »Putnik« družabno potovanje k IV. zimski olimpiadi v Garmisch-Partenkirchen. Interesenti bodo lahko prisostvovali vsem prireditvam, predviden; pa so poleg tega še izleti v Miinchen in na Zugspitze. Vožnja III. r. 860 Din, II. 1290 Din. Interesente opozarjamo, da dobe v Garmisch - Parten-kirchenu samo še sobo z dvema posteljama. Za interesente, ki bodo stanovali v okoliških krajih, je uprava nemških državnih železnic predvidela takozvane znižane »Wohnkarte«. Z naslednjimi bo omogočena cenena vožnja v in iz Parten-kirchna za trajanje olimpiade. Generalne in trajne vstopnice so razprodane, zato je izdal prireditveni komite posebne »Olympiahefte« za ceno RM 46. S temi je omogočen vstop 6. II. k otvoritveni svečanosti, 12. II. tek 18 km, 13. II. kombinirani tek, 16. II. skoki, 7. II. spust, S. II. slalom za dame, 9. II. slalom za gospode, 6., 7., 8., 11. in 13. II. hokey na ledu, 14.' II. umetno drsanje gospodov, 9. II. bob-četverec, 12. II. bob-dvojec, 16. II. zaključne svečanosti. Prijave do 20. januarja. Rezervacija vstopnic, voznih kart, nabava registrskih mark pri »Pučniku« v Mariboru in Celju. Novice iz Ljudske univerze. V ponedeljek, dne 20. januarja bo predaval o potovanjih in raziskovanjih Frobenius-a po Afriki njegov spremljevalec in docent Dr. Rhotert iz Frankfurta. Frobenius je prepotoval črrij kontinent v vseh smereh; svoja odkritja in opažanja je podal javnosti v številnih poročilih in knjigah n. pr. »Umirajoča Afrika«, »Neznana Afrika«, »Doživeti kontinenti«, »O kulturnem carstvu«, »Eritrea«, »Potovanje po Ir.di-ii«, a svoje zaključke v »Kulturni zgodovini Afrike«. Po črnem kontinentu Fro-beniusa ni vodila samo želja pojasniti in spopolniti geomorfološko in topografsko znanje o Afriki — to so večinoma opravili že prej drugi raziskovalci — marveč želja za globljim vpogledom v kulturo afriških narodov, nje postanek in medsebojno vplivanje. Iz teh opažanj je razvil nauk o kulturnih območjih, ki ga Frobenius in njegovi učenci skušajo u-veljaviti tudi pri drugih narodih. Cercle framjais. Gospa Th. Anthoine. ki je že večkrat z lepim uspehom predavala v Mariboru, bo govorila v soboto, dne 18. t. m. v Vesni, o življenju in delih gospe de Noailles. Vsi, člani društva in prijatelji francoskega jezika ir. slovstva, se prijazno vabijo. Začetek ob 20. uri. Vstopnine ni. »Staribor«. Opozarjamo na današnji sestanek v restavraciji Narodnega doma ob 8. zvečer. Prosimo zanesljive udeležbe v smislu našega vabila v »Večerniku« z dne 9. t. m. Opozarjamo na nocojšnji koncert našega rojaka pianista Dr. Romana Klasinca v dvorar.i Grajskega kina. Pričetek točno ob poldevetih. Družabni večer prijateljev bolgarskega naroda bo danes 16. t. m. ob 20. uri v hotelu Orel. Na sporedu je tudi zelo zanimivo predavanje gdč. M. Rozmanove o bolgarskem šolstvu. Člani bolgarske lige in prijatelji bolgarskega naroda iskre no vabljeni. Vstopnine ni. Od danes dalje spored presenečenj v Veliki kavarni. Na spečega so navadi še neizsledeni storilci v Zgornjih Verjanah v Slovenskih goricah. Žrtev napada je postal po- GRAJSKI KINO Telefon 22- Danes ob 16. in pol 19. uri zadnjič »Sc-quoia«. Predstava ob pol 21. uri radi koncerta odpade. Jutri premiera sijajne veseloigre „K A T J f*“ godbeno vodstvo Paula Abrahama. V glavni vlogi Szoke Szakali, Otto Walburg. — Pripravlja se veliki sovjetski film »Žena za ldftfc rubljev«. Kino Union. Do vključno četrtka »•Pii belem konjičku«. Sledi prekrasni rthr »Viktorija«. REPERTOAR. Četrtek, 16. januarja: Zaprto. Petek, 17. januarja: Zaprto. Sobota, 18. januarja ob 20. uri: »MčsSome-ščani«. Globoko znižane cene. Zadnjič* Nedelja, 19. januarja ob 15. uri: »Poljska kri«. Globoko znižane cene. Zadnja popoldanska predstava. — Ob 20. uri" »Veseli kmetič«. Znižane cene. Za zaključek Bolgarskega tedna h« premiera »Zlatega rudnika«. To duhovit« in učinkovito bolgarsko komedijo — prvo bolgarsko delo na mariborskem odru — nprizore v torek, 21. t. m. za red B. Avtor je tudi izven domovine znani in priznani dramatik Št. K os to v. V Kovičevi režiji nastopijo v glavnih ulo-gah Zakrajškova, Savinova, Kraljeva, Starčeva, P. Kovič, Nakrst in Furijan. Kdor si še ni ogledal Kreftovih »Ma’o-ineščanov«, naj ne zamudi definitivno zadnje priložnosti, ki bo v soboto, 18. tm. Ponove jih ob globoko znižanih cenah še enkrat zaradi izredno dobrega obiska pri zadnji predstavi in splošnega povpraševanja po njih. Nedelja v gledališču. Ob 15. uri bo poslednja popoldanska uprizoritev Nedba-love priljubljene operete »Poljska kri« po globoko znižanih cenah. — Zvečer po-nove izredno privlačno Fallovo opereto »Veseli kmetič« po znižanih cenah. sestniški sin Janez Zelenik, ko je mirno spal v hlevu. S koli so ga tako pretolkli in prebili, da so ga nezavestnega našli \ hlevu. Orožniki vršijo marljive poizvedbe. Štorklja na cesti. Davi ob dveh je šla 33 letna delavka Marija Neratova, stanujoča v Št. Petru št. 12, v porodnišnico. Pred Ježekovo tvornico pa so jo nenadoma popadli porodni krči in je kar na cesti povila krepko, zdravo dete. Nadaljevala je nato pot proti mestu, toda kmalu so ji prišli nasproti obveščeni reševalci, ki so jo prepeljali z otrokom vred v tukajšnjo porodnišnico. Drobna policijska kronika. Zaradi prepovedanega krošnjarenja je policija aretirala nekega Valterja Silbersteina. Ob aretaciji mu je stražnik zaplenil vse blago. V policijske zapore sta romala tudi •berač Dominik Nidrist in r.eka Tončka K., ki je osumljena, da je ukradla svoji znanki zimski plašč. Prijavljeni pa so bil: policiji neki Jože Š. zaradi prevare, Anica K. zaradi utaje manjšega zneska denarja, Ema G., Ivan T., Ludvik V.. Franc P. in Jakob Z. pa zaradi kršitve cestno policijskega reda. Nočno lekarniško službo imata danes v četrtek Vidmarjeva in Savostova, jutri v petek pa Konigova in Minarikova le-karna. Vremenske zadeve. Večinoma jasno, nobene bistvene spremembe temperature, na zapadu najbrže zopet južno vreme. Tako se glasi današnja dunajsk ' viemenska napoved. PLANINCI - SKAVTI - GOZDOVNIKI! V sredo, dne 22. t. m. se vrši v dvorani Ljudske univerze nad vse zanimivo predavanje. Predaval bo dr. Brecelj Bogdan: Prva pomoč pri gorskih nesrečah, katere najpogostejše srečujemo v naših planinah, pravilno ravnanje s po* nesrečencem ter vešča oskrba s primitivnimi sredstvi, ki so nam na razpolago, reševanje v gorah, prenos ponesrečencev, reševanje v stenah, reševanje v zimi izpod plazov, organizacija naše reševalne službe pri SPD itd. Da bo omogočen obisk vsem brez izjem, je vstopnina skrajno nizka. Stran 4. ■ESE&uSBSBi EVGENU SABA NOV: l/kfksjteufkuio MtAtpiUuiA foŠMA ROMAN Izredno žarko in toplo popoldansko solnoe je izvabilo Apolonijo v park bolj zgodaj kakor navadno. Inž. Atanazij Gal jo je opazil iz svojega skrivališča, kako je lahkih korakov pribrzela iz gradu na stopnice, vodeče v vrt, in po njih na z belim peskom posute stezice. In — bila je sama. Mimogrede je utrgala krvavordečo zapoznelo vrtnico ter si jo zataknila v lase. Potem je odšla dalje po vrtu v park, od koder je krenila v gozd. Inž. Gal se je previdno ozrl naokoli, da bi se prepričal, ako ji kdo ne sledi, zlezel iz svojega skrivališča in se oprezno, hodeč skoraj po prstih, napotil za njo. Hodil je tako, da je dekle lahko ves čas opa zoval, dočim ona njega ne bi mogla opazi ti, pa če bi se tudi ozrla nazaj. Ko se je pa do dobrega prepričal, da je zamišljena in se za svojo okolico sploh ne zmeni, je opustil prvotno opreznost in odhitel za njo kar naravnost po stezi. Dekle je šla vedno hitreje, kakor da se ji nekam mudi, in inženjerju je nenadoma šinila v glavo nova moreča misel: »Morda hiti na sestanek ž njim?« Podžgan po tej jedki misli je še sam pospešil korake, da je hodil naposled skoraj že tik za njo. Dvakrat ali trikrat je v svoji preveliki zamišljenosti in vnemi stopil celo na suho dračje, ki se je pod njim zdrobilo, Ako dekle ne bi bila tako zatopljana v svoje misli, bi morala slišati pokanje vejic in bi se bila gotovo ozrla. Tako ni slišala ničesar, vsaj inže-njerjiu se je tako zdelo. Šla je vedno dalje in dalje v gozd, tako daleč, kakor ni bila še nikoli, in Gal je doumel, da hiti zavestno in preračunano k nekemu cilju. Naposled je dospela do skupine mlajšega drevja, katerega veje so se tesno prepletale in jo Skrivale zasledovalčevim očem. V strahu, da je ne bi izgubil izpred oči, je Gal še bolj pospešil korake in ji sledil skoraj tik za petami. Tako sta prispela do malega potočka, ki se je vil med mahovjem pod senco vej drevja in grmovja. Inženjer je bil pre pričan, da bo šla Apolonija še dalje, toda namesto tega je naenkrat naglo obstala in se obrnila tako urno, da se ji ni več u-tegnil skriti. Tako sta si stala naenkrat nasproti. Galu je postalo neskončno nerodno in prvi trenotek niti ni vedel, kaj naj stori. Pozabil je celo pozdraviti. Namesto on njo, je zato pozdravila ona njega: »Klanjam se, gospod inženjer!« je dejala s hudomušnim nasmeškom. »Precej ste upehani. Sem preveč hitela? Me niste mogli dohajati?« »Vi ste vedeli...« je zajecljal. »Da greste za menoj? Seveda sem vedela.« »Saj se vendar ves čas niste ozrli.« »Zato sem pa dobro slišala, kako ste v svoji neprevidnosti stopali na suhe veje in jih drobili. Mimo tega so tla že pokrita z odpadlim listjem, ki šušti pod nogami. »Kako ste vedeli, da sem jaz in ne kdo drugi?« »Kdo dragi naj bi hitel za menoj ob tem času?« »Morda Damaz ...« »Ta je ozdravljen; vsaj še za nekaj časa.« »■Potem vaš — ženir..« »Moj — ženin?« Apolonija se je zasmejala tako zvonko, da je odmevalo po gozdu in je inženjerju skoraj sapa pošla od osuplosti. »Vaš ženin — Ecehijel Kalist...« je dejal z muko in bolečino obenem. Saj res,« je vzkliknila Apolonija, »hvf la vam, da ste me spomnili. Kmalu bi bito pozabila.« »Da imate ženina?« »Da.« »Kako more človek to pozabiti?« »Nič ni tako nemogoče. Veste, če ima človek takega ženina, na to kaj lahk^ pozabi.« »Ga torej ne ljubite. O, saj sem vedel da to r.e bi bilo mogoče...« »Nasprotno, zelo ga ljubim. Le on za nič ne ve.« »Vi ljubite njega in on vas ne?« Inženjer bi se bil od začudenja in bolečine kmalu spremenil v kamen, kakor pravljična Lotova žena. »Narobe. Prav za prav tudi norobe ne Ne vem, kako bi vam povedala. Čisto zmedli ste me s svojimi tako nepričakovanimi besedami.« »Sedaj ne razmem ničesar več,« je zajecljal inženjer. »Jaz pa vse.« »Vi razumete?« h šiivtfatfa m sveto Zdenka poide k vojakom ... Odmev! k nadaljnt usodi Zdenke Koubkove, ki bo po svoji spolni metamorfozi morala k vojakom — Zdenek Koubek goji nogomet in sprejema celo vrsto ženitnih ponudb O usodi znane češke in praške športnice Zdenke Koubkove smo že pisali. Tudi smo poročali, da je dne 27. decembra 1935 mesto Zdenke Koubkove stopil v sportno-tekmovalni urad, kjer je bila Zdenka nameščena, elegantno oblečen mladenič, ki se odslej imenuje Zdenek Koubek. Toda v zvezi s tem so nastale gotove obveznosti, ki so nujna posledica spolne menjave. Vendar te obveznosti niso bile za Koubkovo nepredvidene in nepričakovane, ampak je z vsem tem že naprej računala. Najbolj posveča gospod Zdenek Koubek važnost izjavi zdravnikov, da ne bo imela operacija nikakšnih zdravstvenih posledic. Glede nekaterih novih življenjskih vprašanj, ki so stopila pred Zdenka Koub-ka, je gospod Zdenek Koubek podal nekemu praškemu novinarju naslednjo po-jasnilno izjavo: »Kako je z britjem vprašujete? Nič posebnega. To mi pač ne dela nikakšnih sitnosti. Sedaj vam lahko Izdam skrivnost, da sem se moral že pred štirimi lei vsak drugi ali tretji dan popolnoma na skrivnem briti. To britje je bik) nekoliko težje kakor je sedaj. Predvsem je bilo važno, da ni bilo na obrazu niti najmanjšega sledu o kakšnem britju. In razen tega sem moral to delati skrivaj, da bi nikdo ne videl, ker bi bil izpostavljen smehu. Sedaj lahko vršim ta posel, v katerem sem se izvežbal do pra- ve rutiniranosti, popolnoma neženirano. Vidite, ni torej nikakšnih sitnosti ali težav.« »In o vojaški službi govorite? Pojdem pač k vojakom. Ni nikakšnega vzroka, da bi kdorkoli mogel ali hotel dvomiti v to, da sem za opravljanje vojaških dolžnosti sposoben. Pač pa vam moram razodeti nekaj, kar vas bo gotovo zanimalo. V zadnjih tednih sem prejel cel kup ženit-benih ponudb iz najrazličnejših strani. Mladenke, ki so se ponudile, pripadajo rajrazličneišim stanovom in poklicem. Toda to je problem, ki za mene še ni pereč. Ženske dobro poznam in to me spodbuja v čakanju. Moja mlada leta mi nudijo priliko, da lahko še počakam.« Kakor znano je bila Zdenka Koubkova odlična športna rekorderka. Vsi ti rekordi so danes brisani. Na športno torišče pa stopa mesto nje Zdenek Koubek, ki noče postati športu nezvest. Zaenkrat se posveča nogometnemu športu, do katerega je čutil posebno nagnjenje že takrat, ko je bil še ženskega spola. Športni strokovnjaki sicer zatrjujejo, da nima pričakovati gospod Zdenek Koubek tako slavne športne bodočnosti, kakor je preteklost gospodične Zdenke Koubkove. Toda Zdenek Koubek je še mlad in je mogoče, da so se ti športni strokovnjaki tudi ura-čunali. Nekateri strokovnjaki se pač nemalokrat u računajo. Čudo tehnike v letu 1936 Ogromni kanali in tuneli — Solnčni stroji, ki naj proiz* vajajo elekriko — Milijoni konjskih sil iz plime in oseke To, kar se napoveduje v tehniki za !eto 1936, zveni kakor pravljica. Ce se izvedejo nekateri od teh načrtov, tedaj bo marsikaj v- našem življenju postavljeno na povsem nove osnove in temelje. Niso to fantazije, marveč konkretni načrti, katerih izvršitev se odlaša še samo radi njih podrobnejše proučitve. Naj omenimo najpreje načrt velikega kanala, ki naj bi šel skozi Florido pričenši pri Jackonvillu. Omenjeni kanal bi se zaključil pri Port Inglisu. S tem kanalom bi ogromno pridobil oni promet, ki gre skozi mehiški preliv in ob Floridski cesti proti New Yorku ter v obratno smer. Saj je znano, da je omenjeni preliv prav viharen in da vožnja tukaj ni nič prijetna. Z novim kanalom bo pač mnogo prihranjenega tako v pogledu voznega časa kakor tudi vodnih neprijetnosti. Je pa še tudi kanal, ki se nahaja v tehnič- nem programu leta 1936., to je izgraditev zveznega kanala, ki naj bi spajal Volgo.z Moskvo. Poleg teh ogromnih kanalskih načrtov pa so v ospredju tudi gradnje velikan skih predorov in tunelov ter podzemelj' skih prometnih žil, ki naj dajo dosedanjemu prometnemu sistemu povsem nove smeri. Tako se zatrjuje, da je že fi nančno zasigurana izvedba predora And med južno ameriškima državama Argen-tinijo in Čilejem. Ta predor bi bil dolg 35 km in bi daleko prekašal vsa slična čuda sodobne tehnike. In celo načrt predoru Montblanca, ki naj bi spajal Francijo in Italijo in ki se nahaja že ne kaj mesecev sem v središču tehničnih obravnavanj, bi moral svoj rekord izročiti v prilog velikanskemu andenskemu načrtu. V programu 1936 pa je tudi za deva takozvanega gibraltarskega tune la, ki naj bi združeval Evropo s Severno Afriko in za katerega so se že izkopali prvi sledovi na dnu morja. Vsekakor pa je načrt takozvanega gibraltarskega tunela aktualen in je vprašanje njega uresničenja stalno na tapetu. Toda tudi Japonci nočejo zaostajati pri posnemanju v gradnji velikanskih tehničnih del po vzorcu že navedenih načrtov. Obravnava se vprašanje takozvanega korejskega predora. Da bi pa pridobili izkušnje v takšnih veličastnih in nevarnih delih, gradijo sedaj Japonci podzemno zvezo med dvema najvažnejšima otokoma, ki naj jima prinese potrebne izkušnje. človeški duh pa gre še dalje. Pri ameriškem zalivu Pasamaquoddy se bo gradila velikanska stavba, ki bo središče izkoriščanja energije, ki jo proizvajata plima in oseka. Računajo, da bo mogoče izkoristiti na milijone konjskih sil, ki bodo prišli v prid človeštvu. Istočasno pa se gradijo ob obalah Južne Amerike, Afrike in Azije s pomočjo kapitala iz Amerike, novi takozvani solnčni stroji, ki so sestavljeni tako. da bo mogoče pridobivati iz energije svetlobnih in solnčnih žarkov električni tok. Bo to ogromna pridobitev za človeštvo, če se bodo ti stroji obnesli. Računati je, da bo marsikateri pogonski sili ir. marsikateremu pogonskemu, kurivnemu in razsvetljevalnemu sredstvu padla po-trošna cena. temveč sunkoma. Vsakih 8 sekund se ustavi za 30 sekund. V teh 30 sekundah pa zgrabijo kovinske roke po posameznih delih ter jih sestavljajo. Te roke delajo z matematično natančnostjo. Zlasti ostrmi človek nad posebnim stiskalnim kladivom, ki hipoma zabije 100 žebljev in zatikov. Ameriški gospodarstveniki in tehniki so izračunali, da bi bili na vsem svetu za vse desetine milijonov na leto narejenih avtomobilov 1000 delavcev dovolj, če bi bile vse avtomobilske tvor-nice tako urejene kakor tvornica bratov Smith v Mihvaukeeju. In v resnici: v tej tvornici nastavljeni nameščenci nimajo drugega posla kakor, da nadzirajo stroje. TVORNICA — BREZ DELAVCEV. Ameriški dopisnik »Petit Parisiena« je obiskal tvornico avtomobilov Smith & Co. v Milwaukee v USA. Že tretja generacija Smithov izdeluje avtomobile. Sedanji lastnik pa je sklenil, da uresniči sanje Wellsa in ustanovi tvornico brez delavcev. To zasnovo je Smith tudi v tvornici v Mihvaukeeju izvedel. Pogled na tvornico, pravi ameriški dopisnik, vzame človeku sapo. Okoli vse ogromne dvorane se premika tekoči pas, kakor pri Fordu. Ne premika pa se enakomerno, V KATERIH LETIH STOPA MLADINA V ZAKON. Poučne so številke iz leta 1933, ki se nanašajo na razmere v Nemčiji. Tako se je v tem letu poročila ena sama deklica, ki še ni imela 15 let. V starosti 15 do 16 let se je poročilo 36 deklet, med 16. in 17. letom 987. Od moških pod 18. letom se je poročil samo eden, kar 316 pa jih je bilo od 18. do 19. leta. Od 19. do 20. leta se je poročilo 27.000 deklet, med 23. in 24. letom pa 63.265. Največ moških seje noročilo med 26. in 27. letom, in sicer 60.530. Med letom 30 do 35 je bilo število poročenih moških dvakrat večje od ženskih ter se potem število vedno bolj znižuje. Največja razlika pa je v letih od 40. do 60., ko se je poročilo 6.091 moških in komaj 830 ženskih. Pri zdravniku. Zdravnik bolniku: Ali bi mogli plačati, če bi spoznali, da je operacija nujno potrebna? Bolnik zdravniku: Ali bi pa vi smatrali operacijo za nujno potrebno, če bi se prepričali, da ne morem plačati? AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA tpommiatle se CMD Mali oglasi Ramo PERJE puh, pernice, odeje, vatlrano in flanelaste, zavese, preproge. pregrinjala za divane in postelje, namizne garniture ugodno in poceni pri Novaku. Koroška cesta 8. Vetrinjska ulica 7. 4285 Stanovanje Sprejmem ENEGA ALI DVA DELAVCA na stanovanje. Ožir, Koroška cesta 41, dvorišče. 224 Sobo odda SOBO ODDAM dvema gospodoma. Rotovški trg 8. 228 ODDAM SOBO. veliko in svetlo, lepo opremljeno. boljšemu gospodu v Strassmajerjevi ul. 28-11, stanovanje 9. 4 Kupujte svoje po* trebiflne pri nailh inserenMh l Službo dobi Tekstilna tvornica išče KONTORIST1NJO popolnoma perfektno slovenski, srbohrvatski in nemški v govoru in pisavi, urno strojepisko in stenografinjo. Dopise pod »Prvovrstna moč« na upravo lista. 227 RABIM RAZNAŠALCA za kruh. znati mora tudi delati v Dekarni. Pekarna Limbuš 23. 225 l Izdaja konzorcij »Jutra« v Liubliani; predstavnik izdajatelja in urednik: RA DIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d, STANKO DETELA v Mariboru. VINIČARJA sprejmem. Nastop takoj. La-koše Pran, Ruše. 223 Oglašulte! d., predstavnik