IISTEK. Druga obletuica ujediifijenja V sredo je praznovala Jugoslavija drugo obletaieo našega ujedinjenja. Dne 1. decembra 1918 ob 8. mri zvečer se je uamreč iiosebno odposlanstvo Naroda«ga veča ali zastOpništva v Zagrebu, ki je bilo tedaj najvišja oblast za Hrvate ia Slovenee. poklohilo t Belgradu regentu Aleksandru ter zaprosilo, da naj aprejme Srbija pod svoje okrilje tudi Hrvate in Slolence, in naj on v imenu Njegovega Velhr;anstva kraija Petra svečano proglasi slovesno kon5no ujedinienje ali zdrnženje troimenega naroda: Srbov, Hrvalov lc Slovencev. Zakaj so pač naši in hrvatski zastopniki storili ia važni zgodovinski korak? Zato, ker so uvideli, kar smo čutili mi vsi,ki smo Bili prifie, kako so stegali: <tahi, Neraoi in Madžari svoje zeraljelafine roke po po naši domovini, da je naša rešitev in naša moč ©dmole v združenju, v edinosti; v needinosti, v raz «fepljenosti naš narodni pogin. Saj nas uei isto zgodovina. Domovina naših pradedov so bile neizraerne se¦flanie ruske stepe severno od Karpatov med Visio, Diiieprom, Desno in Zapadno Dvino. Od tam so se ra^lije mogoene čete proti .ingu. severu in zapadu . Pjadedje jugoslovanov so zaserlli balkanski poiotok, in so jih f!rki imenovali Sklnvenoi, T?imVani Venede. Kd% so bili tedaj še edini, so bili tudi moftni in so s tako mladoniško mofi o in silo bntali ob vrata biznntinskPga oosirstva, da so 'e zlasti za vlade nftonega !n mogofinega oesarja Jusfinijana I. (527—5fl5) in HepalUja (610—641) tresel pred njimi sam Carigrad, ki so ga ooetovano oblegali, deloma v zvezi z Avarl \n Ptrzi, katere so naši pradedje na svojih Sajkah nrevažali <5ez Bospor, morsko ožino pri Carigradu. Dal.je nara sporoča učiteljiea narodov — ko bi bila učiteljioa tudi nam — zgodovina, kako zmagovito so se borili in bili severni (Cehi) in južni Slovani pod kraljem Samom (023—658), čigar kraljestvo je segalo otl srednje Labe in goronje Visle na Ceškem do Save in Kolpe na jugu, zoper Franke in Avare. — Frankovski kralj Dagobert je iz strahu pred Siovani p^klical celo Longobarde na pomoft. Pa rnu tudi to ni pomagalo, Franki so bili pri Vogitisburgu na zapadni ČeSki meji od zdmženih Slovanov popolnoma po biti I. 630. V 9. stoletju je združi! veliki Ljudevit Posavski (<S;o—823) Slovence, Hrvate in Srbe pod svojim krepkini žezlom. Od našega Triglava in naše So&6 doli do srbskega Timoka se je razprostiralo niegovo kralje«lvo. In zopet se jo sijajno r-okazn-lo, kakšna moft je v združenju. Da bi si Franki podvrgli moftno utrjeui Sisek, srodišfie Ljudovitove oblasti, so pošiljali naden.i vedno nove vo.ine trume. Ko se je I. 822 poir.ik.iia že deseta vo.iska iz Ttalij« proti Sisku, se je L.;udevit vendar zbal, \ia njegove hrabre 6ete, ki so žp to!,kokrat kljubovale številnim sovražnim tmmam, tolu. premoči ne bodo kos. Umaknil s^ je iz Siska na .jng k Srbom, hofeC pri njih noBakati ugodnejše prilike za boi. Na nesrofio Jusroslovanov ga ie v primorsVi Hrvatski nenndoma dohitola prezgodn;a smrt. Tn zilni ni b'lo vefi moža, ki bi s svo:o mocno osebnostio diiižil Jufroslovane in sn nst^vliaT Frankom. Zlasti S.\,vRtioi smo \o smrfi L;udevilovi hmio tri oli. Mnfij plemifti so izgubili pososfva, ki so jih Pi-anki darovaii nemškim Rpo'om in so io tch ?.e tedaj zai>iO'lilo poino v naši domovini. V Karantani:: (na KoroSkso)) s:-ao izgubili svo.je vojvode. Od tedai nam t& vlada! 111 pel nemški bič. Zdaj smo svobodni, Bogu čast iu slava! !n u-* jed.njeni smo, združeni trij« bratje. Da se pu s-cl-^ajena vez ne zrahlja, je treba ljubezni. In treha je previdnosti in modrosti. Ko bi bilo i prve i druga ve-i- Morda manjka oelo bolj druge nego pr.^. V srco boli človeka, ki ljubi našo novo doruovinti in ji želi vse najboljše, naisiiajnejSi razvitek in prcispeh, ako vidi, kako se množijo neprevidnosti in neprera>šljenosti, ki bi mogle to vez zrahljati. Kak« nat krepi to vez, če naročijo naši in brvatski zdravniiii pri bratih Cehih sestavkie zdravil, da bi jih nas novo ustanovljena tovarna — pri Karlovcu nekje ba n&jbrže — predeiala v toli potrebna zdravila, in jim Cebi res bratsko nstrežejo, a jim na§a' carinska uprava zarafiuni kar 200.000 K carine?! Toliko carine, da bo stala stekl9nica sirolina, ki so nam jo dalf Cobi za 7 K, pri nas — 70 KI Ali so v Jugoslavijl zdravila tak luksus? Kako naj krepl (o vez, ce carmska oblasf gazo, nežno tkani-no, ki služi za obve* zo ranam in je zdravnikom dan na dan potrehna kot vtsakdan.ii kruh, na moji zavrne, fteš, to je lnksuzno biago! Ali so ti ljudje So pri zdravi pameti ? Tn 6a slare cevi za centralno knrjavo v kaki holnišniei \&< že pri carinarni v Mariboru pol leta, bolniki pa odi mraza — umirajol Bratie, pri milosti božji, nikar tako! Unicujeta intSo državo, lahkomiselno jo trgate na kosce. Najbolj goreča naša molitev na praznik našega njcdinjonia je bila, .|o dnnes in bo še: daj nebo našf državi modrih krmariev! Ali jih po nedeljskih volitvah smemo pričako« va(i?!