IISTEK. Druga obletuica ujediifijenja V sredo je praznovala Jugoslavija drugo obletaieo našega ujedinjenja. Dne 1. decembra 1918 ob 8. mri zvečer se je uamreč iiosebno odposlanstvo Naroda«ga veča ali zastOpništva v Zagrebu, ki je bilo tedaj najvišja oblast za Hrvate ia Slovenee. poklohilo t Belgradu regentu Aleksandru ter zaprosilo, da naj aprejme Srbija pod svoje okrilje tudi Hrvate in Slolence, in naj on v imenu Njegovega Velhr;anstva kraija Petra svečano proglasi slovesno kon5no ujedinienje ali zdrnženje troimenega naroda: Srbov, Hrvalov lc Slovencev. Zakaj so pač naši in hrvatski zastopniki storili ia važni zgodovinski korak? Zato, ker so uvideli, kar smo čutili mi vsi,ki smo Bili prifie, kako so stegali: iO'lilo poino v naši domovini. V Karantani:: (na KoroSkso)) s:-ao izgubili svo.je vojvode. Od tedai nam t& vlada! 111 pel nemški bič. Zdaj smo svobodni, Bogu čast iu slava! !n u-* jed.njeni smo, združeni trij« bratje. Da se pu s-cl-^ajena vez ne zrahlja, je treba ljubezni. In treha je previdnosti in modrosti. Ko bi bilo i prve i druga ve-i- Morda manjka oelo bolj druge nego pr.^. V srco boli človeka, ki ljubi našo novo doruovinti in ji želi vse najboljše, naisiiajnejSi razvitek in prcispeh, ako vidi, kako se množijo neprevidnosti in neprera>šljenosti, ki bi mogle to vez zrahljati. Kak« nat krepi to vez, če naročijo naši in brvatski zdravniiii pri bratih Cehih sestavkie zdravil, da bi jih nas novo ustanovljena tovarna — pri Karlovcu nekje ba n&jbrže — predeiala v toli potrebna zdravila, in jim Cebi res bratsko nstrežejo, a jim na§a' carinska uprava zarafiuni kar 200.000 K carine?! Toliko carine, da bo stala stekl9nica sirolina, ki so nam jo dalf Cobi za 7 K, pri nas — 70 KI Ali so v Jugoslavijl zdravila tak luksus? Kako naj krepl (o vez, ce carmska oblasf gazo, nežno tkani-no, ki služi za obve* zo ranam in je zdravnikom dan na dan potrehna kot vtsakdan.ii kruh, na moji zavrne, fteš, to je lnksuzno biago! Ali so ti ljudje So pri zdravi pameti ? Tn 6a slare cevi za centralno knrjavo v kaki holnišniei \&< že pri carinarni v Mariboru pol leta, bolniki pa odi mraza — umirajol Bratie, pri milosti božji, nikar tako! Unicujeta intSo državo, lahkomiselno jo trgate na kosce. Najbolj goreča naša molitev na praznik našega njcdinjonia je bila, .|o dnnes in bo še: daj nebo našf državi modrih krmariev! Ali jih po nedeljskih volitvah smemo pričako« va(i?!