Volilni sliod pri sv. Janži na Dravskein polji. Dne 25. septembra 1892 vršil se je popoludne po po večernieah volilni shod pri sv. Janži na Dravskem  polji. Misel, oaj, Ł? baS tukaj skliče shed voiilce-f in jim. poroča o raznih predmetih parlamentarnega delovanja, je bila dokaj srečna; saj še todi, kolikor vemo, ni bilo dotlej volilnega shoda; in vendar bije tukaj, kakor smo se radostno prepričali, toliko vnctih slovenskih sie, da se človeku kar prsi širijo, ko vidi tako lep napredek narodne zavesti. Le tako naprej in sovražnik bo se jel umikali; o »mi ustajamo, a Vas je strah!« Shod bil je skliean v prostore gospoda graščaka Ebenfeldskega; prostor je bil primerno ozaljšan; na odličnem mestu visela jepodoba Nj. Veličanstva. Iz Ptuja pripeljalo se je nekaj rodoljubov, ki so spremljali g. poslanca dr. Jurtela, dočim se je gospod poslanec dr. L. Gregorec dopeljal že z mešanim vlakom iz Račjega. Ko smo došli, čakala nas je že lepa množina volilcev. Po primernem pozdravu nastopijo vrli pevci in pevkinje pevskega društva pri sv. .Tanžu, ki se je pred nekaj časa pod vodstvom gospoda kaplana J. Kralja osnovalo in zapojejo tako milo, da je slehernega prešinilo veselo navdušenje. Na to se prične zborovanje, predeednikom izvoli se veleposestnik pri sv. Janžu, g. Davorin Fric, zapisnikarjem pa dr. A. Urunien iz Ptuja. Na to nastopi državni poslanec gospod dr. L. (iregorec oder, navlašč za to pripravljen, in razvija v poldrugo uro trajajočem govoru smer in vspeh svojcga delovanja v državnem zboru. Najprvlje spomeni, da si sinatra za svojo dolžnost biti nepretrgano v dotiki s svojimi volilci; neovrgljiva istina je, da je g. dr. (iregorec eden tistili poslancev, ki je sklical že največ shodov na Sloven.skem 1'olem pojasnjuje na drobno, kako se je v gospodarskem obziru poLegaval za koristi svojili volilcev. Omenja po- stave o vojaški taksi in o njeni nedostatnosti, trdeč, da se je potegoval za to, da se najrevnejšim stanom odpusti celo davek, volilci so mu v tem obziru pritrjevali: omenja na dalje svojega delovanja v agrarnem klubu; pravi, da je podpiral predlog gospoda poslanca V. Pfeifer-ja, ki zahteva, naj si že sedaj za bodočo (leta 1896 se vršečo) cenitev gruntov zbor 3 leta zaznamenjuje vrednost posameznih pridelkov, da se potem dobi prava vrednost zemljišč in omogoči pravična razdelitev zemljiškega davka; na dalje govori o iztirjevanju davka ter o tem, da je nasvetoval, naj se znižajo zamudne obrestifpri davkih in odpravijo davčni eksekutorji; preide potem k že zastaralemu užitninskemu davku ter pravi, da je skušal to doseči, da se obrtnikom previsoko od fmančnih oblastij ne naganja cena, če se hočejo z erarjem pogoditi; pri nasvetovanem borznem davku je krepko povdarjal, kako pravično bi bilo uvesti ta davek; kajti ee kmet m^fa plačati tako visoki desetek od vsake premembe v posesti, zakaj bi borzni židje, ki v tako hitrih časih prominjajo toliko miljonov na borzi ter jih preobraeajo iz ene roke v drugo, ne plačevali primernega desetka od vsake premembe premakljivega kapitala! In vendar — trdi govornik — se je našel jeden slovenski poslanec, ki je bil proti temu tako pravičnemu in umestnemu obdačenju borznih židov! Slovenci, treba bode si to dobro zapomniti. Govornik preide potem na pojasnjevanje slavbinske postave, omenjajoč, da se je potegoval za to, da se na deželi ne bi zahtevalo, da pri vsakem stavbišči naredi inžener obris nameravane stavbe. To je za kmeta predrago. Nadalje prestopi govornik k važnemu vprašanju ameHških trt ter pojasnjuje, da se je po njegovem nasvotu sklenilo, dati brezobrestno posojilo takšnim posestnikom, kojib vinogradi so uničeni od trtne uši: omenja državnih naprav za gojitev američkih trt na Hizeljskemjf in na Itorlu. Končno povdarja, da se je doseglo vsaj to, da je finančni minister grof Falkenhayn priznal v javni seji, da kmečki stan gineva in propada. To priznanje maji ima že svojo vrednost. Potem se obrne gospod govornik na politično stran; omenja, kako so nam krali ravnopravnosti, kako se muči in tepta čl. 19 osnovnih postav, povdarja, kako slabo se godi našemu jeziku v šoli in uradu, kako se nastavljajo uradniki slovenščine nezmožni, kako se preganjajo uradniki, ki so rojeni iz kmetskega stanai naše države, vide slučaj Brumen« itd.; ne pozabi pa tudj omeniti, da je slovensko ljudstvo deloma samo krivo, če se mu v uradu krivica godi, ker premalo odločno zahteva slovensko uradovanje. Končno še tudi opomni, kako poguben je dualistični osnov našej državi, ki ima le to posledico, da gospodujejo v onej državnej polovici Madjari, v tej pa Nemci, vsled česar smo Slovani pritiskani v obeh polovicah, kar bi ne smelo biti. Po tem govoru, ki je bil sem ter tje pretrgan z burnim ploskom in odobravanjem, nastopi deželnega glavarja namestnik, g. dr. Fr. Jurtela, ter v kratkem, a jedrnatem govoru pojasni stališče Slovencev v deželnem zboru; pravi, da se tam v Gradci za Slovence ne da nič doseči, ker manjka zanesljivih zaveznikov. Po njegovem menjenju bi kazalo deželnemu zboru v Gradci sploh hrbet obrniti; kajti niti v nijednem odseku nimajo slov. deželni poslanci toliko glasov. da bi zamogli predloge staviti. To žalostno stanje je napotilo govorrika, da predlaga, naj se slovenski deželni poslanci odtegnejo deželnemu zboru. Da se to do sedaj ni zgodilo, zakrivili so nekateri drugi poslanci, katerim to ne dopada; on se je udal večini. Prehajajoč na posamezne postave in predloge omenja govornik posebno nujno zadevo, da bi se vendar enkrat uravnala struga Drave; burno posmehovanje novzroči govornik s tem, da omeni, kako razhčne črteže ponuja deželni glavar grof Wurmbrand, lastnik gradu Borl, čegar podnožje opira ta reka, za uravnavo Drave. Omeni še v kratkem predloga o ženitnem privoljenji in o združinski postavi in konča svoje V vzornej besedi sestavljeno poročilo s trikratnim >živio« presvitlemu vladarju. Cela dvorana, ki je postala med tem jako soparna, zaorila je glasno trikratni »živio« presvitlemu vladarju. Na to stopi predsednik g. Davorin Fric na oder, zahvali se govornikoma in predlaga, da se jima izreče popolno zaupanje in udanost ter zahvala za njuno trudapolno in vendar tudi uspešno delovanje. Vsi navzoči so glasno pritrdili temu predlogu. S tem je bil oficijelni del dokončan. Vrli pevci in pevkinje pa so nas potem do mraka razveseljevali v prostoru z1 orovanja s svojimi krasnimi popevkami. Med petjem se je govorilo več napitnic, posebno vrlim poljancem, ki so danes tako sijajno pokazali svojo narodno zavednost, pevcem in pevkinjam itd. Ko nas je objel tihi mrak, premestili smo. se v krčmo g. Sela, kjer je bila prosta zabava. Vse se je vršilo v lepem, uzornem redu brez redarjev, brez orožnikov. To je dokaz lepe narodne discipline. Le tako naprej, vrli poljanci! S takim obnašanjem bodemo svetu pokazali, da »Slovan gre na dan«. Kadar boste pa osnovali bralno društvo pri sv. Janžu bodemo Vas Ptujčani spet obiskali, da se radujemo z Vami. Toraj na svidenje! Ptujčan.