Stav. 74 1f. aprita tfM • Letnik XXXIX Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne. L'rednlltvo : Ulica Sv. Frančiška Asiikega St 20. L nad str. — Vri dopisi naj se pošiljajo uredništvu lista. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorcij lista .Edinost*. — Tisk tiskarne .Edinost', vpisane zadruse t omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. FrančiJka Asiikega SL 79. Telefon štev. 11-37. Naročnina zna5a: Za celo leto....... . K 24*— za pol leta ....................»T« * » 12*— za tri mesece.....................— Za nedeljsko izdajo za celo leto 520 za pol leta................. 2^0 " n Primorsko V edinosti je moči" Posamezne številke „Edinosti" se prodajajo po 6 vinarjev zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širok osti ene kolone Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5*— vsaka nadaljna vrsta.............2 — Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti*. Naročnina in reklamacije se poSHjajo upravi lista. Plačuje se Izključno le upravi .Edinosti*. — plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega št. 20. — Poštnohranilnični račun 5t. 841.65Z Ministrski sestanek v Opatiji. Italija za primorske Italllane. .MILAN 16. Uzv.) »Corriere della Sera«, oziroma njegov specijalni poročevalec v Opatiji piše o ministrskem sestanku sledeče: »Semkaj, namreč v Opatijo, prispele vesti o komentarjih italijanskega časopisja o ministrskem sestanku, so napravile tu, kakor je bilo naravno, velikanski vtisk. Vedelo se je že, da bof vprašanje postopanja z Italijani v Avstriji tvorilo znaten del razprav ministrskega sestanka. Po težkočah, s katerimi se je bilo treba boriti, da se je omogočil ta sestanek, »e bilo soditi, da on. Di San Giuliano ne opusti prilike, da opozori svojega avstrijskega tovariša na to delikatno vprašanje. In najbrž se ne motijo tisti, ki pripominjajo, da je verjetno, da je italijanski minister obvestil grofa Berchtolda, kako težavno je italijanski vladi vztrajanje v sedanji smeri svoje politike, ko italijansko -avno mnenje venomer razburjajo pogosti incidenti, ki jih izvajajo boji, ki jib morajo i avstrijski Italijani bojevati za obrambo i svojega narodnega obstoja. In gotovo jej vsaj čudno, da morajo oni, ki so bili vedno ! Italijani, biti obsojeni, da morajo izpreme- i niti svoj narodni značaj samo iz vzrokov parlamentarne politike. Ohranitev sedanjih meja italijanskega jezikovnega ozemlja je vprašanje, ki mora v najvišji meri zanimati ves narod. V vsem tem se ne zahteva drugo od avstrijske vlade nego j dobrohotna nevtralnost in tej naši želji bi se moglo zadostiti v očigled nasprotnemu zaupanju, ki se je pokazalo v teh zadnjih časih v odnošajih med obema državama«. Corrierov« poročevalec je govoril z neko zelo avtoritativno italijansko osebo, > ki se je izrazila o italijansko-avstrijskih i odnošajih med drugimi tako-le: »Grof | Berchto'd je popolnoma prepričan, da se j /e v boćoče treba izogibati dejstvu, da bi vprašanje o postopanju z Italijani v Avstriji da|alo povode za nove incidente in za nove rekriminacije, ki bi mogle razburjati italijansko javno mnenje; z druge strani pa je treba pomisliti, da mora morebitno zboljšanje v tej stvari biti takšno, da se ne bo kazalo kot posledica zunanjega: posredovanja, kakor ga ne more trpeti' nobena država v svojih notranjih stvareh. Po vsem tem je jasno, da mora italijanskaj vlada v interesu naroda nadaljevati svojo 1 sedanjo politično smer popolnega soglasja s podonavsko monarhijo v oseh onih zelo \ažn h vprašanjih, ki so na dnevnem redu mednarodne politike in ki imajo za nas j brezdvemno tudi največjo vrednost. Treba ! je le pogleda na zemljevid, pa se vidi ta-j koi, k:e imajo svoj vir ta vprašanja in kaka ! je nji * prava vrednost za najvitalnejše interese italijanskega naroda. Na to se! mori predvsem ozirati italijanska vlada in mora pred vsem drugim gledati, da varuje te interese«. Za Lovčen ne gre. Isti obvestitelj »Corrierovega« poročevalca je zatrjeval, da se v vprašanju Lov-čena ni govorilo na tem ministrskem sestanku, ker to vprašanje za Italijo v resnici ne obstoja. Ce so želeli nekateri dunajski *rogi v prošlosti, da bi se načelo to vprašanje, ni bilo nikdar oficijelno govora o tem in ni verjetno, da bi se hotelo načeti sedaj. Ve se pa toliko, da bi aneksija Lov-čena s s rani Avstrije naletela na nepre-koračljh i težkoče in bi je Italija ne mogla sprejeti . oziroiu na to, ker bi bilo po njej razrušena ravnotežje na Jadranskem morju. »Corrierov« poročevalec ni povedal, kdo je bila ta : persona autorevolissirna*, ki je i veliki meri sodelovala v stvari avstrijsko-italijanskih odnosa je v. verjetno pa je. ca je eden od obeh italijanskih državnikov, ki spremljata Di San Giuliana. Glavni predmet: Italijani v avstrijskem Primorju. PARIZ 16. (Izv.) »Eclair« poroča, da je glavni predmet razpravam na ministrske-n sestan e priključuje vprašanje Jadranske železnice, na katerem je Italija zelo zainteresirana. Za avstrijsko pomoč v tej stvari je Italija baje pripravljena podpirati avstrijske težnje v vprašanju orijentalskih železnic in avstrijskega pristanišča v Solunu. Grof Berchtold bo skušal pridobiti Di San Giuliana tudi za predlog Avstrije, naj se revidira sklep londonske konference glede srbskega pristanišča v Draču tako, da bi imeli Avstrija in Italija v Draču iste ugodnosti kakor Srbija. Edino razveseljivo dejstvo v vsem tem je le to, da nai bi bila — po poročilih nekaterih dunajskih listov — Avstrija v precejšnji ineri udeležena pri gospodarskem izkoriščanju Male Azije, kar bi bilo vsaj kolikortoliko nadomestilo za gospodarske izgube na Balkanu. Vtisk hrvatskega pozdrava opatijskega župana v Rimu. MILAN 16. (Izv.) »Corriere della Sera« dobiva iz Rima sledeče pripombe k hrvatskemu pozdravu opatijskega župana dr. Stangrja: Dejstvo, da je voloski župan v Opatiji pozdravil markeza Di San Giuliana govoreč najprej hrvatski in potem italijanski, se je sprejelo tu z veliko nejevoljo. Toda — tako se pripominja soglasno — to je bilo pričakovati, in je čudno, da se ni pričakovalo v »Consulti« (italijanskem ministrstvu zunanjih stvari), kjer bi bili morali vedeti, da je v vseh majhnih občinah vzhodne Istre, kakor je Volosko, boj med Italijani, ki z vso žilavostjo branijo svoje italijanstvo, in Hrvati kar najživah-nejši. Naravno je boj nanesel, da je sedaj na krmilu hrvatska stranka v Voloskem, ki ima zato hrvatskega župana, kateri je hotel, preden je govoril italijanski, govoriti hrvatski, pozdravljajoč našega ministra. Temu incidentu bi se bilo izognilo in tudi čemu drugemu bi se bilo izognilo, ko bi bil minister Di San Giuliano sporazumno z grofom Berchtoldom izbral za sestanek kak nemški kraj, Ischl ali Buchlau, kakor se je že reklo drugikrat. In za tako izbero bi se bil gotovo lahko dosegel sporazum, ker se niti v Avstriji niti v Italiji ne morejo želeti dogodki, kakor je bil ta, ki se je dogodil, ki imajo škodljive in razburljive odmeve. Razgovor o gospodarskih vprašanjih. DUNAJ 16. (Izv.) »Reichspost« poroča, da tvorijo snov razgovora med obema ministroma pred vsem gospodarska vprašanja Avstroogrske in Italije, ter sosednih balkanskih držav, pred vsem Srbije. Avstrija bi si rada zagotovila s pomočjo Italije primerne ugodnosti za razpečavanje svojega blaga, za uvoz in izvoz blaga, v solunskem pristanišču, in pa avstroogrske interese pri orientski železnici. Tudi zahteva Avstrija v Solunu gotove obrežne pravice, pri čemer pa ostanejo pravice Srbije popolnoma nedotaknjene. Dalje pride na vrsto razgovor o načrtu pristanišča ob izlivu Donave in o Jadranski železnici. Pri tem ne gre za to, da bi se ustanovilo za Srbijo pristanišče ob Jadranskem morju, marveč za politično trgovinsko izhodišče Srbije na železnici Donava—Jadransko morje. V tem izhodišču naj bi imela Avstrija iste pravice kot Srbija. Zabave in obiski. OPATIJA 16. (Kor.) Izlet v Lošinj, kamor sta se nameravala peljati ministra s torpednim čolnom »Tatra«, je vsled slabega vremena izostal. — Grof Berchtold je obiskal okr. glavarja barona Schmidta-Zabierowa. Markez Di San Giuliano in njegova družba so pustili pri glavarju svoje posetnice. — Na čast ministroma je priredila snoči baronica Haas - Teichen čajev večer, zdraviliška komisija pa priredi slavm ' -mcert, ka' ,a se udeležita oba.......... — Danes dopoldne sta ostala ministra doma in sta se posvetila delu. Ker se je vreme zopet izboljšalo, je določen za popoldne avtomobilski izlet na L'čko goro. OPATIJA lf> (Kor.) Markez Di San Giuliano je napravil popoldne s soprogo avstrijskega ministra grofico Berchtoldo-vo izlet z avtomobilom v okolico. Kabinetni šef Garbasso in več drugih se je odpeljalo s »Tatro« v Lovrano. Vožnja ob obrežju je trajala čez eno uro. OPATIJA 16. (Kor.) Po oficielnem dine ju sta se sestala ministra k posebni konferenci, katere sta se udeležila tudi poslanika vojvoda Avarnski^n Merey. — Čajnega večera pri baronici Haas-Teichenovi so se udeležili: Oba ministra, oba poslanika vojvoda Avarnski in Merey, sekcijski šef grof Forgach s soprogo, legacijski svetnik grof Hoyos s soprogo in princ Avgust Leopold Saški - Koburg Gotha s soprogo. — Jutri dopoldne ob 10 se peljeta ministra s svojim spremstvom z avtomobili v Lipico. HhfloftM • potratnem položaju. PRAGA 16. (Izv.) Mladočeška stranka je izdala, kakor že večkrat, tudi danes cirkularni komunike o političnem položaju. Izdanje je tem važneje, ker je sestavljeno v jako ostrem tonu. Komunike pravi, da je vzrok desolatnih razmer v dunajskem parlamentu le obstrukcija Nemcev v češkem deželnem zboru in njihov odpor proti obnovitvi ustavnih razmer v češkem kraljestvu. Dokler Nemci ne pridejo na Češkem do jasnega izpoznanja politične situacije, ni misliti na obnovitev normalnih razmer v dunajskem^ parlamentu. fefka opozicija v delegacijah. PRAGA 16. (Izv.) Prihodnji teden se bo vršilo tu zborovanje vseh čeških dr-žavnozborskih poslanećv iz Češke in Moravske, ki se ga udeleži tudi socijalni de-mokratje. Konferenca določi postopanje čeških delegatov v zasedanju v Budimpešti. Kakor se da soditi po sedanjem razpoloženju, se sklene principijelna opozicija in odklonitev vseh kreditov. Listi upajo, da se temu sklepu pridružijo tudi Mlado-čehi vkljub temu, da imajo dva ministra v kabinetu. _—_ K smrti grofa Goluchowskega. LVOV 16. (Kor.) Povodom smrti grof i Goluchowskega je izrazil ministrski predsednik grof Stiirgkh gališkemu deželnemu odboru brzojavno svoje sožalje. Sožalno brzojavko je poslal tudi bratu pokojnika grofu Agenorju Goluchowskemu. DUNAJ 16. (Kor.) Pri pegrebu dež. maršala Adama grofa Goluchowskega bo zastopal cesarja višji ceremonijski mojster Choloniewski. — Bivši zunanji minister Agenor grof Goluchowski je odpotoval snoči v Lvov. LVOV 16. (Kor.) Deželni odbor se udeleži korporativno pogreba. Poset ogrske opozicije v Petrogradu. PETROGRAD 16. (Izv.) „Novoje Vremja" razpravlja v uvodnem članku o vesteh, da namerava ogrska op« žici j a korporativno po-setiti Pctrograd. List piše, d* se ogrski ministrski predsednik grof Tisza po naročilu visokih krogov prizadeva z vsemi svojimi močmi, da bi preprečil ta poset, vendar pa se mu ta poizkus ni posrečil in je torej pričakovati, da prispe ogrska opozicija pod vodstvom poslanca grofa Karolyija v kratkem v Petrograd. Kongres ogrskih narodnosti. BUDIMPEŠTA 16. (Izv.) Za časa delega-cijskega zasedanja se bo vršil v Budimpešti tudi po romunski in slovaški inicijativi sklicani kongres ogrskih narodnosti. Ogrski domobranski minister na Dunaju. DUNAJ 16. (Izv.) Ogrski domobranski minister Hazay je prišel snoči na Dunaj in je danes dopoldne ponovno konferiral z vojnim ministrom Krobatinom. Bolgarska princa na Dunaju. DUNAJ 16. (Kor.) Snoči sta se pripeljala na Dunaj i i Opatije bolgarski prest lona-slednik Boris in princ Ciril. Danes dopoldne ju je sprejel cesar v Schonbrunnu v posebni avdijenci, ki je trajala skoro en četrt ure. Angleška eskadra v Trstu. DUNAJ 16. (Izv.) Kakor se poroča, prispe v prvem tednu meseca majnika angleška sredozemska eskadra v avstrijske vode in poseti Trst, Pulo in Dalmacijo. Eskadra šteje 9 velikih ladij ter jej poveljujeta admiral sir Milne in kontread-miral Troubidge. Avstrijska eskadra vrne 22. majnika angleški eskadri obisk v Malti. Veleizdajniški proces v Lvovu. LVOV 16. (Kor.) Danes prebrala dokazila o pošiljatvah .z Rusije na obtoženca Hudymo in več pisem, ki pričajo o zvezi Sandovicha z ruskimi agitatorji. Policijsko ravnateljstvo v Černo-vicah poroča, da je bilo obče znano, da sta !iudyma in Sandovich ruska agitatorja. Žendannerija v Serethu poroča, da je go- voril grof Bobrinski septembra 1908 v Serethu o zvezi Galicije z Rusijo in je slikal ruske razmere veliko ugodnejše kot avstrijske. Zaradi pravoslavnih praznikov je odgodena obravnava do srede. Zagrebški nadškof umira. ZAGREB 16. (Izv.) Zdravstveno stanje nadškofa dr. Posiloviča se je znatno poslabšalo in je pričakovati vsak čas katastrofe. ___ Poset ruskega carja na Romunskem. BUKAREST 16. (Izv.) V tukajšnjih poli-tiških krogih se vzdržuje vest, da pride ruski car Nikolaj v jeseni na Romunsko v posete k romunski kraljevi rodbini. Car je ta poset obljubil z vso gotovostjo romunskemu prestolonasledniku, ko se je le-ta nahajal v Petrogradu. Na verjetnost carjevega obiska se da sklepati iz več drugih razlogov. — Poudarja se zlasti to, da je rusko poslaništvo v Bukareštu razpisalo ponudbe za popolno obnovitev svoje palače v Bukareštu. Ronnni ie vedo nit • posetu cesarja rajema. BUDIMPEŠTA 16. (Izv.) „Az Est" pri-občuje izjavo romunskega zunanjega ministra o vesteh, ki govore o obisku nemškega cesarja Viljema v Bukareštu. Minister je .zjavil, da v bukareških vladnih Krogih o takem obisku ni nič znanega in da so vse te vesti Ie prazne kom ilnacije. Nemški cesar to leto gotovo ne pride v Bu-karešt. Albanske homatiie. Nova samostojna država v Albaniji. LONDON 16. (Izv.) »Times« poroča iz Drača, da se je v severovzhodnem delu Albanije ustanovila nova samostojna državica in sicer v kotu med Belim Drinom in črnogorsko mejo. Glavno mesto najnovejše Albanije novi Albaniji je Behane, predsednik te samovlade je pa Arif bej. Državica ima tudi svojo vojno silo, 200 orožnikov, ki jih baje plačuje Srbija. Nevarnost meščanske vojne. BEROLIN 16. (Kor.) Korespondent nekega tukajšnjega lista poroča iz dobro poučenega vira, da je nevarnost, da povzroči mobilizacija v Albaniji nevarno meščansko vojno. Mednarodna kontrolna komisija je svetovala zaradi tega albanski vladi, da naj se začne zopet pogajati z Epiroti. Čas za ponovitev pogajanj bi bil sedaj posebno primeren, ker Epiroti niso dosegli velikih uspehov in vlada med njimi veliko nezadovoljstvo. Nova pogajanja z Epiroti. CARIGRAD 16. (Izv.) Predsednik epi-rotskega odbora Zografos je prispel v Santi Ouaranta, kjer ss snide z grškim komisarjem Varatasisom, ki se je dalje časa mudil v Draču, kjer se je pogajal z albansko vlado. Kakor se zatrjuje, je albanska vlada pripravljena na nova kompromisna pogajanja z Epiroti. Epiroti dobivajo orožje. SOLUN 16. (Izv.) Tukajšnji epirotski odbor deluje zelo živahno. Neprestano prihajajo po srbskih in grških železnicah nove čete, orožje in municija, kar je vse namenjeno v Epir. V zadnjem času so došle epirotskim vstašem tudi velike denarne pošiljatve. Grške oblasti dobrohotno podpirajo delovanje^epirotskega odbora. Bolgarsko sobranje. SOFIJA 16. tKor.) „Agence Tel. Bulg.u poroča, da je zavrnilo sobranje kandidatno listo kmetske zveze v okraju Sofija kot neveljavno. S tem je pridobila vlada 3 mandate, Gešovega stranka pa I mandat. V adna večina Šteje sedaj 13 mandatov več kakor opozicija. Sobranje je odgodeno do 29. t. m. Nemiri v Črnigori. ČETINJE 16. (Kor.) Rodova Hoti in Gruda, ki sta pripadla po določilih londonske poslaniške konference Črnigori, so začeli napadati sosedno prebivalstvo. Črnogorska vlada je izdala najstrožje odredbe, da se napravi med roparskimi vstaši mir. Nemški cesar na Krfu. KRF 16. (Kor.) Nemški cesar je sprejel drž. kancelarja Bethmanna Hollwega, grškega min. predsec' ka Venizelosa in grškega zunanjega mi mitra dr. Streita in jih povabil h kosilu. Oba grška ministra sta posetila tudi posebej Bethmanna Hollwega. Izseljevanje Grkov iz Vzhodne Tracije. CARIGRAD 16. (Kor.) Ekumenski patri-jaihat je izročil porti nove demarše, glede ustavitve_ izseljevanja Grkov iz Vzhodne Tracije. Število izseljencev vsak dan bolj narašča. _ Mehika in Zedinjene države- PHILADELPH'A 16. (Kor.) Snoči je od-plula proti Mehiki velika bojna ladja „Michi-gan". Nemški parnik „Asage" pred Tampico. TAMPA 16. (Kor.) Danes je dospel sem nemški parnik * Asage* ki je bil za časa b ja z vstaši pred Tampico. Parnik jedo- bil lahke poškodbe, dva mornarja sta precej nevarno raeiena. WASHINGTON 16. (Kor.) Uradno se poroča, da predsednik Huerta udal in U olil dati - Joščenje ameriški zastavi. Nemška križarka pred Tampicom. BEROLIN 16. (Izv.) Nemška vlada je naročila nemški križarki „Dresden", ki se nahaja v ameriških vodah, naj odpluje pred Tampico v varstvo nemških državljanov. Spor poravnan. NEW-YORK 16. (Kor.) Predsednik Huerta je brzojavil »Ne\v-York Timesu«, da Mehika ne mara imeti konflikta z nobeno silo, najmanj pa z velikim ameriškim narodom. Dogodku v Tampico se ne sme pripisovati tolike važnosti, kakor se je do-sedaj risalo. WASHINGTON 16. (Kor.) Predsednik Huerta je podpisal včeraj zahteve Zedl-njenih držav. ___ Todeschini - „Perseveranza". MILAN 16. (Izv.) K današnjemu nadaljevanju razprave na tožbo Todeschinija proti »Perseveranzi« je bil naval občinstva naravnost ogromen. Razprava se je pričela ob 10 dopoldne. Prvi je bil zaslišan kot priča urednik tržaškega »Lavora-tora«. Angelo L a n z a, ki je izpovedal, da ni vedel, da obstoja v Trstu kak »Cir-colo trentino« in da so bili socijalni demokrati proti priseljevanju delavstva iz Trentina, ker zaradi gospodarske krize ni bilo dela v Trstu. Priča je povedal marsikatero bridko o tržaški laškoliberalni stranki in njenem časopisju. Odločno ie zanikal, da bi se bili socijalni demokrati kedaj ob olitvah vezali s slovensko narodno stranko. Govoril je obširno o volitvah v Trstu, Gorici in Puli. Izjavil je, da imajo socljallstlčne organizacije v Trstu popolnoma italijanski značaj. — Prihodnja priča, tržaški državni poslanec Valentin P i t-t o n i je odločno izjavil, da Todeschini ni v Trstu nikdar storil ničesar, kar bi bilo naperjeno proti italijanstvu. Todeschini je bil vedno dober Italijan. Kakor prejšnji priči, se zdi tudi njemu nemogoče, kar se očita Todeschiniju, da bi bil namreč de-nunciral Italijane policiji, n rekel je, da kaj takega gotovo ne msli o Todeschiniju v Trstu noben njegov pošten nasprotnik. Tudi priča ni vedel, da obstoja v Trstu kak »Circolo trentino«. Priseljevanje Trentincev v Trst je iz gospodarskih ozi-rov neizvedljivo, dasiravno jih socijalisti radi sprejemajo. — Nato je bil zaslišan kot priča tržaški občinski svetovalec Jakob N i c o 1 a o, ki je bistveno izpovedal isto, kakor prejšnji priči. Kemiki častnik! aretirani zaradi izzivanja LUKSEMBURG 16. (Izv.) Veliko senzacijo je pobudila tu danes aretacija treh nemških častnikov, ki so se izprehajali po mestnih ulicah očividno nekoliko natrkani. Častniki so ponovno insultirali in smešili uniformirane luksemburške uradnike. Ko je neki uradnik protestiral proti žalitvam, je eden onih častnikov potegnil iz žepa revolver in začel žnjim groziti uradniku. Končno je prišla policija in aretirala vse tri častnike. _ Kočljiv dogodek ob rusko-nemški meji. BEROLIN 16. (Izv.) Iz Kraljevca poročajo, da se je dogodil severno od Meinela ob nemško-ruski meji dogodek, ki je povzročil v tukajšnjih krogih precejšnje razburjenje. Pruski ribiči, vračajoči se z ribjega lova so vesljali po reki navzgor, a jih je tok reke začel zanašati proti ruskemu bregu. Ko so bili sredi reke, so se pokazali na ruski strani ruski vojaki, ki so oddali kakih deset strelov na pruske ribiče. Dva ribiča sta se še pravočasno vlegla na dno čolna, tretjega pa je zadelo več krogelj v roke, noge in glavo. V trne je prihitel na lice mesta ruski častnik, ki je preprečil nadaljnje streljanje in dal razorožiti vojake. Ranjeni ribič, ki bo ostal nesposoben za delo, bo zahteval od ruske vlade odškodnino. Schichtov tekmovalni polet preko Avstro-Ogrske. JOHANNISTHAL 16. (Kor.) Ob 440 zjutraj se je dvignil tu aviatik Franc Reiterer s svojim „nttrich-Taube" v spremstvu pa-sažirja stotnika Neumana *n odletel proti Pragi, kjer se udeleži Schichtovega tekmovalnega poleta preko Avstro-Ogrske. PRAGA 16. (Kor.) Reiterer je dospel iz Johannisthala ob %5 v Prago, kjer so ga sprejeli člani komiteja, na čelu dr. knez Lobkowitz. Velik požar v rudniku. BRUSELJ 16. (Kor.) Danes zjutraj je izbruhnil v rudniku Gilly požar, ki je uničil velik del rudnika. 230 delavcev, ki so bili v rudniku, so rešili v sosedni rov in od tod na prosto. Škodo cenijo na 1 milijon frankov. Razstava kipa nemškega cesarja v Parizu zabranjena. PARIZ 16. (Izv.) Berolinski kipar Rep-ner je vprašal upravo pariške umetniške razstave, če bi mogel razstaviti kip nemškega cesarja Viljema. Uprava je že iz- Podlistek glej na II. strani. V Trm, 4n 11, rekla svoje privoljenje« ko se I« začela od raznih strani izražati bojazea, da bi moglo priti do kakih demonstracij proti razstavi sami. proti Nemčiji in nemikemu cesarju, je uprava sporočila Repnerjevemu zastopniku, da preklicuje svoje privoljenje, če bi Repner morda sam ne hotel opustiti svoje namisli. Vstaja domačinov v Alžiru. PARIZ 16. (Kor.) V okolici ZerakJe, približno 30 k"» d Alžira je prišlo do hudega b«*ja med domačini in priseljenci. Trije so i« ub»ti, 17 Evropejcev in težko već pa lahko do-ra domačini mačmov njen1 h. Zvezdni polet v Monaco. PARIZ 16. i Kor) „Agence Havas" pri-občue bledeče resultate: Prvo darilo v zre«; 1.000 frankov je dobil Garros. ki je preletel progo Pariz-Monaco v 12 urah 14* in 21" Dr go darilo v znesku 10 0 O frankov je d<>bil Renaux s svojim letalom, ki ima čez 25 m8 površine. Trene darilo za polet Bruseij-Monaco je dobil zopet Garros, ki je preletel progo v 12 urah 27* in 23". Ostala tri darila po 5"« O frankov in 10 prožnih n grad sta dobna Garros in Brindejonc. Poleg tega je d^bil Garros še darila predsednika republike, velike vojvodinje Me-k'emburške in belgijskega aeronavtičnega kluba. Ponesrečeni ribiči v Severnem morju. ST. JOHN 16. (Kor.) Rib ški parmk „Engle* je poslal brezži no brzojavko v kateri poroča, da je naletel približno 100 milj od St. Johna na cel kup vesel, tramov in desk nd r^bit h čolnov. Tukaj so mnenja. da »i itar.ki niso od ponesrečenega riniškega parnika „Southerncrossa*. marveč, da se je najbrže ponesrečil parnik „Kite", o katerem nimajo že od 15. marca nobenega poročila. Velikanski požar. KRAKOV 16. (Izv.) Že dva dni gor v tukajšnji okolici velika vas Zembrzice. ki šteje nad 800 hiš z nad 4000 prebivalci. Ognja dosedaj ni bilo mogoče omejiti in je bilo dosedaj uničenih nad 200 hiš. Požnr so zanetili otroci. Po ognju je bilo doslej 14 oseb težko ranjenih, 2 osebi ste umrli za opeklinami med transportom v krakovsko bolnišnico. Več sto živali, konj in goved, je poginilo v ognju. Skoda znaša že sedaj nad pol milijona kron. Zavarovanih je bilo pogorelcev zelo malo. Vihar. LIZBONA 15. (Kor.) Pri Porto Ame io je porušil hud vihar ogromna posestva družbe Nyassa. V č domačinov je ubitih in ranjenih. Ranjeni so tudi nekateri priseljenci. Vse priseljence odpeljejo v Ibo. flustrla Nova. II. Seveda ne pride nikomur na misel, da bi hotel ironizirati na račun dobro mislečega društva »Austria nova«. Vendar pa ne more nikdo odganjati misli, da se mu ta predstavlja spontanno mala skupina mož — med njimi nekateri obremenjeni z leti in bogati na izkustvih —, ki proglašajo program propagande s pomočjo preoptimi-stičnega sredstva — prepričevanja. »Austria nova« naj bi torej prepričala narode da bi se odpovedali narodnim bojem , ki moraličnobrišejo državo iz liste faktorjev svetovne gospodarske politike, in naj bi iskali sporazuma med seboj v imenu solidarnosti interesov, v imenu blaginje skupnosti brez političnih predsodkov, brez posebnih tendencij, škodljivih temu ali onemu narodu. Občudovanja vredni možje so ti dobrovoljci sprave med narodi! Ali osebe morajo biti to, ki jim je ptuja sedanja doba in milje, v katerem živijo, to je: ne vidijo, ne slišijo, ne razumejo težko sope-čega hrupa, ki vihra v notranjosti države; ne vidijo nerazrešliivosti češkega konflikta. ki pretresa mehanizem konštitucijonel-nega življenja v državi: ne razumevajo vzrokov globoke rivalitete med nesprav-Ijivitni sovražniki: Poljaki in Malorusi; ne umejo eksistenčnega boja, ki ga moraij biti Nemci proti Slovencem na eni in Italijani proti Slovencem in Hrvatom na drugi strani! Kako naj se odrečejo svojemu programu Cehi, ki so si le s tem, da so zanetili narodno vprašanje, mogli zopet pridobili narodno in politično individualnost?! Kako bi mogli storiti to Malorusi, Romuni, Italijani, vsi tisti narodi, ki jim je ogrožena narodna posest in celo tudi moralno živ- P O D L I S T E K. Rde« mlin. n. - Spisal Ro — Česa hočete od mene? — je zajec-Ijala mlada gospa. — Zakaj jočete, hočem vedeti. — Kaj naj vam odgovorim na to? -— Resnico. Zakaj jočete? — Ce bi mi ne bil povedal vi, bi ne vedela. da jočem. — Nemogoče! — Rr land? saj veste, da se nisem še nikoli zlagala. — Toda vaša žalost mora imeti kak povod. — je odgovoril s pretečim glasom. — Če trdite, da nikdar ne lažete, pa govorite odkritosrčno. Čutite se pri meni nesrečna? — Ali sem se kedaj pritoževala? — Prav zato, ker se ne pritužujete, je stvar že tem hujša. Pavlinina usta so ostala nema, toda pogled njenih oči je govoril le prejasno: -— Kaj mi pa hočete očitati? — Mordieu! — je začel zopet Lascars, — ljubše so mi jasno izražene tožbe, ob- JJote?! Kaj more ukreniti draftvo v Nova Avstrija«,da jo mtmti rlaffati rttnirni avstrijski Babilon. 4a poloti orožje tvoje obrambe, da se loči od svojega življenja in da bo mislil »na gospodarsko bodočnost skupnosti«?! Ali te more zaustavljenje sovražnosti doseči na podlagi »statusa cuo« (sedanjega stanja)? V (o M mo»li privoliti narodi, ki so že vse prejeli od države, ne pa tisti, ki že pol stoletja brezuspešno zahtevajo v saga onega, kar mora država dati vsem svojim narodom, ne pa samo privilegiranim. Ne moremo si misliti pomirjevalne akcije, izsiljene po »privilegiranih«, »zadovoljenih« na škodo narodov, ki imajo vzrokov za pritožbe proti centralizmu, ki pridržuje vse za ene prve in skoraj nič za druge. Ce hoče N. A. res zasledovati uresniče nje svojega apostoiata, bi morala nastopiti pred vsem kakorglasnica narodne pravičnosti, spoštovanja narodne posesti, pripo-znavanja narodnih pravic, da bo rumun-fkim krajem dana svoboda rumunskega življenja, tako Maiorusom, tako Italijanom. Poizkušati bi morala, da se v Avstriji ne bo več dogajalo, da bi en narod mogel postavljati svoj veto proti temu. da drug narod dobiva svoje legitimno pravo. Proglasiti bi morala nedotakljivost zgo-dovinsko-narodnega značaja* kateregakoli si bodi ozemlja ali provincije, da ne bi mogla umetna priseljevanja ptujcev, pospeševana po centralnih oblastih, ustvarjati gorostasnost, da ptuji priseljenci s težo svojih glasov določajo usodo kakega mesta ali kake pokrajine. Ako bi bil ugotovljen narodni značaj kake pokrajine ali kakega ozemlja, bi prenehali vzroki boja za šole, ki bi se mogle ustanavljati le v jeziku večine mesta, kakor je bilo določeno n. pr. za Nižjo Avstrijo. Solnograd itd. Seveda bi bilo omogočeno tudi soživljenje narodov, kakor je žele spoštovani možje v N. A., ako bi imel hišni gospodar garancijo zakona in obrambo oblasti proti vsakemu poizkusu ekspropriacije od strani gostov! Ali si moremo misliti, da bi kaka navadna N. A., pa naj jo vodijo tudi bivši generali in bivši admirali, mogla skloniti vlado, da bi izpremenila svojo smer: da bi se n. pr. odrekla pomalorusovanju Bukovine, sloveniziranju — Gorice, — baikaniziranju Trsta in Pule itd. da bi priznala, da Galicija ni vsa poljska in da ima maloruska stran pravico do šol, do vseučilišč, do politehnik, da so italijanske provincije pepel-čice države in da potrebujejo: ena administrativne avtonomije, druga višjih šolskih zavodov, tretja ljudskih šol, a vse skupaj politične svobode in narodnega varstva proti sedaj pospeševanim slovanskim aspiracijam?!! Ne treba priznati vse svote izkušenj naj-noveje zgodovine države, da imenujemo, da vse to ni možno. Zato pa velikodušna utopija ex-generalov in ex-admiralov ne bo imela niti tolažbe — eksperimenta. — Morda pred stoletjem, ko je narodna zavest še dremala, bi bii kak genij, kakor-šen je bil Napoleon, mogel poizkusiti to. Ali Napoleone poroja narava morda vsako dvajseto stoletje, na kar razbija zopet po-roditeljico. In v resnici, v resnici: tudi to pot, spričo lepega, a neizvedljivega programa N. A. treba reči, da je to materija, s katero se dela kak vic, so ' dobri nameni«, ki so kar znano, siromašno in neiz-datno orožje, je to denar samo moralne vrednosti, ko nima veljave v strašni menjalnici — realnosti. * « * Tako se glasi komentar, ki ga je napisal »Piccolo« k programu in objavi društva Avstria Nova. Je to klasičen dokument, ki mu vsebina izzivlja odpor in gnus nad toliko drznostjo in hinavstvom. Je to dokument, ki nam kaže pokvarjene ljudi ki proslavljajo in ki obenem pljuvajo na lepa načela, ki se s svojo gnusno-hinavsko fra-zevlogijo kažejo v sijaju ljubiteljev svobode in boriteljev za pravico, in ki bi vrh enem hoteli kovati okove, v katere bi u-klenili narode, ljudi in — Pravico! Klasičen dokument je to, ki vzbuja gnus in vendar tudi zadovljstvo, v nas ker moremo na njem dokazati evidentno, tudi slepcem s kakimi ljudmi moramo živeti v vsakdanjih stikih in se boriti žnjimi za najelemen-tarneje pravice, za idejale človeštva, za vse tiste beneficije, ki jih je ustvaril napredek človeštva — za vse enako. S tem komentarjem so razgrnili naši Italijani svoja prsa in so pokazali vso notranjost svoje, od strasti in grdih instiktov razdejane duše. V prihodnjem članku nam bo izvršiti to mučno delo. dolžitve, raje poslušam odkrite žalitve, nego da gledam te obraze žrtve, vdanosti in trpljenja, ki jih vidim tolikrat pri vas in ki jih ne morem prenašati. Pridite vendar na dan s kako obdolžitvijo. Rad bi se opravičil v vašeh očeh. — Jaz naj pridem na dan s kako obdolžitvijo? — je odgovorila zmajevaje z gla-VOt — ne pričakujte kaj takega od mene. Poleg tega sem vaša žena, poznam svoje dolžnosti, jih bom vedno izpolnjevala in sprejemam brez mrmranja usodo, ki ste mi jo pripravil vi. — Toda to usodo smatrate, kakor se izražate, za nesrečno. Le povejte odkrito, drugače moram misliti, da se me bojite. Lahna rdečica se je pojavila za trenutek na bledih licih, mlade gospe. Ta brutalni in prostaški izziv bi jej bil skoraj vzel njeno dosedanjo junaško mirnost. Pogledala je Lascarsa tako krepko in odločno, da je vzlic svoji trdosrčnosti povesil oči k tlom. in jasno je izpregovorila besede: — Ali sem morda srečna? — Občudovati moram spretnost, — je odgovoril Lascars precej v zadregi, — s katero znate zamenjavati uloge. Priznavam, da nisem pričakoval tega vprašanja, ki vsebuje neprikrito priznanje nesreče, fefll tt SftOC. »Srp. Kor.«. 15. aprila. Ministrski prodtednik Paiič je, kakor smo že poročali, sklenil z opozicijonalnimi strankami glede vprašanja sklicanja velike srbske skupščine kompromis, v katerega je kralj Peter takoj privolil. Kakor se zagotavlja v parlamentarnih krogih, se bodo vršile volitve za veliko skupščino meseca januarja prihodnjega leta, zasedanje iste pa se prične meseca marca. Glede novoosvojenega srbskega ozemlja se iz-premene v ustavi le one točke, ki se ne nanašajo na volilno upravičenost, kajti parlamentarični režim se uvede za novo ozemlje šele po preteku 10 let. * * m Kakor poroča »Serb. Corr.« z dobro informiranih parlamentarnih krogov, se postavi za pogajanja o orijentskih železnicah najbrže nova podlaga. Zdi se namreč, da Avstrija nikakor ni več zadovoljna s francosko formuto, od katere bi pravzaprav ne imela nobenega dobička, kajti po francoskem načrtu naj bi samo eno tretjino delnic, vsled česar bi bila s svojimi zahtevami vedno v manjšin.i Na drugi strani pa namerava baje Avstrija v vprašanju orijentalskih železnic vsled pritiska iz Nemčije opustili svoje dosedanje intran-sigentno stališče jiapram upravičenim srbskim zahtevam in iti Srbiji bolj na roko. Glasom najnovejših informacij hoče namreč Avstrija popolnoma opustiti dosedanjo francosko formulo in privoliti v odkup linij orijentalskih železnic na novem srbskem ozemlju po Srbiji. Kot protiuslugo bo le zahtevala od Srbije, da izgrade ne-ktere nameravane nove železniške proge na novem ozemlju avstrijski podjetniki in pa zvezo srbskih prog v Novem Pazarju z bosenskimi. Ta podlaga bi bila za Srbijo tudi popolnoma sprejemljiva in čisto goto vo je, da se bodo pogajanja, če bo ta formula v resnici ustvarjena, končala že v kratkem z ugodnim uspehom za obe državi. * * ♦ Vojni minister Štefanovič namerava spremeniti dosedanjo prostovoljsko službo in jo podaljšati od pol leta na eno leto, tako da se prostovoljci lahko tekom svojega službovanja boljše in temeljitejše izobrazijo in usposobijo za nadomestne častnike. * e ♦ Povodom svojega letošnjega zborovanja so odposlali grški profesorji in Ijudsko-šolski učitelji srbskemu profesorskemu in učiteljskemu društvu brzojavni pozdrav, v katerem izražajo željo, naj oba zavezna naroda v interesu miru, pravičnosti in napredka čim intenzivnejše delata na okrepitev in poglobitev obojestranskih odnošajev. . t + * »Samouprava«, organ srbske vladne stranke,priobčuje povodom sprejetja srb-sko-rumunske pogodbe v skupščini o izgradnji skupnega železniškega mosta čez Donavo sijajen članek, v katerem hvali politiko sivolasega rumunskega vladarja in njegovih državnikov in se zavzema še za ožje odnošaje med obema državama. — »Tribuna« se obširno peča z obupnim položajem države kneza Wieda, ki je bila ustvarjena za vzdrževanje miru, faktično pa je postala povzročiteljica neprestanih nemirov. Će želi Evr odkritosrčno rnir in red na Balkanu, ii. albanska država izginiti iz zemljevida Evrope. — »Pravda« zahteva, naj se binkoštni praznik, na katerem je pred sto let zbral Miloš Obrenovič Srbe pod svojo zastavo in se uprl ž njimi proti turškemu gospodstvu in postavil tako temeljni kamen za bodočo neodvisno in povečano Srbijo, proglasi za narodni praznik. — »Trgovski Glasnik«, organ srbskih trgovcev, zavrača grško bojazen za bodočnost Soluna in navaja velike koristi, ki jih bosta imela Solun in cela grška država od tega, če ugodita srbskim zahtevam glede posebnih ugodnosti za srbski uvoz in izvoz preko Soluna. Dnevne vesti. Parlamentarizacija hrvatske vlade. Hr- vatsko-srbska koalicija se je po ponovnih konferencah sedaj zjedinila glede vprašanja parlamentari^acije hrvatske vlade in predložila banu že konkretne predloge glede imenovanja članov koalicije zasek-cijske šefe raznih odelkov vlade. Hrvatska javnost z nestrpnostjo pričakuje, kako ki si jo le domišljate. Kaj vam pa vendar manjka k vaši sreči? Kaj mi morete očitati? — Roland, ali vam nisem rekla že stokrat, da vam nimam očitati ničesar? — Ali se nisem ves čas najinega triletnega zakona vedno vedel napram vam kot dober soprog? — je vprašal. Pavlina je prikimala na to vprašanje, toda okrog ustnic jej je zaigral bridek smehljaj. — Gospod baron, — je odgovorila Pavlina, ki ga je s strahom poslušala, — dovolite mi, da govorim tudi jaz. Poslušajte pa me z vso pazljivostjo, kajti, kar vam hočem povedati, je zelo resna stvar. — Poslušal vas bom. Toda ne govorite predolgo, ker potrpežljivost ni moja čednost. — Gospod baron, veste le predobro, da nisem povpraševala nikdar po vašem imetju in kako ga uporabljate. Nadalje nisem pokazala nikdar niti najmanjšega znaka začudenja, ko sem videla, da je to imetje izginilo v kratkem času treh let, dasirav-no ste mi pripovedovali, da je neizčrpno. Podpisovala sem tudi vse listine, ki ste i.ii jih predložil, ne da bi jih bila prečitala. (Dalje.) staliSče bo zavzel ban baron Škerlecz na-pramtei zatotevi koalicije. To se mora zgoditi vrh tega 2e v najkrajšem času, kajti koalicija želi, da se novi sekcijski šefi že i^leleže sestave proračuna, ki bo predložen saboru. Koalicija je pokazala dosedaj dovolj loja! osti in dobre volje in je šla morda v marsikaterem oziru celo predaleč in zato ima seveda pravico, da pokažeta sedaj tudi ban oziroma ogrska vlada, da jima je v resnici do vzpostavitve popolnega ustavnega življenja na Hrvatskem. — feda že sedaj se pojavljajo glasovi, da se bo ban na\btij0 upiral parlamentarizačiji vlade, ker baje želi. da morajo imeti sek-cijska mesta v rokah uradniki. Od rešitve tega vprašanja je vsekakor odvisno na-daljne stališče koalicije napram vladi. Kajti v neugodnem slučaju pride lahko dO razkola med banom in saborsko večino. »Novoje Vrenija« o brezpomembnosti sestanka v Opatiji. Razpravljajoč o sestanku avstrijskega in italijanskega zunanjega ministra v Opatiji, pravi ugledni ruski dnevnik »Novoje Vremja«, da oba državnika pravzaprav o nobenem političnem vprašanju ne moreta resno raspravljati; niti o albanskem, ker še ni prišel pravi trenotek za delitev Albanije, niti o položaju katoličanov na zapadnem delu balkanskega polotoka, niti o Jadranski železnici, ker se tu avstr. in ital. interesi močno križajo. Istotako ne more San Giu-liano razpravljati o položaju Italijanov v Avstriji. »Kakor dva avgura«, pravi »Novoje Vremje« »bosta razpravljala marke-ze in grof o vprašanju, kako naj bi ojačilo kraljestvo Skipetarov. Radi tega lahko čisto mirno izrazimo svoje mnenje, da od sestanka v Opatiji ni pričakovati nobenih resnih političnih rezultatov.« Domače vesti. Matija Čudvod. Kakor smo že javili na kratko v včerajšnjem listu, je preminul po kratki bolezni g. Matija C u d v o d, jako znana ličnost med našimi starejšimi rodoljubi, ki so svoj čas pomagali utrjati našo pozicijo v tržaškem mestu. Bil je to možak stare korenine, rodom iz Ilirske Bistrice, in dosegel je lepo starost 88 let. Do letošnje zime je še čil in krepak služil svoj vsakdanji kruh v skladišču južnega sadja ter čital vsak večer svojo »Edinost« pred kavarno »Minervo«. Mož je bil svoj čas jako delaven rodoljub in je, izpoznavši veliki pomen samostojnega slovenskega bolinškega društva za naše delavstvo, ustanovil s četico somišljenikov v rojanski čitalnici leta 1879. naše cvetoče »Tržaško podporno in bralno društvo«. In za to društvo je Cudvod delal in živel, dokler je mogel, kot neumoren podpredsednik do pred malo leti in njegova zasluga je, da se je slovensko delavstvo z ljubeznijo in požrtvovalnostjo oklepalo tega koristnega svojega društva in ga povzdignilo do lepega ugleda in trdnega stanja. Za njegovo požrtvovalno delovanje je bil imenovan leta 1901. za društvenega častnega člana ter leta 1911. za častnega predsednika. Njegova bolezen in smrt je nastopila tako nanagloma, da nmogokateri njegovih prijateljev in tovarišev' ni dospel, da bi se udeležil skromnega pogreba, ki se je vršil že včeraj popoldne iz mestne bolnišnice. Poleg društvenega odbora s predsednikom g. Hrabroslavom Čokom ga je spremil k večnemu počitku tudi predsednik bratskega »Delavskega podpornega društva«, g. prof. Matko Mandić in bližnji sorodniki. — Lahka mu zemljica! Vsak, kdor ga je poznal, mu ohrani trajen in blag spomin. Slovenski inteligenci. Prvak mladoče-ške stranke, državni poslanec dr. Kramar je naslovil v velikonočni številki na tisto češko inteligenco, ki se je vsled dogodkov v zadnjem času jela odtezati političnemu življenju, ta-le poziv: »V stranke, gospoda! Mi ne trebamo areopaga inteligence, ki plava nad oblaki. V strankah delujte, borite se tam, potisnite v ozadje vse nevredne elemente, tiste ljudi, ki na-pravljajo iz politike dobičkanosneje rokodelstvo, nego je bilo njihovo dosedanje — vse tiste politične analfabete, ki jim ves politični arzenal sestoji iz nekoliko dnevno in brez vsakega razumevanja pogoltjenih časopisov. Postavite se na čelo, uveljavljajte svoje delo in svoje znanje in h k ratu bo boj med strankami drugačen, boljši, ne pa boj z vsem, kar je v človeku slabega in zoprnega. Stranke prenehajo obstajati le v ta namen, da more toliko in toliko oseb nekaj biti, in poenostavljenje strankarskih razmer na Češkem se posreči zopet kakor pričarano. Ostanejo le stranke, ki morajo biti tu: konservativna, liberalno demokratična in socijalistična. Kako morete pa pričakovati, da bi se pri nas borili duševno, ko je postalo v nekak zakon pristojnosti in dobrih običajev, ne vmešavati se v politične boje, ker bi se človek omazal .... Ali je pomagano s tem? Ali se je kedaj odpomoglo s pasivnim izogibanjem vseh bojev?!« — Tudi slovenski inteligenci kličemo: v politično areno! Tam je mesto, če res želite svojemu narodu boljših strankarskih razmer in politične konsolidacije. Izogibanje političnemu boju ni vsikdar znak neke vzvišene pristojnosti, ampak često je to znak indiferentizma, komoditete, lenobe, v vsem skupaj pa: pomanjkanje ljubezni do si vari naroda! Morda je to nekoliko grenka beseda, ali zameriti nam je ne more nikdo spričo letargije napram javnim stvarem, ki je v zadnjem času zajela dobršen del naše inteligence. Razgovor Di San Giuliana z opatijskim županom. »Riečki Novi List« prinaša sledeče zanimive podrobnosti o razgovoru italijanskega ministra za vnanje zadeve, markiza Di San Giuliana z opatijskim županom dr. Stangerjem, ki se je vršil v sredo ob 3.15 popoldne: Minister je rekel županu: »Razumel sem, da ste me pozdravili v hrvatskem jeziku. Jezik mi ai tuj. ker sem se u6il v mladosti ruski in je prJoben ruskemu«. Nato je Di San Ghi-hano vprašal dr. Stangerja, kako je prebivalstvo Opatije, nakar mu je župan odgovoril, da so sami Hrvati in nekaj priseljenih italijanskih trgovcev. Na nadaljno vprašanje, če bivajo v mestu prebivalci še kake druge narodnosti, je dr. Stanger odgovoril!, da ie .tudi. nekoliko Nemcev, nakar- se je minister zahvalil za pojasnilo in fcrozil • svoje začudenje nad prirodno lepoto in krasnim razvojem mesta. — Vedno lepše torej! Hrvatski pozdrav, hrvatske zastave v mestu in koncem vseh koncev, kar je najstrašnejše za naše Italijane, mora Di San Giuliano- še na svoja lastna ušesa slišati, da obstoji italijau-stvo Opatije, ki bi jo Italijani najrajše proglasili za svojo, pravzaprav samo iz par — priseljenih italijanskih trgovcev. Opatijski sestanek je silno hud poper za naše Italijane, kajti sedaj je izvedela ne samo oficijelna Italija, ampak tudi ves italijanski narod in žnjim vsa kulturna Evropa, da je avstrijsko Primorje slovansko in da so pojmi o neodrešenem Primorju samo umetni, kakor je sploh vse italijanstvo Primorja. Skromni po sili so postali naši Italijani. Skromni — če že ni drugače. Vest o hrvatskem pozdravu župana volosko -opa-tijskega na naslov italijanskega ministra za vnajne stvari jim je seveda strašno u-darila na živce. Kar verjeti niso mogli v takov atentat na veličanstvo italijanstva v —italijanskih provincijali Avstrije. Pre-strašno je kaj takega, da bi mogli verjeti. Neki Italijan, s katerim smo govorili o tem dogodku, je bil uverjen, da je to le ten-dencijozen manever »Edinosti«, da bi za hip razveselila svoje čitatelje. Ko smo ga opozorili, da tudi »Piccolo« potrja to vest, da je župan dr. Stanger hrvatski pozdravil italijanskega ministra, je menil Italijan s kislim obrazom: Meno mal — da le ni bilo v tistem grdem slovenskem jeziku! Ce jiin je to v tolažbo, potem se je njihov ponos skrčil v skromne meje! Privoščamo jim prav radi: njim je v tolažbo, nam pa ne kvari veselja. Zadovoljni smo obojni. Je - li pa zadovoljstvo resnično na obeli straneh — to je drugo vprašanje. Vsaj barometer po listih v kraljevstvu kaže na viharje. Kdo hujska Italijane na poulična lopov-stva? Večkrat smo že poudarjali, da je glavni krivec na vseh onih divjaštvih, ki so jih v zadnjem času v škodo nam Slovencem uganjali po Trstu italijanski poulični razgrajači, tržaško kamoraško časopisje, ki danzadnem na najpredrznejši način hujska italijansko prebivalstvo na nas Slovence, ne da bi zaradi tega hujskanja zmignile državne oblasti tudi le z mezincem. Tako je potem popolnoma lahko umljivo, da se ponavljajo danzadnem napadi na posamezne Slovence in da laška poulična druhal nemoteno zagreša svoje vandalske čine na slovenski lastnini. — Pred par dnevi smo poročali, da so dijaki laške gimnazije s trga pred protestansko cerkvijo ob belem dnevu vdrli v Staničevo tobakarno v ul. Molino piccolo in tamkaj raztrgali lepak »Edinosti«. Snočnji »Indi-pendente« je pograbil to našo vest in se čudi, kako moremo vedeti, da so bili prav gimnazijci tisti, ki so zagrešili lopovstvo, in trdi, da smo očitali vsem dijakom one gimnazije ta predrzno nesramni čin in jih tako razžalili. Povemo mu, da je prav lahko poznati mladiče, ki danzadnem vse leto ob istem času hodijo vedno po isti ulici. Sicer pa je to le postranska stvar, kajti najbolj je zasrbel italijanski hujskaški list naš zaključek, da bi bila italijanska univerza v Trstu s takim dijaštvom, kakor se kaže že sedaj na srednjih šolah v Trstu, pravo gnezdo hujskaštva in pretepaštva. Zato se je pa tudi »Indipendente« povzpel do naravnost zločinskega poziva na laške gimnazijce, naj gredo po vseh tržaških to-bakarnah in uničijo tablice našega lista. Piše namreč dobesedno tako-le: »Ce bi šlo gimnazijsko dijaštvo v resnici po toba-karnah, da uniči tablice »Edinosti«, bi ne storilo nič drugega, nego da bi dalo duška reakciji, ki bi se z ozirom na prizadeto razžalitev ne moglo več grajati!« — Tako hujska »Indipendente« naravnost na poškodovanje tuje lastnine! Radovedni smo le, kaj poreče na to državno pravdni-štvo! Za jutršnji koncert« ki ga priredita pod okriljem naše »Glasbene Matice« ga M. Costaperaria in g. A. Trost iz Ljubljane, vlada vseobče zanimanje. Poživljamo slavno občinstvo, da se v obilnem številu odzove vabilu, da poleg umetniškega užitka, ki ga bo deležno, tudi moralno in inatc-rielno podpre mladega — nadarjenega slovenskega umetnika na trnjevi umetniški poti. Predprodaja vstopnic pri vratarici Nar. doma. — Sedeži po 3, 2.50, 1.50 K, stojišča po 1 K in po 50 v. Besedilo pesmi 10 vinarjev Srbi proti Cehom. Zagrebški dnevnik »Hrvat«, glasilo Starčevičeve stranke prava, poroča: Srbska vlada e med drugim predložila skupščini tudi zakonsko osnovo o delniških družbah. V zakonu se nahaja tudi točka, da mora biti pri vsaki delniški družbi najmanj ena petina uradnikov — srbskega državljanstva. Kakor se zatrjuje, so dale srbski vladi povod za ta korak neke češke akcijske družbe, ki nastavljajo pri svojih podjetjih v Srbiji izključno svoje rojake, ki se drže tudi v tujini strogo onega »svoji k svojim!«. Razstava hrvatskih ročnih del v »Narodnem domu« ostane odprta še ves ta teden z ozirom na to, da si je marsikdo še ni mogel ogledati radi neprimernega časa. Vse one torej, ki so izrazili željo, da ostani razstava odprta še nekaj časa, vabimo, da si jo v tem tednu gotovo ogle- V fi tf. 1914 dajo. ker se v nedeljo nepreklicno ta-ključi Vsak, kdor je videl razstavo, se je izrazil o njej prav laskavo in vsak fe tudi dodal, da je vredna, da si fo ogledamo vsi. Vstopnina je le 30 vinarjev. — Knpljeae prfedmete naj lastniki vzamejo ▼ soboto ali nedeljo Iz razstave. Ljubljanski Igralci v Trstu. — Kakor vsako leto, so se tudi letos najboljSi slovenski igralci ljubljanskega gledal šča pod vodstvom g. Skrbinška zbrali v potovalno igralsko druibD. Namen tega gostovanja po raznih slovenskih krajih je, da nudijo priliko za cbisk predstav tudi ljudem na de- berU je m nrfrfigff ^nova po jo. taki toki zbirki je dol no misel. Odlikujejo se njegove lirične, religiozne, pa tudi humoristične skladbe. Večinoma je živel na Dunaju, o ialibog se je temu izredno nadarjenemu možu omračil um in umrl je 22. svečana 1903 v blaznici pri Dunaju. »Trajao ljubav« poje gospa Costapera-ria v hrvatskem jeziku. Norvežan E. Grieg je bil že večkrat zastopan na naših koncertnih sporedih. Nje- ki navadno nimajo take prilike. Na po- gove skladbe so pisane v pristno narod- nem duhu; iz vseh odseva ona melanholija, ki je lastna severnim narodom. Ravno zei tovanju po Primorju pa obišČ jo ljubijanski igralci tudi Trst — in sicer 22. in 23. aprila. Uprizore prvi večer dramo „L j u-1 vsled svoje karakteristike pa so šle po šir-b i m k o v a n j e", drugi večer pa vojaško nem svetu in se kaj pogosto izvajajo, burko „Tretji eskadron". — „Lju- »Jaz te ljubim« je ljubka kantinela, ki naj bim ko vanje" je krasna drama, v kateri se, lepo učinkuje na poslušalca, je avtorju posrećilo, dobro označiti posa- Jutri izpregovorimo še par besedi o mezne značaje. „Tretji eskadron- pa je! Chopenu in njegovi svetovnoznani po-burka kakor jih je malo. Potovalna družba ; nezi. M ima izbornega komika, tako, da je zagotov- < Q g0St0vanju zagrebške opere v Opaljen popoln vspeh. Zato upamo m pricaku- tijj piše Bp0iaer Tagbiatt": Ovenčano s jemo mnogoštevilne udeležbe, ki naj po-, s j j a j n j m v s p e h o m je kraljevo hrvat- kaže, da je pri nas še vedno zanimanje za ----- dobre gledališke predstave. Želeti pa je udeležbe tudi zato, ker bo ta prilika, da bo na£e občinstvo, posebno pa ono, ki ima večjega smisla za dramatično umetnost, moglo izreči sodbo o kvalitetah tega ali onega igralca, kar bi prav pr šlo za slučaj, da bi hoteli pridobiti kako moč za prihodnjo sezono, da povzdignemo zopet naše gledališče če že ne na višjo, pa vsaj na stopinjo prejšnjih sezon. _ Divjanje burje in njene žrtve: eden mrtev, eden izgubljen. Predvčerajšnjim popoldne okoli 5 je naenkrat začela pihati moćna burja, ki je tekom večera vedno hujše naraščala. Obenem se je tudi temperatura znatno znižala. Vsled tako nenadoma in nepričakovano nastale burje je bilo mnogo ribiških čolnov in drugih bark na morju v nevarnosti, a pristaniščni pazniki (pilotje) so prihiteli vsem pravočasno na pomoč. — Včeraj zjutraj so pa konstatirali, da je burja odtrgala od sidra veliko tovorno barko (maono) št. 68 podjetja pristaniščnih del »Adriatica«, na kateri se je nahajal 61 letni mornar Matej Godina, doma iz Dalmacije. Barka je iz-.,., , ... - „ ginila: burja jo je odnesla bogve kam. |l,ko g'avne, kolikor stranske uloge izborno in žnjo tudi starega mornarja. Pomorska! zasedene. Gledališče, ki je bilo na vseh oblast je takoj poslala svoj parnik »Pela- 1 predstavah razprodano, je združilo odi čno, sko gledališče iz Zagreba absolviralo pet dnevno gostovanje v opatijskem zdraviliškem gledališču. Vsaka predstava je pomenjala nov triumf tega izbornega ensembla. Menda še nikoli ni bilo zdraviliško gledališče v Opatiji priča tako mogočnih viharjev odobravanja, ki je bilo zgovoren izraz navdušene hvaležnosti na izbranih umetniških užitkih. Že od prve-t a začetka se je med umetniki na odru in poslušalci uveljavil tisti kontakt, ki je razširil po vsej dvorani atmosfero vznešenega razpoloženja. Kritiki bi bilo težko, ako bi hotela dati eni predstavi prednost pred drugo, kajti vse so bile izborne. Umetniki so nudili svoje najbolj t in so zajemali iz po nega, režija in orkester sta bila na višini svoje naloge. Posebno poslednjemu in njega izvrstnemu dirigentu gre beseda neomejene hvale. Će bi že hoteli razlikovati, bi rekli, da so opere „Pagliacci", ki jej je prednja-:ila na melodijah obiiujoča romanca „Stara pesem" Viktorja P a r m e „Tosca" in „Nikola Šubić Zrinski", to impozantno delo Ivana pl. Zajca, posebno ugajale občinstvu. Pa tudi „Traviata- in Werther" sta zelo ugajala, ker so bile to- . da poišče izgubljeno barko, podjetje »Adriatica« pa je v isto svrho poslalo svoj parnik vBelvedere«. — Blizu Skednja so pa našli v morju mrtvo truplo nekega kurjača turškega parnika »Lezdi«, ki je pred nekaj dnevi priplul v Trst s tovorom riža za Iuščilnico riža pri Sv. Soboti. V žepu tega nesrečneža, ki ga je gotovo burja vrgla v morje, so našli 126 kron denarja. Okradli so brivca. Brivec Peter Parin ima svojo lastno brivnico v ulici del Mo-lino a vento št. 70. A ko je šel včeraj v jutro Parin od doma proti brivnici, da bi jo odprl, se mu gotovo ni niti sanjalo o presenečenju, ki ga je čakalo: brivnice mu sploh ni bilo treba odpreti, ker jo je našel že odprto. Odprli so jo bili spretni uzmoviči s ponarejenimi ključi in odnesli so iz brivnice 33 britev, 7 strižnih strojev, kito ženskih las in 60 kron denarja: vsega za umetnost vneto občinstvo. Med odličnimi ličnostimi so bili: princ Joahim Albreht Pru-ki s soprogo, vojvoda Gunther Schle-sivig-Holsteinski, prirc Filip Koburžki, princesa Croy-Sternberška, minister dr. Trnka itd. — Iz srca se radujemo na tem sijajnem uspehu hrvatske umetnosti in čestitamo vodstvu kraljevega gledališča v Zagrebu na takih laskavih priznanjih od drugorodnih strani. Kake borne in ničvredne pigmeje so tisti zagriženci in borniranci, ki hočejo pota-jevati ali smešiti kulturna stremljenja Jugo-slovansiva, ki pa mu ne zaustavijo s svojim strupom per aspera ad astra I Druitvene vesti. CM podružnica v Rocolu vabi vse svoje člane k V. rednemu občnemu zboru, ki bo v nedeljo 19. t. m. ob 5. popoldne v Gospodarskem društvu. Ker je letos minulo 5 let, skupaj so s svojim obiskom napravih briv-i 0(jkar obstaja naša podružnica, pričaku- cu 2/0 kron škode — Brivec je prijavil j jemo, da se dostojno proslavi ta jubilej, stvar policijskemu komisanjatu pri Sv. Bazovica. Tamburaško društvo „Zarja" Jakobu, a o tatovih m duha, ne sluha. v gazovici priredi v nedeljo, dne 19. aprila, Tat\ ina z vlomom. Predsnočnjo noč je društveni ples v prostorih .Gospodarskega bila izvršena tatvina z vlomom v proda- društva". Ples traje od 4 pop. do polnoči, jalnici urarja Josipa Budina v ulici Com- | Dne I. majnika pa se bo vršil istotam občni merciale št. 5. latovi so odnesli mnogo zbor društva, ur, erižic in drugih predmetov, v skupni vrednosti 4500 kron. Osumljen, da jo je sam izvršil, ali se pa soudeležil te tatvine in zato aretiran je bil 241etni težak Anton Donet, doma iz Lovrane, prenočujoč tu na ljudskem prenočišču v ulici G. Gozzi. Vročekrven dečko je 151etni Angelj Preden, doma iz Rovinja, ki je vkrcan na Llovdovem parniku »Marienbad«, ker se hoče izuriti za mornarja. 2e večkrat je Imel ta dečko kak prepir z enim ali drugim med moštvom parnika in vsakikrat se je pokazal jako nasilnega. Predvčerajšnjim se je zopet za neko malenkost skregal z ogljarjem Josipom Stipanićem ter mu je celo grozil, da ga umori. Nato je pa šel v kuhinjo, tam pograbil nož in hotel žnjim res napasti Stipaniča. Vendar so mu pa to še pravočasno preprečili, nakar ga je dal kapitan parnika aretirati. Grozili so svojemu delodajalcu. Na zahtevo Josipa Virginija, so bili predsnoč-njim aretirani 191etni kotlar Fran Ber-gatsch, 201etni težak Mario Totfan in 21-letni kotlar Ivan Ballerini. Bili so vsi trije v službi pri Virginiju in ta jh je dal aretirati trdeč, da so mu grozili s smrtjo, ker se je spri žnjimi radi plače. Podružnica CMD v Sv. Ivanu vabi na redni letni občni zbor, ki se bo vršil jutri v soboto, ob 9 zvečer v „Nar. domu" po sledečem dne^em »edu: 1) Nagovor načelnika, 2) Poročilo tajnika, 3) Poročilo blagajnika, 4) Poročilo pregledoval-cev računov, 5) Volitev novega odbora, 6) Razno. — V nedeljo, 19. aprila priredi dramatično predstavo „Ženski Otelo" igrokaz v treh dejanjih. — Vstopnina 40 vin., sedeži 20 vin. — Začetek točno ob 5 30 popoldne. — Po predstavi plesni ven-ček od 8 do 12. — Vstopnina k venčku gospodje 60 vin., gospe 30 vin. Slov. akad. fer. dr. „Balkan". Za danes, petek, naznanjena pevska vaja za ženski zbor odpade vsled nepričakovanih ovir. Tržaško podporno in bralno društvo vabi svoje člane na volilni sestanek v nedeljo, 19. L m, ob 9 zjutraj v društvenih prostorih, ul. Torre bianca 41. — V počeSčeoje spomina pok. Tomo Comovich-a so darovali upravni svetniki Jadranske banke" 500 K in sicer polovico za tržaško moško podružnico CM a polovico za hrvatske šole v Trstu. V isto svrho je darovala „Jadranska banka" 500 K za dalmatinski oddelek pomorskega do-brodolnega zaklada (Pio fondo di Marina). — Za svetoivansko podružnico CMD je darovala družina Trobec-Martelanc K 10 v počeščenje spomina pok. I. Subana. — Za podružnico CMD v Bazovici se je nabralo o priliki izleta „kolašev* v gost. „Pri lipi" K 15 79. — Za hrvatsko šolo v Trstu sta nabrala dr. A. Dražić in Josip Sudič v Gunji K 42-20. — Denar hrani uprava lista. Rocolski CM podružnici sta došla ta-Ie darova: Vesela družba ob proslavi avan-ziranja g. Saharja 10 K. — Vesela družba v gospodarskem društvu 5. t. m. K 3.40. Odbor se iskreno zahvaljuje s prošnjo, da bi se vsi zavedni Rc»colčani vedno in povsod spominjali naše prekoristne Družbe. NKBje H$sdi bi JL Bdtt-I trn Gomp. J: SBRRAVALLO Trat Zmorem potrditi, da je ŽELEZNATO KINA-VINO SERRA-VALLO (Vino tU China Ferruginoso Serravallo), Izvrsten pripomoček orati želodčnim boleznim In slabi prebaviposebno pa po teških boleznih in v slučajih malokrvnosti pri otrokih. V vsej svesti zamorem priporočati Vaš izdelek. TAUS, dne 24. aprila 1907. DOKTOR A. HALIK. St. 5417-14 Vesti iz (iertike. Osebne vesti. Sodni praktikant A. Z e i je imenovan za avskultanta. Za sodnika v Tržiču je imenovan dr. B a 11 i g i in zato se vrne v Gorico dr. Gradnik. Iz Ajdovščine. Bilo je 1. 1879., ko smo ustanovili pri nas »Društvo za podporo rokodelcev v Ajdovščini. Dne 29. t. m. bo torej od tega 35 let Vodstvo in odbor sta sklenila slovesno praznovanje 35 letnice in sicer v nedeljo dne 3. maja. Natačni program se objavi kasneje. Rastava goveje živine v Sežani in v Komnu. Deželni odbor razglaša: Dne 2. maja t. I. bo v Sežani, dne 5. pa v Komnu razstava goveje živine. Pokazati vam bo, v koliko je napredovala naša živinoreja. Rastava je zvesta slika živinerejskega stanja v okraju in deželi. Taka prireditev združuje cvet živinoreje, saj je na njej zastopana le najlepša živina med najboljšo. K rastavi je pripuščena le živina, ki kaže v vsem svojem telesnem vstroju znake uvedene rujavo-sive švicarske pasme. Marljive živinorejce čakajo lepa darila, ki se razdele za najlepše živali med ude-ležnike. Da se kolikor možno olajša velika udeležba tudrtz oddaljenih občin, dobe u-deležniki na ime potnine od 1—4 krone za vsako glavo pri/nane živine, ki odgovarja pasmi in to z* ozirom na oddaljenost kraja. Vsaka živina mora imeti zraven številke, ki jo dobi od županstva, tudi svoj živinski potni list (certifikat). Vsa tajnost, podaljšati življenje, obstoja v tem, da se ga ne skrajša. Temu mnenju Rubnerja bo vsakdo pristal, dosegel bo pa to predvsem s tem, da bo gledal na svoje /dravje Med mnogimi manjšimi zli spada tudi zapeka v ono vrsto bolezni, ki krajša o življenje. To pa se zdravi z vso lahkoto s pomočjo Saxlechnerjeve naravne vode „HU-NVADI JANOS", ki spada med najboljša odvajalna sredstva. Kdor trpi na zapeki, naj poskusi z naravno kislo vodo „HUNVAD1 JANOS" ozdraviti želodec in počutil se bo popolnoma prenovljenega. Oglu dražbe. Dne 25., 27. in 28 aprila t. 1. oddajo se v zakup potom favne dražbe v spodaj označenem redu na podpisanem c. k. okrajnem glavarstvu lovi tu doli imenovanih občin za osemletno dobo Vzldicna cena v kronah je označena za vsako občino kraj imena dotične občine. Dražba prične vsakega dne ob 10. uri predpoludne oziroma ob 3. ure popoludne. Varščino je položiti najkasneje do 10. ure predpoludne oziroma do 3. ure popoludne. Natančnejša pojasnila daje podpisano c. k. okrajno glavarstvo ob uradnih urah. Dne 25. aprila 1914. Dne 27. aprila 1914. Ivanjigrad Slivno Selo Vojščica Temnica Kostanjevic Lipa Brestovica Merče Kazlje Vatovlje C k. okrajno glavarstvo Sežana dne 14. aprila 1914. 400 K Štanjel 600 K 700 K Kobdilj 400 K 300 K Koboli 100 K 300 K Tomaj 700 K 4 )0 K Utovlje 350 K i 650 K hilje-Veitaflj« 600 K 200 K Sežana 1500 K Dne 28. aprila 1914, 400 K Barka 100 K 200 K Divača 280 K 400 K Ležeče 270 K Dr. PECNIK Dr. PETSCHNIGG TRST, VIA S. CATERINA ŠTEU. 1. Zdravnik ža notranje (splošne) bolezni 8 — 9 in 2 — 3 in špecijalist za kožne in vodne (spolne) bolezni: llVk—1 in 7—7V2 40 K 13 s Dobroznana mirodilnica :: || S Ivan Camaulifi Sv. Ivan - Trs! - blizu Nor. doma S Velik izbor, barv, [1 pavlak itd. J! Zaloga za Trst in okolico redilnega II ćaja za otro- Cl AHIkji II ke In odrasle ^L^LfU' 1P to Wnp tpn ■ teteft prafti za tinti. - TeMn II U nI u n u n 8 ,RADIOM' urad za privatne Informacije Trst, Corso šiv. 24, II. (dvigalo) - Telefon 80. Brzojavi: „Informes" Trst, Poštni predal 291. Pral urad te vrste v Trstu. RESNOST NAJSTROŽJA TAJNOST NATANČNOST Polastila kakor tudi prospetkl na zahtevo. Naznanjam d. občinstvu, posebno pa p. n. ^ospem na Belvederju In Škorklji, da sem odprl novo prodajalno manifakturnega blaga v Trstu, ulica Belvedere štev. 4 Prodajalna je dobro preskrbljena z različnimi dobrimi predmeti, pleteninami, nogavicami, perilom itd. po zmernih cenah. . . - „ e. brosch Cene zmerne. - Postrežbo solidna. un« Bei>ed(» Književnost m umetnost Shod za šentjakobsko delavstvo bo v nedeljo, dne 19 t. m., ob 10 dopoldne v dvoraiii „Delavskega kons. društva" pri Sv. Jakobu z dnevnim redom: 1) Zadeve šen- Narodna delavska organizama. Društveni shod sklicuje dežtlni odbor NDO za danes ob 7 in pol zvečer v društveno dvorano, ul. Sv. Frančiška štev. 2. Dnevni red: 1. prvi maj ni k, 2. slučajnosti. Vabimo slovenske delavce, da Koncert Costapcrsria-Trost, v soboto,dne j sf \ žilnem številu udeleže tega važnega 4 shoda, lo. t. m. Anton Sajovic zavzema prvo mesto med slovenskimi modernimi skladatelji. Rojen v Litiji, je užival glasbeni pouk v ljubljanski »Glasbeni Matici« in na Dunaju. Posvetil se je pravosodju in je sedaj sodnik v Kranju. Mej njegovimi skladbami, so brezdvomu najlepše — solospevi. »Pesem o tkalcu« je nailepši, a tudi najtežji slovenski samospev. Vsi kritiki pravijo, da je muzikalno nedosežno lep in urednik »Novih akordov«, dr. Krek, piše, da ta pesem naravnost kriči po solistih, izšolanih v modernem duhu. Slovenske matere sin. rojen I. 1860. v Slovenjem Gradcu na Štajerskem, je posvetil Hugo Wolf vse svoje v/.rt 'ne talente — Nemcem. Poleg Scliuniaiiua in Sciiu- Tomaž Cossovich Brodolastnik vttas ctsarsktga Franc - Joiefovaga rad« Je v sredo, 15, t m. ob 1 popolnoči po kratki bolezni izdihnil svojo blago dušo. Potrtim srcem naznanjajo podpisani, v imenu tudi odsotnih sorodnikov, prežalostno vest vsem sorodnikom, prijateljem in znancem. „ ... Pogreb zemskih ostankov dragega pokojnika se vrši danes, v petek 17. t m., ob 10 predpoldne iz hiSe žalosti, ulica Gioachino Rossini Štev. 4, TRST, 17. aprila 1914. (odsoten) - sin poročena hraitcrctl Prosi se opustiti sožalne posete. MAGDALENA, soproga. Kapitan Anton G. Ivancich (odsoten) hčere Haktor Olimpla Ta oglas velja za direktno obvestilo. mmmmmmmmmmm s pljučne bolezni Vse obolelosti sopOnih organov oslovski kaselj.navađni kašelj.prehlajenje,influencaiu SIROLIN "ROCHE" • Dobi se. " - v vseh lekarnah naročajte pri tfomafl tordkl ki Vam postreže dtrio iv. »EDINOST« St 74. V Trstu, dne 17. aprila 1914. Iz Divače. DivaSki mladeniči prirede na belo nedeljo t. j. dne 19. t- m. običajen ples na velikem trgu pri gosp. Ivanu Obersnel na prostem- Cisti dobiček je namenjen tel. društvu Sokol = v Divači, družbi sv. C. in M. in Z. J. Ž. (Zvezi jug. žel.). V slučaju slabega vremena se bo vršil ples v sokolski telovadnici. — Pri plesu bo sviralo slavno godbeno društvo »Kraška sila iz Sežane«. Nov park v Gorici. Na starem pokopališču je začela graditi dežela mestu nov park. Park bo obsegal polovico starega pokopališča, bo torej precej ogromen. Prostor je veljal deželo 60.000 K. Leta in leta že ne donaša tisti prostor prav nobenega dobička deželi, temveč le stroške, davke, ki jih mora plačevati dežela za to zemljišče. V časih, ko govori deželni glavar pri vsaki priliki in nepriliki o slabih deželnih financah, b bilo pač najpametnejše, prodati z lepim dobičkom tisti pro->tor. Je sicer hvalevredno prizadevanje dežele, če hoče dati Gorici lep park, ali koncem koncev ni dežela za to tu. da ^radi mestu park. temveč mestna uprava. Naj prime tisto za ušesa in naj ona magari za isto ceno kupi prostor, ne pa da dežja poleg sedanjih stroškov plačuje še nove potrebščine. Pomisliti ie pa treba še nekaj. T>ežela ima zabit denar v zemljišču, od tega plačuje davke, sedaj pridejo še stroški za vzdrževanje parka in končno, ko je park gotov, ga vendar dežela ne more podreti in zazidati. Tako bo izgubil prostor tudi na ceni. Ce že hoče dežela na vsak način storiti kaj za mesto, naj skrbi raje za spodobna stanovanja, za kanalizacijo. za aprovizacijo, sploh za zboljšanje mestne uprave in meščani jej bodo bolj hvaležni. Vesti iz Istre. Iz Kozine. G. Deklcva, trgovec je nabral. po občinski seji v Materiji, pri gosp. Kasteliču obč. glvarju, 6 K, za podružnico sv. Cirila in Metoda na Kozini. Razne vesti. 209.000 K odškodnine je zahtevala neka iako lepa Amerikanka od nekega bogatina. ki jo je hotel poročiti, pa jej je zamolčal, da je zamorskega rodu. Mis Ana Clark je lepa. mlada bolniška strežnica in je stregla nekemu bogatemu posestniku v New Yorku za časa njegove bolezni. V tem sta se pa seznanila seveda natančneje in končno jej je bogataš ponudil za-l-on in lepa strežnica je tudi sprejela to ponudbo. Par dni pozneje je pa opazila, da ima Hitchens — tako se imenuje bogataš — nohte na roki rujave, ne pa roži-ča^te barve, in to je nezmotljivo znamenje zamorskega pokoljenja. Lepa Ana je začela nato poizvedovati natančneje in je v resnici tudi dognala, da se po Hitchens-ovih žilah pretaka nekaj zamorske krvi. Ker pa ni poštene bele Amerikanke, ki bi se hotela poročiti s človekom zamorskega pokoljenja, četudi je čisto bel, — prvotna črna barva se namreč povrača prav rada v poznejših rodovih, — je mis Ana nemudoma odpovedala Hitchenu dano besedo. I o pa še ni bilo dovolj. Tožila ga je tudi za odškodnino 250.000 K, češ da ima toliko škode, ker jej je Hitchens zamolčal svoje zamorsko pokoljenje in se je zaradi tega razdrla zaroka. Pevka rešila občinstvo panike. V Can-tonu v državi Ohio v Ameriki je pred par dnevi v nekem nabito polnem kinematografu eksplodirala svetiljka in je plamen užgal tudi že zastore. Občinstvo je razburjeno skočilo pokoncu in vse je hotelo udreti proti izhodom, izgubivši popolnoma prisotnost duha. Bati se je bilo, da pride do strahov it i! i prizorov. Med občinstvom pa se je nahajala pevka Luiza Tetrazzini, ki ni izgubila poguma, temveč je hitro skočila na podij in začela peti. Ko je občinstvo začulo pevkin glas, je uvidelo, da ni nevarnosti, se je pomirilo in vrnilo na svoje prostore. V tem so pa tudi že pogasili ogenj. Tako je samozavestna odločnost pevkina rešila marsikomu življenje. Osel v cenzurnem odboru. Uradniki l>etrograjoJdne je prišel namreč iz deželnega dvorca starejši človek v sami srajci na ulico. Naenkrat se je zbrala okoli njega cela čreda radovednežev, nakar je odšertlubitelj nage kulture v Sternplcrjevo ulico, kjer ga je aretiral reki stražnik, ki ga je odpeljal na dvorišče tiskarne »Leykamr. Tu so možičku nataknili na život par cunj, nato ga pa spravili v zapor. Mož se ga je malo preveč nasrkal in si je najbrže hotel izbrati deželni dvorec za prenočišče. Deželno soffltfe. Radi zločina težke telesae poškodbe. Včeraj je sedel na zatožni klopi pred sodniki deželnega sodišča 56 letni posestnik Andrej Priž, doma iz Zaluk v Kastav-ski občini. Bi je obtožen zločina težke telesne poškodbe, ker je dne 25. marca I. 1. v Zalukah pri Kastvu s sovražnim namenom vrgel na tla ondotnega posestnika J. Ivaniča in ga potem bil s pestjo in teptal z nogami, zadavši mu na ta način poškodbo na desni nogi, vsled katere ni mogel Ivanić preko 20 dni opravljati svojih poslov. Razpravi je predsedoval deželnosodni svetnik Lazzarich, a votantje so bilide-želnosodna svetnika Pachor in Parisini in sodnik dr. Spongia. Državno pravdništvo je zastopal dr. Zunim, a branil je obtoženca dr. Mandič. Obtoženec je rekel, da nikakor ni zakrivil zločina, katerega mu pripisuje obtožnica. Povedal je na to, kako se je odigral ves dogodek. Ivanič je bil pijan. Ker sta se bila nekaj sporekla, je Ivanič prijel in hotel podreti na tla obtoženca, ki se je le branil. Prišla je pa na to še Ivaničeva žena Uršula Ivanič in je obtoženca pahnila, vsled česar so padii na tla vsi trije. Komaj in le s težavo se je izmotal iz gruče: nikakor pa se ni doteknil Ivaniča, ne z roko, ne z nogami. Oškodovani Josip Ivanič, zaslišan kakor priča, je potrdil, da je bil oni dan popolnoma pijan in da se ne spominja ničesar. Priča Uršula Puž, oškodovančeva žena, je izpovedala v smislu obtožnice. Enako tudi priči Ana in Antonija Puž. Po branitelju dr. Mandiču predlagana priča Katarina Ivanič je povedala, da je videla, ko so se vsi trije: zakonska Ivanič in Andrej Puž valjali v cestnem prahu; rekla je pa, da ni videla, da bi bil Puž na kakršenkoli način udaril Ivaniča, niti ni videla, da bi ga bil teptal z nogami. Državni pravdnik je plediral za obsodbo v smislu obtožnice, češ, da je krivda obtoženca dovolj dokazana po izpovedbi priče Uršule Ivaničeve. Branitel dr. Jos. Mandič je pa trdil nasprotno, češ, da je dokazano, da Puž ni nikakor udaril Ivaniča in da se je ta najbrže pobil, ko so, vsled nastopa Uršule Ivaničeve, vsi trije padli na tla. Sodišče je Andreja Puža res oprostilo obtožbe. Javno nasilstvo. Dne 17. februarja t. I. je 25!etni volar Rudolf Rauber, stanujoč pri Sv. Mariji Magdaleni Zgornji, šel proti domu z vozom. v katerega je bil vprežen par volov. Rauber je pa onega dne tako nerodno vozil, da je le malo manjkalo, da ni prevrnil barake neke branjevke, ki na istrski cesti prodaja pomaranče in drugo sadje. Ko je bil Rauber z vozom že blizu svojega doma. je prišel k njemu redar Josip Kugy, ki mu je velel, naj stopi z voza in mu pove svoje ime in priimek. Rauber pa tega .ii hotel storiti, in ko je hotel redar za njim na dvorišče pred hišo, mu je Rauber rekel: »Ce pridete na dvorišče, vas zapodim!«, nato je pa pograbil za vile in žnjimi grozil redarju: »Ce ne greš odtod, te zapodim z vilami!« Tako trdi obtožnica, ki pravi, da je Rauber s tem zagrešil zločin javnega nasil-stva po § 81. kaz. zak. Ker je pa Rauber ob tej priliki izrekel na naslov redarja še neke psovke, je bil tožen tudi prestopka razžaljenja službo vršečega javnega funkcijonarja v smislu § 312. kaz. zak. Razpravi je predsedoval deželnosodni svetnik Lazzarich, a votantje so bili de-želnosodna svetnika Pachor in Parisini in sodnik dr. Alberti. Državno pravdništvo je zastopal dr. Tomicich, a branil je obtoženca dr. Mandič. Dočim je obtoženec na policiji, takoj po-j tem. ko je bil aretiran, trdil, da ni in da ni bil pijan, in dočim je pred preiskovalnim 1 sodnikom rekel, da je bil sicer nekoliko opit. a da ve in da se popolnoma spominja, kaj je storil onega dne, je pa včeraj na razpravi trdil, da je bil oni dan popolnoma pijan, in se ne spominja prav nič onega dogodka. Kakor priči sta bila zaslišana redarja Josip Kugy in Fran Počkar, ki sta trdila, da ni bil Rauber o oni priliki pijan, temveč Ie malo vinjen, ter da je dobro vedel, kaj počenja. Sodišče je Rauberja obsodilo na tri mesece težke ječe, poostrene z enim postom na mesec. __ Tožbo bivie§a socDolno-demohr. strokovnega tajnika v Trsta, TotocMnOfl, prati listu „Ui PenevennziT. Kakor smo že včeraj poročali, se je predvčerajšnjim pričela v tretjem oddelku kazenskega sodišča v Milanu razprava proti odvetniku Fontana in proti grofu Arrivabene vsled kazenske ovadbe bivšega strokovnega tajnika tržaških socijalno demokratskih strokovnih organizacij Marija Todeschinija. Obtoženec odv. Fontana, odgovorni u-rednik lista »La Perseveranza« je priznal, da je prečital, preden ga je oddal v tiskarno, članek, katerega je spisal grof Arrivabene: Bil je prepričan, da članek ne vsebuje nikakih obrekovanj, ker se je v njem le vprašavalo, da li je res, kar »Coda del Diavolo« piše o Tedeschiniju, ali če je to le obrekovanje. S tem se je dajala Tode- schiniju prilika, da vso stvar pčjasni in da se opfaviči. List je bil Todeschiniju vedno na razpolago, za kakršenkoli popravek. Bilo je ravno po državnozborskih volitvah in v Veroni so bili vsem v spominu članki, ki so jih o tržaških socijalistih pisali razni časniki, med temi veronska »Arena« in tržaška »Azione Socialista«. V teh. člankih se je dolžila tržaška socijal-no-demokratična stranka, da ima stike z namestništvom. V članku, ki ga je napisal Krof Arrivabene za »Perseveranzo«, je bil le komentiran članek, ki ga je prej priobčil »Coda del Diavolo«. Sicer je pa tudi »Coda del Diavolo« posnel isti članek iz tren-tinskega lista »Alto Adige*, ki ga je priobčil še 1. 1911. Slednjič je odv. Fontana rekel, da ima priče, ki dokažejo resničnost v onem članku vsebovanih trditev, in sicer, da so bili trije gospodje v Trstu pozvani na policija in se morali tam braniti proti obtožbi, da so organizirali im-portiranje laških delavcev in da se jim je ob tej priliki povedalo, da so bili pozvar-i tja vsled ovadbe Todeschinija. Obtoženec grof Arrivabene je prizna!, da je spisal oni članek za »Perseveranzo . Posnel ga je po »Codi del Diavolo« in se ni prej prepričal, če članek odgovarja resnici ter ga je dal ponatisniti, vprašaje izrecno: je li to obrekovanje, ali resnica? Sicer mu je pa bilrt znano, da so že prej drugi časniki pisali v istem smislu o tržaških socijalnih demokratih in o Todeschiniju. Zaslišan je bil nato tožitelj Mario T o -d e s c h i n i, ki je na dolgo in na široko opisal svoje delovanje v prid socijalne demokracije. Povedal je, kako je bil, vzlic vsem napadom po časnikih, v Veroni izvoljen za državnega poslanca, in to celo s 600 glasovi večine. Glede dogodka, radi katerega ga dolže špiceljstva, je povedal sledeče: Dne 28. julija 1. 1911., mu je strokovni tajnik zveze kovinarjev Ezio Chius-si, priporočal nekega Ezija Contija, ki je bil prišel v Trst iz Rovereta in ki se je bil obrnil na Chiussija s prošnjo za pomoč, češ da nima dela in je lačen. Conti je njemu povedal, da je v Roveretu čital neki letak, v katerem se je bodrilo delavce, naj pridejo v Trst, kjer dobe dela pod dobrimi pogoji. Sel je na mestno posredovalnico za delo in tam so mu dali priporočilno pismo za nekega Pola v Trstu. Sporazumno s Chiussijetn je on Contiju svetoval, naj gre k onemu Poli in, ker ni bil Conti organiziran in torej ni imel pravice do podpore, sta mu iz lastnih žepov dala malo svoto denarja. Naslednji dan je prišel Conti zopet k ni.emu in mu povedal, da pri Poli ni dobil ničesar. Povedal mu je Conti tudi, da je ž njim prišlo v Trst več njegovih tovarišev iz Rovereta in da se vsi želijo vrniti nazaj. j^Cer nismo imeli mi sredstev — je dejal Todeschini — da bi jih poslali nazaj y Rovereto in ker nisem hotel, da bi jih oblast aretirala iti jih potem prisilno gnala v Rovereto po odgo-nu, sem dogovorno s Chiussijem in drugimi prijatelji sklenil, da jih odvedem sain na policijo, ki jih je potem poslala v Rovereto. Je li to špijonaža?« — Todeschini je povedal tudi, da je oni Conti na policiji pokazal ono priporočilno pismo, naslovljeno na Pola, katero je bil dobil v Roveretu. Rekel je še, da se mu zdi, da je dotični komisar rekel, da bo pozval Pola. Nato je Todeschini prečital članek, ki ga je bil »Lavoratore« priobčil glede afere Conti, in ki ima za naslov: »Importacija italijanstva«. V tem članku je povedano, kako ie Conti prišel v Trst iskat dela na podlagi onega letaka; kako je potem, pri-šedši v Trst, šel k Poli in kako mu je ta dal delo, ki ni bilo njemu primerno, kako so Pola, Veronese in drugi grdo ravnali ž njim in kako ga je Veronese odpodil od sebe z grožnjo, da ga da aretirati, kako ie moral vsled tega trpeti lakoto in kako se je slednjič obrnil na Chiussija. — Todeschini je prečital še popravek, ki ga je na gori omenjeni članek poslal »Lavora-toru« dr. Veronese. V tem popravku ie iečeno, da je Conti lenuh, ki noče delati, temveč živeti le od podpor. Dobili so mu delo. a on je delo zapustil. Dr. Veronese, Pola in Nani so mu dali denarne podpore in mu zopet dobili dela, a zopet ie zapustil delo, in ko je bil slednjič suh, se je zatekel k socijalnim demokratom. - Ko ga je predsednik vprašal, zakaj da ni tožil »Code del Diavolo«, je Todeschini rekel, da zato ne, ker sploh ne čita nikdar tega lista, ker se mu zdi. da bi onečastil itaiiianstvo, če bi črtal »a list. — Todeschini je nato pobijal trditev, da je socijalno- demokratična stranka v Trstu vladi prijazna ir trdil, da je ravno ta stranka v vedni opoziciji proti vladi. Rekel je, da ii res, da bi se bili socijalni demokratje kedaj zvezali s Slovenci. Socijalni demokratje so edini, ki uspešno branijo italijansko kulturo in sploh italijanstvo Trsta. Slovenskega socijalno - demokratskega kandidata Petejana je slovenska narodna stranka pobijala ravno zato, ker je bil preveč naklonjen Italijanom. V popoldanskem nadaljevanju razprave je branitelj odv. Fabbri vprašal Todeschinija, če mu je znano, da so tržaški Slovenci na volitvah oddali svoje glasove za socijalno-demokratske kandidate, nakar je, namesto odgovora, Todeschini vprašal Fabbrija, če ve, da so tudi italijanski liberalci glasovali za socijalne- demokrate. Fabbri ga je še vprašal, če mu je znano o nekem članku »Edinosti«, v katerem se je trdilo, da so italijanski sodrugi sužnji slovenskih sodrugov. Todeschini je pa rekel, da pokaže članek »Edinosti«, v katerem se trdi, da so . italijanski liberalci sužnji socijalistov, da dokaže, da »Edinost« napada socijalne demokrate in da »Piccolo« ne prevaja iz »Edinosti« onih člankov, ki so naperjeni proti socijalnim demokratom. _ Nato so bile zaslišane prve priče in sicer Chiussi, Conti in neki Petris in Aldi iz Rovereta.'Conti je izpočetka trdil, da je vstopil na policiji najprej Todeschini sam, potem pa šele ostali, dočim ste pa ostali priči izjavili, da se jima zdi, da so vstopili vsi obenem. Todeschini je pripomnil, da je stopil le k vratarju sam vprašat, kam je treba iti, ker še ni bil nikdar prej n:i policiji. Zasliševanje prič se nadaljuje. v. ITSO m snspodrto. borzno poročilo. dne 13. aprila 1914. Efektna borza. Dunaj, 1.25 pi>p. Avstrijska renta papir 82.75, avstrijska srebrna renta 82 75, avstrijska kronska renta 82.5H), odrska kronska renta 82 05, kre-ilitke 614.—, Angk-banka 330 50, Union 592.50, Liinderbank —, Bankverein 519.— drž. žel. 709.—, Lombardi 109 50, alpinke 833.50, turške srečke 224.—, Napoleoni 19 10, marke papir 117.47 London kratko 24.02, Pariz 95.50. Slabo.* Dunaj, 010 pop. Avstr. rent papir 32 75, kre-ditke 613.50, Llovd - 95.15, London 24 - 24.05, 20 frankov 19.07 -19.15. 20 mark 23.48 - 23.54, so-vereij^n 23.95 - 24.«>2. nemški papir 117 3^-117.75, italijanski papir 95 - 95.40, avstr. zlata renta 102.05 102.45, avstrijska kronika renta 82.80 - 83.20, odrska zla*a rrnta 98 30 - 98 70. ogrska kronska renta 82.-- 82.40, turške srečke 223 - 22«».— ; diskont za menice do 3 mesecev 3»/« - 474°of nad 3 mesece 4l/4 - 4'// 0-Mirno. Blagovna borza. Budimpešta. 16. apr. Pšenica za april 12-60. maj_12.49, oktober 11.41 ; r ž za april 10.41, oktober 8.73; oves za april 7.84, oktober 7 81 ; koruza za maj 6.90, juli 7 08 Ponudbe pšenice srednje, povpraševanja mal-> — Teadenca trdna. Prodaje 10.000 q, 5 vin. manj, zelo vzdržano. Trst, 16. aprib. Kava. Santos good average z i m j 55-50-56.—, za juli :G.--56.50. september 57.-- 57 25, december 58.--58.50, marec 58.-- 58.75. Tendenca mirna. — Good Rio za maj —.— -—. —, juli - .---. , september —.---.—, december —.---.—, marec —.---.—. Sladkor. Cen' rifug. takoj 26';, - 27'/* april-avgust 27a 4 - 285 r ovem.-marec - 28.'/, - 287/„, melis takoj i'8*/, - 287/„, april-avgust 29»/, 29. V„ nov.-mar. 29 s/. - 29»,. concasse takoj 283/« - 29.l/ , kocke 29l/a—30'/., kristal takoj 273/4 -—.—, april. -avgust —.—, okt.-dec. 26'26% Stalno. :: MALI OGLASI" □□ □□ se računajo po 4 stot. besedo. Mastno ti-kane besede se računajo enkrat več. — Najmanjši : \ ristojbina znaša 40 stotink. : □□ 2 mezgeta < muli z vozovi se takoj progasta. Naslov pove Ins. odd. Edinosti. 383 Odda se takoj meblirana soba v ulici San Nicolo 13, II. nad., Lamprecht 389 TlfftflFilfl urarna v dobri legi in jako dobro ArllllUrllll vpeljana se proda pod ugodnimi pogoji. P sati pod .Urar štv. 340* na lnseratni oddelek Edino-ti. 390 fA služkinjo pridno in pi.-šteno z dobrimi l«US m spričevali, J 4 let staro, za vsako delo. Ulica Barriera 33, vrata 12. 341 oviaastih nr, od 4 krco dalje, uhi ni, prstani, v* rižice i k •mtrik nakega dcub'e zlata iskijučno po priložnostnih cenah. Prodaja, ku puje in menjaje z'ato, srebro i a dragocenosti. 1 vrdktt BUDA m re pmd>jKti po ne^eri^tno nizkih cecth, ker m - • aj» velikanskih pvot za lufc u i Oice iiro.*t:re, razsvetljavo itd itd., k r mora so čno vse P'nč- at. so ovnlee Anten Maline, tr Priporoča si. občinstvu svojo trgovino jestvin in holonijalnsga \Aw Trst, ulica deli« Istria it. 4 : s podružnico na Greti Številka 27S. s Vsakovrstna vina in likerji v steklenicah. — Blago vedno sveže._ Postrežba točna na dom. — Prodaja na - - - drobno m na debelo. - - - Odlikovana pekama Is slaiHfania MIKUSCH Trst Piana Sao Fhbusu i'km 1 Prodaj a moke I vrate sladčice in prepečene« (biškote) n3j-b< ljših vrst, velika i z bera. bombonov, svež kruh trikrat : : : na dan : : Buteljke, fina desertna vina, dalmatinska in istrska vma z razprodajanjem, pivo v : : steklenicah. — Postrežba točna. : : » a B 3 3 9 a a s m s n B B tZB M 8 55" g g : RlRgmstosfif u Pofcnu Vst-ki dan velike in interesantne predstave. s a s a M B a a n fDBBB0 a a a s B S B B B B 9 9 5 tj J n Bančni zavrni v Trstu išče praktikante, ^ je absoivi-ral višjo trgovsko šo i> in ki je vešČ slovenskega ali hrvaškega, nemškega in italijanskega jezika. Ponudbe in prepise spričeval poslati na ina. odd. Edinosti pod šifro „Banka 2227 Ste se že poslužili v čevljarnici ANTONA JAGESHiKA v ulici Farneto št. 33 ? Sprejema usaKourstna popravila. Alojzij fg@IIi Trst, ul. Belvedere 3, Tel. 342 R. VIII. Trgovina cfieižfcaSes, kolonijalnega blaga in jestvin vseh vrst. — Blago vedno sveže in prve vrste. — Razpošilja se tudi po pošti in dostavlja na dom. 0 mesnici Josipa Zobec v Trstu ni. degii Upiari it. 5 (ŠiMlja-Sv. Peter) dobi se: Goveje meso I. vrste po K 1,20,1.36 Teletina in janjčje meso po K 1.80 PerutoiDa po zmiii cenah. - Posrrežba »a đooi. Umetno - foiogrotlčnl I afeljž« r Trst, ulica Trst ulic« Rivo »t. 42 U U,J ji* Rivo št. 43 ipritiifcj«) - - pri Sv. Jakobu - - (pritličje) SO- larrtaj« mkt ftu>|r*Ua» itlt, kakmt tail nt(i*d«, potoitkt, b»-trujMl Ukatar, yorc«L*aMtt taroiba Ia Jih Izvrta)« &a 3£i«0 mm leaeae I a že- 'ez eK U 'Ktl X Delo solidna. PEKI! Kupujte kvas M. GODINA izdelan iz pristnega žitnega špirita. - Tekf n št. 99 Trst - Piazza Giambatista Vico štev. 7 - rrst | t o/or! žvk^cu«-hotel b-uka* (r. Piazza da; *errr\ a