iz prakse za prakso 39 Physical exercise as an important part of the overall treatment of a person – the “power of full engagement” model Abstract The main goal of the article is to present a selected model for the overall treatment of an individual person. Initially, we present the well-estab- lished “The Power of Full Engagement” model created by James E. Loehr and Jack Groppel The full-engagement model leads a person to act upon planned principles and procedures in line with their personal and business mission, which includes development at four levels: physical, emotional, mental and spiritual. The tasks at individual levels are designed according to the principles of rituals so that users lose minimum time and energy on preparing and organising the procedures. The model is basically intended for businessmen and elite athletes under high mental and emotional loads and, concurrently, lack time and energy. The programme has been verified and established in practice in the USA, whereas use of its versions in Slovenia has enabled the assessment of its applied value in our environment with the help of our own experience and the experience of certain other participants. The model seems suitable and practical, especially the part on physical preparation. Yet the style of the model’s presentation and some of its results was assessed by the participants as populist, which is why it has to be adjusted to users in Slovenia. The model as such and consideration of the proposed routines can contribute importantly to the high quality lifestyle of people under strong pressures. Key words: engagement, routines, physical preparation, energy, management Jure Šterbucl, Marta Bon Telesna vadba kot pomemben del celostne obravnave posameznika – model »moč polne angažiranosti« Izvleček Osnovni namen članka je predstavitev izbranega modela celostne obravna- ve posameznika. Tako uvodoma predstavljamo uveljavljeni model »The Po- wer of Full Engagement« (Moč polne angažiranosti – MPA), avtorjev Jamesa E. Loehra in Jacka Groppela, Model polne angažiranosti vodi posameznika, da skladno z osebnim in poslovnim poslanstvom delujejo po načrtovanih načelih in postopkih, ki vključujejo razvoj na štirih ravneh: na telesni, ču- stveni, mentalni in duhovni ravni. Opravila na posameznih ravneh so za- mišljena po principu ritualov; s ciljem, da ljudje izgubljajo čim manj časa in energije s pripravo in organizacijo postopkov. Model je v osnovi namenjen predvsem poslovnežem in vrhunskim športnikom, za katere so značilne vi- soke mentalne in čustvene obremenitve ter vzporedno pomanjkanje časa in energije. Program je v Ameriki preverjen in uveljavljen v praksi, z izpelja- vo modelnih izvedb v Sloveniji pa smo preko lastnih izkušenj in izkušenj ne- katerih udeležencev ovrednotili uporabnost v naših razmerah. Model se zdi primeren in uporaben; predvsem del telesne priprave. Slog predstavitve celotnega modela MPA in nekaterih rezultatov pa udeleženci ocenjujemo kot populističen in kot tako potrebuje prilagoditve za uporabnike v Slove- niji. Sam model oziroma upoštevanje predlaganih rutin lahko pomembno prispeva k kakovostnemu življenjskemu slogu visoko obremenjenih posa- meznikov. Ključne besede: angažiranost, rutine, telesna priprava, energija, upravljanje. Foto: Bogdan Martinčič. 40 Uvod „ Živimo v času informacijske dobe. Vse okrog nas se dogaja z bliskovitim ritmom. Ljudje, vpeti v najbolj izpostavljena podro- čja – tako v vrhunskem športu kot v poslov- nem svetu – že dalj časa razmišljajo, kako delovati, da se vzdrži vsakodnevne napo- re in ohrani telesno ter duhovno zdravje (Loehr in Schwartz, 2006). Tako se s prou- čevanjem posameznika na odgovornih, iz- postavljenih mestih ukvarjajo mnogi znan- stveniki: psihologi, sociologi, kineziologi, komunikologi, biologi, nenazadnje različni strokovnjaki kadrovskih služb. V vsakdanje življenje ljudi na različnih področjih se v zadnjih letih vse bolj vključuje tudi športna znanost. Dejstvo je, da se v športu v veči- ni omejujemo na motorični in morfološki status, ki pa nikakor ne more biti ločen od celote. V človeku je nemogoče ločiti posameznosti in jih obravnavati neodvisno od drugih. Vse je z vsem povezano in vsaka stvar vpliva na drugo. Obstaja vrsta študij, ki preučujejo človeka in vpliv človekovih dejavnosti na njegove sposobnosti, lastnosti in značilno- sti. Fox (1999), ki je preučeval vpliv telesne- ga treninga na mentalno stanje, povzame, da so v preteklosti raziskovalci iskali pove- zave med vadbo in zdravjem predvsem na področjih, kako vadba učinkuje na bolezni, kot so koronarna srčna bolezen, debelost in diabetes. Zadnjih 20–30 let pa je vse več raziskav usmerjenih v iskanje vloge vadbe kot zdravljenje mentalnih bolezni in izbolj- ševanje mentalnega blagostanja oziroma počutja generalne populacije. Te obravna- vajo potencial vadbe kot terapije za klinič- no ali subklinično depresijo ali anksioznost in uporabo telesne aktivnosti kot sredstvo izboljševanja kvalitete življenja, odpornosti na stres ali izboljšanega spanca. V poljudni kot tudi v strokovni literaturi (npr. Bon, 2008; 2011) je zaslediti relativno veliko navedb, da je za uspešno življenje človeka potrebno usklajeno razvijanje več ravni človekovega delovanja. Največkrat se omenja povezovanje človekovih telesnih aktivnosti z učinkovitim intelektualnim delovanjem. Tovrstno celovito obravnavo pa smo zasledili pri ameriškem modelu Moč polne angažiranosti, v originalu poi- menovan »The power of full engagement«. V pričujoči študiji je prikazano obravnavanje posameznika na telesni, čustveni, mentalni in duhovni ravni. Cilj takšne obravnave in ravnanja po teh načelih je, da posameznik v svojem življenjskem okolju deluje najbolj produktivno, še zlasti pa v pogojih velike- ga stresa, ki smo mu v sodobnem svetu vsi izpostavljeni. Stanje, v katerem lahko posameznik optimalno deluje, snovalci programa imenujejo »polna angažiranost«. To pomeni, da je posameznik učinkovit in uravnotežen na različnih ravneh. Polna an- gažiranost pomeni mobilizacijo energije, ki je potrebna za doseganje nadpovprečnih rezultatov pri izbranem poslanstvu ali na- logi. V članku so naslednji cilji: a) predstaviti model celostne obravnave posameznika (po zgledu ameriškega modela »The Power of Full Engagement« (Moč polne angažiranosti – MPA), avtor- jev Jamesa E. Loehra in Jacka Groppela); b) predstaviti model telesne vadbe kot temelj, da je posameznik lahko v stanju polne angažiranosti (telesno poln ener- gije, čustveno uravnotežen, mentalno osredotočen in duhovno skladen s svo- jimi najglobljimi vrednotami in prepriča- nji). Delo je sestavljeno iz monografskega dela, kjer je uporabljena deskriptivna metoda in predstavljen model MPA. Uporabljeni so dostopni viri iz tuje literature in iz delov- nega gradiva, ki je pripravljen za izvajanje projekta MPA v slovenskih razmerah. Po- memben del je navajanje lastnih izkušenj pri pilotskem izvajanju projekta v nekaterih slovenskih podjetjih in z nekaterimi vrhun- skimi športniki. Model polne angaži- „ ranosti Sistem MPA je razvilo ameriško podjetje Human Performance Institute (HPI), ki se skoraj 30 let ukvarja s preučevanjem po- sameznikov v različnih stresnih situacijah: v vrhunskem športu, v poslovnih krogih in v vsakdanjem življenju. Avtorja programa in ustanovitelja podjetja HPI, dr. Jim Loehr in dr. Jack Groppel, sta preučevala mnoge svetovno znane uspešne osebnosti iz sveta športa, poslovnih krogov, s področja medi- cine in pravnih služb. Osrednji del tega programa je usposablja- nje po programu »The Corporate Athlete« ali po slovensko Poslovni atlet (Janez Hu- dovernik). MPA temelji na petindvajsetih letih dela z uspešnimi in svetovno priznani- mi športniki; med njimi Pete Sampras, Jim Courier, Monika Seleš in Arantxa Sanchez- Vicario v tenisu, Mark O`Meara in Nick Faldo v golfu, Eric Lindros in Mike Richter v ho- keju, Nick Anderson in Grant Hill v košarki ter Dan Jansen, ki je osvojil zlato medaljo v hitrostnem drsanju (Loehr, J. in Schwartz, T. (2001); Loehr, J. in Groppel, J. (2004c); Loehr, J. in Groppel, J. (2003); Loehr, J. in Groppel, J. (2004b); Loehr, J. in Groppel, J. (2004a)). Program MPA je zasnovan na štirih ključnih načelih usposabljanja in omogoča učinko- vit večstopenjski program. Načelo 1: vključevanje štirih ločenih, ven- dar povezanih virov energije: telesne, ču- stvene, mentalne in duhovne. Načelo 2: uravnoteženje porabe energije z vmesnimi intervali obnove energije. Načelo 3: povečanje zmogljivosti zahteva trening na sistematičen način, tako kot to počnejo vrhunski športniki. Načelo 4: ustvarjanje izjemno specifičnih, pozitivnih ritualov za upravljanje z energijo je ključnega pomena. Posamezne ravni človekove energije po MPA lahko prikažemo v obliki piramide v štirih ravneh (Slika 1). Slika 1. Model štirih ravni energije (Loehr in Schwar- tz, 2003). Duhovna raven energije predstavlja moč oziroma intenzivnost, mentalna predsta- vlja osredotočenost, čustvena predstavlja kakovost in telesna raven energije predsta- vlja količino. Model MPA sestoji iz šestih modulov: spoznavanje modela »Moč polne anga- • žiranosti«, gibanje za polno angažiranost, • prehrana za polno angažiranost, • soočenje z resnico, • določitev svojega poslanstvo, • ukrepanje. • iz prakse za prakso 41 V prvem delu projekta se mora posameznik precej angažirati, tako energijsko kot ča- sovno, ta del načeloma traja do tri mesece, končni cilj pa je, da postopki in delovanje ter navade postanejo rutina in s tem način življenja, ki omogoča polno angažiranost na različnih ravneh človekovega delovanja (Loehr in Schwartz, 2001). Program ne de- luje, dokler posameznik ne prične delovati po načelih MPA. Samo informacijsko kon- zumiranje zapisanega je zgolj še eden od tekstov na tematiko, medtem ko izvajanje programa že po tretjem tednu (del, ki ga avtorja imenujeta »instalirajte rutino«) daje rezultate. Delovati po dnevnih rutinah Model polne angažiranosti je prvenstveno namenjen ljudem, ki so izpostavljeni izrazi- to težkim preizkušnjam (vrhunski športniki, poslovneži na vodilnih mestih …) . Avtorja Loehr in Groppel (2001) navajata, da mora uspešen pristop k ohranjanju vrhunskega dela povezati vse te elemente in obravna- vati človeka kot celoto. Njuna celovita te- orija o vodenju dela združuje telo, čustva, razum in duha. To hierarhijo imenujeta piramida uspešnosti. Vsaka stopnja bistveno vpliva na vse ostale, če eno zanemarimo, trpi delo na vseh ravneh. Povečanje kapacitete na vseh stopnjah omogoča tako športnikom kot poslovne- žem pripeljati njihove talente in veščine do zgornjih meja ter vzdrževati uspešno delo več časa. To stanje imenujejo Idealno stanje uspešnosti (ISU). Tako je v razmere po- slovnega sveta prenesena ideja o nujnosti ustrezne telesne pripravljenosti in nujnosti športnega načina življenja, če želimo biti uspešni na daljši rok. Poglobljene raziskave v športni znanosti so potrdile (Loehr in Schwartz, 2001), da je sposobnost sprožanja energije po potre- bi osnova za ISU. Pri delu ljudi v HPI se je izkazalo, da ima vodenje/upravljanje učin- kovite energije dve komponenti. Prva je ritmično gibanje med trošenjem energije (stres) in vračanjem energije (obnova), kar poimenujemo »nihanje«. Z dolgoročnim spremljanjem športnikov so ugotovili, da osnovni sovražnik uspešnosti ni stres, kar se je morda zdelo. Stres mora biti obrav- navan kot nujni dražljaj za rast. Problem je v pomanjkanju obnove. Vsakodnevne, sistematične vmesne obnove. Kronični stres brez obnove izčrpava rezerve ener- gije, vodi k izgorevanju in zlomu/motnjam. Vse to posledično spodkopava uspešnost. Rituali, ki omogočajo nihanje – izmenjujoč stres in obnovo/počitek – predstavljajo drugo komponento uspešnega dela. Ob rednem ponavljanju postanejo te natanč- ne, namensko razvite rutine čez čas avto- matične. Glede na njihovo teorijo, bi bile enake me- tode, ki omogočajo vrhunskim športnikom, da dosežejo ISU pod pritiskom, vsaj toliko učinkovite tudi za vodje v poslovnem sve- tu, po vsej verjetnosti pa celo še bolj po- membne v njihovem življenju. Poslovneži so izpostavljeni zahtevnemu delu dan za dnem, leto za letom. Povprečen profesi- onalen športnik na primer porabi večino svojega časa za trening in le majhen od- stotek tega – največ nekaj ur na dan – za tekmovanje. Nasprotno pa tipičen poslov- než ne namenja skoraj nič časa za trening in mora opravljati zahtevna dela po 10, 12, 14 ur na dan in še več. Športniki »uživajo« nekaj mesecev brez tekmovanj, medtem ko ima večina poslovnežev sezono skozi vse leto. Kariera povprečnega profesional- nega športnika traja sedem let; povprečen poslovnež pa lahko pričakuje, da bo delal od 40 do 50 let (Loehr in Schwartz, 2001). Ideja modela MPA je delovati po ritualih, s katerimi se doseže nihanje – ritmično iz- menjavo trošenja in obnove energije. Na primer, živahna vadba povzroči občutek čustvenega zadovoljstva in napravi pot uspešnemu delu, torej je stres na telesnem področju razbremenitev na mentalnem ter duhovnem. Za obnavljanje človekove energije je tele- sna raven osnova za obnavljanje energije na vseh ostalih ravneh. Je temeljna in zato deležna posebne pozornosti. Na splošno so se uveljavili še nekateri drugi izrazi, kot so fizični trening, kondicijska priprava, tre- ning motoričnih sposobnosti, športni tre- ning. Vse te priprave in treningi vsebujejo navodila, kako vaditi, uriti telo. Nekatere izmed navodil že tako dobro poznamo, da so podobne hrupu v ozadju, ki ga zlahka preslišimo. In ravno zato jih ponavljamo oziroma jih moramo v življenju nenehno obnavljati. Če katerakoli izmed teh strategij ni sestavni del življenja, njena odsotnost lahko pripomore k utrujenosti, razdražljivo- sti, pomanjkanju čustvene odpornosti, te- žavam s koncentracijo in celo k izgubljanju smisla (Loehr in Schwartz, 2001). Energija je najpomembnejša dobrina vsakega sistema. Je temeljno gonilo pro- duktivnosti. Če energijo opredelimo kot sposobnost za opravljanje dela, zahteva energijo za uspešno izpeljavo poslov vsak del sistema. V podjetju so ti deli sistema od računovodstva do proizvodnje in od trže- nja do prodaje. Človeški kapital pomeni za podjetje bogato zalogo različnih sposob- nosti in veščin, ki pa so neuporabne brez energije, s katero talenti, sposobnosti in veščine posameznih delavcev postanejo uporabni (Loehr in Groppel, 2003). Kvaliteta človeške energije je domena fizi- ologije čustev. Čustva preživetja – strah in jeza – ali z drugimi besedami negativna čustva imajo povsem drugačno energijo in drugače vplivajo na uspešnost kot čustva priložnosti – upanje, samozavest, občutek za pustolovščino ali izziv. To so pozitivna čustva. Negativna čustva sprožajo nizko kvaliteto in močno toksičen tok energije. Najboljšo kvaliteto energije prinašajo po- zitivna čustva priložnosti. Na kratek rok so čustva preživetja visoko intenzivna in mo- bilizirajo človeka, vendar pa je ravno njiho- va negativnost na daljši rok pogubna. Človeška energija je lahko osredotočena ali razpršena. Ko je mentalno osredotočena – kot laserski snop – na res pomembne stva- ri, je opravljenega veliko strateškega dela. In obratno; razpršena človeška energija po- meni raztreseno življenje. Moč človeške energije ima funkcijo gonila. Intenzivnost in silovitost energije raste, kadar delo izpolnjuje pomembne potrebe in je skladno z najglobljimi vrednotami in pre- pričanji. Ta aspekt energije, imenovan tudi energija človeškega duha, se odraža, ko za- posleni izražajo strast, odločnost, karakter in obvezo do svojega dela in podjetja oz organizacije. Velikokrat je potrebno ogro- mno energije za premagovanje izzivov in zaprek, s katerimi se zaposleni srečujejo dnevno. Če pomislimo na podjetje, ki deluje po na- čelih MPA, je vodja kadrovskega manage- menta trener, zaposleni pa igralci. Principi upravljanja z energijo vodji kadrovskega managementa zagotavljajo svež pogled na sposobnosti zaposlenih, podobno kot to počno profesionalni trenerji v športu. Motivacija, upravljanje, splošna kondicija, zdravje, koncentracija, samozavest in od- nos zaposlenega imajo za temelj energijo. Odločitve med skupinskim seminarjem ali individualnim preko interneta, med vo- denim ali samostojnim učenjem, časovna razporeditev posameznih vsebin itd. imajo energijske posledice, ki brez dvoma vpliva- jo na uspešnost (Loehr in Groppel, 2003). Človeška energija je omejena in vodilni ma- nagerji morajo stalno sprejemati težavne 42 odločitve o investiranju v energijo. Hkrati so vedno tudi odgovorni za te izbore. Ener- gija je »conditio sine qua non« podjetništva in izkušeno upravljanje z energijo zagota- vlja, da so človeške sposobnosti primerno zaščitene ter da se v njih ustrezno investi- ra. Angažiranost na štirih ravneh usklajeno Angažiranost obravnavamo kot telesno, čustveno, mentalno in duhovno energijo. Telesna angažiranost pomeni, da ima posameznik na voljo dovolj energijskih re- zerv, da zadosti zahtevam na delu. To dose- že s pravilno prehrano, spanjem, s pravilno vadbo in z dovolj počitka. Gre za angaži- ranje telesa in telo pravzaprav predstavlja temelj vse angažiranosti. Širši in močnejši, kot je temelj, višja in mogočnejša je pirami- da uspeha. Čustvena angažiranost pomeni, da ljudje vsakodnevne izzive upravljajo z občutki upanja, priložnosti in pozitivnosti. Tako de- lujejo tudi na delovnem mestu. To je anga- žiranje srca. Mentalna angažiranost pomeni, da za- posleni prinašajo na delovno mesto osre- dotočenost, jasno razmišljanje in realizem. To je angažiranje glave. In končno, duhovna angažiranost pome- ni, da posamezniki vsak dan na delo »prina- šajo« smisel, strastnost, predanost, karakter in integriteto. To pomeni angažirati duha in po izkušnjah avtorjev programa MPA je to najpomembnejši element v procesu anga- žiranosti. Duhovna energija je energija, ki je povezana s posameznikovimi najglobljimi vrednotami in prepričanji (Loehr in Gro- ppel, 2004a). Obravnava telesnih dejavni- kov V osnovi je energija, ki je potrebna za ude- janjanje kolektivnega talenta in veščin, pridobljena iz glukoze in kisika. Brez dovolj glukoze telo in možgani preprosto ne mo- rajo funkcionirati z najvišjo zmogljivostjo. Potrebe po glukozi zadovoljimo s pravilno prehrano, bolje rečeno s strateškim prehra- njevanjem; potrebo po kisiku pa z giba- njem. Bistvo strateškega prehranjevanja je stabilizacija nivojev krvnega sladkorja. Čas, pogostost in vsebina obrokov so kritični za angažiranost na vseh ravneh (Loehr in Gro- ppel, 2004b). Človeško gibanje se razteza od malo ali nič gibanja (sedenje za pisalno mizo ali spa- nje), do intenzivnega gibanja (»šprintanje«, dvigovanje uteži, tekanje gor in dol po sto- pnicah). Odločilno za angažiranje telesa je razumevanje, da gibanje tipično stimulira angažiranost in da odsotnost gibanja ti- pično stimulira neangažiranost. Planiranje negibanja v obliki spanja, počitka in tako naprej, lahko služi kot povečanje regenera- cije in energijske obnove, vendar pa lahko daljše mirovanje časa resno ogrozi proces angažiranosti (Loehr in Groppel, 2004b). Loehr in Groppel (2004b) navajata slede- če posledice, ki jih ima količina, vsebina in pogostost hranjenja na angažiranost in delovno uspešnost: čas hranjenja, kakovost in količina hrane, ki jo človek užije, vplivajo na budnost organizma, na osredotočenost, hitrost učenja, razpoloženje in motivacijo na delovnem mestu. Na drugi strani izpu- ščanje obrokov in s tem znižanje ravni krv- nega sladkorja pomeni večjo razdražljivost, nepotrpežljivost in več negativnih misli. Povezavo med (ne-)gibanjem in angaži- ranostjo mnogi raziskovalci vidijo tudi kot zmanjšanje kognitivnih sposobnosti. Zna- no je, da 20 do 30 minut intenzivne vadbe sredi dneva poveča človekovo učinkovi- tost, mentalno in čustveno angažiranost. Splošna kondicija vpliva na zmožnost dalj- šega opravljanja dela ali učenja, poveča se produktivnost, dvigne morala in poveča se delovna uspešnost. Bolj kot je posameznik treniran (»fit«), večja je njegova kapaciteta za transport kisika in bolj je mentalno ter čustveno vzdržljiv. Gibanje je eno izmed največjih spodbujevalcev produkcije ener- gije, ki je na voljo posamezniku. Ko se po- sameznik prične gibati, se v telesu sproži cel kup reakcij, ki povečajo dotok kisika v celice in spodbujajo novo produkcijo ener- gije. Gibanje poveča pritok krvi v možgane, izboljša mentalno čuječnost in kognitivne funkcije, poveča stopnjo in globino dihanja in stimulira sproščanje hormonov, ki po- večajo in podaljšajo te učinke. Gibanje se torej jasno lahko uporabi kot strateško bla- ženje neangažiranosti na delovnem mestu (Loehr in Groppel, 2004b). Glede nočnega počitka sta si avtorja pro- grama MPA enotna, da obstaja povezava med spanjem in delovno angažiranostjo. Nezadostno spanje negativno deluje na mentalno čuječnost (mental alertness), hi- trost učenja, mentalno vzdržljivost in ču- stveno odpornost. Skoraj tri desetletja dela s profesionalnimi športniki, medicinskimi delavci in podjetniki so dokaz, da tako količina spanja (7 do 8 ur je optimalno za večino ljudi) kot konsistentnost spanja (pri- bližno ob isti uri zaspati in vstati vsak dan) pomembno vplivata na proces angažira- nosti (Loehr in Groppel, 2004b). Četrti glavni dejavnik na telesnem podro- čju, ki ga Loehr in Groppel (2004) vidita, je pomen pitja vode. Po njunem mnenju ima dehidracija precej bolj negativen vpliv na človekovo energijo, kot misli večina zapo- slenih. Voda ima ključno vlogo tako v pro- dukciji kot tudi v obnavljanju energije (de- toksifikacija). Zaposleni so presenečeni, ko ugotovijo, koliko več energije in angažira- nosti imajo, že ko preprosto povečajo vnos vode, pri tem je dnevno priporočilo od 2 do 3 litre vode (Loehr in Groppel, 2004b). Sledeči prikaz (Slika 2) povzema pomemb- ne dejavnike, ki povečajo ali zmanjšajo te- lesno angažiranost na delu (Loehr in Gro- ppel, 2003). V zadnjem obdobju se izjemno povečuje literatura ter splošno zavedanje nujnosti usklajenega delovanja na štirih ravneh. Gle- de na to, da je program v Ameriki preverjen in uveljavljen v praksi, v veljavnost ne gre dvomiti. Z izpeljavo modelnih izvedb v Sloveniji pa bomo v bodoče znanstveno in sistematično ovrednotili vrednost v naših razmerah. Osredotočili se bomo predvsem na del, ki se navezuje na športno stroko. Če poskušamo za enkrat izkustveno ovre- dnotiti predvsem del modela, ki obravnava telesno raven in kondicijski trening, lahko rečemo, da so navedbe in priporočila v skladu z najaktualnejšimi študijami na tem področju. Opisane aktivnosti so predsta- vljene poljudno, dejstvo pa je, da temeljijo na aktualnih načelih športnega treniranja, kot jih navaja tudi Ušaj (1997): · načelo aktivnega in zavestnega vklju- • čevanja v vadbeni proces, · načelo vsestranskega razvoja, • · načelo individualnega pristopa k pro- • cesu športne vadbe, · načelo specializacije, • · načelo cikličnosti in spremenljivosti, • · načelo rastoče obremenitve, • · načelo sistematičnosti, • · načelo racionalnosti. • iz prakse za prakso 43 Zaključek „ V zaključku izpostavljamo predvsem mne- nja udeležencev, ki so bili naprošeni tudi, da kot strokovnjaki na področju športa ter z mnogimi generalnimi izkušnjami podajo svoje mnenje in občutek ob izpeljavi semi- narja in uvedbi rutin v svoje življenje. Prve izvedbe so bile namreč desetletje nazaj; organiziral in vodil jih je Janez Hudovernik (http://www.poslovniatlet.si/index.html); udeleženci pa poslovneži in tudi (bivši) vr- hunski športniki. Udeleženci so ocenili, da je del, ki se nanaša na telesno raven, napi- san in sistematiziran skladno z obstoječo doktrino na športnem področju. Strinjajo se, da je za razvoj mišično-skeletnega siste- ma potreben trening z dodatnimi bremeni, in sicer vsaj v količinah, kot je navedeno v delu o treningu z dodatnimi bremeni. Enotni so si tudi glede počitka, ki naj sle- di takšnemu tipu vadbe. Del, ki se nanaša na povečanje aerobnih kapacitet oziroma izboljšanje delovanja srčno – žilnega in dihalnega sistema, ocenjujejo kot delno primeren, saj je opisana intervalna meto- da morda nekoliko preveč intenzivna in primerna po uvajalnem delu treninga le v redkih primerih uresničljiva za začetnike. Strinjajo se tudi, da je posvečanje treningu gibljivosti po vsaki vadbeni enoti tisti nuj- ni razlog, ki bistveno izboljšuje počutje in zmanjšuje tveganje pred poškodbami. Celoten model MPA se zdi sicer zdi pred- stavljen nekoliko preveč populistično in nekoliko motijo navedbe, kot so izjemen, izreden, enkraten, trajna vrhunska delovna uspešnost, izjemna uspešnost, izjemna in- vesticija energije in podobni. Udeleženci seminarja vsebino ocenjujejo program še bolj pozitivno. V večini primerov navajajo, da so predstavljene vsebine novosti, da ni standarden in da jim nudi nove rešitve in spoznanja. Zanimiv se jim zdi celostni pri- stop obravnave človeka, in sicer povezava telesnega, čustvenega, mentalnega in du- hovnega dela, navajajo pa tudi povezavo poslovnih in zasebnih tematik oziroma po- svečanje vsem področjem, tako službi kot družini. Pravijo, da so pridobljena spozna- nja praktična in enostavna in da jih bodo takoj vključili v življenje. Glede čustvenega nivoja navajajo nova spoznanja o stresu in življenju pod stresom, ki ga doslej niso doživljali kot nujen dražljaj za rast, ampak le kot pritisk v neuravnoteženem, s preko- mernim delom obremenjenim delavni- kom. Na mentalnem, čustvenem in duhov- nem pogoju sicer navajajo, da jim manjka bolj poglobljenih vsebin in več informacij o vrednotah, viziji, oblikovanju nove zgodbe in upravljanju s časom. Zdi se, da je v današnjem času usmerjenost ljudi še vedno parcialna, osredotočena na posamezne sfere človekovega življenja. Eni se popolnoma poduhovljeni, spet drugi priznavajo predvsem skrb za telo. S pri- spevkom smo želeli prikazati enega izmed holističnih pristopov, smiselnost posveča- nja štirim področjem človekove energije, kot jih navaja MPA: telesni, ki je temelj vsem ostalim, čustveni, ki predstavlja kvaliteto v življenju, mentalni, ki predstavlja osredo- točenost, in duhovni, ki predstavlja smisel človekovega početja in zagotavlja silovi- tost človekovega delovanja. Kot človeška bitja imamo lastnost, da delujemo najbolj učinkovito, ko imamo jasno definirano po- slanstvo, ki nam resnično pomeni, ko toč- no razumemo kdaj in kam investirati, ko se napajamo iz pozitivnih čustev priložnosti in ko so naše energijske zaloge skoraj polne. Kot navajamo, je program MPA preizkušen na mnogih vrhunskih športnikih in poslov- nežih. Glede na njihovo uspešnost gre ver- jeti, da je model ustrezno postavljen. Leta 2005 je bila licenca za izvajanje pridobljena tudi za področje Slovenije (Poslovni atlet) in od takrat potekajo delavnice in programi po Sloveniji. Ljudje, ki so bili ali ki so vključe- ni, ocenjujejo program kot primeren in upo- raben. Visoko vrednotijo sistematičnost in pa prihranek časa z uvajanjem rutinskih po- stopanj. S tem se vpliva na posameznikov način življenja in na človekovo zavedanje. Predvsem področje športa, gibanja po opi- sanem programu praktično vsi udeleženci ocenjujejo kot zelo pomemben prispevek k kvaliteti življenja na osebnem, poklicnem in družinskem področju. To je tudi osnov- ni namen predstavljenega modela, ki je v osnovi namenjen najbolj izpostavljenim posameznikom v družbi. V bodoče bi bilo smiselno model na vseh ravneh tudi znan- stveno ovrednotiti. Viri „ Fox, K. (1999). The influence of physical ac- 1. tivity on mental well-being [Vpliv telesne aktivnosti na mentalno dobro-stanje]. Public Health Nutrition, 2(3a), 411– 418. Bon M.. (2008): 2. Čustvena inteligenca; Revija trener. ZRTS. Ljubljana. Bon M (2011): Veščine vodenja v trenerstvu 3. - zaželene in potrebne lastnosti za vodenje ljudi. Revija trener. ZRTS. Ljubljana. Pomembni dejavniki, ki povečajo tele- sno angažiranost na delu Najbolj pogosti dejavniki, ki zmanjšajo telesno angažiranost na delu Vnos hrane *Zajtrk z nizkim glikemičnim indeksom *Jesti nekaj hranilnega vsaki 2 do 3 ure * Kosilo in prigrizki morajo biti majhni in lahki Vnos hrane *Brez zajtrka *Brez vnosa hrane več kot 3 ure *Velik obrok za kosilo * Kosilo z visoko vsebnostjo maščob in sladkorjev * Vnos hrane z enostavnimi sladkorji, ki imajo visok glikemični indeks Gibanje *Strateško gibanje vsakih 90 minut * Telesna vadba (10 do 30 minut intenzivnega gibanja) Gibanje * Sedenje za mizo ali na sestankih, več kot 2 uri brez gibanja *Slabo kondicijsko stanje *Premalo ali preveč telesne kondicije Spanje *7 do 8 ur spanja ponoči *Zaspati in zbuditi se ob kar se da isti uri Spanje *Ne dovolj spanja *Nekonsistentno spanje Hidracija *2 do 3 litre vode dnevno Hidracija *Nezadosten vnos vode Slika 2. Tabelarni prikaz nekaterih dejavnikov, ki (lahko) povečajo ali zmanjšajo telesno angažiranost na delu (Loehr in Groppel, 2003). 44 Goleman, D. (2006). 4. Čustvena inteligenca: zakaj je lahko pomembnejša od IQ. Ljubljana: Mladinska knjiga. Kenney L.W., Wilmore J., Costill D. (2015) 5. Physiology of Sport and Exercise 6th Edition With Web Study Guide: pridobljeno 20. 4. 2016: http://www.humankinetics.com/products/ all-products/physiology-of-sport-and-exer- cise-with-web-study-guide-6th-edition Loehr, J. in Schwartz, T. (2006). 6. Energija uspe- ha: Polna angažiranost za ravnovesje v poslov- nem in zasebnem življenju. Ljubljana: Mladin- ska knjiga. Lasan, M. (1996). 7. Fiziologija športa – harmonija med delovanjem in mirovanjem. Ljubljana: Fa- kulteta za šport, Inštitut za šport : Viharnik. Loehr, J. in Groppel, J. (2004e). Completing 8. The Mission [Dokončanje poslanstva]. Chi- ef Learning Offic. Pridobljeno 21. 1. 2006 s svetovnega spleta: http://www.clome- dia.com/content/templates/clo_article. asp?articleid=726&zoneid=119. Loehr, J. in Groppel, J. (2004a). Full En- 9. gagement [Polna angažiranost]. Chief Learning Officer. Pridobljeno 21. 1. 2006 s svetovnega spleta: http://www.clome- dia.com/content/templates/clo_article. asp?articleid=375&zoneid=119. Loehr, J. in Groppel, J. (2004d). Emotional 10. Engagement [Čustvena angažiranost]. Chi- ef Learning Officer. Pridobljeno 21. 1. 2006 s svetovnega spleta: http://www.clome- dia.com/content/templates/clo_article. asp?articleid=588&zoneid=119. Loehr, J. in Groppel, J. (2004b). Engaging 11. The Body [Angažiranje telesa]. Chief Le- arning Officer. Pridobljeno 21. 1. 2006 s svetovnega spleta: http://www.clome- dia.com/content/templates/clo_article. asp?articleid=453&zoneid=119. Loehr, J. in Groppel, J. (2003). Energy Ma- 12. nagement [Upravljanje z energijo]. Chief Learning Officer. Pridobljeno 21. 1. 2006 s svetovnega spleta: http://www.clome- dia.com/content/templates/clo_article. asp?articleid=329&zoneid=119. Loehr, J. in Groppel, J. (2004c). Extraordi- 13. nary productivity [Izjemna produktivnost]. Chief Learning Office. Pridobljeno 21. 1. 2006 s svetovnega spleta: http://www.clome- dia.com/content/templates/clo_article. asp?articleid=520&zoneid=119. Loehr, J. in Schwartz, T. (2001). The Making 14. of Corporate Athlete [Nastanek poslovne- ga atleta]. Harvard Business Review, 79(1), 120 –128 . Loehr, J. in Schwartz, T. (2003). 15. The Power of Full Engagement, Managing Energy, Not Time, Is the Key to High Performance and Personal Re- newal [Moč polne angažiranosti, Upravljanje z energijo, ne s časom, je ključ do visoke uspešno- sti in osebne prenove]. New York: Free Press. Loehr J. (2012): The Only Way to Win: How 16. Building Character Drives Higher Achieve- ment and Greater Fulfillment in Business and Life Hardcover – May 8, 2012. Ušaj, A. (1997). 17. Osnove športnega trenira- nja. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport. Ušaj, A. (1997). 18. Kratek pregled osnov športnega treniranja. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inšti- tut za šport. Zatsiorsky, V. M. (1995). 19. Science and Practice of Strength Training [Teorija in praksa treninga moči]. Champaign: Human Kinetics. Wilmore, J. H. in Costill, D. L. (1999). 20. Physiology of sport and excercise [Fiziologija športa in vad- be]. Champaign: Human Kinetics. Jure Šterbucl, BS sport, šport in svetovanje jure.sterbucl@gmail.com