Knjiga Slovenska V XIX. veku. t) Deutsch-slovenisches Taschen - Worterbuch fiir Schule und Ilaus. Von Anton Janežič, Professor an der k. k. Oberrealschule. Zweite, umgeaibeitete und vermehrte Auflage. Klagenfurt 1867. 16. 923. E. Liegel — J. Blasnik. — 0 tem delu pravi Janežič (Glasnik 1866 str. 349) na pr.: nV nekoliko dneh izide, ves predelan in pomnožen, moj nemško-slovenski žepni slovar v drugi prav ročoi izdavi. Več let sem skrbno nabiral za-nj gradivo med narodom in po knjigah, in to mi je tako naraslo pod rokami, da bo štela sedanja izdava celo 57 drobno — v dveh razdelkih na vsaki strani — tiskanih pol . . . Vedno popraševanje po prvi jako pomankljivi izdavi, ki je že 3 — 4 leta popolnonia razprodana, me je prepričalo, da je nam lahkorabnega slovarja, sosebno šolski mladini in uradnikom, živa potreba . . . Za podlago pri izdavi mi je služil bogati nemško-češki slovar F. Šumavskega v J. Rankovi izdavi; hvaležno sem pa porabil tudi naš obširni nemško - slovenski besednjak v Cigaletovi sestavi. Da bi bil povsod pravo zadel, tega se pri tako obširnem delu ne drznem reči, blagovoljno naj se popravi, če se najde tu pa tam kaka pomota; tudi nisem te prevzetne misli, da bi bil že vse bogastvo našega besedišča pobral in porabil; to pa lehko rečem s polno svestjo, da bo našel v njem braiec marsiktero novo drobtino, ki smo je dosle zastonj iskali po slovarjih. Namenjeno je pričujoče delo sosebno slovenski mladini za šolsko rabo ;\ prepričan sem si vendar, da bode dobro služilo tudi čast. duhovščini in gospodom uradnikom kot zanesljiv svetnik v njihovera službovanji (Cf. Vorwort)u. u) Cvetnik slovenske slovesnosti. Berilo za više giranazije in realke. Sestavil Anton Janežič, c. kr. profesor na viši realki. V Celovcu 1868. 8. str. 380. Zal. E. Liegel, knjigar. — ,,Namenjena je ta knjiga — bogata nabira najlepših slovstvenih književnih izdelkov slovenskih v vezanej in nevezanej besedi od Vodnika do najnovejših časov — sosebno odraslej slovenskej mladini v koristno duJno zabavo, pa jo bode gotovo z veseljem prebiral tudi vsak drugi prijatelj naše lepoznanske književnosti. V vvodu obsega kratek poduk o pesmarstvu in o najnavadniših pesniških izdelkih (str. 4—16); berilo samo pa razpada na štiri razdele. Prvi razdel (str. 17—117) zapopada 136 liričnih, drugi (str. 118—272) 69 epičnih, tretji (str. 273—291) 3 dramatične in četrti (str. 292 — 380) 32 večih ali manjših podučnih prozaiških izdelkov, nekaj v tej knjigi prvokrat natisnjenih (Glasn. 1868 str. 234)." — Kakor nCvetnik" za niže gimnazije in realke, tako se je tudi .Cvetnik slov. slovesnosti" ves predelan drugič tiskal 1. 1869: .Pričujoča slovenska anthologija obsega v skrbnem izboru in v lehko pregledni sestavi bogato nabiro zabavno - podučnih izdelkov na polji domače književnosti v vezani io uevezani besedi in je namenjena v dušno zabavo vsem prijateljem lepoznanskega berila, sosebno pa odrasli slovenski mladini v viših učilnicah itd." — In tretji popravljoni natis izšel je 1. 1870. 8. 377, in Janežič mu je še pred smrtjo svojo v predgovoru dal pojasnilo: nDa s>e je spravila pričujoči izdavi poezija in proza v lepše razmerjc, treba je bilo sem ter tje nekaj pesniškega blaga izpustiti, da sem mogel dramatičai in sploh prozaični del nekej razmnožiti. Nadjam se, da sem ustregel s temi premembami gg. učiteljem in učencem." A. J. v) V naznanilu, da preneha nSlov. Glasnik" za drugo polletje 1868 (št. 6 str. 236), piše Janežič: — ,,kako bode ž njini od novega leta naprej, to se pozneje določno oznani**. — To stori vže 20. jun. t. 1. v Koledarčeku za 1. 1869, češ, tajnik bodem izdajal od novega leta dvakrat v mesecu vselej na celi poli pod naslovom: B e s e d n i k, kratkočasen in podučen list za družnike sv. Mohora in za slovensko ljudstvo sploh. 0snova niu bodi po razdelkih na pr. kratkočasna, podučna, gospodarska, ozir po svetu, družba sv. Mohoia itd. Ker pa je sam zelo bolehal, prevzel je vredništvo Anton Umek, tiskanje J. in Fr. Leon; a vže 17. list I. leta bil je izdajatelju mrtvaški list. — Da bi se ohranil rodbini, bila mu je nekaj časa izdajateljica soproga Karolina Janežič, in po smrti Umekovi vrednik S. Janežič, naposled J. Gole do 1. 1878. z) Družtvu sv. Mohora je bil A. Janežič tajnik brez vse plače od 1. 1852 do 1. 1859, in ko je hirati jelo, prizadeval si je ravno on, da se je prestavilo na cerkveno podlago in prenaredilo v cerkveno družbo ali bratovščino. Izdalo je bilo v prvih osmih letih blizo 609 tiskanih pol in zraven še nektere knjige z napevi in podobami. Štelo je družtvo 1. 1852 družuikov 785, 1. 1854 celo 978, 1. 1859 le še 263. Tedaj je — kakor Slov. Prijatel — tudi nSlov. Glasnik" (IV. zv. str. 19—22) priobčil posebno naznanilo in povabilo, kjer se naposled kliče: -Slovenci! velika sramota bi nam bila pied svetom, ako nam pogine edino družtvo zavoljo naše mlačnosti in nemarnosti. Da se to ne zgodi, bodi naša prva skrb. Zdmžimo se toraj, in prizadevajino si iz vseh moči, da bo družba sv. Mohora v kratkem omladela in še dolge leta cvetela, Bogu na čast in domovini v slavo!" To se je zgodilo, in s kolikim blagoslovom deluje, to je znano. Janežič je bil za prav malo nagrado tajnik tudi tej družbi do 1. 1868, kedar je štela 297 dosmrtnih in 10.174 letnih družnikov. Ker se druge knjige, kar jih je družba dotlej spravila na svetlobo, imenujejo po spisovalcih svojih, naj se tukaj navedejo le one, s katerimi je tajnik posebej imel opraviti, iu te so na pr.: a) Zgodbe svetega pisma in popisovanje svete dežele. Stari zakon. Za nilade iu stare ljudi. Posl. poleg J. Farbmanove izdave Kr. Šmidovih svetopis. zgodeb. Izdala družba sv. Mohora. V Celovcu 1860. 8. 139. — Novi zakon. 1861. 8. 169. Nat. J. Leon. Pred vserai pa je vredoval A. Janežič Koledarček pa V e č e r n i c e, ki naj se tu nekoliko zaznamnjajo: I. Koledarček družbe svetega Mohora za uavadno leto 1861. V Celovcu. J. Leon. 1860. 8. str. XIV. Koledar. Deželni patroni. Rodopis cesarske rodoviue. Štempelj. — Podučai ia zabavni del str. 1 — 69 na pr.: Sv. Mohor, Slovencov pervi apostelj. Papež Looa pa Atila. Družba sv. Muliora iu njene postave. — _. 18 0 2. XIV. str. 1—86: Večna luč (Die Lampe v. Wisemann). Belizar (M. Ternovec). Herbart Turjaški (Fr. Štrukel). Civil in Metod. Šopek domačih vganjk (L. Podgoriški) itd. — L. 186 3. XIV. 1-126: Kapelica na mrazovi berdi (F. J. Kaffol). Agla (A. Gros). Šopek starih in novih pesem (J. Levičnik — J. Virk). Družbin oglasnik. Iraenik (str. 87 — 126). — L. 18 6 4. XIV. 1 — 130: Kdor ne uboga, ga tepe nadloga. Prazna vera (J. Zavojšček) . . Turki na Koroškem . . Cvetlica sv. Cirilu in Metodu (J. Virk). — L. 186 5. XIV. Družbin oglasnik in imenik — LVII. 1—74: Devica oglejska . . Fraoce Bilc. Gregor Rihar (J. Levičnik). Kopa novih pesem itd.— L. 1 8 6 6. J. Blaznik. XIV. Imenik LVII. 1—71 : Uboga družina (Lj. Tomšič) . . Življenje M. Verneta (J. Navratil) . . Pisemce sloven. učitelja do slov. mladine (A. Lesar) . . Zdravo telo (Dr. M. Prelog). itd. — L. 18 6 7. Kol. Družb. postave. Semnji. Postave za živinsko kupčijo. Itnenik I. — LXXXII. 1—61: Smert in življenje (Fr. Gerbec). Lepe pesmi glas seže v deveto vas (J. Podmilšak). Jovana francoska junakiuja (J. Furlani) . . Leonova knjigarnica itd. — L. 18 68. I. — CXXII. 1—70: Vojaški duhoven . . Tomaž Kren (Fr. Marn) . . Kolera (Dr. J. Vošnjak) . . Slovenska Matica itd. Za 1. 1869. vid. Letopis Slov. Matice 186 9. II. str. 273 itd. II. Slovenske Večernice za poduk in kratek čas. Izdala družba sv. Mohora. Izhajale so v Celovcu, tiskal J. Leon, v 8. in I. zv. 1. 18 60, na čelu piše tajnik — se ve da — v predgovoru: _S starim keršanskim pozdravljenjem: -Bog vas sprimil'1 primejo Slovenske večernice dans pervokrat za romarsko palico za na pot po slovenskih krajeh. Naj bi jih v vsaki hiši, bodi si nizkega ali visokega slemena, sprejeli in z veseljem prebirali v svojo Časno in večoo srečo! Pripovedovale bodo vesele in žalostne dogodbe iz življeuja človeškega, kako Bog vse dobro plačuje, vse hudo kaznuje; razkladale bodo prečudno modrost iu previdnost Božjo, ki je v svoji nezapovedljivi skerbi za blagor človeštva razgernila po vsem svetu brez mere koristne lepote in v življenje poklicala brez števila manjih in večih stvari, da bi služile človeku v kovist in v razveselovanje; kazale bodo Slovencom pot, po kteri naj hodijo, da bodo srečni časno in večno in kako naj obračajo božje dari, da bodo po njegovi sveti volji vedno napredovali v svojem gospodarstvu in v drugih potrebnih vednostih. — To bo cilj in konec Slovenskim večernicam, ki bodo vsaj dvakrat v letu prihajale na beli dan. — Slovenske douiorodce, posebno častito duhovščino, pa serčno prosimo, naj jih prav marljivo razširjajo med slovenskim ljudstvom, dabo družbasv. Mohora veselo rasla in obilno koristi donašala vsem Slovencom še ninogo let. Z Bogoni!" — Ker sta 1. in 2. zvezek zarad innogih družnikov v kratkem pošla, natisnila sta se 1. 1861 vdrugič. — Večernice, s kterimi je opraviti imel A. J a n e ž i č, so torej: L. 186 1. Zv. 1. str. 83: Zgubljeni, pa spet najdeni sin (J. Mencinger) . . Prilike . . Kar bodi za domače potrebe. — Zv. 2. str. 76: Cerkvica na griču . . Zvonovi.. Družbin oglasnik. — Zv. 3. str. 74: Cipsarjeva družina ali Maksimilian na Martinji peči . . Zdravo telo najboljše blago (Dr. V. Janežič) . . Družbino oznanilo. — Zv. 4. str. 79: Cipsarjeva družina (konec). Jošt (P. Gros). Stare pesmi itd. — L. 18 62. Zv. 5. str. 92: Berač Bogdan (V. Štulc). Moč angeljskega češčenja v izgledih . . Andrej Hofer (L. Podgoriški) itd. — Zv. 6. 94: Osrečena pravičnost (A. Okiški). Sv. Križ. Šopek starih pesem. Gospodarske skušnje. — L. 186 3. Zv. 7.: Deteljica (J. Cigler) str. 115. — Zv. 8. 73: Cerkev sv. Mohora (F. J. Kaffol) . . Ciril in Metod . . Anton Martin Slomšek. — L. 18 64. Zv. 9. 89: Oče in sin (Štulc — Podgoriški) . . Cerkev sv. Križa pri Belaku (J. Parapat). Ozir po goriškera in teržaškem Primorji in romanje v prestari Oglej (J. Lcvičnik). - Zv. 10. 30: Hudo brezno ali Gozdnarjev rejenec (F. Erjavec) . . Nat. J. Blaznik. — L. 1865. Zv, 11. 78: Uboštvo in bogastvo (J. J. Zavojšček). Cerkve por- vih kristjanov (J. Parapat). Ozir po goriškem in terž. Primorji . . VolkaSin . . Kopa slovenskih pesem itd. — Zv. 12. 79: Spomini starega Slovenca (A. Pajk) . . Mana v puščavi (A. Lesar) . . Zadnji dan leta. — L. 1866. Zv. 13. 80: Grad Rojinje (J. Jurčič) . . Zadnja leta nesrečnega kralja Ludovika XVI. (A. Zupančič) . . Drobtinice. — Zv. 14. 80: Hčerina Ijubezen (J. P.) . . Domača lekarnica (F. Plahtarič) . . Šopek duhovnih pesem .. Nat. F. žl. Kleinmajr. — L. 18 6 7. Zv. 15. 78: Šentagatni fajmošter (F. J.) . . Iz spominov na staro mater (Fr. Celestin) . . Poslopje Dunajsko za slepce (J. Navratil). Nat. Blaznik. — Zv. 16. str. 96: Umni vinorejec (Fr. Jančar). — Za 1. 1868 in 1869 zv. 17. itd. vid. Letopis Slov. Matic. 1869. II. str. 273. V pričujoči razpravi, ktero nii je narekvala tudi ljubav do ranjkega, se jasno vidi, kolike pomembe je Anton Janežič v slovstvu slovenskem. Rada sva si dopisovala; brez njega bi svoje staroslovenske slovnice 1. 1863 ne bil spravil na svetlo; obiskal sem ga na smrt bolnega v Rožu na njegovem domu 21. avg. 1869. — Prvo in sprelepo spomenieo mu je zložil iskreni prijatelj Anton Umek Okiški v Besedniku (1. 17 str. 145 — 147). — Preslavljali so ga tedaj v Slov. Narodu zapored D. Terstenjak, J. Majciger, J. Pajk. — Spreljub sporninek so mu postavile Večernice, češ, Janežičeve 1. 1870 zv. XXIII., kjer se nahaja poleg slike in pesmi (A. Umek) obširen životopis, ki mu ga je sostavil dragi prijatelj Lambert Ferčnik. — V Koledarju za 1. 1878 je popisal njegov prijatelj in sotrudnik Andrej Einspieler, kaj je v spomin in slavo rajnega Antona Janežiča storila družba sv. Mohora (str. 152 — 154); posebej pa je bil vže prej v nSlov. Prijatelju" 1. 1876 str. 230 — 236 dal natisniti slavnostni govor. ki ga je imel pri Janežičevi svečanosti 13. avg. t. 1., iz kterega naj se Slovencem na korist tukaj posname tole: MŽivili Slovenci! Bodite mi serčno pozdravljeni preljubi Slovenci, — Slovenci iz Štajerskega, Kranjskega, Goriškega, Primorskega in iz drugih krajev, bodite mi vsi serčno pozdravljeni! . . Danešnja svečanost priča vesoljnemu svetu: 1) da smo Slovenci hvaležni . . — 2) da smo Slovenci tudi rodoljubni . . — Rajni Anton je a) ljubil in v česti irael svoj materni jezik; prizadeval si je, naj bi se slovenski jezik vpeljal v naše šole in kancelije; posebno lepo je pisal od slovenskega petja itd. Rajni Anton je pa b) tudi drugo svetinjo slovenskega naroda, sv. katoliško vero, visoko čislal, goreče ljubil in se nje terdno deržal. Vselej in povsod se je pošteno ia pametno obnašal. Tukaj v Lešah ... V Celovcu je bil s svojimi učenci skoraj vsak dan pri sv. maši in je ob veliki noči ž njimi prejemal svete zakramente. 0 smrti . . . Hudo ga je bolelo, kedar je v kakih slovenskih bukvah ali v novicah bral kaj zoper sv. katoliško vero; kajti vedel je in prepričan je bil, da je, sv. vera Slovencev peiva svetinja in najdrajše blago in da z vero pade tudi narodnost, kakor uči in priča zgodovina starih in novih časov. Zatorej ljubi moj! Ako hočeš po zgledu rajnega Antona pravi in priden rodoljub biti, ne dotikaj se sv. katoliške cerkve, ne draži in ne moti vernih Slovencev v zadevah sv. vere. Kdor kaj tacega počenja, naj bi še tako lepo pisal, se še tako širokoustno bahal s svojiin rodoljubjem in še tako mično prepeval slovenske pesmi, — on ni prijatelj slovenskega naroda, ni rodoljub, — on je sovražuik, je morilec slovenskega naroda. Vera in narodnost ste si Ijube sestri, ena brez druge biti ne more; kar je život brez duše, to je narod brez vere": nekaj časa životari, se umehkuži in spridi, njegove moči pojemljejo in zginejo — in narod pade in uraerje. Rajni naš Anton naj nam sveti kot svitla zvezda, da lepo hodimo po potu sv. katoliške cerkve! . . Današnja svečanost slednjič priča vesoljnemu svetu: 3) da smo Slovenci edini . . . Znana vam je gromovita prošnja ali peticija, ktero je 20.000 Slovencev iz vseh slovenskih dežel podpisalo in leta 1861 gosp. ministru Schineilingu sporočilo. V tej prošnji vsi Slovenci v lepej bratovskoj )ju- bezni in edinosti prosijo za eno in tisto reč, in s tera kažejo svojo edinost in slogo. — BKoledar" družbe sv. Mohora tudi to priča; vsako leto plačuje okoli 30.000 Slovencev iz vseh slovenskih pokrajin in iz vseh stanov vsak po en goldinar, da dobijo vsi ene in tiste knjige. S tem kažejo, da imajo vsi ene in tiste potrebe in da govorijo in razumejo vsi eden in tisti jezik. Najlepša priča naše bratovske edinosti in sloge je pa danešnja svečanost ... In k tej edinosti in slogi je naš rajni Anton dokaj veliko pripomagal . . . Veseli se mila mati Slovenija, ker čast in slava enega tvojih sinov je tudi čast in slava tvoja. Veselimo se danes vsi, vsi veseliiuo se iz celega serca! Pa dozdeva se mi, kakor da slišim rajnega Antona iz nebeških višin klicati: -Preljubi moji Slovenci! prav je, da se veselite; tudi mene veseli, da me tako čestite in mi postavljate večen spominek. Pa to vas še prosim, ne zabite nikoli, kar ste z danešnjo svečanostjo spričali pred celim svetom: Bodite hvaležni vsem, ki se trudijo za vaš narod; — ostanite rodoljubni tudi zanaprej, čestite in ljubite svoj materni jezik in sv. katoliško cerkev, pa potegujte se za pravice obeh svojih svetinj; in slednjič bodite med seboj edini kot sinovi ene in tiste matere Slovenije I"