Plemenito srce.
V mestu Florenci na LaSkem je žirel pošfen in bogit trgovec. Ko se je necega dne o polnoči vračal z daljuega potovanja iomiv, čuje ubozega ko-vača Jakoba, ki je še vedno del&l in koval v kovažnLci. To se trgovcu čudno zdi; zatorej stopi i kovaCnico, da bi kovača Tprašal, 5imu se toliko trudi, da si še celS potrelnega poSitka po nofii ue privošči.
nZaae,u odgovori kova^, ,.ie po dnevi doati zaslužim, a po noči delam •ia STOJcga starega prijaMja,, katerega je volika nesreJa zadela. Pred nekaj dnevi mu je zgoiela hiša iu vsu, kar je imel. Siromak zdaj nema toliko, da bi preživel žeuo in dvoje otrok. Da mu njegovo breme saj aekoliko olajšam, Tstanem Tsak dan im uri boij zgodaj, kakor sem drugekrati vstajal, in zve-čera greiu tudi dve uti poaaeje spat. Tako deaem 'iaslužek od dveli dnevoT ^sak teden na stran, ki ga dara nbozemn prijatelju, da pomove sebi in avojej dmžini. Ako bi iranl, kakor nemam, rad bi mu zdatneje pomaga), ali sam sem ubožen in ne morem. da lii mn dnigaSe pokazal, kako se nii smili ou in njegovi otroci."
,,Vidim, Ijubi moj Jakolv, da imate dobro iu plemenito sree," r«6e trgovae; ,,a tcga sem Se lolj prepričau, ior ne morera najeti, da bi vain vaš prijatel) kdaj tuili povrnil, kar ste mu zdaj posodiii."
_ 105
,,Gospod! Inenl je sfrrt le la njega, a ne toliko za mene, ksr dobro vem, ako bi mene tolika nesreča zadela, kakor je njega, todi on bi storil za mene, takor zdaj jaz za njega."
,,lehko noe, Jakob! neJern, da bi vas ustavljal pri delu," reče trgoroc in otiile.
Ali trgovec ae more pozabiti plemenitega src» uboseg& kotača Jakobv zatorej sklene obdarovati njegovo plemenitfl dejanje. Tak6j druzega dnč pride zopet v kovafaico ter re<Se ubozemn kovafTi: ,,Jakob, vi ste dober {lovek, ter ne zaslnžite toliko trpljenja ! Nate, tukaj vam prinesem mošnjo z dvesto cekini; vzemit« in pomagajte si ž njimi. kolikor najbolj znate in morete. S tem (ie-uarjem si Jebko kupjte želm naravnost a tovarne, da vam ne bode trcba dobička dajati kTamarjem, ki prodajejo na drobno. Ta dobiček ostane lehko vnm. da si kaj prihranite za staro dni."
Kako se pa začudi trgovec, ko ga kovač debelo pogleda, reko«: ,Hvala vam lepa, gospod, na v&Sej dobroti, a prosira vas, da bi ne zabtevali od mene, naj bi vzel vaše denarjc. katerih nijsem niti zaslužil, niti jih potrebujem za svojo osebo. Pred tremi leti, ko nijsein imel drnzega, nego jopiC, ki ga vi-dite na tneni, dal mi je moj sosed kramar za c.elih petdeset goldinarjev železananp, in jaz naj bi bil zdaj za njegovo dobroto tako nehvaležen, da bi mn še ta mali dobiček odtegnil, ki ga iifla pri svojttj trgovini? Nfe, tega ne storim nikoli! Ako želite s svojitn denarjem kaj dobrega stx)riti, posluSajte me in storite, kar vam svetnjfim. Darujte mošnjo s cekini ubozemu m6Lu, m^jernu prijateljn, za katerega se jaz po nofii trudira, in katerega je ogftnj v siromaštvo pripravil. Moj prijatelj si 3 tem denarjem lchko muogo pomore in jaz bom zopet tso noC sladko in mirno spal."
Ket obogi kovaiS Jakob den&rjev nij hotel ?zeti. storil je trgovec, kakor mu je kovač svetoval. Dal je mošnjo s cekini njegovemu uesregnemu prija-te]ju, twr je tako rešil njega in njegovo dražino iz pomanjkauja in fcrpljenja.
Glejte, otroci! to je bil plemenit .človek, ki je ljubil svojega bližnjega, kakor saratga sebe.                                                                               Ć.