—   127   —
Novičar iz slovanskih krajev.
1% Siska se Novicam piše 17. aprila: Ko je neke tedne pred veliko nočjo obilo žita na Krajnsko in Šta-jarsko šlo in je cena poskočila, se je mislilo, da tone bo dolgo tako ostala. Ker pa neprenehama veliko v Sisek namenjenima žita v Pest gre, so se manjšale naše zaloge, in ker je zavolj tega tudi v Bana tu cena vsiga žita »poskočila, je pri nas sedaj cena takale: va-gan nar lepši pšenice 3 fl. 40 kraje, ložeji Pančo-vanske 3 L1. 24 kr. do 30 kr., koruze stare (je ni veliko) 2 fl. 36 kr., nove na debelo 2 fl. 30 kr., na drobno 2 fl. 36 kr., soršice 2 fl. 40 kr. do 42 kr., ječmena 2 fl. do 2 fl. 6 kr., prosa 2 fl. 15 do 20 kr., ovsa 1 fl. 30 do 1 fl. 36 kr. Ta teden se je nar več koruze in lepši pšenice po imenovani ceni prodalo; po soršici se je tudi zlo prašalo, pa je imajo le malo; noviga žita se ni veliko dopeljalo, in ker cena višji gre, tudi tergovci zalogo bolj nazaj derže. V vsim skupej se je ta teden okoli 8 do 10.000 vaganov žita prodalo.
Od sv. Trojice na Štajarskim 18. aprila. V petek, 16. aprila je pri nas huda borja celi dan sneg gonila; včeraj je bila pa taka slana (mraz), da so ledeni curki od drevja viseli; rano sadje je preč; v vinogradih še zdaj ni škode, ker pri nas še ni zagnalo. Danes drugič celi dan borja s snegom razsaja; če bo tako vreme dolgo terpelo, nam bo zanaprej huda pela, ker že zdaj ljudje pomankanja terpe; denara pomenkuje, živež je pa skop; mernik pšenice velja 2 fl. 30 kr. srebra, koruze 2 fl., reži in ajde pa dobiti ni. Vina velja vedro 8 fl., bokal 12 kr. Kam so leta prešle, ko je v šajnu blago toliko ceno imelo, kakor zdaj v srebru! Vkljub vsimu temu so vunder še naši ljudje zmi-rom veseli in tudi terdni. 8. dan t. m. je umeri en mož iz Plata 104 let star, Anton Šoberl po imenu; zapustil je 52 let staro ženo, več otrok in vnukov; bil je zmirom čverst, le zadnje 4 leta je že bil slep.—-Ker za našo srenjo zložena postava *) v 21. in 22. razdelku govori: „kdor bo 10 dreves požlahnil, bo srenj-s k e štibre prost", — „kdor pa se bo nar bolj sadjoreje poprijel, bo za darilo 5 fl. srebra dobil", — kdor do-pušenje za poroko ali ženitvo dobiti hoče, mora popred 5 dreves požlahniti (pelcati ali cepiti)", so se kmetje v našim kraji tako pridno sadjoreje poprijeli, da je zares veselje viditi; eden se čez druziga žene, da bi darilo na jesen dobil. Veliko večiga dobička bojo pa gotovi vsi čez ene leta iz drevja dobili. Posebno lep izgled sad-jorejca imamo nad pridnim kmetam Janezam Ogrizka m naColu, ki imapovsih spašnikih lepe drevesa po versti nasajene.                                            J. Žurman.
Iz Dvora na Koroškem 17. aprila, h. Ob zadnjej povodnji je šlo, kakor Korošci pravimo, veliko mostov po Dravi proti Mariboru. Ravno ta nesreča je zadela 2. novembra p. 1. tudi Rožeški most. Skoro vsi
—    128   —
mostovi že spet stoje; le u Rožeku ga dozdaj se nimamo, akoravno je Dam zavolj krožnih razmer še bolj kot drugod potreben. Kdor ve, kako potrebna da je Rožanom zveza s poglavitno cesto med Celovcem in Belakom, mi tega podreti ne bo mogel. Iz 7 far morajo ljudje, ki pod c. k. krožno sodnijo u Rožek spadajo, vse svoje opravila po ladji opravljat hoditi. Da pa to ni brez nevarnosti, je Ram, žalibog! žalostna prigodba, ki se je preteklega mesca pripetila, dosti očitno spricala. — 25. dan pretekliga mesca ob dveh popoldne se podajo 4 osebe, namreč: Tomaž Cajhen ali Blatnik, 32 let star mož in oče 4 se neoskerbljenih otroeičev, —Martin Kleber, zidarski pomočnik, 28 let in neoženjen, oba iz Lipske fare, — France Kersbau-mer, lončarski učenec v Rožeku, 13 let star, in France Račob, ključarski pomočnik, alj Pičečev sinu Rožeku, 24 let star, od levega broda na desni; u sred Drave zadene pervi z drogom med posekane kole nekega poprejšnjega mosta in obtiči; ker pa droga spustiti noče, ga verze iz viša u Dravo; ladja se prekucne, in vsi 4 so bili u vodi; le Pičečev France je bil tako srečen, daje hitro za ladjo popadel in se va-njo splazil. Drugi to vidši se podajo u drugem čolnu za njim in ga s čolnom vred na brod zvlečejo; alj unih treh dozdaj še niso dobili. — Želeti je, da bi se uradnije pri novej vravnavi krožnih sodnij , Rožeške u Verbo prestavile, kjer bi se vse in skoro iz vsih obzirov veliko boljše napraviti moglo; tudi bi se vsako uro narlepša hiša prav po dobrej pogodbi najeti mogla.
Zimsko setev je na Koroškem , zunej Sent-Vidske in Velkovske okolice, zima čisto vzela. Birinj (24 maselnov') jare reži je po 9 gold., ječmena po 5y2 gold. in semne turščice po 8 gold. Strašno siromaštvo nam žuga. Kako bo nam mogoče letos davke poplačati? Popred po vodenj, zdaj pa nesreča na polju! Denarja čisto nič — leto pa strašno sdolgo! —
1% Vipavske doline 16. aprila. Pri nas letos noče zima jenjati. Akoravno je že cela Vipavska dolina u pomladanski podobi stala, in z mnogoverstnimi cvetečimi drevesi okinčana bila, danas vendar od tega nič več viditi ni. Kamor kolj se oberneš na levo, na desno, spred in zad, povsod je vse pozimsko; zelene livade pokriva kaka dva pavca debel sneg, ki je včeraj nekaj ur tako šel, kakor letos celo zimo ne. Borja je butala in pihala iz Kouka in Nanosa, kar je mogla. Sadne drevesa , ki so nam letos mnogo žlahniga sadja obetale, so večidel po mrazu oterpnile. Koliko škode je mraz na vinski terti naredil, se še ne ve; bojimo se , da bo tudi velika. Vinska cena , ki zdaj pri nas med 10 gold. do 14 gold. za kvinč (to je, za 60 bokalov ali poldrugo vedro) stoji, bo berž ko ne za nekaj poskočila. Nižji vina lanske letine so že veči del pošle , boljših vin pa imajo Vipavci še dovelj. — Okrajna soseska na Gočah je novo šolo napravila, ki se bode v kratkim pričela, in sicer v slovenskim jeziku, kakor je za ljudske šole potrebno.
Iz Ljubljane. Kmetijska družba je na prošnjo: da bi se sol za živino povsod po tisti niski ceni dobiti zamogla, kakor jo solnicam bližne dežele v Halleinu itd. dobivajo, je prejela od vis. c. k. ministerstva te dni sledeči odgovor: ,,Kar ste Vi prosili, so prosile skoraj vse kmetijske družbe, in ministerstvo kmetijstva je razo-delo nataujko vse te želje c. k. ministerstvu denarstva, v kteriga edino oblast spada prodaja soli. Pri teh po-menjkih so se scer odkrile vse potrebe kmetijstva na-tanjko, pa se je mogla tudi prevdariti veljavnost solne samoprodaje (Salzmonopol) in nar novejših zastran solne kupčije danih postav; vposled tega je sklenilo c. k. mi-
nisterstvo denarstva 2. dan p. m. pod številko 4469, da se tudi kmetijskim družbam ne morejo nobene druge po-lajšave ali izjemki v ceni soli privoliti, kakor to, da se jim proti primerniniu zagotovljenju sol na več raescov na upanje da. Oe želi tedaj kmetijska družba soli na to vižo na upanje dobiti, naj se naravnost oberne na c. k. ministerstvo denarstva". — 16. t. m. se je tudi v Ljubljani iznoviga zima začela in zgodnje sadje zlo posmodila.                    __________