Poštnina plačana v gotovini.
Štev. 42.
V Lfubljanl, cfne 19. oktobra 1933.
Posameznrm Din 1—■ Leto XVI.
Upravništvo „Domovine" v LJubljani, Knaflova ulica 5 Uredništvo »Domovine", Knaflova ulioa 5/11., telefon 3122 do 3126
Izhaja vsak četrtek
Naročnina n tnjemstvo: četrtletni) « Dla, polletno 18 Din, celoletno 3« Olg; ta iao. zemstvo razen Amerlkei četrtletno 12 Din, polletno 24 Din, celoletno 48 Dla. Amerika letno I dolar. — Račnn poštne hranilnice, podružnice t Ljablj.nl, St 10.711.
Slovensko ljudstvo je izpregovorilo
Pri občinskih volitvah v nedeljo 15. t. m. je obsodilo punktaško prevratništvo in odobrilo nacionalno politiko — Od 368 občin v dravski banovini je 300 v narodnih rokah
Preteklo nedeljo je slovensko ljudstvo pri občinskih volitvah jasno izpovedalo, da je za enotno narodno državo, v kateri naj ne pridejo na površje ljudje, ki bi iz raznih nečednih razlogov radi kalili red in smotrno delo v naši domovini. Naše ljudstvo je s svojimi glasovi poudarilo, da je za slogo in mir in proti prevratni politiki političnih srečolovcev, ki bi za dosego svojih smotrov brezobzirno zavedli narod v nesrečo. Naši ljudje si v nedeljo niso hote.i zažigati strehe nad glavo.
Hvala in priznanje ogromni večini slovenskih volilcev, ki je s 'em pokazala, da je preudarna in razsodna. Ne more nam zdaj nihče očitati, da smo
naša Jugoslovenska nacionalna stranka, je blaginja vsega uedinjenega naroda od Triglava do Vardarja, in ta smoter je vreden, da se zanj trudiš z vsemi svojimi močmi.
Velika zmaga tudi v var-darski in zetski banovini
Razen v dravski so se vršile v nedeljo občinske volitve tudi v vardarski in zetski banovini. V obeh pokrajinah je sijajno zmagala Jugoslovenska nacionalna stranka.
V vardarski banovini je od 354.112 vpisanih
Slovenci nezrelo ljudstvo. Nismo se dali potlačiti volilc^ S^alo skupno 246.663 (69 %), čeprav od punktaškega strahovanja. Malo so zalegla stara f° vohlci v tei banovini po večini sezonski de-
sredstva nasprotnikov, ki so spet poizkušali orna-	raftrese^ ^^fll" V ^.T' Hste
miti naše ljudstvo s hudobnimi starimi lažmi 0 JNS je glasovalo 243.684 (98-8%) volilcev, za ne-
nevarnosti za vero. Naši vrli možje in mladeniči, T?	?	(°'7 %)' 23 °P°zlclJske 1375
so se odločili za narodne liste, češ: <Tako bomo %>■ JNS Je doblla 438 obcin' opozicija 2 ob-volili, ker hočemo pokazati, da sta nam red in clm" V enl ob"ni se bodo volitve še Pon°vile-
sloga v enotni državi nad vse, prevratniško divjanje punktašev in drugih nasprotnikov pa je ilo,
V zetski banovini je od 212.101 volilnega upravičenca glasovalo 156.732 (74 %), in sicer za liste
ki je hujše od kuge.» Nesrečo bi si Slovenci na- JNS 148.742 (94-9 %), za opozicijske liste 7990 prtili na rame, če bi se v nasprotstvu z vso ostalo 1 (5-4 %). Potemtakem je dobila Jugoslovenska državo izrekli za politiko zapeljivcev naroda. S nacionalna stranka 263 občin, opozicija pa 12. tem bi pač odobravali punktacije, katerih uresni- j V treh občinah se bodo volitve prihodnjo nedeljo čevanje bi pomenilo, da bi vsa država, ki se po-' ponovile. Iz 8 oddaljenih gorskih občin še ni postopno lepo urejuje, prišla spet v neredno stanje, ^ ročil. kakršno je bilo tik po prevratu.
Pri občinskih volitvah v nedeljo je od 274.282 volilnih upravičencev volilo 188.017 (68-5 %). Od oddanih glasov je bilo 125.663 (66-8 %) za Jugo-slovensko nacionalno stranko, 12.024 (6-1 %) za skupne (kompromisne), 2037 za socialistične, a 48.293 za punktaške liste. Od 368 občin v dravski banovini je zdaj v narodnih rokah 299, a 56 v rokah nasprotnikov (54 punktaških in 2 socia-
Izidi občinskih volitev v posameznih občinah dravske banovine
SREZ BREŽICE
1. A r t i č e : 504 volilni upravičenci, 347 oddanih glasov; JNS Kovačič Ivan 127 glasov (2 od-
listični), medtem ko so si skupne liste (nacio- bornika), Cerjak Josip 220 glasov *(16 odborni-
nališti v zvezi z drugimi strujami) priborile 13 občin. Poraz punktašev je tako silen, da lahko rečemo: Danes punktaši in nikdar več.
Le četrtina slovenskih volilcev je v nasprotnih taborih. Pa še ti so v pretežni večini zaslep-Ijenci in ustrahovanci, ki se niso zavedali, kaj so delali. Tudi tem je treba pomagati na pravo pot. To pa je mogoče storiti tako, da se jim da možnost čisto svobodnega opredeljevanja. G. ^ijgo-čiti je treba vsako zlorabo vere in brezobzirno je postopati proti tistim, ki jih ni drugega nego hudoben in lažniv jezik Prenehati mora tisto
kov).
2.	Bizeljsko: 1041 v. u., 422 o. g.; JNS Balon Ivan 333 (23), Frece Martin 89 (1).
3.	Blanca : 777 v. u., 471 o. g.; JNS Radej Josip 372 (23), Abram Fran 99 (1).
4.	Brežice: 281 v. u., 204 o. g.; JNS doktor Drnovšek Janko 204 (18).
5.	D o b o v a : 816 v. u., 645 o. g.; JNS Kovačič Mihael 357 (15), JNS Pinterič Fran 288 (3).
6.	G 1 o b o k o : 419 v. u., 315 o. g.; JNS Urek Ivan 277 (18), kompr. Molan Al 38 (0).
7.	K a p e 1 e : 494 v. u., 343 o. g.; JNS Urek
zavratno gobezdanje pokvarjencev, ki se po ošta- Franc 313 (18), Urek Mat. 30 (0). rijah širckoustijo in zapeljujejo ljudi z najnesram- 8. P i š e c e : 441 v. u., 332 o. g.; JNS Ogorevc nejšimi lažmi. Sreča in blaginja naroda zahtevata, Karel 295 (17), Kostevc Mihael 37 (1). da se zapeljivcem naroda zavežejo jeziki.	| 9. Pleterje: 224 v. u., 215 o. g.; JNS Zu-
Sijajna zmaga nad punktaštvom v Sravski pančič Franc 215 (18). banovini je važen mejnik v zgodovini slovenskega I 10. Po ds reda: 639 v. u., 436 o. g.; JNS
ljudstva. Zdaj se pričenja doba utrditve te zmage. Naše vrste se morajo še pomnožiti. Somišljeniki na vodilnejših mestih, pomnite: «Vztrajnost in odločnost brei omahovanja!* Smoter, ki ga ima
Skrbeč Ed. 258 (16), JNS Bezovšek Ernest 178 (2).
11. Rajhenburg: 1383 v. u., 1099 o. g.; JNS dr. Benedičič Fran 734 (26), Vranetič Fran 365 (4).
12.	S e v n i c a : 864 v. u., 557 o. g.; JNS Tru-pej Fran 460 (17), kompr. Strnad 3 (0), dr. Je-senko Rok 94 (1).
13.	S r o m 1 j e : 336 v u., 232 o. g.; JNS Ber-tole Ivan 133 (16), Avšič Ivan 99 (2).
14.	V i d e m : 565 v. u., 370 o. g.; JNS Lep-šina Fran 262 (16), Šoba Fran 108 (2).
15.	Z a b u k o v j e : 469 v. u., 364 o. g.; JNS Senica Josip 364 (18).
16.	Z a k c t: 538 v. u., 363 o. g.; JNS Volčan-šek Ivan 315 (17), Šetinc Josip 71 (1).
SREZ CELJE
1.	Braslovče: 831 v. u., 553 o. g.; JNS Omladič Josip 331 (16^, Marovt Ivan 222 (2).
2.	Celje okolica: 2422 v. u., 1341 o. g.; JNS Kukovec Vinko 779 (31), Mihelčič 312 (3), soc. Plankar 250 (2).
3.	Dobrna: 498 v. u., 371 o. g. JNS Dergaj-ner Ivan 247 (16), Škent Ivan 124 (2).
4.	D r a m 1 j e : 492 v. u., 371 o. g.; JNS Mast-nak Franc 337 (18).
! 5. G o m i 1 s k o : 257 v. u., 233 o. g.; JNS Hočevar Ivan 118 (15)> kompi. Rančigaj Anton 115 (3).
I 6. G r i ž e : 587 v. u., 409 o. g.; JNS Veligošek Jože 198 (12), Holobar Anton 53 (1), soc. Kajtna Andrej 167 (5).
7.	P o 1 z e 1 a : 512 v. u. 402 o. g.; JNS Mešič Anton 220 (15), Košec France 182 (3).
8.	S v. J u r i j t r g : 211 v. u., 188 o. g.; JNS Cretnik Jože 120 (16), Šporer Martin 68 (2).
9.	Sv. Jurij okolica: 1218 v. u., 636 o. g.; JNS Klanšeek Martin 370 (23), Šolinc Anten 266 (4).
10.	S v. P a v e P: 675 v. u., 503 o. g.; JNS Sad-nik Julij 370 (17), Steuovec Anton 133 (1).
11. Sv. Peter v Savinjski dolini: 401 v. u., 323 o. g.; JNS Cetina Andrej 210 (16), Rojnik Ivan 118 (2).
12.	Š k o f j a vas: 1112 v. u., 690 o. g.; JNS Kožuh 417 (21), kompr. Samec 273 (3).
13.	Šmartno v Rožnidolini: 293 v. u., 212 o. g.; JNS Potočnik Anton 115 (15), Jezernik France 97 (3).
14.	T e h a r j e : 1143 v. u.. 692 o. g.; JNS Caj-hen Jožko 404 (21), Dimec France 288 (3).
15.	V e 1 i k a P i r e š i c a . 687 v. u., 384 o. g.; JNS Cokan Martin 229 (16), Kokolj Martin 155 (2).
16.	Višnja vas: 1020 v. u., 618 o. g.; JNS Pader Ivan 393 (21), Petovšak France 225 (3).
17.	V o j n i k : 174 v. u., 1,1 o. g.; JNS Klanč-nik Leopold 171 (18).
18.	Vransko trg: 309 v. u., 263 o. g.; JNS Lavrič Jože 177 (16), Štancer Ivan 86 (2).
19.	Vransko okolica: 912 v. u., 756 o. JNS Zilnik Alojzij 379 (20), Cukala Maks 374
1(4)
ouau c

20.	2 a 1 e c t r g : 261 v. u., 253 o. g.; JNS Lorber Rudolf 253 (18).
21.	Žalec okolica: 1075 v. u., 703 o. g.; WS Urbašek Ivan 460 (21), Jelovšek Stanko 243 [3).
SREZ ČRNOMELJ
1.	A d 1 e š i 5 i: 470 v. u., 381 o. g.; JNS Petek Matija 201 (15), JNS Štrucelj Jože 180 (3).
2.	Črnomelj mesto: 407 v. u., 365 o. g.; JNS Miiller Karel 228 (16), KlemencrPavel 137 (2).
3.	Črnomelj okolica: 765 v. u., 532 o. g.; JNS Grahek Anton 259 (4), Grahek Ivan 273 (20).
4.	D r a g a t u š : 463 v. u., 352 o. g.; JNS Šte-fanic Franc 180 (15), Mušič Matija 172 (3).
5.	S e m i č : 755 v. u., 486 o. g.; JNS Kočevar Ivan 220 (16), JNS Vidmar Matija 72 (2), Malna-rič Anton 194 (6).
6.	S t a r i trg: 415 v. u., 374 o. g.; JNS Ma-vrin Peter 210 (15), JNS Majerle Marko 158 (3), JNS Šterk Josip 6 (0).
7.	V i n i c a : 711 v. u., 544 o. g.; JNS Stegne Ivan 277 (20), Ostronič Franc 267 (4).
SREZ DOLNJA LENDAVA
1.	B e 11 i n c i: 555 v. u., 441 o. g.; JNS Peterka Martin 176 (2), JNS Baligač Štefan 365 (16).
2.	B o g o j i n a : 646 v. u., 547 o. g.; JNS Ošlaj Franc 266 (3), JNS Gutman Jožef 288 (15).
3.	B r a t o n c i: 870 v. u., 660 o. g.; JNS Erjavec Mihael 253 (3), JNS Cigan Marko 407 (21).
4.	Črensovci: 1148 v. u., 908 o. g.; JNS Skoberne Franc 406 (4), JNS Horvat Ant. 502 (20).
5.	Dobrovnik: 1036 v. u., 500 o. g.; JNS Trajbar Ludovik 307 (21), JNS Leonhard Josip 193 (3).
6.	Dolnja L e n d a v a :■ 902 v. u., 636 o. g.; JNS dr. Pikuš Janko 237 (3), JNS Bačič Arpad 399 (21).
7.	G a b e r j e : 935 v. u., 697 o. g.; JNS Kiraly Jože 303 (4), JNS Lebar Jože? 394 (20).
8.	G e n t e r o v c i: 523 v. u., 369 o. g; JNS Norišič Karel 167 (3), JNS Slivnyek Geza 202 (15).
9.	O d r a n c i: 978 v. u., 694 o. g., JNS Horvat Ignac 280 (3), JNS Hozjan Štefan 414 (21).
10.	O r e š j e : 806 v. u., 522 o. g. JNS Muhvič Rudolf 333 (21), JNS Pavlinek Josip 189 (3).
11.	P o 1 a n a : 618 v. u., 344 o. g; JNS Jaklin Jožef 181 (15), JNS Jerič Martin 163 (3).
12.	T u r n i š č e : 1004 v. u., 535 o. g.; JNS Dravec Jožef 124 (3), JNS Litrop Štefan 401 (21).
SREZ DRAVOGRAD
1.	B r e z n o : 829 v. u., 366 o. g. JNS Voll-mayer Anton 366 (24).
2.	Črna: 850 v. u., 630 o. g.; JNS Geršak Ivan 144 (3), kompr. Lesjak Jakob 258 (16), soc. Knez Franc 228 (5).
3.	Dravograd: 1037 v. u., 526 o. g.; JNS Mori Franc 526 (24).
4.	Guštanj: 975 v. u., 585 o. g.; JNS Mrkva Franc 244 (3), soc. Kotnik Dominik 341 (21).
5.	Marenberg: 736 v. u., 441 o. g.; JNS Ternig Franc 441 (18).
6.	M e ž i c a : 732 v. u., 548 o. g.; JNS Stopar Rudolf 263 (3), Lampret Robert 285 (15).
7.	Muta: 717 v. u., 541 o. g.; JNS Paternuš Ivan 337 (16), JNS Hribernik Ivan 214 (2).
8.	Prevalje: 1272 v. y., 841 o. g.; JNS La-hovnik Franc 555 (22), JNS dr. Senčar Dušan 207 (2), soc. Hočnik Franc 79 (0).
9.	Ribnica na Pohorju: 587 v. u., 340 o. g., kompr. Držečnik Luka 142 (2), kompr. Za-bovnik Ivan 198 (16).
10.	V u h r e d : 327 v. u., 169 o. g.; JNS inže-njer Pahernik Franjo 169 (18).
11.	Vuzenica: 705 v. u., 393 o. g.; kompr. Peruš Alojz 393 (18).
SREZ GORNJI GRAD
1.	G o r n j i g r a d mesto: 192 v. u., 122 o. g.; JNS Mermal Franc 122 (18).
2.	Gornji grad okolica: 600 v. u., 387 o. g.; JNS Presečnik Franc 144 (3), Fale Janez 243 (15).
3.	L j u b n o : 821 v. u., 509 o. g; JNS Kolenc Franc 213 (3), Šem Anton 296 (15).
4.	L u č e : 474 v. u., 269 o. g; JNS Volar Ivan 29 (0), JNS Zamernik Ignacij 240 (18).
5.	M o z i r j e trg: 148 v. u., 119 o. g.; JNS Goričar Matija 119 (18).
6.	M o z i r j e okolica: 608 v. u., 419 o. g.; JNS Znidaršič Vence 169 (3), Stvarnik Anton 250 (15).
7.	Rečica ob Savinji: 715 v. u., 498 o. g.; JNS Matek Ivan 135 (1), JNS Rakun Franc 363 (17).
8.	S o 1 č a v a : 224 v. u., 145 o. g.; JNS Ošep Franc 145 (18).
9.	Š m a r t n o o b P a k i: 502 v. u., 357 o. g.; JNS Bizjak Iv. 107 (2), Steblovnik Martin 250 (16).
10.	Z a d r e t a : 576 v. u., 381 o. g.; JNS Par-tel Josip 230 (15), JNS Levar Franc 151 (3).
Gd -Sc&cjriL jC ugodju.
Skrbi in bolečine povzročajo gube in Vas starajo. Aspirin tablete od« pravijo vse bolečine in Vam vrnejo občutek ugodja. Aspirin tablete so pristne le z Bayerjevim kriiem. Vzemite jih brej skrbi. t>» škodijo Vam!
ASPIRIN
V 2. lugefa k. A. Zagieb. Gaj«v» Ogl* K K(,K>. pod S b* M07 od I. III. 193JT
SREZ KAMNIK
1.	B1 a g o v i c a : 373 v. u., 292 o. g.; JNS Iglic Tomaž 138 (3), Štrekar Ivan 154 (15).
2.	Dob: 619 v. u., 506 o. g.; JNS Detela Ivo 275 (15), Štarbek France 231 (3).
3.	D o m ž a 1 e : 723 v. u., 635 o. g.; JNS doktor Hočevar Matija 324 (15), Vrečar Ivan 311 (3).
4.	H o m e c : 484 v. u., 380 o. g.; JNS Giova-nelli Ivan 192 (16), Repanšek Gregor 144 (2), Nastran Ivan 44 (0).
5.	Ihan: 260 v. u., 232 o. g.; JNS Ložar France 133 (15), Kokalj France 99 (3).
GustavStrniša:	4
Zadnji rokovnjač
«Da, temu starcu je delo edina uteha. In delo je res nekaj čudovitega! Kadar mlinar ne spi, požene mlinska kolesa in melje, melje. Med žitom melje svoje spomine, težke misli in bedno žalost. Vse se počasi izpreminja v prah in starec naposled utrujen zaspi. Sina so mu ubili fantje v pretepu. Odslej molči, skoro nič ne govori, le smeje se tako žalostno. Nikomur ne potoži, in to je najhujše. Včasi melje vse noči. Najhujše je pa, ker je sinova nevesta od žalosti zblaznela. Uboga Agata! Kako rada ga je imela!>
Nekaj časa sta oba molčala. Potem se spet oglasi Rezika:
«Revica je, a nikoli ne bo drugačna; vsi pravijo, da se ji je popolnoma zbledlo. Tale mlinar je vedno bolj čudaški, a dober je tudi, moko večkrat da kar zastonj, čeprav se branim.>
«To je pa moja zasluga. Stari znanci smo si, vendar še zdaj ne ve, da je Grogi rokovnjač. Ima ga za divjega lovca kakor mene. Jaz se poznam z mlinarjem še iz otroških let. Pošten je pa kakor zlato, niti koščka divjačine ne vzame od mene. No, kakor pač hoče. Dober človek je in srce ima na prav>.n mestu.>
Kmalu sta prišla blizu ciganskega šotorišča. Sij ognja je prodiral skozi drevje. Cigani so kurili na ozki ravnici med obema hriboma. Brezskrbno bo peli in se smejali.
Tedaj je ziačul Vencelj, da nekdo lomi veje. Vedel je, da se jima bliža straža. Zasmejal se je: «So naju že zavohali. Kakor divjaki so, tako hitro izslede tujca. Naju imajo že na piki.»
Rezika se je skoro prestrašila, ko je naslednji trenutek stopil iz grma velik, napol gol cigan, oborožen s puško, in se jima urno približal.
«Dober večer! Ali babica še bedi?> je vprašal Mrhač.
«0, stric Mrhačb se je razveselil nagovorjenec. «Seveda babica čuje. Ona vedno čuje in bo čula, ko bo stara sto let. Ona misli na svo]e otroke in bo mislila do smrti. Njeno srce je vedno pri svojih dragih, tudi pri onih, ki so raztreseni po svetu.>
Vencelj je zamahnil z roko. Poznal je zgovornost najmlajšega brata njegove nekdanje izvo-ijenke, ki je bil zdaj krepak mladenič. Čeprav je bila ciganska babica njegova mati, jo je imenoval babico kakor vsi cigani, najsi je imela komaj šestdeset let.
Vsi trije so se približali ognju. Kmalu je stal Mrhač med cigani, ki so ga prijazno sprejeli. Vedeli so, da ni prišel prazen. Res je segel v svoj veliki desni žep, privlekel na dan zelenko žganja, a iz levega velik kos srnine, ki jo je izročil svojemu ciganskemu spremljevalcu: cOkrepčajte se. Midva morava k babico Cigan mu je pokazal sključeno postavo na nasprotni strani ognja. Oči ciganke so bile za-
maknjene v plamen. Velike so bile, črne in sijoče. Reziki se je zazdelo, da ima starka v očnicah dve veliki vešči, ki sta blesteli iz mraka.
Ko je starka zagledala Mrhača, mu je prijazno podala roko. Reziki je samo pokimala in se zagledala v njen lepi obraz. Mrhač je ciganki pojasnil: «To dekle je moja nečakinja. Prerokuj ji in povej vse po resnici! Ničesar ne olepšuj in nič ne laži! Naša kri vse prenese.>
Ciganka se mu je prijazno smejala in mu kimala. Potem je prijela Reziko za roko, se sklonila nad njeno dlan in prijazno rekla:
«Ti, Mrhač, si res nepočakovni godrnjač! Komaj sta prišla, že hočeš, naj prerokujem. Sedita, da se kaj pomenimo! Ni dobro, če začnem takoj mešati karte in gledati na dlani. Odpočijta se!> Pri tem je pa ves čas opazovala dekletovo dlan in jo potem izpustila ter se zagledala v ogenj. Nekaj časa je zamišljena strmela v plamene, kakor bi ne bilo nikogar poleg nje.
Vse je bilo tiho, čulo se je le pokanje suhih vej, ki so gorele na ognju, na katerega so ves čas cigani prinašali drva.
Ciganka se je ozrla v Mrhača: «Ali ni čudno na svetu? Še zdaj nisem zelo stara, a tedaj, ko si se zagledal v mojo hčerko, sem bila še dokaj čvrsta. Ciganska kri se ni pomirila, čeprav je zunanjost postala grda. No, takrat sem bila tudi še na oči dokaj dobro ohranjena. Ljubezni si želi vsakdo, a jaz sem si jo posebno želela. Rada bi bila imela moža, pa mi
6.	Kamnik mesto? 793 v. u, 679 o. g.', JNS Kratnar France 457 (22), kompr. dr. Vidic France 222 (2).
7.	K a m n i k o k o 1 i c a : 625 v. u., 494 o. g.; JNS Medved Anton 108 (1), Novak Ferdo 386 (17).
8.	K a m n i i k a Bistrica: 657 v. u., 529 o. g.; JNS Pavlin Janez 148 (1), kompr. Urh Franc 881 (17).
9.	Komenda: 869 v. u., 663 o. g.; JNS yode Ferdo 224 (2), Strcin Janez 439 (22).
10.	Lukovica: 755 v. u., 629 o. g.; JNS Mav Lovro 186 (2), kompr. Kersnik Ant. 443 (22).
11.	M e n g e š : 446 v. u., 352 o. g.; JNS Kosec France 125 (2), šuštaršič Avgust 227 (16).
12.	M o r a v 5 e : 971 v. u., 861 o. g.; JNS Tome Ignac 544 (21), Cerar Anton 317 (3).
13.	M o t n i k : 300 v. u., 115 o. g.; JNS Novak Karel 115 (18).
14.	Radomlje: 298 v. u., 248 o. g.; JNS Bkerjanec France ml. 64 (1), Pavlin Ivan 184 (17).
15.	T r o j a n e : 337 v. u., 204 o. g.; JNS Cuk-jati Gašper 204 (18).
16.	T r z i n : 360 v. u., 310 o. g.; JNS Čolnar Miha st. 199 (16), Kepic Anton 111 (2).
17.	T u h i n j : 730 v u., 579 o. g.; JNS Cevec Jože 271 (4), Poljanšek Martin 308 (20(.
18.	V o d i c e : 535 v. u., 406 o. g.; JNS Jenko Jože 223 (15), Kranjc France 183 (3).
SREZ KOČEVJE
1.	D o 1 e n j a vas: 604 v. u., 495 o. g.; JNS HSnigmann 181 (2), Kronar Karel 314 (16).
2.	F a r a : 718 v. u., 513 o. g.; JNS Majetič Leopold 275 (16), JNS Kajfež Jože 183 (2), Delač Anton 55 (0).
3.	K o č e v j e mesto: 726 v. u., 630 o. g.; JNS Lovšin Anton 450 (22), JNS dr. Sajovic Ivan 180 (2).
4.	Kočevje okolica: 954 v. u., 620 o. g.; Jaklič Josip 620 (24).
5.	Kočevska Reka: 632 v. u., 483 o. g.; JNS T3chinkel Matija 481 (18), JNS Zdravič Ivan 2 (0).
6.	Koprivnik: 356 v. n., 218 o. g.; JNS Roschitsch Josip 218 (18).
7.	L o š k i potok: 702 v. u., 531 o. g.; JNS Lavrič Ivan 280 (15), Rus Josip 251 (3).
8.	M o z e 1 j: 498 v. u., 347 o. g.; JNS Sche-mitseh Ivan 347 (18).
9.	R i b n i c a trg: 614 v. u., 501 o. g.; JNS Klun Ivan 342 (16), Petek Fran 159 (2).
i
Kostanjasta barva -j še privlačnejša.
Kmalu boste trečafi marsikatero bri-netko, ki vas bo i tvojimi lasmi resnično navduiilo. Zakaj idaf (• vendar enkrat mogoče na poseben način negovati kostanjeve latet umivamo jih samo s novim Brunetaflor Shompoonom. Učinku|e norovno Ia edinstveno zarodi heqoila, ki ga ima » sebi. Kostanjasta barva, temni Ion sta I tem neverjetno poudarjena lasje dobe kraten blesk in čudovit lesk. Nenavadno lepo te kodrajat
aN

btet
ELI DA SPE C I A L SHAMPOO
BRUNETAFLOR
10.	R i b n i c a o k o 1 i c a : 634 v. u., 455 o. g.; JNS Kovačič Franc 242 (15), Šmalc Matija 213 (3).
11.	Sodražica : 861 v. u., 642 o. g.; JNS Ivane Evgen 406 (21), kompr. Levstek Iv. 236 (3).
12.	S t a r i trg: 590 v. u., 218 o. g.; JNS Sa-mide Ivan 218 (18).
13.	Velike Lašče: 1701 v. u., 1418 o. g.; JNS Hočevar Franc 721 (25), Jelene Ivan 697 (5).
14.	Videm - Dobrepolje: 1106 v. u., 901 o. g.; JNS Šteh Ivan 426 (4), Strnad Jože 475 (20).
SREZ KONJICE
1.	K o n j i c e trg: 374 v. u., 309 o. g.; JNS Jereb Rado 212 (16), kompr. Sumer Martin 97 (2).
2.	Konjice okolica: 1027 v. u., 470 o. g.; JNS Konec Pavel 315 (22), kompr. gelih Ivan 155 (2).
3.	L o 5 e : 949 v. u., 352 o. g.; JNS Čuček Josip 331 (21), kompr. Zdolšek Franc 219 (3).
4.	O p 1 o t n i c a : 960 v. u., 634 o. g.; JNS Jerman Ivan 325 (20), kompr. Jelen Blaž 309 (4).
5.	Te p a n j e : 4% v. u., 345 o. g.; JNS Ku-mer Gabrijel 139 (2), Polegek Anton 206 (16).
6.	Vitanje: 895 v. u., 487 o. g.; JNS Kranjc Marko 258 (20), Zitauer Ivan 229 (4).
7.	Z r e č e : 770 v. u., 409 o. g.; JNS Kračun Davorin 261 (16), Kovač Iv?n 148 (2).
SREZ KRANJ
1.	C e r k 1 j e : 778 v. u., 442 o. g.; JNS Robas Josip 192 (16), kompr. Kern Ivan 92 (3), Sleme Franc 158 (5).
2.	J e z e r s k o : 207 v. u., 167 o. g.; JNS Vir-nik Peter 109 (16), Muri Franc 58 (2).
ni bilo usojeno. Moj mož je umrl, ko sva bila samo tri leta poročena. Padel je v prepad in se ubil. Jaz sem s petdesetimi leti postala ciganska kraljica. Moja preteklost je ovita v temo. Med cigane me je prinesel bogat gospod, ko sem bila še prav majhna. Dal jim je mošnjo cekinov in rekel, naj dobro skrbe za mene, da se bo še vrnil. Zdelo se mi je, da se ne bom nikoli videla s svojimi ljudmi in da ne bom nikoli zvedela, čigava sem. Pa mi je pred leti prinesel star cigan sporočilo, da moram na hrvaško stran, da leži tam na madžarski' meji moja mati in da bo kmalu umrla. Šla sem in našla svojo mater, ki mi je povedala, da je bila hči ciganskega goslača in neke grofice, ki se je zagledala vanj. Tudi v nji je prevladala ciganska kri in zaljubila se je v nekega cigana. Pa so ji vzeli mene, cigana so pregnali in nikoli več ga ni videla. Mati mi je zapustila v madžarski vasici skromno hišico in enkrat bo ta hiša last moje hčere. Jaz sem pač morala nazaj na Kranjsko, kjer sem se zagledala v nekega kmečkega fanta, in ta fant si bil ti. Starejša sem bila od tebe in moja hči je že doraščala. Bila je hči starega cigana, mojega moža, ki se je ubil, kakor sem ti pravila. Hči je doraščala in bila ti je všeč, jaz sem pa hotela, da bi se zagledal v mene. Hči je bila šestnajstletna in hotel «i jo poročiti, pa sem preprečila to jaz. Šele nocoj ti to povem. Ona je bila nedolžna, a pregovorila sem jo, da se ti je odtujila. Nalagala sem jo, da imaš drugo in da sem jo sama videla s teboj. In potem je vzela nekega cigana, ki je tak godec, da ga
moraš občudovati, in ta njegova umetnost ga upropašča, kajti povsod je vse zaljubljeno vanj, a ženo zanemarja.*
Utihnila je. Njene kovinske oči so se spet zagledale v plamene.
Mrhač jo je mirno poslušal. Ko je nehala, je skomignil z ramama in vprašal:
«Kje je zdaj ona? Ali se ne vrne nikoli več?* «Prerokovala sem ji, da bo njen mož enkrat obešen, in to se bo tudi zgodilo, kajti človeka je umoril, to mi pripovedujejo karte.*
Starka se je zarežala. Rezika se je stresla, a Mrhač je zamahnil z roko:
«Ne čvekaj neumnosti! Ti mu pač želiš slabo, ker ni dober s tvojo hčerko. Vse to so samo maščevalne besede!*
<Ti svoje misliš, a jaz svoje vem. Kar vem, se bo izpolnilo do pičice. Jaz nisem kriva, če je tako določila usoda.*
«No, pustimo to! Prerokuj zdaj dekletu in povej kaj veselega. Sele danes si mi odkrito priznala, da si ti kriva, da me je tvoja hči zapustila. Ej, če bi bil tedaj vedel, bi bila midva drugače zaplesala!*
Ciganka ga je otožno pogledala. Potem je pričela mešati karte. Še enkrat se je ozrla v dekletovo dlan. Potem je vstala, se divje zasmejala ter vrgla karte v ogenj.
«Kaj počenjaš), je zavpil Vencelj. «0, prav ničesar!* se je zarežala in že naslednji trenutek potegnila karte iz širokega rokava svoje kučemajke.
Vsi so se smejali. Rezika ni mogla doumeti, kako je ciganka to storila, saj ni poznala ciganske spretnosti.
Starka ji je pomežiknila in razvrstila karte po travi. Potem jih je spet pomešala in jih dala deklici, naj naredi iz njih pet kupcev.
Zdaj ni več pogledala nikogar. Vsa se je zagledala v karte. Oba sta jo napeto opazovala.
Ciganka je zaprla oči in nekaj časa tiho slonela. Potem je pričela počasi govoriti s pojemajočim glasom:
<S cigani boš imela opravke. To bo tvoja sreča. Sama ne boš nikoli spadala med nas. Ničesar sorodnega z nami nimaš na sebi. Ciganov se pa ne smeš nikoli izogibati, kajti nikjer ti ne prinašajo kaj slabega! Omožila se boš z gruntarskim sinom in srečna boš. Sicer ti bo neka druga na poti, a ne bo se ti treba boriti za njegovo ljubezen, kajti v njem bo prevladovalo nagnjenje do tebe. Sam te bo izbral za svojo ženo!*
Potem je potegnila z roko čez obraz in izpre-menila glas ter skoro cvilila:
cCigani, bratci, otroci! V nevarnosti ste. Vidim biriča, ki vam je na sledi. Tudi Rezika jo med nami. Boji se in trepeta. Rešiti se moramo, pa tudi njo moramo rešiti!*
Reza je mirno poslušala. Starka je ukazala Rezi, naj ji pogleda mirno v oči. Potem ji je rekla:
«Ko boš hotela dvigniti karte, jih ne boš mogla, kajti tajna sila ti tega ne dovoli, ne boš moda. ne boš!*	(Dalje prihodnjič )
3.	K o v o r : 470 v. u., 399 o. g.; JNS Golma-Jer Vinko 158 (3), Košir Anton 214 (15).
4.	K r a n j: 982 v. u., 845 o. g.; JNS dr. Šem-rov Franc 366 (3), JNS Pire Ciril 479 (21).
5.	Križe: 742 v. u., 570 o. g.; JNS Kuhar Ignac 386 (16), Plajbes Miha 184 (2).
6.	Na ki o : 502 v. u., 451 o. g.; JNS Pavlin Janez 249, Marinšek Janez 202.
7.	Preddvor: 889 v. u., 604 o. g.; JNS Markič Peter 362 (15), Bizjak Janez 242 (3).
8.	P r e d o s 1 j e : 823 v. u., 539 o. g.; JNS Novak Janez 187 (3), Zabret Ivan 352 (21).
9.	S m 1 e d n i k - T r b o j e : 895 u. v., 507 o. g.; JNS Bohinjec Jernej 308 (20), Burger Jože 299 (4).
10.	Str ažišče : 815 v. n., 735 o. g.; JNS Križnar Anton 429 (21), kompr. gifrer Ciril 306 (3).
11.	S v. A n a : 160 v. u., 133 o. g.; JNS Ankele Ivan 61 (15), JNS Meglic Jakob 72 (3).
12.	S v. J o š t: 300 v. u., 272 o. g.; JNS Inti-har Alojzij 93 (2), Papler Ivan 179 (16).
13.	S v. K a t a r i n a : 285 v. u., 165 o. g.; JNS Godnov Anton 165 (18).
14.	Š e n č u r : 800 v. u., 603 o. g.; JNS Šter Jakob 334 (20), Umnik Anton 269 (4).
15.	T r ž i č : 879 v. u., 743 o. g.; JNS Globoč-nik 378 (20), Majeršič 365 (4). *
SRESKA IZPOSTAVA ŠKOFJA LOKA
1.	O s e 1 i c a : 532 v. u., 461 o. g.; JNS Jezer-šek Anton 246 (15), Kokalj Anton 215 (3).
2.	P o 1 j a n e : 745 v. u., 557 o. g.; JNS Cadež Anton 228 (2), Debeljak Ivan 329 (16).
3.	Selca : 737 v. u., 533 o. g.; JNS Benedik Franc 299 (15), gmid Franc 254 (3).
4.	S o r i c a : 435 v. u., 306 o. g.; JNS Grohar 162 (15), Pintar 144 (3).
5.	Stara Loka; 1102 v. u., 954 o. g.; JNS Hafner Anton 573 (21), Hartman Fran 381 (3).
6.	Š k o f j a Loka: 512 v. u., 477 o. g.; JNS Šink Stevo 259 (15), Ziherl Matevž 218 (3).
7.	T r a t a : 628 v. u., 460 o. g.; JNS Jelovčan Franc 241 (15), Uršič Franc 219 (3).
8.	Z m i n e c : 579 v. u., 481 o. g.; JNS Doli-nar Pavel 250 (15), Mrak Pavel 231 (3).
9.	Železniki: 563 v. u., 422 o. g.; JNS Globocnik Josip 144 (2), Zumer Niko 278 (16).
SREZ KRŠKO
1.	Boštanj: 613 v. u., 368 o. g.; JNS Do-bovšek Fran 368 (18).
2.	C a t e ž : 774 v. u., 656 o. g.; JNS Horvatič Martin 390 (16), JNS Radaj Martin 266 (2).
3.	Kostanjevica: 686 v. u., 440 o. g.; JNS Rabuse Franc 186 (2), Likar Jožef 254 (16).
4.	K r š k o mesto: 482 v. u., 442 o. g.; JNS Pfajfar Jožko 234 (15), Vodopivec Franc 208 (3).
5.	K r š k o okolica: 1546 v. u., 853 o. g.; JNS Strgar Franc ml. 444 (25), Pire Franc 409 (5).
6.	Mokronog: 527 v. u., 414 o. g.; JNS Dev Ivan 227 (16), Strupih Anton 187 (2).
7.	R a d e č e : 963 v. u., 671 o. g.; JNS Polanc Anton 352 (20), Rozman Josip 319 (4).
8.	Raka: 778 v. u., 533 o. g.; JNS Šiško Alojzij 346 (21), kompr. Lekše Alojzij 187 (3).
9.	S t u d e n e c : 647 v. u., 508 o. g.; JNS Jane Alojzij 285 (15), JNS gtojs Fran 223 (3).
10.	Sv. Jurij pod Kumom: 430 v. u., 283 o. g.; JNS Medved Henrik 229 (17), JNS Je-senšek Janez 54 (1).
11.	S v. K r i ž : 1200 v. u., 821 o. g.; JNS Ko-drič Anton 312 (20), Grubič Franc 409 (4).
12.	g k o c j a n : 553 v. u., 459 o. g.; JNS Glo-bevnik Ivan 258 (15), Lovša Ivan 201 (3).
13.	Šmarjeta: 569 v. u., 382 o. g.; JNS Šinkovec Anton 144 (2), Oberč Ivan 238 (16).
14.	g t. J a n ž : 710 v. u., 562 o. g.; JNS Majcen Ignac 386 (16), Jakoš Marko 176 (2).
15.	g t. Jernej: 1166 v. u., 687 o g. JNS Radkovič Anton 261 (3), Vide Franc 426 (21).
16.	g t. R u p e r t: 1041 v. u., 593 o. g.; JNS Lukek Jože 188 (2), kompr. Prijatelj T. 405 (22).
17.	T r e b e 1 n o : 531 v. u., 305 o. g,; JNS Klemenčič Fran 305 (18).
18.	Tržišče : 625 v. u., 390 o. g.; JNS Tfttr tar Anton 226 (16), JNS Kobal Franc 164 (2).
19.	Velika dolina: 497 v. u., 251 o. g.; JNS Žrlič Franc 251 (18).
SREZ LAŠKO
1.	Hrastnik-Dol: 2134 v. u., 1157 o. g.; JNS Roš Ferdo 636 (4), Babič Blaž 894 (26).
2.	Jurklošter : 553 v. u., 112 o. g.; JNS Jurko Anton 112 (18).
3.	L a š k o : 296 v: u., 259 o. g.; JNS dr. Roš Franc 259 (18).
4.	Zidani most: 1122 v. u., 767 o. g.; JNS Kovač Peter 605 (22), Tavčar Jakob 162 (2).
5.	M a r i j a Gradec: 910 v. u., 482 o. g.; Topole Martin 482 (24).
6.	S v. K r i š t o f: 1035 v. u., 687 o. g.; JNS Klemen Franjo 390 (21), Lešnik Alojzij 297 (3).
7.	S v. L e n a r t: 529 v. u., 347 o. g.; JNS Pušnik Jakob 110 (2), kompr. Tratnik Martin 237 (16).
8.	Trbovlje: 4227 v. u., 2954 o. g.; JNS Pleskovič Rud. 1374 (6), Klenovšek J. 1580 (30).
SREZ LITIJA
1.	Kresnice: 426 v. u., 375 o. g.; JNS Kos Valentin 101 (3), JNS Ustar Martin 129 (3), kompr. Kokalj 145 (12).
2.	Krka: 454 v. u., 345 o. g.; JNS Podržaj Janez 175 (15), JNS Jeraj Franc 170 (3).
3.	L i t i j a : 859 v. u., 670 o. g.; JNS Lajovic Franc ml. 392 (21), Lebinger Hinko ml. 278 (3).
4.	P o 1 š n i k : 480 v. u., 362 o. g.; JNS Po-grajc Josip 158 (3), gtempihar Martin 204 (15).
5.	S t i č n a : 604 v. u., 484 o. d.; JNS Stopar Franc 256 (15), kompr. Mestnik Jože 228 (3).
6.	S v. K r i ž : 638 v. u., 492 o. g.; JNS Božič Janez 264 (15), Martinčič Jože 228 (3).
7.	Šmartno pri Litiji: 915 v. u., 749 o. g.; JNS Strman Jože 402 (20), Drčar Ernest 347 (4).
8.	g t. L a m b e r t: 356 v. u., 303 o. g.; JNS Vrtačnik Ivan 188 (16), kompr. Jurič Ivan 115 (2).
9.	g t. V i d p r i S t i č n i: 822 v. u., 588 o. g.; JNS Krašovec Franc 282 (4), Pevec Ign. 306 (20).
10.	T r e b e 1 j e v o : 482 v. u., 393 o. g.; JNS Kočar Peter 112 (2), Gale Josip 281 (16).
11.	V a č e : 564 v. u., 498 o. g.; JNS Kos Franc 270 (15), Mrva Metod 228 (3).
12.	V el i k i Gaber: 549 v. u., 411 o. g.; JNS Čebular Josip 166 (3), kompr. Zajec Alojzij 245 (15).
13.	V i š n j a g o r a : 943 v. u., 670 o. g.; JNS Potokar Alojzij 201 (2), kompr. Erjavec Jožef 559 (22).
14.	Zagorje: 2265 v. u., 1671 o. g.; JNS Drnovšek Iv. 750 (18), soc. Cobal Melh. 301 (4), Prosenc Anton 620 (8).
SREZ LJUBLJANA OKOLICA
1.	Borovnica: 695 v. u., 570 o. g.; JNS Petrič 260 (12), JNS Suhadolnik Ivan 253 (5), Švigelj Franc 57 (l).
2.	Brezovica: 730 v. u., 496 o. g.; JNS Novak Franc 309 (17), kompr. Marinko Anton 187 (1).
3.	DevicaMarijavPolju: 1401 v. u., 1070 o. g.; JNS Jamšek 543 (26), kompr. Gartroža Ivan 257 (2), Grum Karel 270 (2).
4.	D o b r .o v a : 620 v. u., 414 o. g.; JNS Knez Andrej 137 (2), Černe Franc 277 (16).
5.	Dob run je: 1418 v. u., 1005 o. g.; JNS Miklavc Josip 466 (20), kompr. Gorše Franc 195 (3), Trkov Janez 344 (7).
6.	D o 1: 816 v. u., 609 o. g.; JNS Grad Iv. st. 323 (15), Moder Matevž 286 (3).
7.	Grosuplje: 858 v. u., 590 o. g.; JNS Žitnik Alojzij 420 (16), Adamič Miha 170 (2).
•8. H o r j u 1 : 607 v. u., 455 o. g.; JNS Filipič Lovro 126 (1), Bastič Ivan 329 (17).
9.	Ig: 433 v. u., 361 o. g.; JNS Hitejc Josip 203 (15), Toni Franc 158 (3).
10.	Ježica: 1067 v. u., 769 o. g.; JNS Ra-movž Ivan 530 (20), Plevnik Ignacij 239 (4).
11.	M e d v o d e : 707 v. u., 455 o. g.; JNS Šu-šteršič Jože 455 (18).
12.	M o s t e : 1394 v. u., 798 o. g.; JNS PavčičS Pavel 518 (27), Oražem Josip 280 (3).
13.	P o 1 h o v g r a d e c: 683 v. u., 503 o. g.« JNS Leben Jože 143 (l), Trobec Josip 360 (17).
14.	P r e s e r j e : 584 v. u., 504 o. g.; JNS Košir Franc 253 (15), kompr. Debevc Jože 251 (3).
15.	R u d n i k : 364 v. u., 284 o. g.; JNS Jeršin Karel 170 (15), kompr. Štrumbelj Andrej 114 (3).
16.	Š m a r j e : 597 v. u., 453 o. g.; JNS Šker-janc Jože 231 (15), Škerjanc Anton 222 (3).
17.	Š t. J u r i j: 487 v. u., 343 o. g.; JNS Goršic Alojzij 199 (15), Perne Josip 144 (3).
18.	Š t. V i d : 940 v. u., 736 o. g.; JNS Babnik Valentin 436 (21), kompr. Štrukelj Anton 300 (3),
19.	T a c e n : 638 v. u., 507 o. g.; JNS Medved Ivan 376 (17), kompr. Juvan Franc 131 (1).
20.	Tomišelj: 397 v. u., 315 o. g.; JNS Modic Jakob 201 (16), Kraljic Ivan 114 (2).
21.	V i č : 1806 v. u., 1117 o. g.; JNS Petrovcič Jurij 716 (27), kompr. Pavlic Viktor 100 (0), Gale Rudolf 301 (3).
22.	Vrhnika: 1709 v. u., 1290 o. g.; JNS mg. ph. Hočevar Stanko 923 (27), Marolt Marjan 367 (3).
23.	Z g o r n j a Šiška: 1050 v. u., 714 o. g.; JNS Zakotnik Ivan 440 (21), kompr. Perko Matija 274 (3).
24.	2 e 1 i m 1 j e: 456 v. u., 360 o. g.; JNS Dolenc Ivan 181 (15), JNS Glavan Josip 179 (3).
SREZ LJUTOMER
1.	A p a č e : 1150 v. u., 812 o. g.; JNS KolariS Franc 812 (24).
2.	C e z a n j e v c i : 488 v. u., 389 o. g.; JNS VunderI Franc 196 (15), Ribič Ivan ml. 193 (3).
3.	Č r e š n j e v c i: 924 v. u., 581 o. g.; JNS Korath Karel 256 (3), Šantel Franc 325 (21).
4.	G o r n j a R a d g o n a : 370 v. u., 303 o. g.; JNS dr. Boezio Lenart 220 (17), dr. Breznik Franc 83 (1).
5.	K r i ž e v c i: 828 v. u., 654 o. g.; JNS Skuhala Ivan 359 (20), Vavpotič Matija 296 (4).
6.	L j u t o m e r m e s t o : 370 v. u., 329 o. g.; JNS dr. Zmavec Josip 236 (17), Rajh Jak. 93 (1).
7.	Ljutomer okolica: 884 v. u., 636 o. g.; JNS Bobnjar Tomaž 352 (20), Slavič Franc 283 (4).
8.	M a 1 a Nedelja: 637 v. u., 466 o. g.; JNS Spindler Franc 349 (17), Spindler Lovro 117 (1).
9.	N e g o v a : 581 v. u., 349 o. g.; JNS Bezjak Janko 25 (0), JNS Kavčič Franc 324 (18).
10.	S 1 a t i n a R a d e n c i: 908 v. u., 704 o. g.; JNS Zemljič Jak. 598 (23), Rožman Jak. 106 (l).
11.	S v. Jurij ob Ščavnici: 680 v. u., 450 o. g.; JNS Zernec Alojzij 244 (15), Korošak Anton 206 (3).
12.	Štrigova: 1675 v. u., 924 o. g.; JNS Kovač Tomisl. 728 (28), Bendekovič Jos. 196 (2).
13.	T r b e g o v ci: 439 v. u., 322 o. g.; JNS Jurinec Matija 233 (17), Plaveč Franjo 89 (1).
14.	V e r ž e j: 480 v. u., 398 o. g.; JNS Cme-rekar Ivan 236 (16), Galunder Franc 162 (2).
J1REZ LOGATEC
1.	Begunje: 786 v. u., 463 o. g.; JNS Meden Anton 239 (15), Petrič Ivan 224 (3).
2.	B 1 o k e : 780 v. u., 337 o. g.; JNS Rudolf Jože 337 (18).
3.	Cerknica: 980 v. u., 707 o. g.; JNS Verli Anton 452 (21), Otoničar Ivan 255 (3).
4.	D o 1 e n j i L o g a t e c: 702 v. u., 590 o. g.; JNS Tršar Gregor 468 (17), Maček Jakob 122 (1).
5.	G o r e n j i L o g a t e c : 314 v. u., 254 o. g.; JNS Pupis Miroslav 215 (17), Turk Josip 39 (1).
6.	H o t e d r š i c a : 207 v. u., 138 o. g.; JNS Turk Josip 138 (18).
7.	L o ž : 334 v. u., 209 o. g.; JNS Škrbec Fran 209 (18).
8.	P1 anin a : 215 v. u., 179 o. g.; JNS Bla-žon Josip 122 (16), Ziherl Andrej 57 (2).
9.	R a k e k : 711 v. u., 560 o. g.; JNS Tavčar; Franjo 499 (18), Modic 61 (2).
10.	R o v t e : 479 v. u., 325 o. g.; JNS Merlak Anton 84 (1), Reven Janez 241 (17).
' 11. Stari trg: 1196 v. u., 776 o. g.; JNS
PrimŠar Anton 261 (5), Štritof Janko 163 (3), Ker-žič Ludovik 352 (16).
12. 2 i r i: 801 v. u., 651 o. g.; JNS Primožič Franc 392 (21), Zakelj Anton 259 (3).
SREZ MARIBOR DESNI BREG
1.Fram:	694 v. u., 484 o. g.; JNS Kodrič Ivan 339 (15), Petek Ivan 145 (3).
2.	Hoče: 1028 v.u., 511 o. g.; JNS Papež Lovro 283 (20), Novak Anton 228 (4).
3.	J e 1 o v e c - M a k o I e : 715 v. u., 496 o. g.; 'JNS Šoštar Jože 208 (3), Rogina Ivan 288 (15).
4.	Limbuš: Zaradi nereda v volilnem prostoru se bodo morale volitve ponoviti.
5.	Pobrežje: 2165 v. u., 1093 o. g.; JNS Volk Matija 1093 (30).
6.	Podvelka: 286 v. u., 102 o. g.; JNS Urbane Maks 102 (18).
7.	Polskava: 1295 v. u.. 1080 o. g.; JNS Kodelič Vikt. 551 (20), JNS Poharc Karel 529 (4).
8.	Poljčane: 1153 v. u., 873 o. g.; JNS Medved Anton 511 (20), kompr. Kitek Simon 362 (4).
9.	R a č e : 1519 v. u„ 1397 o. g.; JNS Kirbiš Ivan 477 (20), JNS Bauman Štefan 218 (4), Kol-man Josip 402 (6).
19. R u še : 725 v. u., 502 o. g.; JNS Lesjak Davorin 502 (24).
11.	Slovenska Bistrica mesto: 579 v. u., 483 o. g.; JNS dr. Pučnik Josip 358 (15), kompr. Kac Franc 125 (3).
12.	Slovenska Bistrica okolica: 1099 v. u., 630 o. g.; JNS Zafošnik Pavel 300 (4), Kos Ivan 330 (20).
13.	Studenci: 2029 v. u., 1208 o. g.; JNS Kaloh Alojzij 821 (26), JNS Kolnik Maks 387 (4). • 14. Sv. Lovrenc na Pohorju: 842 v. u., 436 o. g.; JNS Pernat Alfonz 400 (23), kompr. Jodl Peter 36 (1).
15. Šmartno na Pohorju: 480 v. u., 271 o. g.; JNS Frešar Leopold 271 (18).
SREZ MARIBOR LEVI BREG
1.	C e r k v e n j a k : 689 v. u., 386 o. g.; JNS Zimič Jernej 233 (15), kompr. Balaškovič Alojzij 153 (3).
2.	D u p 1 e k : 499 v. u., 485 o. g.; JNS Partlič Rudolf 344 (16), JNS Gmajnar 141 (2).
3.	Jakob s ki dol: 850 v. u„ 534 o. g.; JNS Senčič Benedikt 290 (20), ŠnuderI Fr. 244 (4).
4.	J u r o v s k i dol: 708 v. u., 510 o. g.; JNS Korošec Peter 331 (16) ,Rotman Jan. 179 (2).
5.	Kamni ca: 728 v. u., 287 o. g.; JNS Lorenčič Peter 287 (18).
6.	K o r e n a : 798 v. u., 356 o. g.; JNS Kajnih Jožef 356 (24).
7.	K o š a k i: 1409 v. u., 927 o. g.; JNS Jan-žekovič Ivan 643 (27), Vesenjak Ivan 284 (3).
8.	P e s n i c a : 770 v. u., 481 o. g.; JNS Ko-renčič Anton 284 (16), Šparl Franc 197 (2).
9.	Selnica ob Dravi: 1007 v. u., 551 o. g.; JNS Verdonik Josip 551 (24).
10.	Sen ar sk a: 751 v. u., 478 o. g.; JNS Vračič Matija 248 (15), Zupe Franc 230 (3).
11.	Sv. Križ: 225 v. u., 169 o. g.; JNS Hlade Jože 169 (18).
12.	S v. K u n g o t a : 947 v. u., 793 o. g.; JNS Leber Ivan 409 (21), JNS Vavpotič Franc 314 (3).
13.	S v. M a r j e t a o b P e s n i c i: 471 v. u., 355 o. g.; JNS Šiker Alojzij 194 (15), kompr. Šu-man Anton 161 (3).
14.	Ščavnica: 920 v. u., 414 o. g.; JNS Breznik Franc 312 (22), Spindler Jože 102 (2).
15.	Št. 11 j v Slovenskih goricah: 1053 v.u., 705 o.g.; JNS Svaty Karel 507 (24).
16.	Št. Lenart v Slovenskih gori-, c a h : 380 v. u., 314 o. g.; JNS dr. Gorišek Milan 314 (18).
17.	Velka: 662 v. u., 266 o. g.; kompr. Mally Anton 181 (16), kompr. Ferk Leopold 85 (2).
18.	V o 1 e č i n a : 767 v. u., 463 o. g.; JNS Arnoš Jakob 46 (0), Muršak Janez 417 (24).
Čemu bi se mučili, če se da
drugače napraviti!
schichtov ;
pere sam
To je prednost Schichtovef ga Radiona. tn v tem tiči njegova skrivnost: na mili* jone kisikovih mehurčkov te razvije med kuhanjem (vsaj 15 minut) v raztopini Schichtovega Radiona in poganja milno peno skozi tkanino. Tudi povsod tam, do kamor nikdar ne seže krtača. V 15 minutah Vam je perilo belo ko sneg, ne da bi ga bilo treba drgniti ln mencati. Prizanesljivo in hitro opravi Schichtov Radion za Vas delo, kadar imate žehto, če uporabljate Schichtov 'Radio".
SREZ METLIKA
1.	G r a d a c: 568 v. u., 457 o. g.; JNS Smuk Ivan 202 (3), JNS Pezdirc Peter 255 (15).
2.	Metlika mesto: 390 v. u., 338 o. g.; JNS Malešič Ivan 239 (16), Koren Ignacij 99 (2).
3.	Metlikaokolica: 1117 v. u., 992 o. g.; JNS Bajuk Martin 504 (20), Nemanič Jože 488 (4).
4.	Radatoviči: 533 v.u., 276 o. g.; JNS Smiljanič Marko 276 (18).
SREZ MURSKA SOBOTA
1.	B o d o n c i: 744 v. u., 528 o. g.; JNS Ho-došček Ludovik 266 (15), JNS Maršek Rudolf 262 (3).
2.	C a n k o v a : 569 v. u., 368 o. g.; JNS Vogler Viktor 368 (18).
3.	Gornja Lendava: 920 v.u., 481 o.g.; JNS Bokan Josip 268 (21), kompr. Bačič Franjo 213 (3).
4.	G o r n j a S1 a v e č a : 897 v. u., 473 o. g.; JNS Pfartek Janez 373 (23), JNS Sabo Fr. 100 (1).
5.	Gornji Petrovci: 1168 v. u., 739 o. g.; JNS Bohar Adam 739 (24).
6.	Križevci: 984 v. u., 632 o. g.; JNS Kučan Peter 632 (18).
7.	K u p š i n c i: 495 v. u., 401 o. g.; JNS Titan Janez 221 (16), JNS Gider Jožef 159 (2), kompr. Norčič Peter 21 (0).
8.	Mačko vci: 897 v. u., 623 o. g.; JNS Kocet Ludovik 293 (3), JNS Car Aleksander 330 (15).
9.	Martjanci: 602 v. u., 401 o. g.; JNS Vezir Geza 285 (16), JNS Kovačič Koloman 116(2).
19. M u r s k a S o b o t a m e s t o : 977 v. u., 770 o. g.; JNS Hartner Ferdinand 606 (23), JNS Koder Anton 164 (1).
11. Murska Sobota okolica: 976 v. u., 753 o. g.; JNS Rainer Janez 14 (0), JNS Mar-
tinec Viktor 81 (1), JNS Kovač Alojzij 319 (7), JNS Celeč Ferdo 339 (16).
12.	P e r t o č a : 919 v. u., 621 o. g.; JNS Kol-manko Josip 621 (24).
13.	P r o s e n j a k o v c i: 875 v. u., 652 o. g.; JNS Kvarga Koloman 390 (16), JNS Hack Josip 266 (2).
14.	P u c o n c i : 940 v. u., 610 o. g.; JNS Kuhar Štefan 610 (24).
15.	R o g a š e v c i: 977 v. u., 729 o. g.; JNS Ungar Mihael 729 (24).
16.	S t r u k o v c i: 481 v. u., 330 o. g.; JNS Šavel Aleksander 330 (18).
17.	Š a 1 o v c i : 930 v. u., 587 o. g.; JNS Šte-fanec Franc 200 (3), JNS Žižko Janez 387 (21).
18.	T e š a n o v c i: 961 v. u., 811 o. g.; JNS Kuhar Štefan 664 (16), JNS Antalič 147 (2).
19.	T i š i n a : 555 v. u., 292 o. g.; JNS Ciglar Ivan 52 (2), JNS Ficko Štefan 47 (i), kompr. Ga-bor 193
NOVO MESTO
1.	B e 1 a c e r k e v - Š t. P e t e r : 861 v. ii* 623 o. g.; JNS Kramar Janez 352 (21), Bevc Jože 271 (3).
2.	Brusnice: 883 v. u., 255 o. g.; JNS Krevs Albin 255 (24).
3.	Č r m o š n j i c e : 459 v. u., 144 o. g.; JNS Petschauer Ivan 144 (18).
4.	D o b r n i č : 602 v. u., 375 o. g.; JNS Gr-movšek Jože 177 (3), Slak Jernej 198 (15).
5.	Dvor : 490 v. u., 376 o. g.; JNS Kovač Jože 185 (12), kompr. Zupančič Henrik 123 (4),. Koželj Franc 68 (2).
6.	H i n j e : 525 v. u., 350 o. g.; JNS Sporar Josip 118 (2), Pečjak Angel 232 (16).
7.	M i r n a : 490 v. u.. 420 o. g.; JNS Bule Franjo 227 (15), kompr. Celar Andrej 193 (3).
j 8. Mirna peč: 764 v. u., 401 o. g.; JN-[Povše Alojzij 255 (21), Krevs Franc 146 (3).
9.	Novo mesto: 1046 v. u., 640 o. g.; JNS dr. Režek Josip 640 (24).
10.	P r e č n a : 758 v. u., 472 o. g.; JNS Za-gorec Josip 346 (17), Turk Anton 126 (1).
11.	Šmihel-Stopiče: 1920 v. u., 1196 o. g.; JNS Matko Josip 762 (32), kornpr. Kulovec Ivan 120 (l), Hrovat Alojzij 314 (3).
12.	T o p I i c e : 755 v. u., 599 o. g.; JNS Rom Ivan 327 (15), Pezdirc Janez 272 (3).
13.	Trebnje: 863 v. u., 662 o. g.; JNS Miklič Jožef 387 (21), Žafran Josip 275 (3).
14.	V e 1 i k a L o k a : 669 v. u., 544 o. g.; JNS Saje Alojzij 451 (17), Abolnar Stanko 93 (1).
15.	Zagradec: 820 v. u., 602 o. g.; JNS Hrovat Ivan 437 (22), Skupek Rudolf 165 (2).
16.	7 u ž e m b e r k : 585 v. u., 439 o. g.; JNS Pihani Mbin 256 (16), Stupica Josip 183 (2).
3REZ PTUJ
1.	Breg: 611 v. u., 466 o. g.; JNS Vindiš Ignacij 364 (17), kompr. Ogrizek Ivan 67 (l), Mu-zek Ignacij 35 (0).
2.	C i r k o v c i : 994 v. u., 787 o. g.; JNS Lah Simon 449 (21), JNS Beranič Fran 388 (3).
3.	D o r n a v a : 593 v. u., 449 o. g.; JNS Horvat Janez 239 (15), Kranjc Ivan 210 (3).
4.	D e r v e t i n c i: 351 v. u., 174 o. g.; JNS Tož Tomaž 174 (18).
5.	O o r i š n i c a : 556 v. u., 463 o. g.; JNS Ranfl Franc 215 (3), Muhič Ivan 248 (15).
6.	H M,m : 430 v. u., 344 o. g.; JNS Ivanuša Ivan 133 (2), Plaveč Anton 211 (16).
7.	I v a n j k o v c i : 968 v. u., 658 o. g.; JNS Boksa Alojzij 437 (21), Pucko Ivan 221 (3).
8.	J u r š i n c i : 609 v. u., 456 o. g.; JNS Ko-vačec Janez 246 (15), Herga Franc 210 (3).
9.	Kog : 514 v. u., 409 o. g.; JNS Tomažič Ivan 241 (16), Borko Anton st. 168 (2).
10.	Koračice: 826 v. u., 483 o. g.; JNS Hojnik Jernej 190 (3), Caf Alojzij 293 (21).
11.	L e s k o v e c : 495 v. u., 338 o. g.; JNS Del Negro Rudolf 172 (15), Horvat Jože 166 (3).
12.	Majšperk: 598 v. u., 468 o. g.; JNS Turkuš Jan. 339 (17), JNS Žunkovič Jan. 129 (1).
13.	M a r k o v c i : 820 v. u., 550 o. g.; JNS Vajda Alojzij 206 (3), kompr. Bezjak Jožef 58 (1), Veršič Ivan 286 (20).
14.	Ormož: 351 v. u., 284 o. g.; JNS doktor Hrovat Anton 284 (18).
15.	O s 1 u š e v c i: 711 v. u., 575 o. g.; JNS Lah Joško 310 (15), Janžekovič Alojzij 265 (3).
16.	Pobrežje: 900 v. u., 607 o. g.; JNS Burk Vid 437 (22), Vinko Anton 170 (2).
17.	P o d 1 e h r, i k : 851 v. u., 482 o. g.; JNS Šega Andrej 351 (22), Turk Anton 131 (2).
18.	P t u j s k a gora: 424 v. u., 344 o. g.; JNS Marinič Ivan 162 (3), JNS Rodošek Jakob 182 (15).
19.	R o g o z n i c a : 802 v. u., 353 o. g.; JNS Rašl Franc 353 (24).
20.	S 1 o v e n j a v a s : 774 v. u., 611 o. g.; JNS Lešnik Fric 311 (15), Zupančič Franc 300 (3).
21.	S r e d i š č e : 599 v. u., 306 o. g.; JNS Kolarič Anton 306 (18).
22.	Sv. Barbara vHalozah: 679 v. u., 441 o g.; JNS Kranjc Ivan 25) (15), JNS Korenjak Martin 190 (3).
23.	S v. Miklavž : 518 v. u., 343 o. g.; JNS Tomažič Jožef 237 (16), Lukman Iv. 106 (2).
24.	S v. U r b a n : 656 v. u., 417 o. g.; JNS Zelenik Jožef 247 (16), Čeh Franc 170 (2).
25.	T r n o v s k a v a s : 334 v. u., 191 o. g.; kompr. Kranjc Ivan 191 (18).
26.	V e 1 i k a N e d e I j a : 717 v. u., 538 o. g.; JNS Hržič Anton 309 (16), JNS Irgolič Friderik 229 (2).
27.	Vurberg: 772 v. u., 547 o. g.; JNS KegI Viktor 179 (2), kompr. Svenšek Fr. 368 (16).
28.	Z a v r č : 490 v. u., 299 o. g.; JNS Budi-gan Ivan 155 (15), Rihtarič Jurij 144 (3).
SREZ RADOVLJICA
1.	B 1 e d : 708 v. u., 492 o. g.; JNS Vovk Anton 348 (16), JNS Vrhunc Jože 144 (2).
2.	B o h i n j s k a B i s t r i c a : 711 v. u., 552 o. g.; JNS Zmitek Franc 198 (3), JNS Mavric l r-nc 353 (15).
3.	B o h i n j s k a S r e d n j a v a s : 845 v. u., 566 o. g.; JNS Hodnik Janko 566 (18).
4.	B r e z j e : 590 v. u., 483 o. g.; JNS Tonejc Valentin 256 (15), Gabrijelčič Anton 227 (3).
5.	Breznica: 440 v. u., 368 o. g.; JNS Bizjak Ivan 224 (16), Finžgar Janez 144 (2).
6.	Dovje,-Mojstrana: 440 v. u., 328 o. g.; JNS Klančnik Gregor 195 (16), JNS Ancel Janez 135 (2).
7.	G o r j e : 938 v. u., 709 o. g.; JNS Dežman Jože 334 (4), Jan Jakob 375 (20).
8.	Jesenice: 2081 v. u., 1669 o. g.; JNS Žabkar Jože 816 (20), soc. Čelešnik Ivan 281 (3), dr. Stanovnik Aleš 572 (7),
9.	Koroška Bela : 1025 v. u., 762 o. g.; JNS Svetlin Jože 182 (3), soc. Šoberl Virgil 318 (16), Erlah Ivan 262 (5).
10.	K r a n j s k a g o r a : 498 v. u., 337 o. g.; JNS Lavtižar Josip 263 (17), Ferjančič Avgust 74 (1).
11.	K r o p a : 561 v. u., 434 o. g.; JNS Cerar Jakob 191 (3), Ješe Janez 243 (15).
12.	L e s c e : 587 v. u., 486 o. g.; JNS Ažman Ivan 279 (16), kompr. Šmid Ivan 207 (2).
13.	R a d o v 1 j i c a : 354 v. u., 328 o. g.; JNS dr. Dobrave Ivan 193 (16), Resman Vinko 135 (2).
14.	R a t e č e : 194 v. u., 125 o. g.; JNS Pint-bah 125 (18).
15.	R i b n o : 653 v. u., 465 o. g.; JNS Mulej Janez 136 (2), Cengle Matevž 329 (16).
SREZ SLOVENJGRADEC
1.	M i s 1 i n j e : 819 v. u., 508 o. g.; JNS Rozman Edvin 220 (3), Planinšec Franjo 288 (21).
2.	P a m e č e : 631 v. u., 403 o", g.; JNS Bre-zovnik Miha 103 (l), inž. Vrhnjak Vinko 300 (17).
3.	Podgorje: 695 v. u., 444 o. g.; Areh Ivan 444 (18).
4.	S 1 o v e n j g r a d e c : 331 v. u., 284 o. g.; JNS dr. Bratkovič Alojzij 167 (14), Martič Franc 117 (4).
5.	Š m a r t n o : 883 v. u., 501 o. g.; JNS Pe-čoler Ivan 242 (4), Hribernik Franc 259 (20).
6.	Š o š t a n j m e s t o : 368 v. u., 309 o. g.; JNS dr. Majer Fran 309 (18).
7.	Šoštanjokolica: 590 v. u., 367 o. g.; JNS Perovec Anton 205 (15), Košar Karel 162 (3).
8.	T o p o 1 š č i c a : 618 v. u., 384 o. g.; JNS Žlebnik Franc 221 (16), Škruba Miha 163 (2).
9.	Velenje: 2172 v. u., 1424 o. g.; JNS Blatnik Sim. 469 (4), soc. Valenčak Ferdo 151 (1), Lempl Martin 804 (31).
SREZ ŠMARJE
1.	K o z j e : 588 v. u., 446 o. g.; JNS dr. Kloar Franc 235 (15), Podlinšek Josip 211 (3).
2.	P i 1 š t a n j: 665 v. u„ 165 o. g.; JNS Tacer Matija 165 (18).
3.	P 1 a n i n a : 935 v. u., 315 o. g.; Romih Mihael 315 (24).
4.	P o d č e t r t e k : 678 v. u., 493 o. g.; JNS Kosi Tomo 213 (3), dr. Brešar Emerik 280 (15).
5.	P o n i k v a : 743 v. u., 448 o. g.; JNS Štor Anton 448 (18).
6.	P r i s t a v a : 991 v. u., 530 o. g.; JNS Zupane Edvard 530 (24).
7.	Rogaška Slatina, zdravilišče: 141 v. u., 119 o. g.; JNS Šentjurc Stanko 119 (18).
8.	Rogaška Slatina, okolica: 1304 v. u., 805 o. g.; JNS Verk Ivan 440 (25), Plemenitaš Jože 365 (5).
9.	Rogatec: 1073 v. u., 339 o. g.; JNS Prah Jakob 339 (24).
10.	Slivnica: 661 v. u., 358 o. g.; JNS Lesjak Jurij 270 (17), kompr. Čretnik Ivan 88 (1).
11.	Sv. Peter pod Svetimi gorami: 838 v. u., 591 o. g.; JNS Planine Ivan 342 (16), Zorenč Alojzij 249 (2).
12.	Šmarje: 1596 v. u., 991 o. g.; JNS Skale Miha 403 (5), Turk Ivan 588 (25).
13.	Ž e t a 1 e : 573 v. u., 362 o. g.; JNS Pulko Anton 309 (17), Just Andrej 53 (1).
14.	Ž u s e m : 668 v. u., 441 o. g.; JNS Gajšek Florijan 441 (18).
Minister dr. Kramer o porazu punktašev
V ponedeljek se je vrnil iz Ljubljane v Beograd minister g. dr. Albert Kramer in je dal novinarjem izjavo, iz katere povzemamo:
»Občinske volitve so bile tudi v dravski banovini za državno in narodno politiko še posebne važnosti. Medtem ko se je v savski in primorski banovini protivladavinska opozicija izkušala utrditi z vzdržnostjo glasovanja (poizkus je kakor znano na celi črti propadel), so v dravski banovini voditelji bivše SLS sklenili iti v borbo ter so v ta namen organizirali dobro premišljeno ofenzivo. Njih cilj je bil porušiti uspehe skupščinskih volitev 8. novembra 1931. Proti programu narodnega in državnega edinstva so nastopili oni kot predstavniki znanih Koroščevih punktacij. zaradi česar jim je dal narod novo ime: punktaši.
Tako so volitve v dravski banovini dobile zaradi borbe med narodno jugoslovensko in med punktaško separatistično fronto splošen državno-političen in narodno-političen značaj, ki je daleč presegal njihov krajevni in strankarsko-politični pomen. Razumljivo je zato, da je celotna jugoslovenska javnost z največjim zanimanjem pričakovala izida te borbe.
Ta izid je zdaj pred nami. Od okrog 270.000 upravičenih volilcev, kolikor jih je bilo vpisanih v volilne imenike v 369 občinah dravske banovine (v mestih Ljubljani, Mariboru, Celju in Ptuju se volitve niso vršile) je nastopilo v nedeljo na voliščih okrog 188.000 volilcev, kar predstavlja blizu 70 odstotkov vseh volilnih upravičencev. Ako primerjamo to število s številom volilcev pri skupščinskih volitvah 8. novembra 1.1931., ki je v teh občinah znašalo komaj blizu 130.000, vidimo, da je bila udeležba pri občinskih volitvah za skoro 20 odstotkov včja kakor pri zadnjih skupščinskih volitvah 1.1931. Od 188.000 volilcev je za liste JNS in za kompromisne liste glasovalo blizu 138.000 volilcev, kar pomeni blizu 74 odstotkov, medtem ko je punktaška opozicija dobila le nekaj nad 48.000, socialisti pa nekaj nad 2000 glasov.
Naravno je, da se vsi narodni ljudje veselimo tega ogromnega uspeha. Smatramo ga za zgodovinski dogodek. V odkriti borbi je Jugoslovenska misel premagala vse verske in plemenske predsodke. Punktaška opozicija je bila vrgla med narod geslo plebiscita, pa je prav zaradi tega odločitev naroda tem pomembnejša. Mirne duše lahko rečemo, da so nedeljske volitve zapečatile usodo punktaške politike na tem tako občutljivem in prevažnem delu naše jugoslovenske celine.
Borba je bila ostra. Od nasprotnikov so bila uporabljena vsa stara strahovalna sredstva, zlasti zloraba vere in plemenskih občutljivosti in gospodarski pritisk. Državnim oblastvom se je komaj posrečilo, da zaščitijo svobodno opredeljevanje volilcev. Značilno je, da so na mnogih voliščih nastopili kot predstavniki punktaških list duhovniki. Na drugi strani pa je treba naglasiti tudi to, da je lepo število duhovnikov bilo to pot na strani narodne fronte.
Velika zasluga za uspeh pri občinskih volitvah gre narodnim poslancem, ki so od svoje izvolitve neumorno na poslu. Enake zasluge imajo naše vrle organizacije JNS, ki so v vsaki občini razvijale dobro premišljeno agitacijo. Naš nacionalni tisk se Je ves izročil službi velike misli in celo radio je s predavanji o pomenu občinskih volitev in s svojo obveščevalno službo na dan volitev doprinesel svoj del.
Globoko sem prepričan, da nastopa zdaj v dravski banovini doba notranjega miru. Stara sovraštva so poravnana. Občine so v rokah novih, skrbno izbranih dobrih in poštenih gospodarjev, ki bodo posvetili vse svoje sile in sposobnosti blaginji svojih občanov. Te občine pa bodo istočasno čvrst steber narodnega in državnega edinstva in s tem odločen činitelj našega notranjega učvrščenja. Državna politika pa bo storila vse, da z ravno Jugoslovensko smerjo opraviči ogromno glavnico zaupanja, ki Jo je ponovno dobila 15. oktobra.*
Ne počivajmo po zmagi
Upravičena radost je zavladala preteklo nedeljo po vsej deželi. Topiči so pokali, godbe so igrale, ko je zlezel narod iz težkih teleg, ki so ga žulile tako dolgo, da bi bil skoro pozabil zlato svobodo in hlapčeval naprej vsakomur, kdor bi mu hotel ukazovati. Umestno je radostno slavje, toda že takoj je treba treznega preudarka, kako bomo izkoristili težko priborjeno svobodo, zakaj nevarno je, da bi postali pijani od zmage nepazljivi ali celo velikodušni, kakor je Slovenec tako rad nasproti premaganim nasprotnikom.
Da je naša skrb upravičena, imamo že žalostne primere iz naše zgodovine, ko so se zatirani kmetje dvignili proti zatiralcem z bojnim klicem: «Za staro pravdo!> Cela vrsta graščakov se je poskrila. Zmage pijani uporniki pa so lepo vese-ljačili po osvojenih gradovih in norce brili iz bivših svojih tlačiteljev. Dobro so poznali svoje sužnje graščaki, zato so brž izkoristili njihovo pijanost in navalili na zmagovalce. Lahko je bilo njihovo delo. V enem tednu so pozaprli ustaše in mnog upornik je moral položiti svojo glavo na
tnalo. Nepremišljeno zmagoslavje je vrglo naš rod za tri sto let nazaj v suženstvo.
Zato tudi mi po uspelih občinskih volitvah ne smemo ostati na polovici pota in slaviti dobljeno zmago. Na delo moramo, da osvojimo vse sovražne postojanke, zlasti tiste, za katere vemo, da gradi sovražnik na njih svojo moč in svoj odpor. Sedajle proti koncu leta imajo občne zbore razna prosvetna društva in ustanove in razne gospodarske zadruge. Možje, ki ste dali svoje glasove za Jugoslovensko nacionalno stranko, ne pozabite, da so vsa ta društva tiste postojanke, ki ste jih dolžni zasesti v imenu državnega in narodnega edinstva in jih za vselej iztrgati iz sovražnih rok. Naj ne bo po novem letu nobenega društva, nobene zadruge, kjer bi ne bili odbori in načelstva v čvrstih rokah naših somišljenikov. Ne počivajte torej, temveč na delo, da bomo mogli z novim letom ponosno pokazati na plodno leto 1933., ko bodo padle vse postojanke nasprotnikov in boste spet svobodni možje na svobodnih tleh.
dhuMjm
Pismo drvarjev o volitvah v Delavsko zbornico
Drvarji, ki smo daleč v hostah in smo skoro vse leto odrezani od sveta, imamo za prijatelja edino našo »Domovino*, ki nas obišče redno vsak teden. Kdor je doma in pri svojcih, ta niti ne more vedeti, kaj pomeni za osamljence dober list. Drvarji to dobro vemo in z nami vsi oni, ki opravljajo službo daleč od domov kje na samotnih krajih.
V zadnjih dyeh številkah nas je «Domovina» razveselila z dopisi naših delavcev. Če ne bi bilo teh dopisov, bi mi tu v hostah sploh ne izvedeli, da bodo volitve v Delavsko zbornico. Zato naši ljubi »Domovini« prisrčna hvala za navodila. Prav v dno duše pa nas je zapeklo, ko smo do-znali, da so nas hoteli nekateri opehariti za glasove s tem, da so nam predpisali tako zamotan način glasovanja. Pa so se motili. Pri nas smo 13 km oddaljeni od rednega volišča. Glasovnic nismo mogli pravočasno dobiti, ker smo prepozno doznali, da je treba šele prositi zanje pri glavnem volilnem odboru. Zato pa smo vsi sklenili, da pojdemo osebno na volišče. Zjutraj zgodaj bo zaorila naša pesem po gozdovih in šlo nas bo okrog 40 mož na volišče. Ne bodo nas opeharili za glasove! Mi že vemo, da so marksisti, ki so sestavili volilni red, računali s tem, da bodo oddaljeni volilci ostali doma in da tudi ne bodo zahtevali glasovnic. Pa ne bo tako! Prosimo vse tovariše, ki so oddaljeni več kakor 5 km od svojih volišč ali ki delajo v krajih, kjer ni rednih volišč, pa niso zahtevali glasovnic, da ne ostajajo doma. Nobena razdalja ne sme biti prevelika, kadar gre za to, da pokažemo, da smo siti marksizma in klerikalizma in da hočemo imeti tudi Delavsko zbornico v narodnih rokah. Zato vsi do zadnjega na volišče! Naj bo volišče oddaljeno 5, 10 ali 15 km, nas to ne sme plašiti. Če nismo volili pismeno (mnogo jih ni moglo, ker je treba plačati poštnino), potem pa pot pod noge in na volišča.
Na voliščih pa pokažimo, da smo zvesti sinovi naše Jugoslavije in narodno zavedni državljani, ki ljubimo svojega kralja, narod in domovino. Kakor smo doslej delavci pripomogli do zmage narodni misli, tako ji pomagajmo še v nedeljo do popolne zmage. To storimo na ta način, da nas prav nič ne zadrži doma. Pojdimo vsi složno na volišča in glasujmo za listo nacionalnega delavstva, ki je plava! Pravijo, da je «ta plava ta prava«. Pa bo to tudi držalo. Mora držati, če bomo vsi nacionalno zavedni delavci storili svojo dolžnost.
je ta zob, če ga takoj ne zalijemo. Ostanek jedi se je zajedel med zobe, ustvarja se mlečna kislina in razkraja zobno sklenino. Posledica tega je majhna luknjica. Dnevna nega s Chlorodont zobno pasto ščiti zobe pred prezgodnim razpadanjem, ohranjuje jih zdrave in dela sjajne bele. Tuba Din. 8.-, velika^ tuba Din. 13.-.
Z vami delavci bodo volili v nedeljo tudi nameščenci. Tudi ti imajo več list, med njimi listo nacionalnega nameščenstva, ki je prav tako plava, kakor je naša. Naši nameščenci bodo tudi storili svojo dolžnost in glasovali za plavo. V novi Delavski zbornici morajo imeti odslej glavno besedo plavi. Zato drvarji prosimo vse delavce in nameščence, da volijo v soboto in nedeljo plavo!
Naši «Domovini» prisrčna hvala, da se zanima tudi za nas delavce. Svojo hvaležnost ji bomo izkazali s tem, da jo bomo tudi v bodoče radi brali in ostali njeni zvesti naročniki.
Vsem prijateljem po lepi dravski banovini še enkrat: vsi do zadnjega na volišče in volite
plavo!	M. G., drvar.
*
DELAVCEM iN DELAVKAM, NAMEŠČENCEM IN NAMEŠČENKAM.
V soboto Jn nedeljo bo Vaš dan. Ta dan po^ dete na volišče, da si izberete novo upravo za Delavsko zbornico. Gotovo se vsi zavedate važnega pomena teh volitev in gotovo ste že vsi sklenili, da se udeležite volitev. Če kdo tega sklepa še ni napravil, naj ga takoj stori. Nihče ne sme ostati doma. Vsi do zadnjega morate na volišče. Pa ne samo to, vsi morate opozoriti tudi svoje sodelavce in sodelavke, tovariše in tova-rlšice, da gredo na volišče. Pri volitvah v Delavsko zbornico }e izredno važen vsak oddan glas, zato moramo vsi skrbeti za to, da pojdejo vsi volilci na volišča.
Za vse nacionalne delavce in nameščence mora veljati obveznost glasovanja. Vsi nacionalno zavedni delavci in nameščenci morajo oddati svoje glasove nacionalnim listam delavstva in nameščenstva, ki so plave.
Lista nacionalnega delavstva Ima za nosilca v strokovni borbi preizkušenega borca g. Rudolfa Juvana, lista nacionalnega nameščenstva pa odličnega voditelja nameščenskih organizacij g. Jožka Žemljica.
Vsi nacionalni delavci in vse nacionalne delavke, nameščenci in nameščenke, storite v polni meri svojo dolžnost! Pojdite vsi do zadnjega na volišče in glasujte s plavo glasovnico. V volilno kuverto dajte plavo glasovnico celo, ostale glasovnice pa pretrgajte ln dajte tudi v kuverto.
Ne pozabite: vsi do zadnjega na volišče in volite plavo!
Politični pregled
Nemška vlada je te dni iznenadila prav ves svet s sklepom,
da stopi iz Društva narodov kot v odgovor na to, da velesile pri razorožitvenih pogajanjih ne dopuščajo ponovnega oboroževanja Nemčije. Obenem je tudi nemško odposlanstvo odšlo iz Ženeve in se ne bo več udeleževalo razr orožitvenih pogajanj. S tem postopanjem je nemška vlada samo okrepila vzajemen nastop ostalih držav proti Nemčiji, v kateri vidi ves svet zdaj le kalilko miru.
Habsburžani še vedno ne dado miru.
Bivša cesarica Žita si hoče pridobiti s podporo fašistične Italije možnost
za povratek Habsburžanov na dunajski prestol. Avstrijski zagovorniki Habsburžanov se bodo baje zdaj organizirali pod vodstvom najstarejšega sina bivšega prestolonaslednika Ferdinanda, princa Hohenberga, da bi pomagali vojvodi Otonu na prestol. Do uresničenja teh habsburških sanj pa je seveda še daleč.
Po daljših počitnicah se je
sestala v torek narodna skupščina, da še pred zaključkom poletnega zasedanja reši nekatere nujne zadeve.
Volilci in volilke v Delavsko zbornico, pomnite:
Ta plava, je ta jc»x»ava
BLANCA. V naših mirnih hribovitih krajih se je ob občinskih volitvah vnela pravcata agitacij-ska bitka. Posebno vneto so delovali punktaški agitatorji. Nasproti združeni listi nacionalistov in treznih gospodarjev so postavili kandidata Abra-ma Franceta iz Kladja. Na dan 15. t. m. pa je 372 volilcev,dejalo: «Abram nam županil ne bo!> V novem občinskem odboru ima združena nacionalna lista 23, a nasprotniki 1 odbornika. Živel nacionalni župan g. Radej Jože!
MALA NEDELJA. Pri nas smo sestavili v začetku kompromisno listo za občinske volitve. Zal, so nekateri na pritisk g. župnika podpise na listi narodne sloge preklicali in so pognali Jugoslovensko nacionalno stranko za sestavo svoje liste v oster volilni boj. Lista JNS je dosegla sijajno zmago in je dobila 17 odbornikov, nasprotniki pa samo enega. Pokazalo se je, da ljudstvo več ne mara godrnjačev, ampak je za složno gospodarsko delo v občini. Zupan g. Franc Spindler in vsi odborniki bodo znali skrbeti za napredek velike občine Male Nedelje.
SV. LENART V SLOVENSKIH GORICAH. Za Slovenske gorice, odnosno vse ozemlje med Muro in Dravo, je pristojno oblastvo naposled I določilo gojitev simendolske govedi, ki so ji str.o-
Delavci in delavke, nameščenci in nameščenke,
vsi volite v nedeljo 22. t. m. plavo!
kovnjaki prepoznali za najprimernejšo za naše kraje. Živinorejska zadruga za Slovenske gorice pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah je akcijo za širjenje te govedi začela letošnje leto in sta sre-ska kmetijska odbora v Mariboru za levi breg in y Ljutomeru to akcijo podprla z izdatnimi prispevki in jo bosta tudi v bodoče podpirala. Zato se je nakupilo v teku letošnjega leta 34 glav lepe plemenske živine, posebno bikov. Primanjkuje pa še vedno telic. Posebno razveseljivo je, da je uspel Živinorejski zadrugi tudi nakup dveh plemenskih bikov od državnega uvoza originalne govedi iz Švice. Da se pospeši nadaljnji nakup te živine, namerava Živinorejska zadruga prirediti v družbi z Zvezo selekcijskih društev za svetlo-lisasto goved v Beltincih poučen izlet v savsko banovino, v Virje in Gjurgjevac, z avtobusi. Pri tej priliki si bodo izletniki ogledali tudi tamošnja vzorna kmetijska gospodarstva in bodo proučili tamošnji način živinoreje. Živinorejska zadruga pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah vabi živinorejce na izlet s pripombo, da bodo znašali stroški vožnje za osebo približno 100 Din. Vabljeni so živinorejci vsega gori navedenega ozemlja, da se izleta udeleže in prijavijo udeležbo načelniku Živinorejske zadruge g. Franu Štupici, javnemu notarju pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah, najkesneje do 5. novembra in vplačajo v naprej v njegove roke voznino po 100 Din. Vplačani zneski pa se ne bodo vračali, ako se kdo izleta ne bi udeležil.
VUZENICA. Jesensko deževje tudi pri nas ni ostalo brez posledic. Reka pri Trbomjah je silno narasla, razdrla nekaj jezov in na treh mestih cesto raztrgala. Na enem mestu je cestišče uničeno v dolžini skoro sto metrov. Ureditev ceste tukaj bi stala takšno vsoto, da je domača občina nikakor ne zmore. — Brez vsake tuje pomoči, samo s svojci si je zgradil novo hišico Rudolf Polner. Hišica je zelo lična in se je lastnik te dni že vselil vanjo. — Občinske volitve so potekle pri nas mirno. Bila je postavljena samo ena lista, za katero je bilo oddanih 393 glasov. Značilno pa je, da je glasovalo iz bivše upravne občine Vu-zenice, ki je dala novi občini tri petine duš in dve tretjini volilcev, komaj 200 volilcev (47 %) od 419 upravičencev. — Za- Vse svetnike se priredi pri nas žaloigra <Mlinar in njegova hči>. Želeti bi bilo, da bi bil ogromen trud domačih diletantov poplačan vsaj z obilno udeležbo.
ŽIRI. (Smrtna kosa.) Te dni je v Zireh nenadno umrl g. Anton Grošelj, posestnik in trgovec, zadet od srčne kapi, star šele 54 let. S pokojnikom ne izgubi le njegova družina najskrbnej-šega in najboljšega očeta, nego bo vsa Zirovska dolina občutila bridko izgubo, predvsem Sokol in vsa napredna javnost. Tone Grošelj je bil pristna žirovska korenina z Dobračeve, neomahljiv na-prednjak in od vsega začetka zvest brat žirov-6kega Sokola, pri katerem je najvestneje opravljal blagajniške posle ter mu bil pri vsaki prireditvi najvnetejši sotrudnik. Kakor je bil sam, je vzgajal tudi svojo družino, s katero je živel v najlepši slogi. Bolehal je za srčno napako že dalje časa, zato pa je tudi bil v svojem življenju nad vse zmeren. Bodi mu ohranjen med nami trajen spomin, vsem njegovim najdražjim in hudo prizadetim pa naše najiskrenejše sožalje!
GOSPODARSTVO
Vrednost denarja
Na naših borzah smo dobili v devizah (k spodnjim tečajem se naj prišteje še premija 28.5 %: 1 nizozemski goldinar za 23.07 do 23.18 Din; 1 nemško marko za 13.63 do 13.74 Din; 1 ameriški dolar za 39.64 do 39.92 Din; 100 francoskih frankov za 224 do 225 Din; 100 češkoslovaških kron za 170 do 171 Din; 100 italijanskih lir za 301 do 303 Din.
Avstrijski šiling se je prodajal v zasebnem kliringu po 8.65 Din. Dolar se prodaja po 51 Din s premijo vred.
Vojna škoda se je trgovala po 241 do 243 Din, investicijsko posojilo pa po 51 Din.
Sejmi
28. oktobra: Drami je, Krško, Martjanci, Ribnica na Pohorju.
24.	oktobra: Dolenji Logatec, Novo mesto, Velenje.
25.	oktobra: Lemberg.
26.	oktobra: Videm, Mursko Središče.
27.	oktobra: Križevci.
28.	oktobra: Sv. Jurij ob južni železnici, Dolnja Lendava, Gornji grad, Skaručina, Lož, Slovenska Bistrica, Žužemberk, Muta, Sv. Tomaž, Radovljica.
Tedenski tržni pregled
VINO. Živahna kupčija s slovenskimi vini je nekoliko ponehala, odkar se je pričel uvažati ceneni dalmatinski mošt. Večje povpraševanje je po dolenjskem cvičku, ki je skoro že razprodan. Zato mu je tudi razmerno visoka cena: 5 do 6 dinarjev. Bela namizna boljša vina se dobijo še po 4 do 4-50 Din, finejša izbrana pa po 5 do 7 Din. Mošti še nimajo stalnih cen. Za novo portugalko zahtevajo 4-50 do 5 Din liter.
KROMPIR. Na ljubljanskem trgu je bil zadnje dni krompir po 0-75 do 0-80 Din za kilogram na debelo.
Kratke vesti
= Rodovniško premiranje v Šmarju pri Jelšah. Dne 26. t. m. priredi Selekcijska zadruga za sivo-pšenično goved v Šmarju pri Jelšah svoje prvo premiranje goveje živine. Razstavljenih bo krog 60 glav. Že na nekdanjih okrajnih premiranjih v Šmarju je bilo videti vedno prvovrstno živino, a zdaj na tem rodovniškem premiranju bo še lepša goved. Čeprav je zadruga začela mlečno nadzorovanje šele 1. januarja letos, vendar že vodijo vsi zadrugarji brez izjeme mlečno nadzorovanje prav vestno. Banska uprava in sreski kmetijski odbor v Šmarju pri Jelšah sta že naklonila zadrugi lepe zneske za nagrade živinorejcem. Pričakovati je, da bodo posnemali v tem pogledu bansko upravo in sreski kmetijski odbor tudi krajevni činitelji. Ker bo razstava v marsičem poučna, si naj jo ogledajo vse sosedne organizacije in okoliški živinorejci.
DOMAČE NOVOSTI
*	Kraljev dar za poplavljence dravske banovine. Banska uprava je prejela obvestilo,- da ji je po Narodni banki nakazan znesek 100.000 Din, ki ga je blagovolil pokloniti Nj. Vel. kralj za poplavljence v dravski banovini. G ban je ta velikodušni dar našega vladarja dal na razpolago pomožnemu odboru za poplavljence. Obenem je v imenu prebivalstva in pomožnega odbora poslal Nj. Vel. kralju toplo zahvalo za njegovo očetovsko skrb. Poplavljencem v savski banovini je daroval Nj. Vel. kralj 50.000 Din.
*	Kolki Jadranske straže. Ministrstvo za promet je dovolilo oblastnemu odboru Jadranske straže v Ljubljani, da se smejo lepiti na poštne pošiljke poleg rednih pristojbin še znamkice, ki jih je izdal ta oblastni odbor v namen gradbe mladinskega letoviškega doma na morju. Odbor je izdal te znamkice v vredjosti po 0-50, 1 in 5 Din, od katerih sta znamkici po 0-50 in 5 Din že v prometu.
*	Na Barju 214 oškodovancev po povodnji. Cenilna komisija mestne občine ljubljanske je sestavila splošni pregled škode po povodnji. Vseh oškodovancev je 214. Najhuje so bili prizadeti
prebivalci Črne vasi, Havptmance, Lip in Ilovce, pa tudi stanovalci in kmetje po raznih stradonili in ob Ižanski cesti in nekateri prebivalci delar* ske kolonije na Galjevici.
*	Brezposelnim intelektualcem. Osrednja borza dela za inteligenčne poklice v Mariboru namerava izvesti točno statistiko vseh brezposelnih, začasno zaposlenih in nezadostno plačanih duševnih delavcev v dravski banovini. Omenjena statistika je nujno potrebna za kakršnokoli uspešno akcijo za zaščito brezposelnih in za dosego zo-petne zanesljive zaposlitve. Zato poziva borza dela za inteligenčne poklice vse brezposelne in nestalno zaposlene intelektualce (tudi one, ki so se že kdaj javili) iz obeh mariborskih srezov, da v lastno korist javijo pismeno naslednje podatke: 1.) ime in priimek, 2.) kraj in dan rojstva, 3.) izobrazbo (šola, fakulteta), 4.) kdaj je končal študije, 5.) kje je bil doslej zaposlen, 6.) odkdaj ja že brezposeln, 7.) domače razmere (za mlajše: kaj so starši, koliko ima še nepreskrbljenih bratov in sester; za starejše: ali so poročeni, imajo nepreskrbljene otroke itd.), 8.) kam so pristojni, 9.) ali so odslužili vojaški rok, 10.) točen naslov. Borza dela jamči za strogo diskrecijo. Prosi pa vse, da v lastno korist navedejo samo resnična dejstva, ki jih naj s primernimi opombami potrde s svojeročnimi podp;si. Takoj po izvedenem popisu v obeh mariborskih srezih pridejo na vrsto ostali srezi. Šele takrat, ko bo imela borza dela sestavljeno točno statistiko vseh brezposelnih, bo lahko začela uspešno posredovati pri državnih, banovinskih in občinskih kakor tudi pri zasebnih napravah in pri delodajalcih. Zato prosimo vse, da opozorite tudi svoje ostale sotrpine, ki bi morda tega poziva ne čitali, da se tudi oni prijavijo.
*	Smrt Ljubljančana na lovu. Inž. Hanno Luck-mann iz Ljubljane je bil odšel nedavno zjutraj z nekaterimi prijatelji v lovišče pri Podpeči pod Krimom. V lovišču se 'ovci razdelili na skupine in je krenil inž. Hanno Luckmann v spremstvu svojega lovca iz Podpeči proti Krimu. Okrog 14. ure je inž. Luckmann naenkrat zagledal v zraku lepega jastreba in ga vzel na muho. Ustrelil je večkrat, nenadno pa se je čisto v bližini svojega lovca zrušil na tla in obležal. Lovcu, ki je priskočil na pomoč, je inženjer potožil, da ga je popadla trenutna slabost. Izmenjala sta še nekaj besed in že je inž. Luckmann vztrepetal in izdihnil.
*	Povečano obratovanje velenjske elektrarne. Narodni poslanec g. dr. Bogumil Vošnjak je dal dopisniku <Jutra» v Velenju naslednjo izjavo: «Ves slovenjgraški srez je vzel z največjim zadovoljstvom na znanje, da je prišlo slednjič do popolnega sporazuma med ministrom za gozde in rudnike in dravsko banovino v pogledu montiranja tretjega agregata elektrarne državnega rudnika Velenja. Priprave za montiranje, ki bodo zaposlile veliko število domačih nezaposlenih, so se že začele. Tvrdka Brown-Bovery bo poslala potrebno strokovno osebje. Upati je, da bo montiranje dovršeno v šestih mesecih.
*	Absolventom kmetijskih šol Dolenjske. Pripravljalni odbor podružnice Zveze absolventov kmetijskih šol v Novem mestu sporoča, da je prejel od banske uprave ugodno rešena pravila. Na svoji seji 8. t. m. je odbor sklenil, da se bo vršil ustanovni občni zbor podružnice 22. t. m. ob pol 14. v mali učilnici kmetijske šole na Grmu, ki jo je ravnateljstvo iz prijaznosti odstopilo. Ako je še kateri absolvent, ki se še ni prijavil v svojo stanovsko organizacijo, to lahko stori pred občnim zborom. Pridite!
*	Pletenje in krpanje. V današnjih hudih časih mora vsaka gospodinja gledati, da izda čim manj denarja za reči, ki jih lahko sama napravi. Zlasti mora gledati na to pri pletenju (štrlkanju). Koliko cenejše in trpežnejše nogavice lahko napravi sama doma, kakor so pa kupljene! Otroku lahko splete lepo oblekco in čepico, možu in sebi jopici
za zimo. Vsa taka dela pričajo o varčnosti in pridnosti gospodinje. V založbi «2ene ln doma* je izšla s 100 slikami opremljena knjiga <K r p a -nje in pletenje*, ki prinaša lepe vzorce preprostega in umetnega pletenja. Tudi začetnice se bodo lahko iz nje naučile vsega, kar bodo potrebovale, saj je ta knjiga pravi abecednik ročnih del. Precejšen del knjige obsega tudi krpanje. V njem vidimo, kako lahko obleko ali perilo tako zakrpamo, da se ne bo niti poznalo, kje je bilo raztrgano. Še druga praktična navodila so v tem prekoristnem delu. Na primer to, kako si žena lahko sama sešije trpežne copate, in še marsikaj. Knjiga je pisana v preprostem jeziku, da jo bo lahko vsakdo razumel. Stane 30 dinarjev. Naročnice <2ene in doma* pa dobe razen te še štiri druge poučne knjige («Mož in zakon>, «Moj vrt*, <Naše zdravje* in cKoledar 1934*) za skupno vsoto 37 dinarjev. List in knjige se narOčajo pri upravi «Žene in doma* v Ljubljani, Dalmatinova ulica 10 d.
*	Gradba nore ceste v Hslozah. V Halozah se bo gradila nova cesta od Leskovca na Podlehnik, odnosno Novo Cerkev. Te dni se je vršila zadevna komisija zaradi odkupa zemljišča, ki pride v po-štev za novo cesto. Z lastniki se je dosegel ugoden sporazum. Nova cesta bo velikega gospodarskega pomena za vse tamkajšnje prsbivalstvo. Za vso cesto preračunjeni stroški znašajo 1,500.000 Din. Graditi se bo začel prvi odsek od Leskovca do Trafelovega hriba. K stroškom bodo prispevale prizadete občine, banovina in cestni odbor v Ptuju. Z gradnjo nove ceste bo tudi olajšana velika beda, ki vlada v Halozah, ker bo s tem dana možnost do zaslužka siromašnejšim slojem, ki se bodo pri gradnji predvsem upoštevali. Cesta se bo gradila kot občinska cesta I. reda, tako da bodo podani vsi pogoji za poznejši prevzem med banovinske ceste II. reda. Na cesti Zavrč—Turški vrh so pa nadaljevalna dela v polnem teku. Dela se vršijo iz sredstev bednostnega sklada.
*	60 let narodne šole v Gornji Rečici pri Laškem. Dne 8. avgusta je poteklo 60 let, ko je začel v tej dolini pouk prvi učitelj (takrat podučitelj) Martin Vihernik v učilnici, kjer je zdaj upraviteljevo stanovanje. V soboto dne 14. t. m. pa je poteklo 50 let, ko je bila otvorjena sedanja učilnica, ki služi za pouk 130 otrokom. Pred 50 leti je bila ta učilnica nova. Vsa prizadevanja, da bi se šola prezidala in nadzidala, so ostala na mrtvi točki, ker ni denarja. Edina pridobitev v vseh 50 letih je zgradba vodovoda, ki jo je izvršil to poletje državni higienski zavod iz Ljubljane, tako da ima šola zdaj vsaj pitno vodo. Skromna proslava tega jubileja bo v nedeljo 29. t. m. skupno z otvoritvijo in blagoslovitvijo vodovoda.
*	Griža v dolenjski vasi. V Selcih pri Dobrniču je nastala epidemija griže, ki je zavzela že velik obseg. Vsaka hiša v vasi ima po več bolnikov. Epidemija je zahtevala že več smrtnih primerov. Eden bolnikov je umrl med prevozom v bolnišnico usmiljenih bratov v Kandiji. Sreski zdravstveni referent g. dr. Gregorič je ukrenil vse potrebno, da se nalezljiva bolezen omeji in zatre.
V	vas so bili poslani tudi razkuževalci.
*	Obup mlade žene. V Šiški Je stanovala 251etna ločenka Neža Erženova. Ker je dva dni ni bilo na spregled in ker je bila tudi nekoliko slaboumna, se je to sosedom čudno zdelo in so potrkali na njena vrata. Odgovora ni bilo. Nato so s silo odprli zaklenjeno stanovanje ter našli Erženovo mrtvo v njeni postelji, na nočni omarici je pa stala litrska steklenica, iz katere je dišalo po lizolu. Bilo je takoj jasno, da se je nesrečna Erženova zastrupila.
*	Trgatev grozdja je veselje za staro in mlado.
V	takih primerih radi pozabljamo dnevne skrbi in postajamo lahkomiselni. Posledice takih zabav se kažejo navadno v obliki močnejših ali slabej-ših prehladov. Ker prehlad ni nevarna bolezen, ga mnogi zanemarjajo in pozabljajo, da je prehlad izvor mnogih nevarnih bolezni. Zato se mora vsak prehlad zdraviti takoj, ko se pojavi. Najuspešneje zdraviš prehlad z 1 do 2 tabletama aspirina obenem s toplim čajem.
*	Strašna podivjanost. Pri Stoparju v Globo-čicah so pili v kleti Stoparjev sin in še nekaj drugih fantov. Stari Stopar je dal več poličev močnega jabolčnika. Med njimi ni bilo nikakega nesporazuma, dokler so imeli kaj piti; ko pa je stari Stopar zaklenil vrata in odšel iz družbe, se je začela plesti žaloigra. Mladi Stopar je našel nekje cepin in je z njim razbil vrata kleti. Tu je našel sekiro in jo dal tovarišu, češ: cUbij starega hudiča!* Tovariš je odšel v hišo in udaril starega Stoparja po glavi. Nato je prišel še sin in mu pomagal. To se je zgodilo zgodaj zvečer. Po strašnem dejanju sta odšla podivjana lopova v klet. Šele okrog 23. ure sta se ločila. Tovariš mladega Stoparja je prišel v domačo vas in Izpovedal uboj. Naslednji dan se je šel sam javit orožnikom. Močno poškodovanega Stoparja so odpeljali v brežiško bolnišnico, kjer je kmalu umrl. Pokojni Stopar je štel okrog 60 let, medtem ko je sin šele lani odslužil vojake. Njegov tovariš je približno iste starosti. Orožniki obširno preiskujejo zločin
*	Sirov uboj. Nedavno sta odšla posestnikova sinova Franc Bratina in Zulič Jože iz Oštarca v Avguštine, kjer sta se ustavila pri nekem posestniku, ki je točil pijačo za majhen denar. Pridružil se jima je tudi posestnikov sin Pisk iz Orehovice. Kmalu so prišli tjakaj pit tudi trije fantje iz Glo-bočic, med njimi Anton Stopar ml. Pisk je kmalu svoja tovariša pustil in se odpravil iz hiše. Med pogovorom je naenkrat Stopar glasno povedal fantoma pri sosednji mizi, da bosta morala še bežati. Nato pa je Bratina odvrnil, da pred «ko-košarji* ne bo bežal. Potem so nekaj časa skupaj pili. Proti večeru sta se fanta iz Oštarca dvignila in hotela domov. Zulič je odšel malo naprej in zunaj čakal tovariša, katerega so fantje iz Glo-bočic očividno zadržali. Pred hišo sta Stopar in en njegov tovariš podrla Bratino na tla in ga pričela obdelovati s plankami, na katerih so bili pritrjeni žeblji. Po nekaj udarcih po glavi in telesu je Bratina izgubil zavest. Izpred vrat sta ga nato pretepača odnesla v bližnji vrt in ga položila na tla v taki legi, kakor bi spal. Medtem se je vrnil Zulič. Ko je prišel do ležečega tovariša, sta lopova skočila še nadenj in ga pričela biti s plankami. Tudi ta je dobil več nevarnih udarcev. Nato sta napadalca zbežala. Zulič se je s težko muko privlekel do bližnje senice in tam obležal, medtem ko je Bratina ostal na vrtu. Zjutraj so ga našli kosci in je bil jadrno prepeljan v Brežice v bolnišnico. Med prenosom z voza v bolnišnico pa je umrl. Zdravnik je ugotovil devet smrtnih ran. Naslednjega dne so orožniki aretirali vse tri pretepače. Stopar je dejanje priznal.
*	Drzne pustolovščine lažnega grofa. Pred kratkim so v Kočevju zaprli 251etnega Ljubljančana Radoslava Golnika, ki je brez stalnega bivališča in silno predrzen pustolovec. Ta mladenič odličnega vedenja, je 5. septembra prišel v Osijek in pri neki agenturi povprašal, ali lahko posreduje pri nakupu zemljišča v vrednosti dveh milijonov dinarjev. Predstavil se je za grofa in z nekako veličastnostjo oddal vizitko: «Slavko de Krisper grof Castiglioni Puchstein-Dravograd.* Lastnica agenture je grofa naprosila, naj se vrne drugi dčn, vendar ga ni bilo nazaj. Nastanil se je pri tiskarju Franku, spoznal se je pa tudi z adven-tističnim pridigarjem Josipom Medošem. Nihče ni slutil, da se za tega grofa zanima osiješka policija. Grof je pa to zaduhal in v kratkem brez slovesa zapustil stanovanje pri Franku in se preselil k pridigarju Medošu. Temu se je predstavil za gorečega adventista in mu izdal svojo tajnost: da je pobegnil iz nekega samostana in da ga sedaj išče policija, da bi ga s silo spet spravila v klo-šter. Medošu je obljubil, da mu bo pomagal do podpore 30.000 dinarjev pri nekem markizu de Havos v Italiji, češ, da je ta plemenitaš velik adventist. Medoš je seveda verjel in šel k Franku po grofov kovčeg. Ni ga našel, ker ga je policija že zaplenila, obenem je pa iz kovčega izvedela, kdo je prav za prav grof Krisper. Našli so namreč dijaški koledar z imenom Radoslav Čolnik. Ko je grof zvedel, da mu je policija na sledi, je zbežal v Samatovce pri Osijeku, kamor ga je odvedel
Medoš in skril pri nekem adventistu. Medoša sd zaprli, vendar je pa zanikal, da bi bil kaj vedel o grofu, in šo ga spet izpustili. Grof je iz Sama-? tovcev pobegnil z železnico skozi Zagreb v Skw venijo, kjer ga je policija zagrabila v Kočevju*? Grof de Krisper je vse priznal. «Kaj bi vam tajili Igral sem grofa in sem tudi živel kakor pravi] grof.* Seveda je živel od denarja, ki ga je pri^ peharil od ljudi, ki so se mu dali opehariti. H
*	Italijanska oblastva so aretirala hiženjeriaf' Franja Dedeka. Znani ljubljanski gradbeni pod-* jetnik inž. Franjo Dedek, ki gradi na Sušaku ve-! lika carinska skladišča, se je vozil po svojih po*1 slovnih potih, ki so bila vsa v zvezi z gradnjo^ carinskih skladišč, že več kakor poldrugo leto-' po večkrat vsak teden iz Ljubljane na Sušak čez Postojno in Reko, ker mu je bila ta pot najkrajša' in v poslovnem pogledu najbolj prikladna. Vozil se je vedno s svojim avtomobilom, ki ga je šofiral njegov šofer Alojzij Bešter. Pred dvema mesecema se je nekega dopoldne vrašal s Sušaka nazaj v Ljubljano. Nad Matuljami, kjer križa cestoč železnica, se je moral avtomobil zaradi mimo vozečega vlaka ustaviti. V tem času je prikorakala po cesti kolona italijanskih vojakov, med njimi četa s poljsko kuhinjo, na kateri je sedelo nekaj vojakov, ki so prav v tem času jedli makarone. Vojaki so se šalili in smejali ter v veselem razpoloženju izzvali g. inženjerja, da jih je ujel na fotografski film. To je videl neki podčastnik; ki je pristopil k inženjerju in ga opozoril, da je> fotografiranje prepovedano. Vse to se je zgodilo v prav prijateljskem tonu in g. inženjer je rada volje izročil film, ki ga je pravkar posnel, pod-oficirju s pripombo, da mu je pa žal drugih filmov, ki so bili obenem s pravkar posnetim y aparatu, ker je imel na njih posnete svoje gradbe tako s Sušaka kakor iz Zagreba, kjer gradi veliko gimnastično dvorano. Uslužni podoficir je daJ gospodu inženjerju svoj naslov in ga povabil, da ga pri povratku na Reko, odnosno Sušak obišče
j v vojašnici, kjer mu bo vse druge filme vrnil. ! Ker inž. Dedek ni mogel po tem dogodku nekaj , časa na Sušak, je pisal podoficirju, naj bo tako prijazen in naj izroči njegove filme ravnatelju; Banco di Roma na Reki, s katerim je ?nan. Dne 17. septembra, torej pred enim mesecem, se je peljal g. inženjer zopet na Sušak. Z njim sta se vozila tudi urednik «Jutra» g. Ravljen in njegova soproga, ki sta hotela napraviti majhen izlet na Jadran. Avto je šofiral kakor navadno šofer Alojzij Bešter. Ko so privozili na Reko do mostu, ki deli Jugoslavijo od Italije, so ondotna oblastva aretirala gospoda inženjerja in šoferja ter se polastila tudi avta. G. Ravljena in njegovo soprogo pa so pustili v Jugoslavijo. Kakor rečeno, je minilo od tega časa že mesec dni, navzlic številnim posredovanjem,poizvedovanjem in pisanju na vsa mogoča oblastva pa se ni bilo posrečilo do danes zvedeti niti, kako se jima godi. Vse prošnje 78letne bolehne matere g. inženjerja ne žaležejo niti toliko, da bi se moglo aretirancema vsaj sporočiti, kako je doma, kako je v podjetju in kako z gospo materjo, ki je bila kakor znano gospodu inženjerju poleg njegovega podjetja edina skrb in radost na svetu. Zdaj pa pride najlepše. Nekega dne je dobil'zastopnik gospoda inženjerja na Sušaku ponudbo italijanskih oblastev na Reki,; da so ta pripravljena izpustiti gospoda inženjerja in njegovega šoferja, toda s pogojem, da naša oblastva izpuste nekega Paranzana, ki je od naših oblastev pravnomočno obsojen zaradi špijo-naže na 12 let robije. Torej, dva nedolžna človeka, katerima se ni dokazala nikaka krivda, V; zameno za pravnomočno obsojenega špijona. Naravno pa je, da je naš konzul na Reki odločno protestiral proti sami domnevi, da je kaj takegač mogoče. Mi prepuščamo vso zadevo poklicanim oblastvom v Beogradu in Rimu, da se zavzamejo za ta primer. Mi samo objavljamo zadevo, daj pokažemo svetu, kakšno je postopanje in rav-nanie ljudi, ki se ponašajo z 20001etno kulturo. 1
*	Otrok je utonil. V potok Medijo je padel in utonil 18mesečni sinček delavca Podlogarja iz Izlak. Truplo je našel delavec Burlančnik neda1°č od hiše v grmovju. S prizadeto rodbino sočuv-stvuje vse prebivalstvo.
•	Dre žrtvi ubojev. Zadnjic smo poročali o roparski tolpi, ki je zagrešila v občinah Slivnici in Dobju celo vrsto drznih zločiiov. Na takem nočnem pohodu so roparji na banovinski cesti blizu gostilne Martina Gučka v Dobju napadli 211et-nega posestnikovega sina Ivana Gračnerja iz Jezerc, ko se je s kolesom vračal od kožuhanja v 'Pušnikovem mlinu v Dobju. Eden izmed roparjev je oddal na Gračnerja strel. Krogla je zadela {Gračnerja v desni bok, šla skozi želodec in obtičala v levem boku. Gračnerja so prepeljali takoj ,y celjsko bolnišnico, kjer so ga operirali. Kljub »takojšnji operaciji pa ni bilo več mogoče rešiti i.Gračnerju življenja. Celjska policija je skupno z jorožništvom izsledila in aretirala poglavarja tolpe, I871etnega Ivana Lipuška, rojenega v Gradcu in pristojnega v Brestovec pri Šmarju. Zasledovanje ostalih njegovih pajdašev se nadaljuje. — Na cesti •jf Breznem pri Konjicah j" neki moški napadel (271etnega posestnikovega sina Franca Banovška ►iz Brezna in ga udaril s tako silo z motiko po ■glavi, da mu je prebil lobanjo. Banovška so pre-»prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer Je umrl.
*	Vlom pri belem dnevu. Te dni, ko ni bilo nikogar doma, je vlomil v hišo posestnika Janeza Cofa v Virmašah neznan svedrovec. Tat je prebrskal v sobici obeh domačih hčerk vse predale, pometal perilo in obleko vse vprek in odnesel 1750 Din v gotovini. Tatu se je moralo najbrž zelo muditi, ker pri vsej svoji podjetnosti bližnje omare ^ sobi niti pogledal ni in je pustil tudi zlatnino Lpri miru. O tatvini so bili obveščeni orožniki. Na (podlagi opisa, ki ga je dala Cofova soseda Marija tiangerholčeva, so ugotovili, da je bil vlomilec srednje visoke postave in precej vitek. Napravljen Je bil v temnorjavo obleko in na glavi je nosil kepico enake barve. Še istega dne na večer je bil aretiran kot osumljenec neki brezposelni delavec.
•	Vlom r Dražgošah. Prejšnji teden v noči na tponedeljek so neznani zlikovci vlomili v hišo trgovca in gostilničarja Šmita, po domače Urbana, v Dražgošah pri Železnikih. V trgovini k sreči ni ft)ilo večjega denarja in so odnesli le drobiž. Iz trgovine so vlomili vrata v gostilniško sobo, kjer so gospodarjevemu sinu ukradli suknjič in nove .gojzerice, okovane s kroparskimi žeblji. Tatovi oodo nenavadno velike čevlje bržkone izkušali ^prodati in se kupci opozarjajo, da pri taki priliki izroče tatove orožnikom.
*	Žrtev skrivnostnega umora. Trojane z okolico je v nedeljo silno razburil krvav dogodek, katerega okoliščine so zavite v kopreno skrivnosti. Ko je v nedeljo vozil poštni voznik s Trojan pošto v Zagorje, je opazil ob kupu gramoza neko žensko, ki je ogledovala na tleh ležečega moža, poleg njega pa je ležalo kolo. Poštni sel je stopil z voza in spoznal v mrtvecu 301etnega posestnika in mlinarja Valentina Trdina, doma iz Podmil v blagoviški občini. V soboto precej pozno zvečer je čul neki domačin z Ovčjaka iz neprevelike daljave pet do šest strelov. Strele so Ačuli tudi nekateri drugi ljudje. Po cesti ni pozneje do jutra nihče več prikorakal in tako je moral nesrečni mlinar, pogoden od strelov, umirati po-ieg ceste počasne smrti. Trdin se je odpeljal v soboto že pred mrakom oddoma s kolesom svojega brata, ki stanuje pri njem. Imel je opravka pri nekem krojaču v Izlakah. Valentin se je zvečer vračal s kolesom spet proti domu. Na strmini je korakal nekaj časa peš, vodeč kolo ob sebi, in tedaj je bil izvršen nanj napad iz zasede. Orožniški komandir g. Pavšar, kLje prišel na vse zgodaj na kraj umora, je našel v bližini gramoza, kjer sta ležali truplo in kolo, dva neizstreljena revolverska naboja kalibra 9 mm, nedaleč proč pa še tulec izstreljenega kalibra 6"5 mm. Kazalo je, kakor da bi napad izvršila dva zločinca. Truplo (je bilo zjutraj, ko sta ga našla omenjena ženska in poštni sel, še mehko. To baš priča, da se je moral ustreljeni Trdin mučiti skoro do jutra. lOrožniki so že v teku dopoldneva doznali marsikatere podrobnosti, ki so zasukale preiskavo v določeno smer. Umorjeni Valentin Trdin je bil dober gospodar, ki je z veseljem obdelaval svojo malo kmetijo in upravljal mlin. Vdovi zapušča dva nedoletna otroka.
IZ POPOTNIKOVE TORBE
POLJANSKE NOVICE.
Gorenja vas, oktobra.
Zadnji petek smo imeli majhno povodenj. Sora je prestopila bregove, vendar ni napravila posebne škode. Ta dan so dobili Blegaš in drugi višji hribi bele klobuke, zaradi česar je postalo prav hladno.
V nedeljo je bilo v dolini kaj živahno zaradi občinskih volitev. Povsod, v vseh občinah je bila velika volilna udeležba. Mnogo posla so imeli v dolini z agitacijo nekateri duhovniki, ko so lovili volilce od vasi do vasi. Tako početje pač ni primerno za duhovnika, ki bi moral predvsem vplivati na mirjenje strasti.
Zmagali smo v vseh občinah razen v Poljanah, kjer so pa odločile v prid nasprotnikom Javorje, ki so k Poljanam priključene. No, bomo videli, ali se ne bodo zaradi tega močno opekli. Čas bo pokazal, da so slabo volili. Drevesa ne rasejo do nebes.
SIJAJNA ZMAGA JNS V MORAVSKI DOLINI.
Moravče, oktobra.
Huda volilna borba se je zaključila s sijajno zmago. Naša državna lista, katere nosilec je bil dosedanji župan g. Ignacij Tome, Je dobila 544 glasov ter ji pripada 21 odbornikov. Nasprotniki, pristaši bivše SLS, pa so se morali zadovoljiti s 817 glasovi in bodo imeli tri odbornike. Možje, vajeni večine, takega poraza niso pričakovali. Volilci, navdušeni po jutrnjem cerkvenem govoru, so pokazali pravo narodno zavednost, neustrašenost in neomajno stanovitnost po zgledu prvih kristjanov. Bog je obvaroval mo-ravško dolino ljudi, ki ne marajo sprave, ki niso hoteli slediti vabilu na skupno delovanje.
Udeležba pri volitvah je bila ogromna. Vseh volilnih upravičencev je bilo 972, volilo pa je 861 volilcev, torej nad 88 odstotkov. Odločitev se je pokazala že v prvih jutrnjih urah in tako je Šlo ves dan do sijajne zmage. Ko so nasprotniki zavohali poraz, so že kar hoteli vedeti, da so se vršila neka sleparstva, kar seveda ni res. Zelje po ponovnih volitvah jim bodo zvodenele v praznih nadah.
Prostor pred voliščem je proti večeru napolnila množica, ki je nestrpno čakala izida. Ko je izvedela zaključne številke, je nastalo živahno navdušenje. Ljudstvo je viharno vzklikalo Nj. Vel. kralju in novemu županu. Ob svitu bakel je prikorakala z državno zastavo moravška godba ter se postavila na čelo dolgemu sprevodu, ki se je razvil po Moravčah med neprestanim vzklika-njem in prepevanjem. Sprevod se je ustavil pred voliščem, kjer se je pojavil na pragu župan g. Tome, kateremu se je poklonila državna zastava. Navdušenje je prikipelo do vrhunca. Ljudstvo je gospoda župana burno pozdravljalo.
Ko je odigrala godba državno himno, se je ljudstvo razšlo v zavesti zmage s trdnim zaupanjem v boljšo bodočnost.
mačini so za njimi napravili pogon, a jih niso
mogli izslediti.
Kakor se je pozneje dognalo, so vlomilci spali v tinskem gozdu, kjer so si napravili iz sena ležišča. Na Tinskem so izvršili, odnosno poizkušali izvršiti vlome v razne hiše in zidanice, katere pa so našli docela prazne. Ker vina niso dobili, so si privoščili v neki hiši tri latvice mleka, skledo sira, lonec masti in hleb kruha, žejo pa so si po-plaknili z osmimi litri sadjevca.
Napadli so v gozdu tudi dva šolarja in enega od teh lovili z noži v rokah. Razumljivo je, da se je prebivalstva polotil velik strah pred rokovnjači, ki jih pa orožništvo menda doslej še ni izsledilo.
NEVARNA VLOMILSKA TOLPA.
Z i b i k a, oktobra.
Časopisi so poročali, da se je potikala v zadnjem času vlomilska tolpa okrog Slivnice in Dobja. To poročilo je izpopolniti toliko, da se je ta tolpa pojavila najprej v Zibiki, kjer je v noči na 1. oktobra poizkušala vlomiti v trgovino g. Ka-stelica. Hišnemu psu je vrgla domačega zajca, da ji ni delal nadlege. Nato je hotela izruvati na trgovini podboje ter je z železnim drogom izkopala že precej veliko vrzel za vrati. Ropot pa je slišal g. Kastelic, ki se je oglasil pri oknu. V tem trenutku je na straži stoječ vlomilec ustrelil proti njemu. Tolpa je nato pobegnila v noč. Do-
Drien vlom preko meje. V sosedni vasi Ti-schenu v Avstriji je bil te dni izvršen drzen vlom, katerega sledovi vodijo v naša obmejna naselja. Roparji so vdrli ponoči v Ebenhartovo trgovino. Sumljivo ropotanje v trgovini je zbudilo trgovca, ki je pograbil za puško in odhitel na balkon. V mesečini je opazil do 10 oseb, med njimi tudi ženske, ki so se z naropanim blagom baš pripravljali za beg. Vsi so bili bosi, da so laže opravljali svoj posel. Ko je trgovec videl, kaj se dogaja, je začel streljati za bežečimi roparji. Nekega moškega je s strelom zadel, kajti slišal Je bolesten krik in dobro videl, kako sta dve osebi vzdigo-vali moškega, ki se je bil zrušil. Tudi roparji so odgovarjali s streli, k sreči pa niso trgovca zadeli. Takoj uvedena preiskava Je dognala, da so storilci iz naše strani, saj so sledovi roparjev vodili do naše državne meje in naprej skozi vas Gerlince dalje v notranjost. To je v zadnjem času že peti roparski napad v bližini na5e meje. Osumljeni so cigani, ki imajo že več sličnih zločinov na vesti. Kaj radi hodijo cigani na drugo stran meje po temnih opravkih, ker mislijo, da jih tako težje izsledijo. Vse orožniške postaje so mrzlično na delu, da izsledijo zločince.
Zaradi bolezni v smrt Pred dnevi si je končal svoje življenje Ivan Hari, posestnik v Bokračih. Pokojnik je že dalje časa kazal znake velike potrtosti in so domači zelo pazili nanj. Kljub temu se je nesreča zgodila in se je nesrečnik obesil. Preden je storil ta obupen korak, je skočil v mlako kraj hiše, kar se je dognalo po tem, da je bil ves blaten, posebno po rokah in nogah. Ker pa je bilo v mlaki premalo vode, se je odločil za vrv. Vzrok obupnega koraka je bila bolezen, saj je že šest let bolehal za kilo. Zaradi bolezni si je hotel v zadnjih štirih letih ponovno končati življenje, kar so pa drugi preprečili.
15, Rue Lafayette, PARIŠ
odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po na j-boljšera dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle naj-kulantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holan-diji in Luksemburgu sprejema jo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št. 5064-64, Bruzelles; Francija: št 1117-94. Pariš; Holandija: št. 1458-66; Ned. Dienst; Luksemburg: št. 5%7, Luzembourg. — Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice.	56
PROGRAM
RADIA LJUBLJANE OD 22. DO 29. OKTOBRA.
N e d e I j a 22. t m.: 8.15: poročila, 8.30: gimnastika (Vrhovec Lojze), 9.00: versko predavanje (dr. Rant), 9.30: orgelski koncert (Arnič Blaž), 10.00: higiena stanovanja (ga. Govekarjeva), 10.30: slovenska glasba (Korenčanova, Tone Pe-trovčič in Banovec s spremljevanjem radijskega orkestra, 11.30: slovenska glasba (radijski orkester), 12.00: čas in plošče, 16.00: pridobivanje lanu in izdelovanje prediva (Šinkovec), 16.30: ljudska igra «Magda» (DelakoV gledališki studio), 17.30: plošče, 20.00: prenos operete cHavajske rožo'iz Ljubljane, vmes čas in poročila, 23.00: konec.
P o n e d e 1 j e k 23. i m.: 12.15: plošče, 12.45: poročila, 13.09: čas in plošče, 18.00: divjačina — priprava v kuhinji (ga. Svetlova), 18.30: francoski kmet (ga. Jerasova), 19.00: plošče, 19.30: poročila za tujino, 20.00: komorni pihalni trio, 20.45: operetni večer (Poličeva, Gostič in Zupan e spremljevanjem radijskega orkestra), 22.00: čas, poročila, radijski jazz, 23.00: konec.
Torek 24. t. m.: 11.00: šolska ura: do Skop-lja in Ohrida (Marjan Tratar), 12.15: plošče, 12.45: poročila, 13.00: čas, plošče, 18.00: otroški kotiček (ga. Gabrijelčičeva), 18.30: plošče, 19.00: francoščina (profesor Prežel j), 19.30: položaj Slovencev ob vstopu v 1.1848. (Dostal), 20.00: gdč. Ella Singerjeva bo pela šlagerje, vmes bo igral šla-gerje radijski orkester, 21.15: kupleti s spremljevanjem harmonike (Slapar Niko), vmes harmonika solo (Kuhar), 22.00: čas, poročila, 22.30: angleške plošče, 23.00: konec.
Sreda 25. t. m.: 12.45: poročila, 13.00: čas, plošče, 18.00: komorna glasba (radijski kvintet), 18.30: radijski orkester, 19.00: tujski promet v dravski banovini (dr. Brilej), 19.30: uvod v opero, 20.00: prenos opere iz Ljubljane, vmes čas in poročila, 23.00: konec.
Četrtek 26. t. m.: 12.15: plošče, 12.45: poročila, 13.00: čas, plošče, 18.00: otrok in knjige (Marija Kmetova), 1830: pogovor s poslušalci (prof. Prezelj), 19.00: srbohrvaščina (dr. Rupel), 19.30: plošče po željah poslušalcev, 20.00: prenos iz Zagreba (francoska glasba), 22.00: čas, poročila, radijski jazz, 23.00: konec.
Petek 26. t. m.: 11.00: šolska ura (Jadransko morje; dr. Bohinjec), 12.15: plošče, 12.45: poročila, 13.00: čas, plošče, 18.00: plošče, 18.30: kulturno predavanje, 19.00: sokolstvo (prof. Jeras), 19.30: Sarajevo in Hercegovina (Aljančič), 20.00: prenos iz Uniona (koncert Ceškoslovaško-jugo-slovenske lige ob priliki 151etnice češkoslovaške republike), 22.30: čas, poročila, plošče, 23.00: konec.
S o b o t a 27. t. m.: 12.15: plošče, 12.45: poročila, 13.00: čas, plošče, 18.00: plošče, stanje cest, 18.30: zabavno predavanje (Bitežnik), 19.00: ljudski nauk o dobrem in zlu (dr. Veber), 19.30: zunanjepolitični pregled (dr. Jug), 20.00: radijski orkester (plesna glasba), 20.30: plošče, 21.00: kvartet Glasbene Matice bo pel zdravice in na-pitnice, vmes saksofon solo (Ziherl Miloš), 22.00: čas, poročila, radijski jazz, 23.00: konec.
Praktični nasveti
Shranjevanje sadja. Ako hočemo spraviti zdaj jeseni jabolka in hruške za zimsko zalogo, moramo porabiti le pozne zimske vrste, ki se seveda najdelj držijo. Ko torej dobimo taka jabolka ali take hruške ali c,e jih imamo na lastnem vrtu, jih najprej denemo na kup v zračen in suh prostor. Pri tem moramo paziti, da se sadje ne obtolče, ker tedaj ni za daljšo hranitev. Ko je sadju tako izhlapela vlaga v teku 1 do 2 tednov, ga še enkrat preberemo in le lepe in trde sadeže zložimo na deske ali remelce v suhi in hladni shrambi tako, da so peclji zgoraj. Tako ostane sadje v položaju, kakor je raslo, in se dolgo drži, ne da bi začelo gniti.
Ako hočemo zamoriti na sadnem drevju mrčes, ki se skriva v odpadlem listju, moramo to listje sproti skupaj zgrabiti in sežgati. Nikakor ni priporočljivo, da uporabljamo listje z vrta, odnosno sadovnjaka za steljo ali pa ga skladamo na kompostne kupe, katere potem uporabljamo za vrtove.
Kako si pripravimo trpotcev sok. 20 delov svežega trpotca skuhamo v 45 delih vode, potem pa precedimo. Sladkorja je treba 60 delov, ki ga skuhamo toliko, da se povleče nit. Potem zmešamo trpotčev sok s sladkorjem in ko še enkrat prevre, je gotov. Nato ga spravimo v steklenice.
Kjer nam hišno opravo napada lesni črv, ga lahko preženemo na ta način, da najprej luknjice izpihamo in nato zalepimo z voskom. Temeljito j pa preženemo črva kakor tudi drug nadležen mrčes z modro kislino. Vendar je treba to prepustiti strokovnjaku, ker je nevarno.
Zopet
zmzane cene!^
TOVARNE DIREKTNO NA TELO TO JE POCENI, Nfi J f VSI VEDO!
Za kuhinjo
Jetrni nadev za pečenko. Stepi, da se speni, 8 dek sirovega masla, primešaj 20 dek nastrganih in pretlačenih jeter, 1 deko drobno sesekljane in na masti prepražene čebule 'n peteršilja, tri namočene in stisnjene zemlje, dvoje jajc, nekoliko soli, popra in tri deke drobtinic. Vse to dobro zmešaj in nadevaj telečjo pečenko (lahko tudi govejo pljučno pečenko), nato pa jo speci v pečici.
Puding iz ohrovta. Trem glavicam ohrovta razdeli liste in izreži rebra, potem pa jih skuhaj v slanem kropu. Ko so ohrovtovi listi kuhani, odcedi vodo in jih zmelji na strojčku za meso. V mleku namoči dve žemlji, jih dobro iztisni in tudi zmelji na strojčku. V skledi mešaj tri rumenjake in žlico masti, da naraste, nato primešaj zmleti ohrovt in deset dek sesekljane kuhane gnjati ali pa klobaso in sneg treh beljakov. Pudingov model dobro namazi, potresi z drobtinicami, nato pa stresi pripravljeno zmes vanj. Model postavi nato v krop in kuhaj tri četrti ure. Potem zvrni puding na topel krožnik in daj z dušenimi jurčki na mizo.
Ohrovtovi zrezki. Ohrovt skuhaj kakor zgoraj. Tri pesti riža duši na masti do mehkega. Kuhani ohrovt odcedi in ga zmelji na strojčku za meso (ali ga pa sesekljaj). K zmletemu ohrovtu primešaj eno jajcs in dušeni riž in po okusu še malo osoli. Iz te zmesi oblikuj zdaj zrezke, jih povaljaj najprej v moki, nato v stepenem jajcu in nazadnje še v drobtinicah, potem pa jih na vroči masti ocvri. Daj s paradižnikovo omako na mizo.
X Novorojenček dve uri v kanalu. Neka služkinja v Kufsteinu je porodila otroka na stranišču. Novorojenček ji je po porodu padel v školjko in se je od tam po cevi dalje zmuznil v kanal, kjer je obležal. Cez nekaj časa so stanovalci v pri-zemlju hiše zaslišali rahlo vekanje. Obvestili so o tem policijo, ki je uvedla preiskavo in našla novorojenčka v kanalu, ga pobrala in izročila v bolnišnico. Otrok je bil živ in skoro nepoškodovan.
X Nova ruda. Železniški inženjer Avaca je našel v Andih porcelanasto snov, ki je že po naravi tako temeljito zmešana, da ne potrebuje nobenih drugih dodatkov in se lahko žge v najfinejši porcelan. To je zmes kaolina, kremenca in živca. To je tako temeljita zmes, da se je dala doslej pridobivati v porcelanski industriji samo z umetnim mešanjem. Avaca je nazval novo snov cimita. S poizkusi je dokazal, da se da iz cimite izdelovati odličen snežnobel porcelan brez vsake posebne obdelave. Zadostuje cimito zmleti, napraviti iz nje posodo in jo žgati. To odkritje je za porcelansko industrijo velikega pomena, ker so morali doslej poedine sirovine mešati, kar je zahtevalo mnogo časa in stroškov. Pri tem pa ni bilo mogoče doseči tako zadovoljivih uspehov kakor s cimito. Porcelan iz cimite je baje tako trd, da z lahkoto reže tudi steklo.
X Kmalu bomo varno potovali z letali. Tiskovni urad praškega velesejma poroča o pomembnem češkoslovaškem izumu v letalstvu. Poročilo pravi, da se je posrečil notarju Ballu v Jerabini izum, ki lahko prinese popoln prevrat v letalstvu, če se bo v praksi obnesel. Načelo izuma je, da letalo ne more pasti na tla, tudi če zaide v vihar, v redek zrak ali v zračni vrtinec, niti če preneha motor delovati. Velik pomen novega izuma je tudi v tem, da se lahko letalo dvigne ali pa spusti navpično, obenem pa lahko v zraku obstane in naposled se lahko dvigne, odkoder hoče, in spusti, kamor hoče. Pa tudi hitrost se da poljubno urejevati. Če se bo izum obnesel, bo varnost letanja stoodstotna. Posebno zanimivo je, da sestava novega letala ni nič bolj zamotana od sestave dosedanjih letal in da tudi ni treba, da bi bili motorji močnejši.
Vaša bo korist, če si nabavite zinske obleke v
tvornici konfekcije
Trgovski dom
mnmrM
Tovarna peri'« in oblek
Celje št 97
Bombažasta obleka Din 170, 200,	300
Suknena obleka. . . 200, 300,	400
Kamijarnasta obleka , 500, 600,	650
Površnik, kratek . , 240, 580,	350
Površnik, dolg . . , 350, 400,	500
Dežne jope .... 170, 250,	360
D.žni plašči . . . . 205, 360,	442 Hubertus-plašči . . . 29i>, 365
Fantovske obleke . . 70, 80,	90
Zahtevajte novi veliki ilustrirani cenik,	kateri je pravkar izšel. Kar ne ustreza, se zamenja ali pa vrne denar. Cenik zastonj.
X Indijski princ na Dunaju. Grandhotel na dunajskem Ringu ima že tretji teden svojo posebnost. V njem se je nastanil v 20 sobah indijski princ prestolonaslednik maharadže iz Hajdera-; bada, po zasebnih cenitvah najbogatejši mož' sveta. Princ, eleganten mož vitke postave in iz* razito lepega obraza, je star 27 let in ker ne ve, kaj bi počel s svojim ogromnim bogastvom, si pomaga zaenkrat s tem, da potuje po svetu in razmetava denar, kjer le more. Kaže, da se je že vsega naveličal in da je tudi on spoznal, da v bogastvu ni prave sreče. Na Dunaju išče poleg zabave in razvedrila tudi zdravja. Spremljata ga dva indijska zdravnika in angleški profesor, ki morajo paziti na prinčevo zdravje. Kljub temu pa hodi princ redno tudi k dunajskemu zdrav« niku dr. Singerju, bivšemu zdravniku dr. Seipla. Princa spremljajo poleg tega dva gardna oficirja, šest vojakov, osem slug in dva tajnika, ki sta po večini zaposlena s plačevanjem računov. Prav zaradi računov je princ najbolj priljubljen, ker na tisočake prav nič ne gleda. Seveda ima na razpolago vse hotelsko osebje in uprava mu je odredila tudi posebnega kuharja.
X Bivši milijonar je umrl v bedi. Josias Thomson, znan še pred leti v Ameriki kot kralj premoga, je umrl te dni v bedi, star 77 let. Nekoč! je bil lastnik ogromnih premogovnikov v največjih premogovnih pokrajinah Pensilvanije in Virginije. Njegovo premoženje so cenili na sto milijonov dolarjev. Imel je krasen, pravljično opremljen grad, znan daleč po svetu. Povojne gospodarske težave so pa požrle njegovo premoženje tako, da je prišel naposled v konkurz s primanjkljajem v znesku 25 milijonov dolarjev. Upniki so mu dovolili, da je smel do konca življenja stanovati v svojem gradu, ki ga pod pritiskom gospodarskih razmer ni bilo mogoče prodati. Zadnja leta svojega burnega življenja je preživel bivši-milijonar v hudih gmotnih razmerah. Hodil je razcapan okrog in nihče se ni zmenil zanj med pustimi stenami nekoč tako krasnega gradu.
X Trgovina z dekleti cvete. Te dni so oblastva j odkrila organizacijo trgovcev z dekleti. Neki poljski kmet se je hotel s svojo ženo izseliti v Argentino. Prodal je svoje posestvo, žena je pa ta čas skrbela za potne liste in vozne listke. Odpotovala je s prijateljico v Varšavo in ker na Poljskem ne dobiš tako lahko potnega lista, se je obrnila na pusrecfovalnico. Uslužbenec ji je dejal, da ji lahko preskrbi potna lista le za plačilo 300 dolarjev. Navzlic nizkemu tečaju dolarja je to še vedno lepa vsota. Kmetica mu je dala denar in čez nekaj dni je prišlo obvestilo, da bo potna lista dobila. Odšla je na določeni kraj, toda pridružilo se ji je enajst kmečkih deklet in vse so bile «pod zaščito* uslužbenca dotične posredovalnice. Nastale so pa nove težkoče in uslužbenec je zahteval še 100 dolarjev. Ker mu jih kmetica ni hotela dati, je popustil in se zadovoljil s 50 dolarji. Pozneje je dejal kmetici, da mora odpotovati na Švedsko, kjer bo naposled dobila potna lista. Ko je ugovarjala, da ne more na Švedsko brez potnega lista, ji je odgovoril, da ga ne potrebuje, ker odpotuje z izseljensko skupino na skupen putni list. Šele tedaj se je zazdelo kmetici posredovanje sumljivo in njen sum se je še povečal, ko je izvedela, da potujejo kmečka dekleta, ki je z njimi potovala, preko Hamburga v Argentino. Obrnila se je na>
Ali se hočete temeljito osvoboditi
protina in revmatizma?
Trganje in zbadanje po udih in sklepih, otekli udje, ohromele roke in noge, trganje in zbadanje v raznih delih telesa, dž, celo oslabele oči so često posledica levmattema in protina, ki jih je treba odstraniti, ker drugače bolezen še bolj napreduje.
Nudim Vam
zdravilno, sečno kislino razkrajajoče, presnovo tvarin in izločevanje pospešuje
domače zdravljenje s pijačo,
ki se na umeten način povsem naravno sestavlja iz nekega blagodejnega zdravilnega vrelca, ki ga dobrotljiva mati priroda nudi v blaginjo bolujočega
človeštva.
Pišite mi takoj in dobili boste povsem brezplačno poučno razpravo.
Zbiralno mesto za pošto:
AUGUST MARZKE, Berlin -Teltow, Hermann Goring-AUee 7-8. Abt. 286
ar-:
Živčno oslabelim.
o	.	Krepite svoje živce, jačite organizem in tudi Vi
policijo in zdal sedi vsa posredovalna družba ' postanete zopet močni, energični in za delo sposob
*	•>	1	. .	.	V^^Js.kni nlntrnl- ^im tt t > r! I 1 L l I. ctl^inP 7117rTll
trgovcev z dekleti pod ključem. Lopovi hiso pri-
čakovali, da jih bo izdala kmetica.
ZA SMEH IN KRA TEK ČAS
ni. Sodobni človek živi v prilikah skrajne živčne napetosti: depresija, seksualna nevrastetita, nespečnost, predčasna izčrpanost, preutrujenost živcev, evo, na čem mnogi trpe! Medtem je znanstveno ugotovljeno, da regulira ekstrakt iz življenje tvorne žleze zdrave in močne živali (»Kalefluid»), ko preide v organizem, sekretarno delovanje vseh žlez, krepi ves organizem in uravnoveša živčni sistem tako. da postane človek ponovno močan, aktiven v ...	...	i življenju tet sposoben za delo in borbo za svoj
Trgovec s svinjami je s svojim transportom 0bstanek. Brezplačno pošljemo detajlno literaturo, zamudil vlak in je brzojavil ženi: «Vlak ni mogel Zahtevajte jo pod naslovom: Beograd, Njeguševa 5,
1 Miloš Markovič. t	239
Odobrilo ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje pod S
br. 0.537/313.
Svinje in vlak.
več vzeti s seboj svinj, zato pridem šele jutri.»
Med prijateljicami.
Urša: « Včeraj sem se dala fotografirati in pri fotografu so najbolj občudovali moje zobe.»
Neža: «Kaj so romali iz rok v roke?»
]
Še ne zadostuje.
Jetniški ravnatelj: «Kaj ste že spet v zaporu? Mislil sem, da vas je zadnja kazen poboljšala.>
Kaznjenec: «Saj me je poboljšala, gospod ravnatelj, toda hočem se še bolj poboljšati.. .>
Dedna podobnost.
Grof Klobuštrinski je nekega dne zvedel, da 1 ima dvojnika. Dal si ga je predstaviti in njegova podo! nost ga je naravnost presenetila.
cPovejte mi, ali ni služila vaša mati nekoč pri nas?» ga je vprašal.
cNe,» je odgovoril mož, <pač je pa služil moj oče pri vrs za hlapca...*
Pameten potnik.
Popotnik vpraša postajnega načelnika, v katerem vagonu je najbolj nevarno, če bi se pripetila nesreča.
cV prvem za lokomotivo, odgovori načelnik.
«Ali bi ne mogli prvega vagona odklopiti in pustiti tu?» vpraša popotnik.
Listnfca uredništva
Velenje. Prepozno prejeli!
Najboljše nogavice
Električna cestna železnica v Ljubljani proda	255,
stare tramvajske tirnice'
po ceni Din 50— za meter, pri odjemu nad 12 m | pa po ceni Din 45-— za meter franko remiza v j Zgornji Šiški. Tirnice so izvrstno porabne pri j zgradbah -namesto traverz kot nosilke za oboke, j stopnice, strope itd. Dolžina ene tirnice znaša j 12 m, višina 15 cm, teža približno 30"kg na meter.'
JELas^lEfc je
Blasnikova
y^elika pratika
za navadno leto 1934.,
ki ima 365 dni. »VELIKA PRATIKA» je najstarejši slovenski koledar, ki je bil že od naših pradedov najbolj upoštevan in je še danes najbolj obrajtan.
V .Veliki Pratiki* najdeš vse, kar človek potrebuje vsak dan: Katoliški koledar z nebesnimi, solnčnimj luninimi, vremenskimi in dnevnimi znamenji; — solnčne in lnn-ne mrke; — lunine spremembe; — poštne določbe za Jugoslavijo; — lestvice za kolke, pobotnice, kupne pogodbe m račune; — konzulate tujih držav v Ljubljani in Zagrebu; — vse sejme na Kranjskem. Koroškem. Štajerskem. Prekmurju, Medji-murju ic v Julijski Benečiji- — pregled o koncu brejosti živine; — popis vseh važnih domačih in tujih dogodkov v pretekiem letu; — tabele za računanje obresti; — življenjepise važnih in odločilnih oseb s slikami: — oznanila predmetov, ki jih rabi kmetovalec in žena v hiši. — Cena 5 Din
•VELIKA PRATIKA« se dobiva v vseh večjih trgovinah in se lahko naroči tudi pismeno pri založniku.
tiskarni J. Blasnika nas!., d. d. v Ljubljani.
v današnjih hudih časih si preskrbi še najlaže vsakdo s tein, da si uredi doma nekako domačo pletilnico. Mi nudimo delo vsakomur na ta način, da odvzemamo izdelane pletenine, dobavljamo prejo in izplačujemo mezdo za pletenje. To potrjuje mnogo zalival. Če želite tudi Vi dela in zaslužka, pišite zaupno po brezplačna navodila tvrdki: Domača pletarska industrija Josip Tomažič, Maribor, Krekova ulica št. 16.
MALI OGLASI
Razglas.
V najem za več let se odda srednjeveliko posestvo nedoletnega otroka. Dražba bo 22. oktobra 1933. Natančnejša pojasnila daje varuh Martin Molan ml., Dednja vas 7, Pišece pri Brežicah. 258
Najcenejše in najlepše nagrobne spomenike
prodaja po zelo nizkih cenah samo Koban Uršula v Račah pri Mariboru.	197
Zahtevajte
takoj, še pred sajenjem, brezplačni cenik sadnega drevja drevesnic Ivana Gradišnika, Šmarjeta-Celje.
Prodajo se naslednje nepremičnine:
Enonadstropna vila v Linhartovi ulici, hiša z mehanično delavnico na najprometnejšem kraju v Domžalah, hiša na Viču pri »Dolgem mostu», gozd v Re-tečah pri Škofji Loki, gozd v litijskem okraju. — Kupnina se lahko poravna s hranilnimi knjižicami priznanih zavodov. Naslov v oglasnem oddelku »Domovine*.	256
Suhe gobe kupuje 249
vse leto in jih plačui "im više tvrdka M. G E R Š A K & Co., Ljubljana, Prečna ulica štev. 4.
Kompletno posestvo,
sestoječe iz njiv, travnikov, gozda in gospodarskih poslopij, kupim takoj. Cenjene ponudbe z podrobnim popisom je poslati na oglasni oddelek <Domovine» pod šifro »Plačam takoj v gotovini*. 253
Pričeto stavbo	259
z izdelanimi kletmi in majhnim stanovanjem, šupo in razne, k stavbi pripadajoče predmete, dalje sadni in zelenjadni vrt prodam za stalno ceno 25.000 Din. N. Adlešič, Vir pri Domžalah štev. 58.
Izdaja za koLzorcij »Domovine« Adolf R i b n i k a r.
Urejuje Filip O m 1 a d i č.
Za Narodno tiskarno Fran JezerSek.