I
MOJCA KOMPARA
Raba veznikov in predlogov pri tvorbi
KRATIC
CoBiss: 1.01
V prispevku je predstavljena raba veznikov in predlogov v razvezavi in kratici. Za pregled zastopanosti veznikov in predlogov v kraticah je uporabljen nabor krajšavno-razvezavnih parov, pridobljenih s pomočjo algoritma za samodejno prepoznavanje krajšav. Pregledane so slovenske kratice in ugotovljeno je, da je primerov, ki imajo veznik in/ali predlog v kratici, sorazmerno malo, so pa taki primeri le prisotni in zanimivi za pregled in diskusijo. V prispevku so predstavljeni vzroki za rabo oz. opuščanje veznika in/ali predloga ter stališče o sprejemljivosti posameznega zapisa. Ključne besede: slovenščina, kratice, veznik, predlog
The use of conjunctions and prepositions in forming abbreviations
This article presents the use of conjunctions and prepositions in fully written-out forms and abbreviations. A selection of pairs of abbreviations and fully written-out forms obtained through an algorithm for automatically identifying abbreviations is used to examine the frequency of conjunctions and prepositions in abbreviations. Based on the examination of Slovenian abbreviations, it is established that there are relatively few cases in which abbreviations contain a conjunction and^or a preposition (i.e., only 1.5%), but they prove interesting for study and discussion. Keywords: Slovenian, abbreviations, conjunction, preposition
0 Uvod
Normiranje zapisa kratic in krajšav nasploh ter natančnejša opredelitev pravil je nujno zato, ker v slovenskem prostoru, z izjemo spletnega Slovarčka krajšav,1 ki je že nekaj let na voljo uporabnikom na spletni strani Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, in samodejno izdelanega Slovarja krajšav,2 ki je od leta 2011 dostopen na portalu Termania, še nimamo slovarja krajšav, po naboru gesel primerljivega s krajšavnimi slovarji drugih jezikov, npr. angleščine (Paxton 1983; De Sola 1986; Jung - Jung - Hagge 1991; Barnhart 1995; Benedetto Mattia 1997; Dale in Puttick 1999; Fergusson 2000; Gale 2006), nemščine (Koblischke 1983; Steinhauer 2005), italijanščine (Malossini 1999; Righini 2001), francoščine (Murith - Bocabeille 1992), španščine (Galende Diaz 2000) itd., ki bi krajšave normiral in uporabnikom ponudil ustrezne oblike zapisa. S tem bi se izognili ohlapnosti
1	Slovarček krajšav (http://bos.zrc-sazu.si/kratice.html).
2	Slovar krajšav (http://www.termania.net/Search.aspx/Dictionary?dictionaryId=66).
pravil o tvorjenju krajšav, predvsem kratic, v Slovenskem pravopisu (SP 2001), ki določajo, da prvotne krne v kratici načeloma pišemo z velikimi črkami, izjemoma tudi mešano, npr. TAM, SAZU, BiH, in prepuščajo tvorbo uporabnikovi presoji.
1 POSKUSI NORMIRANJA
Normativni priročnik, bodisi pravopis z zadostnim obsegom krajšavnih gesel ali pa slovar krajšav, bi uporabnika usmerjal pri uporabi in zapisu krajšav, predvsem pa pripomogel k pravilni tvorbi novih krajšav, saj bi moral bralcu nuditi tudi dodatek s pravili za tvorbo. S problematiko načrtnega oblikovanja terminoloških krajšav in sestavljanja posebne zbirke sta se ukvarjala Gorazd Perenič in Tomaž Ilešič. Leta 1994 je Državni zbor Republike Slovenije v sodelovanju z Vlado Republike Slovenije, Ustavnim in Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije in Republiškim senatom za prekrške po nemškem vzoru izpeljal projekt KRAP, tj. pripravo enopomenskih kratic predpisov Republike Slovenije. Perenič in Ilešič (Perenič 1995) sta predstavila računalniški program za sistematično tvorjenje krajšav in kratic zakonov. Večpomenskost krajšav je pripeljala do potrebe po izoblikovanju enotnega seznama krajšav na pravnem področju, saj je večpomenskost krajšave s stališča jasnosti in nedvoumnosti pravnega jezika nesprejemljiva. Perenič in Ilešič sta na osnovi računalniškega algoritma izoblikovala mehanizem za sestavljanje krajšav in kratic, ki bi preprečeval dvoumnost krajšav in kratic zakonov. Mehanizem je preprost: na začetku je oznaka predpisa (U = ustava, Z = zakon, Od = odlok, Po = poslovnik itd.) in nato začetnice besed v naslovu zakona. Na koncu je zaporedna rimska številka predpisa (Jarnovič 2000/01: 42-43). Algoritem rešuje že obstoječe primere pravnih krajšav, predvsem tiste manj znane, ter normira novonastale. Državni zbor je jeseni leta 1994 v 181. členu Sprememb in dopolnitev poslovnika Državnega zbora potrdil naslednje določbe:
Ob predložitvi predloga akta, ki ga bo državni zbor obravnaval, določi sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve kratico akta v skladu s posebnim predpisom, ki določi način računalniškega označevanja akta. Kratica akta se lahko v postopku sprejemanja akta spremeni le, če se spremeni naslov predloga akta ali pa to zahtevajo pravila določanja kratice. Kratica akta se skupaj s sprejetim aktom objavi v Uradnem listu Republike Slovenije (UL RS 80/1994).
Pristop Ilešiča in Pereniča predstavlja pionirsko delo na področju algoritmov za generiranje kratic pri nas. Po njunem vzoru bi lahko normirali tudi druge krajšave in s tem preprečili izrazno homonimijo in nejasnost.
Leta 1995 je bil sprejet še Odlok o določanju kratic aktov (OdDKA), ki natančneje ureja postopek določanja krajšav in akte, katerim se določi krajšava. V skladu z njim kratico določi sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve. Kratica je definirana kot skupek črk in številk ter mora biti enopomenska, zato je treba vsakemu aktu določiti samo eno kratico, ki mora biti drugačna od preostalih kratic aktov. Sestavljena je iz oznake akta in začetnic iz naslova akta ter je čim krajša,
vendar nima manj kot dva znaka ali več kot osem. Na podlagi odloka je oznaka akta sestavljena iz ene ali dveh črk, ki označujeta vrsto predpisa.3 Kratica zakona o ratifikaciji mednarodnega bilateralnega akta vsebuje oznako predpisa, za njo pa stoji oznaka države, ki je sestavljena iz dveh črk, sledi še kratica naslova akta. V primeru, da ima naslov akta premalo besed, da bi ga lahko po začetnicah ločili od drugih aktov, se kratici akta dodata naslednji dve črki besede (ki se pišeta z malimi tiskanimi črkami), ki najbolje označujeta akt. Če je del naslova akta tudi letnica, se kratici doda letnica brez tisočletja in stoletja. Kratica akta, ki dopolnjuje ali spreminja akt, je enaka kratici veljavnega akta, na koncu se ji doda zaporedna velika tiskana črka, ki se zapiše za pomišljajem. Seznam vseh kratic aktov vodi sekretariat, polni naslov akta s kratico pa se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. V primeru, da je predlog akta umaknjen iz obravnave ali ni sprejet, se sprosti tudi kratica, ki jo je sekretariat določil aktu, če pa akt preneha veljati, se kratica izbriše iz seznama. Če se določita dve enaki kratici, sekretariat popravi novejšo in jo nadomesti z novo. Sekretariat je poskrbel tudi za zakone, sprejete po 25. juniju 1991, in jim določil evidenčne kratice, ki veljajo do določitve kratic v skladu z Odlokom (UL RS 57/1995).
1.1 Normiranje krajšav
Slovenščina ima vedno več kratičnih in simbolnih poimenovanj, ki so lahko domača ali prevzeta. Poimenovanja se izoblikujejo z okrnitvijo besed ali stalnih besednih zvez. Okrnimo jih navadno do začetnih črk. Taka primera sta m - meter, t -tempus. Krne, ki smo jih dobili iz posameznih besed besednih zvez, nato strnemo v kratico ter iz S, A, Z, U dobimo na primer kratico SAZU- Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Pri slednji veznik izpustimo in ga v kratico ne vključimo. Krne lahko strnemo tudi v zapis formule in dobimo na primer NaCl - natrijev klorid. Lahko pa se zgodi, da je krn en sam in ga v takem primeru uporabljamo kar kot simbol in ne kot kratico; taka primera sta H - vodik in t - čas. Simbole za merske enote pišemo s presledkom in vedno za številko, npr.: 35 m, 5 a - pet arov. Simbole razvezujemo v prvotna poimenovanja, velikokrat jih tudi prevajamo: Na - natrij, t - čas. Po SP 2001 za kraticami, formulami in simboli ne pišemo krajšavnih pik. S pogosto rabo kratice, ki se berejo nečrkovalno, prehajajo med navadno pisano besedje in se lahko tako tudi pišejo, npr.: sit, Unesco, Tam. Okrajšave so po SP 2001 besede ali besedne zveze, ki so zapisane okrajšano, pika pa predstavlja znamenje okrajšanosti, npr.: oz. - oziroma, t. i. - tako imenovani, d. d. - delniška družba. Okrajšave besednih zvez se pišejo s presledkom za vsako okrajšano besedo: n. m. - navedeno mesto, red. prof. - redni profesor, d. d. - delniška družba.
U - ustava, UA - ustavni amandma, UZ - ustavni zakon, Z - zakon, B - zakon o ratifikaciji bilateralnega mednarodnega sporazuma, M - zakon o ratifikaciji multilateralnega mednarodnega sporazuma, DP - državni proračun, Rb - rebalans proračuna, RZ - zaključni račun državnega proračuna, De - deklaracija, NP - nacionalni program, Od - odlok, OR - obvezna razlaga akta, Po - poslovnik, Pp - priporočilo, Re - resolucija (UL RS 57/1995).
Zloženke okrajšamo tako, da dele, ki so okrajšani, pišemo brez odmika, vendar z vezajem, če je tako pisana neokrajšana beseda, npr.: l.r. - lastnoročno, lit.zg. - li-terarnozgodovinski. Skupaj vedno pišemo okrajšave kot npr.: itd., ipd., npr., tj., brez vmesne pike pa okrajšave ene same besede, iz katere jemljemo značilne črke za besedno razločevanje: jsl. - južnoslovanski,plpf. -pluskvamperfekt, ide. - indo-evropski (SP 2001: 118-122). Pravopis iz leta 2001 vsebuje najobsežnejši seznam krajšav, njihove vrste so v pravopisnih pravilih jasno opredeljene. Krne v kraticah pišemo z velikimi začetnicami, lahko pa tudi mešano, npr. TAM, SAZU, BiH - in prav pri takih primerih lahko avtor kratico zapiše po lastni presoji. »Pravila v pravopisu opozarjajo na varianti zapisa kratic, ki se obnašajo kot slovenske besede, tj. z velikimi tiskanimi črkami in kot navadne besede, pri čemer preferirajo drugo možnost. Slovar kljub temu še vedno dopušča variantnost.« (Jarnovič 2000/01: 41) Tak primer je TÄM in Tam. Uporaba krajšav na različnih področjih povzroča pomensko variantnost, zato bi bilo smiselno poenotiti oznake za okrajšave, na primer: št.: štev. - številka. Tudi pri črkovalnem branju kratic lahko opazimo variantnost. Obstaja tudi variantnost pomenov ene kratice, ki lahko povzroča dvoumnost, saj sta oba pomena kratice povezana tako, da ju je sobesedilno težko ločiti, npr.: VŠ -visoka šola : višja šola. Ponekod se v slovarskem delu pravopisa pojavljajo dodatne variante pomena, npr.: cit. - citiran : citat. Treba pa je upoštevati, da so glede na pomen okrajšave variantno najbolj tolerantna vrsta krajšav. Simboli in formule so mednarodno standardizirani. Pri kraticah je variantnost dopustna le, dokler je kratica sobesedilno razumljiva (Jarnovič 2000/01: 42-44).
Variantnost zapisa krnjene kratice glede na elemente iz razvezave po večini predvideva izpust predloga in veznika, npr. DRSC - Direkcija Republike Slovenije za ceste, NUK - Narodna in univerzitetna knjižnica. To pa ni dosledno upoštevano, saj velikokrat najdemo veznike in predloge tudi v kratici; tak primer je razvezava Raziskave in razvoj, ki jo lahko realiziramo v kratico RIR, RiR ali/in RR. Iz nabora 2019 slovenskih krajšavno-razvezavnih parov, pridobljenih z algoritmom za samodejno prepoznavanje krajšav in krajšavnih razvezav, je mogoče zaslediti 571 kratic, ki veznike in predloge v kratici izpuščajo. Se pa predlogi in vezniki včasih realizirajo tudi v kratici; takih primerov je bilo 27. Kljub temu da jih je le za manj kot poldrugi odstotek, je smiselno pregledati njihovo strukturo in značilnosti.
2 Primeri kratic z vezniki in predlogi
V naboru 2019 krajšav je bilo 27 takih, v katerih je bil veznik ali predlog upoštevan tudi pri zapisu kratice. Navadno naj bi se pri tvorbi kratic veznik in predlog izpustil, tako da iz razvezave Slovenska akademija znanosti in umetnosti dobimo kratico SAZU in ne SAZIU. Predvsem zaradi pomanjkanja normativnih priročnikov, ki bi zadostno pokrivali področje krajšav in preprečili ohlapnost pravil, pa se v slovenskem prostoru pri tvorbi kratic pojavljajo nedoslednosti.
2.1 Primeri kratic z veznikom
Veznik je najbolj tipična vezniška beseda, ki je (tako kot prislov in predlog) nepregibna in izraža razmerje med besedami ali stavki. Veznik ne vpliva na sklonsko obliko besed ali besedne zveze in prav po slednjem se loči od predloga. Izraža priredno razmerje, redkeje podredno, med deli prostega stavka oziroma priredno ali podredno razmerje med stavki samimi, npr. Maja in Tilen sta se vrnila, Maja kuha kosilo za celo družino in Tilen prekopava prazno gredo. Veznik v prostem stavku povezuje enakovredne dele, npr. Maja in Tilen, le primerjalni vezniki, npr. kot, ko, kakor, povezujejo odvisni del prostega stavka z nadrednim, npr. Tilen je starejši kot Maja. Vezniki, ki povezujejo samo stavke, so stavčni oziroma medstavčni, npr. da, medtem ko. In, pa, ali, toda in drugi pa se lahko rabijo tako med stavki kakor med deli prostega stavka. (Toporišič 2000: 426)
Vezniki so enodelni in dvodelni. Enodelni vezniki stojijo pred eno ali v eni izmed sestavin vezniške besede, dvodelni pa v obeh sestavinah vezniške zveze, npr. oče in mati; Jaz sem kuhala, ti si pa pohajala; Maja je ne samo nadarjena, ampak tudi pridna. Enodelni vezniki so enobesedni ali večbesedni. Med enobese-dne spadajo in, pa, ali, sicer, toda, a, le, samo ipd. Nekateri so ali samo vezniki ali predvsem vezniki, npr. ker, toda, kajti, da, in, če, so pa tudi taki, ki imajo pisno ali glasovno enake vzporednice v drugih besednih vrstah, npr. ali, ki ima lahko vlogo vprašalnega (Ali si bil tam?) ali poudarnega členka (Ali ga je napralo!). Očitno zvezo s prislovi je mogoče pripisati tudi veznikom zato, zakaj, tedaj, tako, kolikor, kar idr. Med njimi so nekateri sklopljeni, npr. zakaj in zato. Večbesedni enodelni vezniki so sestavljeni iz več kot ene sestavine, npr. medtem ko, kot da, potem ko ipd., in spadajo v dve glavni skupini. V prvo spadajo vezniki, sestavljeni iz prislova ali členka in veznika, npr. tako da, toliko da, zato ker, ali iz členka in veznika, npr. češ da, komaj da, le da, samo da, še ko, že ko, v drugo pa vezniki iz predloga ali predpone in kazalnega zaimka ter da, ko, ker, npr. s tem da, medtem ko, zato ker. (Toporišič 2000: 426-428)
Dvodelni vezniki so sestavljeni na dva načina: tako da se v obeh delih vezniške besede ponovi isti veznik, npr. ali - ali, bodisi - bodisi, ali pa je v enem delu en veznik, v drugem pa stoji njegov soodnosni izraz, npr. tako - kakor, ne - ampak, ne samo - ampak tudi (Toporišič 2000: 429).
Vezniki se uporabljajo v vezniških zvezah, ki sestojijo iz dveh ali več delov, ki so v tipičnem medsebojnem razmerju ali pa slednjega določa veznik (Toporišič 2000: 431). Vezniki so priredni in podredni; priredni so mogoči v prostem in zloženem stavku, podredni pa le v zloženem.
Najpogostejši veznik, ki se pojavlja v kraticah, je enodelni in enobesedni veznik in. Slednji spada med večfunkcijske priredne veznike (Toporišič 2000: 434). Veznik in je tudi najbolj splošno rabljen vezalni veznik, ki nam pove, da sta sestavini vezniške zveze druga drugi dodani in enakovredni, npr. Inovativnost in tehnologija.
Pri glavnini zvez z veznikom so elementi krnjeni tako, da je kratica sestavljena iz krnov posameznih besed, veznik pa je opuščen in ni krnjen, npr. CŠOD - Center šolskih in obšolskih dejavnosti. Kratice so bile razdeljene v skupine na podlagi ključnih besed iz razvezave, npr. društva, države, razvoj, sindikat, sklad itd. Tvorba kratic iz posamezne kategorije je pokazala, da večjih odstopanj pravzaprav ni. Kratice so se dosledno sestavljale z opuščanjem veznika. Tako so bili vezniki opuščeni pri imenih društev, npr. DMFA -Društvo matematikov, fizikov in astronomov, in pri imenih sindikatov, npr. SVIZ - Sindikat vzgoje, izobraževanja in znanosti ipd. Odkar je sindikat SVIZ pod svoje okrilje vzel tudi kulturni resor, se naziv glasi Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture, pri krajšavi pa je zaradi prepoznavnosti beseda kulture izpuščena. Opuščanje veznika v kratici je veliko bolj pogosto kot njegova krnitev, je pa mogoče najti tudi nekaj takšnih primerov; navedeni so v preglednici 1.
Preglednica 1: Raba veznika in v kratici in razvezavi
RIR4	Raziskave in razvoj
IIT	Inovativnost in tehnologija
VIRS	Visokošolsko in raziskovalno središče
LiD	Levica in demokrati
BiH	Bosna in Hercegovina
Vir: Nabor krajšavno-razvezavnih parov, pridobljenih z algoritmom za samodejno prepoznavanje
Iz preglednice 1 lahko vidimo, da se krnjeni veznik in v kratici včasih realizira z malo, npr. LiD, BiH, včasih z veliko tiskano črko, npr. IIT, VIRS. Krnjenost veznika je v skladu s pravopisnimi pravili in tudi v splošni rabi, saj je že v pravopisnih pravilih med primeri navedena kratica BiH, ki ima krnjen tudi veznik, in kratica SAZU z izpuščenim veznikom (SP 2001: tč. 1021).
V pravilih pa ni nikjer posebej opredeljeno, kdaj se veznik izpusti oz. zapiše in kdaj se krni. Kot zanimivost velja izpostaviti, da v primeru razvezave Srbija in Črna gora v kratici SČG veznik in ni krnjen. V naboru krajšavno--razvezavnih parov, pridobljenih s pomočjo algoritma, je mogoče opaziti tudi različice zapisa kratice, npr. pojem raziskave in razvoj se realizira s kraticama RIR in RR. Ker gre tu za variantnost (Jarnovič 2000/01: 41) zapisa krnjene kratice, ki za elemente iz razvezave večinoma predvideva izpust predloga in veznika, lahko govorimo o neustrezni rabi kratice RIR. Po pregledu naključnih spletnih besedil pa je bilo ugotovljeno, da se kratica RIR v slovenskih besedilih dosledno pojavlja in uporablja, pogost je tudi zapis RiR. Večinoma krajše kratice z do štirimi črkami se včasih zaradi boljše prepoznavnosti, ne-zamenljivosti in lažje izgovarjave ter rabe v besedilu realizirajo z veznikom,
4 Uporablja se tudi zapis RiR.
vendar to ni nujno; opozoriti velja na kratico VV - Vinogradništvo in vinarstvo, ki nima krnjenega veznika. Kratice brez veznika so veliko bolj rabljene in ustaljene, vzrok za krnitev veznika pa je mogoče iskati v večpomenskosti. Kratica RR ima že v slovenskem prostoru več pomenov kot kratica RIR. Na podlagi izsledkov iz Slovarčka krajšav lahko pomeni rezultati raziskovanj, raziskave in razvoj, zelo redko in italijansko povratnica. Kratica RIR pa pomeni zgolj raziskave in razvoj. RIR se veliko lažje realizira tudi v stavku, predvsem zaradi samoglasnika i se lažje bere, izgovarja in sklanja ter vsaj v slovenskem prostoru ni večpomenska.
Vzrok za izpust oz. realizacijo veznika v razvezavi lahko tako iščemo v prepoznavnosti in preprečitvi dvoumnosti kratice. Če bi za razvezavo inovativno-st in tehnologije izbrali kratico IT, pri kateri nismo krnili veznika in, bi pomen zamenjevali z zelo prepoznavno razvezavo informacijska tehnologija in njeno kratico IT. Sklepamo lahko, da se je avtor kratice odločil za ohranitev veznika predvsem zaradi preprečevanja dvoumnosti in zamenjevanja pomenov. Vzrok za ohranitev veznika lahko iščemo tudi v drugih segmentih, npr. lažji izgovarjavi in posledično sklanjanju v besedilih. Slednje velja za kartico BiH, v pomenu Bosna in Hercegovina, saj je lažje izgovorljiva kot različica brez krnjenega veznika BH.
Prav vse našteto bi utegnilo biti opravičljiv razlog za zapis veznika v kratici. Če spomnimo na postopke dodeljevanja kratic v pravu, kjer je večpomenskost nesprejemljiva, bi bilo krnjenje veznikov zaželeno oz. obvezno, v praktični rabi pa vsekakor ni nujno.
2.2 Primeri kratic s predlogom
Predlog je nepregibna besedna vrsta brez predmetnega pomena. S slovničnim pomenom izraža podredna skladenjska razmerja med besedami oz. zvezami, sa-mostalniške besede ob njih morajo biti v določenem sklonu (navadno se predlogi vežejo z rodilnikom, dajalnikom, tožilnikom, mestnikom in/ali orodnikom, pri prevzetih besedah pa tudi z imenovalnikom). Predlogi se rabijo med besedami stavka, nikoli med dvema stavkoma. Glede na vrsto je mogoče govoriti o pravih in nepravih (drugotnih) predlogih. Pravi, vedno nenaglašeni predlogi, imajo samo vlogo predloga, nepravi (tudi besednozvezni) pa se najdejo tudi v vlogi prislova, samostalnika ali česa drugega. Neprave predloge lahko od pravih ločimo že po izgovoru: če se končujejo na zveneči nezvočnik, npr. kljub, niz, se pred naslednjo besedo, ki se začenja z zvočnikom ali samoglasnikom, končni nezvočnik izgovarja nezveneče. Nepravi predlogi izražajo razmerje med vladalno in vladano besedo, npr. banket v čast visokega obiska, vplivajo na sklon samostalniške besede ali besedne zveze, ne morejo biti stavčni člen in imajo nezamenljivo mesto pred samostalnikom. Predlogi imajo lahko morfem-ske variante, ki so lahko ali pisne in izgovorne ali pa samo izgovorne, npr. z/s, izmed/zmed, iznad/znad, izpod/spod, izpred/spred, k/h - v, in tudi vsi predlogi na -d, -b, -z. Raba predloga z/s je določena z (ne)zvenečnostj'o začetnih glasov
sledeče besede, k/h pa se uporablja glede na to, ali sledita začetna glasova k/g ali ne. Varianto tipa izmed/zmed določa predvsem pripadnost besedila k zborni/ knjižnopogovomi oziroma narečni zvrsti (Toporišič 2000: 413).
Predlogi iz nabora krajšavno-razvezavnih parov so za, v, o in na; najpogostejši je predlog za, sledi v, predloga o in na sta se pojavila po enkrat.
2.2.1 Razvezave s predlogom
Predlogi se po večini vežejo z enim ali dvema sklonoma, predlog za s tremi: z ro-dilnikom, npr. živeti za cesarja Avgusta, s tožilnikom, npr. skrb za otroke, in orod-nikom, npr. življenje za nami, rojen za tremi sestrami, obolel za gripo (Toporišič 2000: 414-415). Predlog v se lahko veže s tožilnikom, npr. rdeč v obraz, in mestnikom, npr. srečen v zakonu (Toporišič 2000: 414-415). Predlog o se lahko veže samo z mestnikom, npr. pripoved o junaštvu (Toporišič 2000: 414-415), predlog na pa s tožilnikom, npr. iti na njivo, in mestnikom, npr. šopek na mizi (Toporišič 2000: 414-415).
Razvezave s predlogom so bile razdeljene v kategorije, ki imajo enako vsaj eno besedo, npr. center pri primeru CSD - Center za socialno delo ali akademija pri primeru AGRFT - Akademija za gledališče, radio, film in televizijo. Razvezave s predlogom lahko vključujejo enega ali največ dva predloga, npr. DARS - Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, lahko pa so sestavljene tudi iz kombinacije veznika in predloga, npr. AKTRP - Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja; pri slednjih ni bilo primerov s krnjenimi vezniki ali predlogi v kratici. Glede na nabor gradiva iz algoritma v razvezavi predlogi navadno niso krnjeni, druge besede pa so. Izjemo predstavlja kratica ARRS - Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, pri kateri poleg predloga ni krnjena tudi beseda dejavnost. Pri drugih kraticah agencij to ni bilo opaženo, npr. ARSO - Agencija Republike Slovenije za okolje. Je pa iz nabora mogoče izluščiti primere kratic, ki imajo krnjen tudi predlog. Največ jih je mogoče zaslediti prav s predlogom za.
(A) Predlog za
Najpogostejši predlog za se v kraticah iz gradiva pretežno veže s tožilnikom. Nekaj primerov je vidnih iz preglednice 2.
Opuščanje predloga pri tvorbi kratic se veliko bolj uporablja in je pogostejše kot krnjenje, v nekaterih primerih pa do krnjenja predloga za v kratici vendarle pride. Običajno se predlog za v kratici realizira z veliko črko, npr. FZG - Forum za Goriško, le v enem primeru je bil krnjeni predlog realiziran z malo tiskano črko: MzK - Ministrstvo za kulturo. Opaziti pa je mogoče, da se predlogi iz razvezav kratic drugih ministrstev, npr. MF - Ministrstvo za finance; MZ - Ministrstvo za zdravje, v kratici ne pojavljajo. Prav zato je kratica Ministrstva za kulturo izjema, ki kaže na nedoslednost pri tvorjenju kratic, in bi morala bila poenotena z drugimi kraticami ministrstev.
Preglednica 2: Raba predloga za v kratici in razvezavi
CZD	Center za dehumanizacijo
CZKD	Center za kulturo dekontaminacije5
DZRJL	Društvo za raziskovanje jam Ljubljana
DZU	Družba za upravljanje
FZG	Forum za Goriško
FZO	Filozofija za otroke
FZPO	Fundacija za pomoč otrokom
IZTR	Inštitut za izgradnjo Trga republike6
MzK	Ministrstvo za kulturo
ZZD	Zveza za Dolenjsko
ZZGS	Zavod za gozdove Slovenije7
ZZL	Zbor za Ljubljano
ZZMM	Združenje za Moj Maribor
ZZP	Zveza za Primorsko
ZZR	Zbor za republiko
Vir: Nabor krajšavno-razvezavnih parov, pridobljenih z algoritmom za samodejno prepoznavanje
Glede na izsledke iz nabora lahko trdimo, da se pri nekaterih kraticah predlog ohrani predvsem v izogib zamenljivosti z drugimi že zelo znanimi kraticami. Slednje je vidno pri razvezavi kratice Center za dehumanizacijo, ki ohranja predlog za in tako preprečuje zamenljivost s kratico CD in njenimi pomeni. Po Slovarčku krajšav ima kratica CD kar 5 pomenov: Cankarjev dom, Corpus Diplomaticus (diplomatski zbor), zgoščenka, pomeni tudi angleško potrdilo o vlogi in blagajniški zapis. Kratica CZKD (v pomenu Center za kulturo dekon-taminacije) bi lahko bila brez predloga za zamenljiva s kratico CKD, ki ima veliko več pomenov, po zbirki Acronym Finder kar 15: Certified Kitchen Designer, Completely Knocked Down (shipping), Choi Kwang Do (Martial Art) itn. Kratice CZKD pa v zbirki Acronym Finder ne najdemo. Tudi kratica DZU (v pomenu Družba za upravljanje) ima realiziran predlog; če ga ne bi imela, bi jo lahko zamenjevali s kratico DU, ki po Slovarčku krajšav pomeni državna uprava ali delavska univerza. Podobno velja tudi za kratico FZG (v pomenu Forum za Goriško), ki utegne biti zamenljiva s kratico FG - Fakulteta za gradbeništvo (Univerze v Mariboru). Enako velja tudi za kratico FZO - Filozofija za otroke -, ki brez predloga postane FO in pomeni Fizkulturni odbor. Kratice
Iz gradiva je bila samodejno izluščena krajšava CZKD z razvezavo Center za kulturo dekonta-minacije. Ob pregledovanju avtentičnosti razvezav s pomočjo spletnega iskalnika google.com je bila za krajšavo CZKD najdena razvezava Center za kulturno dekontaminacijo. Iz gradiva je bila samodejno izluščena krajšava IZTR z razvezavo Inštitut za izgradnjo Trga republike. Ob pregledovanju avtentičnosti razvezav s pomočjo spletnega iskalnika google.com je bila za krajšavo IZTR najdena razvezava Investicijski zavod za izgradnjo Trga revolucije. Iz gradiva je bila samodejno izluščena krajšava ZZGS z razvezavo Zavod za gozdove Slovenije. Ob pregledovanju avtentičnosti razvezav s pomočjo spletnega iskalnika google.com ustreza razvezavi Zavod za gozdove Slovenije krajšava ZGS, krajšavi ZZGS pa razvezava Zbornica za
gradbeništvo Slovenije.
5
6
DZRJL, FZPO, IZRK in IZTR po Slovarčku krajšav nimajo drugih pomenov, če so realizirane brez predloga, to pa ne velja za zbirko Acronym Finder, ki za kratico FPO ponuja 68 pomenov, za kratico IRK 11, za ITR pa kar 135. Vsi najdeni pomeni so tuji, slovenski niso zabeleženi. Kratica ZZD (v pomenu Zveza za Dolenjsko) je brez predloga zamenljiva s kratico ZD v pomenih Zakon o dedovanju, zbrano delo in zdravstveni dom. Kratica ZZGS8 (v pomenu Zavod za gozdove Slovenije) se brez predloga realizira v kratico ZGS in pomeni Zakon o geodetski službi in Zavod za gozdove Slovenije. Kratici ZZL (v pomenu Zbor za Ljubljano) in ZZMM (v pomenu Združenje za Moj Maribor), obe brez predloga (torej v obliki ZL in ZMM), v Slovarčku krajšav nimata drugih pomenov; to pa ne velja za kratico ZZP (v pomenu Zveza za Primorsko), ki brez predloga (kot ZP) pomeni zimski in poletni semester in Zakon o prekrških. Tudi kratica ZZR (v pomenu Zbor za republiko) brez predloga lahko pomeni Zakon o računovodstvu. Zamenljivost pomenov bi utegnila biti zadosten razlog za krnjenje predlogov v kratici, čeprav ima kratica ZZD s krnjenim predlogom poleg pomena Zveza za Dolenjsko še pomen Zakon o združenem delu. Krnjenje zaradi zamenljivosti je sprejemljivo, če se izognemo homonimnosti, kar pa vseeno ni preprosto, glede na to, da nimamo referenčnega priročnika z naborom krajšav in njihovih razvezav, ki bi snovalcu nove kratice pomagal pri njenem ustreznem zapisu.
(B) Predlogi v, o in na
Primera s predlogom v sta zgolj dva, v obeh primerih se vežeta z mestnikom. Raz-vezavi Slovenija v svetu in Slovenci v svetu uporabljata kratico SVS. Če predloga v v kratici ne bi uporabili, bi bil pomen zamenljiv s Slovensko slovnico in nemško zloglasno SS - Schutzstaffel. Predlog o se pojavi samo enkrat in se veže z mestnikom. Kratica ZOF (v pomenu Zakon o financiranju) se brez predloga realizira v ZF (v pomenu znanstvena fantastika). Zanimiv je primer kratice ZGNZ - Z glavo na zabavo. V razvezavi sta uporabljena predloga z in na. Gre za novonastalo kratico in priložnostni način krnjenja, saj se predloga iz razvezave običajno ne krnita (prim. DARS - Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji).
3 Kdaj je krnjenje primerno in kdaj ni
Kratice so priložnostne ali ustaljene; priložnostne lahko z rabo postanejo ustaljene, s časom lahko ustaljene kratice preidejo v navadno pisano besedje in jih zato obravnavamo kot navadne besede, npr. radar, Nama, Beti itd. Če bi bile vse vede in vsi uporabniki kratic ter predvsem snovalci novih, tudi priložnostnih, veliko bolj ozaveščeni in dosledni pri krnitvi besed razvezav ter zapisu kratice in če bi
Uradna kratica razvezave Zavod za gozdove Slovenije je sicer ZGS, neuradno različico ZZGS pa je algoritem našel pri filtriranju besedil.
imeli ustrezni normativni priročnik, bi bilo okrog kratic manj vprašanj in preglavic. Krnitev veznikov in predlogov razvezav v SP 2001 ni ustrezno predstavljena, saj dopušča možnost krnitve veznika pri kratici BiH, tudi z malo tiskano črko, o predlogih pa ne govori. Glede na primere iz korpusa, pridobljene s filtracijo z algoritmom za samodejno prepoznavanje krajšav in razvezav, lahko trdimo, da tako predlogi kot vezniki iz razvezave večinoma niso krnjeni in prisotni v kratici. Nekaj primerov krnjenih veznikov in predlogov se je med zgledi le pojavilo, npr. IIT -Inovativnost in tehnologija, DZU - Družba za upravljanje. Vzroki za krnitev veznika in predloga so lahko različni, najbolj primeren in sprejemljiv je variantnost oz. izogib večpomenskosti, sledi tudi lažja izgovarjava, sklanjanje in posledično raba. Žal pa brez ustreznega normiranja kratic, kot so si ga zastavili pravniki, in primernega priročnika, ki bi ustrezno opredelil krajšanje, vlada pri zapisu kratic nered in vsak lahko po lastni volji tvori nove kratice.
4 Sklep
V prispevku je predstavljena raba veznikov in predlogov v razvezavah in kraticah. Kljub temu da se predlogi in vezniki iz razvezav v kraticah večinoma ne krnijo, se je v besedilih pojavilo nekaj tovrstnih primerov. Vzroki za krnjenje veznika in predloga so lahko večpomenskost, variantnost zapisa, prepoznavnost in ne nazadnje tudi lažja izgovarjava ter raba v stavku. Opozoriti gre, da se nekatere kratice tvorijo s krnom veznika in/ali predloga predvsem zaradi prepoznavnosti in neza-menljivosti z drugimi pomeni; tak primer je npr. IIT - Inovativnost in tehnologija -, ki bi ga utegnili zamenjati z IT - informacijska tehnologija. Podobno velja tudi za kratico CZD - Center za dehumanizacijo -, ki se brez predloga realizira v CD in lahko ponazarja kar pet različnih razvezav. Poudarjeno je, da so uporabniki brez ustreznega normativnega priročnika in/ali slovarja prepuščeni lastni presoji pri načinu tvorbe kratic in zato je gradnja normativnega priročnika in vzpostavitev strožjih pravil za tvorbo kratic nujna.
literatura
Acronym Finder (http://www.acronymfinder.com/).
Gale 2006 = Acronyms, Initialisms and Abbreviations Dictionary, New York: Gale Research Co., 382006.
Barnhart 1995 = Robert Barnhart (ur.), The Barnhart Abbreviations Dictionary, New York: John Wiley & Sons, 1995.
Benedetto Mattia 1997 = Fioretta Benedetto Mattia, Elsevier's Dictionary of Acronyms, Initialisms, Abbreviations and Symbols, Amsterdam: Elsevier Science B.V., 1997.
Dale - Puttick 1999 = Rodney Dale - Steve Puttick, The Wordsworth Dictionary of Abbreviations and Acronyms, Hertfordshire: Wordsworth, 1999.
De Sola 1986 = Ralph De Sola, Abbreviations Dictionary, New York - Amsterdam - Oxford: Elsevier, 71986 (11958).
Fergusson 2000 = Rosalind Fergusson, The New Penguin Dictionary of Abbreviations: from A to Z, London: Penguin, 2000.
Galende D^az 2000 = Juan Carlos Galende D^az, Diccionario General de Abreviaturas Espanolas, Madrid: Editorial Verbum, 22000 (11997).
Jarnovič 2000/01 = Urška Jarnovič, Krajšave v SP 2001, Slava 14 (2000/01), št. 1-2, 34-44.
Jung - Jung - Hagge 1991 = Heidrun Jung - Udo O. H. Jung - H. P. Hagge, The Dictionary of Acronyms and Abbreviations in Applied Linguistics and Language Learning, New York: Peter Lang Publishing Group, 1991.
Koblischke 1983 = Heinz Koblischke, Großes Abkürzungsbuch, Leipzig: VEB Bibliographisches Institut, 1983.
Malossini 1999 = Andrea Malossini, Dizionario delle sigle e degli acronimi, Milano: A. Vallardi, 1999.
Murith - Bocabeille 1992 = Jean Murith - Jean-Marc Bocabeille, Dictionnaire des abreviations et acronymes: scientifiques, techniques, medicaux, economiques, juridiques = Dicitionary of scientific, technical, medical, economic, legal abbreviations and acronyms, Paris: TEC & DOC Lavoisier, 1992.
Paxton 1983 = John Paxton (ur.), Everyman's Dictionary of Abbreviations, London: J. M. Dent & Sons, 31983 (11975).
Perenič 1995 = Gorazd Perenič, KRAP ali Kratice splošnih aktov: odlok o določanju kratic, sestavljanje kratic, izjeme, objava, evidenčni seznam, Pravna praksa 14 (1995), št. 18, I-XII. (Priloga.)
Righini 2001 = Enrico Righini, Dizionario di sigle abbreviazioni e simboli, Bologna: Zanichelli, 2001.
Slovar krajšav (http://www.termania.net/Search.aspx/Dictionary?dictionaryId=66).
Slovarček krajšav (http://bos.zrc-sazu.si/kratice.html).
SP 2001 = Slovenski pravopis, Ljubljana: SAZU oz. ZRC SAZU (izd.) - ZRC SAZU, Založba ZRC (zal.), 2001.
Steinhauer 2005 = Anja Steinhauer, Das Wörterbuch der Abkürzungen, Mannheim: Duden Verlag, 2005.
Toporišič 2000 = Jože Toporišič, Slovenska slovnica, Maribor: Obzorja, ^2000 (11976).
UL RS 80/1994 = Spremembe in dopolnitve poslovnika Državnega zbora, Uradni list RS 80/1994 (http://www.uradni-list.si/1/content?id=70988#!/Spremembe-in-dopolnitve-poslovnika--Drzavnega-zbora).
UL RS 57/1995 = Odlok o določanju kratic aktov, Uradni list RS 57/1995 (http://www.uradni-list. si/1/content?id=16447).
Summary
The use of conjunctions and prepositions in forming abbreviations
This article presents the use of conjunctions and prepositions in fully written-out forms and abbreviations. A selection of pairs of abbreviations and fully written-out forms obtained through an algorithm for automatically identifying abbreviations is used to examine the frequency of conjunctions and prepositions in abbreviations. Based on the examination of Slovenian abbreviations, it is established that there are relatively few cases in which abbreviations contain a conjunction and/or a preposition (i.e., only 1.5%), but they prove interesting for study and discussion. The occurrence of prepositions and conjunctions in abbreviations can have various reasons, but in any case Slovenian is not an exception: abbreviations with conjunctions and prepositions can also be found in certain other languages. Emphasis is placed on the need to compile a normative guide and establish more precise rules for forming abbreviations.