INIVERZITETNA KONFERENCA ZKS JESENI
Komunisti in nova levica
Tretje zasedanje univerzitetne konferemce je glede na to, da je bi-la že zaključena pirva faza javme razprave o osnutku predloga o znanstveno-raziskovalni dejavnosti na Slovenskem( ki je ugotovila po-trebnost novega zakana) preložema na kasnejši rok (september, oktio-ber). Obstaja upanje, da bo od te-ga roka že piušel v javnost osmu-tek zakona, ki bo postal predmet kritičniih razprav komunisJtov na njihovi deloni konferenci in cLrugih zsainteresiranih učno-vtzgojnih suib-jektov na umiverzi. Medtem je ko-mite univerzitetn.e konference ZKS izdal publikacijo, ki vsebuije gradi-vo študijskega značaja o znantveno razdskovalnem sistemu.
Skupina komuinistov — študenitiov pripravlja študijsfco gradivo in pre-dlog naslednji konferenci, da bi v sklop tem ene od naslednjih kon-ferenc vključila tudd vprašanje no-ve levice, akcije, angažiranosti in revolueije z vidika mednarodnih kot tudi domačah procesov.
Proti
študentskemu
mrtvilu
Skupina aktivnih študemtov na elektrotehniki je izdala prvo (eks-perimentalno) Številko, ki presene-6a po svoji jasnd in preprosti, toda dovolj angažlrani in akcijski bese-(fi. Med drugim so zapisali: »Ta ,nekaj' pa poxneini mlačnost io kom-formizem študentov kot celote, po-meni, da študentovske organizacije ni... o samoupravljanju študentov ni mogoče govoriti iin še manj o progresivnostd študentov. S situaci-jo, kakršna vlada danes med štu-dentsko mladino, se moramo brez milosti  soočiti in preifci v akcijo.«
Pozdravljamo napar, ki v mrtvi situaciji ljubljanske univerze asbu-ja »atom« upanja. Nosilci številke so: Zdravko Angelovski, Boris Exel, Pavel Kristan Jn Ljubčo Panovski. Preberite!
Ker je časopis še broz naslova, predlagamo naslov INŽENIR in tudi postopno združitev vseh publicističnih sil s področja tehndS-kih študijev na naši uiiiverzi. K za-6etku čestitamo.
PREDSEDNIK VLADE JE MOŽ - BESEDA
Hitra pomoč, še celo, če je re-zuitat skromnih obljuib, je največ vredna. Takšnih je 2 milijarde in 200 milijonov dinarjev, ki jih je slo-venska vlada kot izredna sredstva odobrila za delno sanacdjo šolstva. Preko 800 milijomov tega demarja dobi univerza.
Iemonstracije
B0D9
Tako pravijo študeintje v študent-skem naselju, češ da zaslužijo iz-datmejšo državno pomoč. Ni še zna-no, ali bodo protestirali tudi za po-stavitev garaž. Vsekakor pa bi bilo pošteno, da med sabo izberejo res-nično takšne, ki so pomoči potreb-ni. Vsi je ndso!
Ljubljana, 3. VI. 1968 Letnik XVI Številka 21
TRIBliNA PET MINUTA POSLE OSAM
Urednika »Tritoiine« so na povabilo »RazJloga« (revije za kulfcuro in družbena vprašanja) v sredo 29. maja v Zagrebu reprezentirali svo-je poglede na časopis. Naj-več zanimanja, ogorčeaija in smeha je zbudila teza, da je časopis cilj in ne sredstvo. Gostitelji se zavzemajo za masovni angažma študentav. Gostye se zavzemajo za zav-zetost.
Mednarodni seminar
študentskega tiska
Od 12. do 17. msua je bil v Bratislavi prvi mednaro-dnd seminar študentskega tiska. Sodelovali so predstav-niki iz devetih evropsikiJi držav. Po besedah predsed-nika Pfctra Zemanna je bdl namen sestanka tarojen: pr-vič izamenjava izkušenj dela pri študentsfkiih časapisih, drugič na podlagi osebnega kontakta zagofcoviti izmenja-vo čtonkov m časopisov in tretjič — proučiti možnosti iistanovitve mednarodne or-ganizaoije študentskih ured-nikov. Uresnioeni sta bili prvi dve točki želja. O tret-ji bo nemara govora na dru-gera seminarju prihodnje leto v Tiibingenu.
v
Se
nobenih
rezultatov
Položaj na egiptovskih uni-verzah in visokih Solah, ki so jih zaprli po šfcudentskih demonstracijah 26. februarja, se umirja. Kljub temu pa so razgavori med vladnimi predstavndki, zastopniki uni-vereze ni študentov še vedno y slepi ulici. šudentje vKa-iru in Aleksandriji so oblju-bilii, da bodo sami skrbeli za  disciplino.
Ob študentskih nerairih konec februarja so študentje vzsklikali »za demokracijo irt svoboio«. Ob posegu polici-je bilo poškodovanih 21 šfcu-dentov, 80 so jih zaprli. Po-tem, ko so oblasti 16. marcja zopet dovolile hormalno na delo v umiverzitetnih sredi-ščih, so se začeld razgovori za večje pravioe študentov in  profesorjev.
Studonlski štrajk v Libanonu
20 000 študentov visoldh eol v Bejrutu je v začetku aprila začelo s štrajkom iz solidamosti s 44 profesorji na arabski univerai v Bejru-tu. Profesorji so prenehaJi s predavanji zaradi prenMdh mesečnih prejemkov. Vlada je za dva tedna zaprla unl-verzo.
1800 zdravnikov v inozemstvu
Po podatMh z lanskoletoe-ga kangresa zdravnikov Ju-goslavije dela več kot 1800 zdravnikov onstran meja naše dežete. Ta števUka tre* nutoo raate.
PROTEST
V zadnjem času je postal protest pri nas zelo aktualen in popularen. Mi prote-stiramo proti ameriški agresiji v Vietna-mu, proti razmeram na varšavski univer-zi, proti uboju Martina Luthra Kinga in še proti marsičemu. Protest je postal že tako splošna in vsak.dan.ja stvar, da neka-teri štejejo protestiranje za svojo osnov-no državljansko dolžnost in pravico in protestirjao tudi proti temu, da drugi ne protestirajo, oni drugi pa potem zopet protestirajo zato, ker so ti nekateri prp-testirali proti njihovemu neprotestiranju.
Toda pustimo tako klobasanje, ki je včasih lahko prav zanimivo in mogoče ce-lo plodno, in preidimo k stvari, se pravi k protestu. Vendar pa ne k protestu na na-čin protestiranja, pač pa na način pisanja o protestu.
Dimitrij Rupel ugotavlja, da revolucij ne bo več. Kakšnih revolucij?! Božidar Lakota pravi, da bi bilo boljše, če bi na-mesto protestnega zborovanja pripravili žalno komemoracijo za pokojnim Marti-nom Luthrom Kingom, ker bi ob pesmi »Pomlad že prišla bo...« začutil, da je tudi on izgubil nekaj nenadomestljivega. Mar je res potrebno prirediti spektakel, da bi človek ftekaj začutil? Aleš Berger pa se vpraša: »zakaj govoriti s a m o o stvareh, ki so daieč stran in do katerih pride naša še tako iskrena beseda suha in votla.« Pri vseh treh je prisoten protest, ker je nekaj drugače in ne tako, kakor oni mislijo, da je prav.
Jaz pa tokrat nimam namena protesti-rati, ker bi rad storil nekaj drugega. Rad bi se vprašal, če je protest na tak način, kot si ga zamišlja Rupel, sploh protest, in če ni, zakaj ni? Obenem pa bi takoj v za-četku Ojpozoril na to, da s svojim pisa-njem nlma nobenih prvovokativnih na-menov, da ne naraeravam izrekati vred-nostniih sodb, niti obsodb, pač pa bi rad sporočil samo nekaj svojih dognanj, do katerdh. sem prišel z lastnim razmišlja-njcm, in ki so seveda lahko tudi zmotna.
če beremo naše časopise, predvsem pa poročila o raznih mladinskih manifestaci-jah, dostikrat naletimo na besede: pro-test, spontani protest, revolucionarna mla-dina in podobno. Torej ravno takšne, kot jih amenja Dimitrij Rupel, ko pravi, da so TV, radio in časniki v njih, ki so pro-testirali, videli »revolucionarno silo«, v poslušalcih pa »revoltirane študente«. Sploh se v zvezi s protestom proti različ-nim deviacijam v svetu največkrat berejo in slišijo besede, kot so že omenjena spontanost, revolucionarnost in revoltira-nost, se pravi, da so ti pojmi neposredno in netočljivo povezani s pojmom protesta.
Sedaj pa pogle.jmo to zadevo z nekoli-ko drugačne, predvsem iz širše perspekti-ve. Prepričan sem, da je vsaka spontanost in revolucionarnost nevarna vsaki ureditvi. Vsaka družba ali država pa je ureditev, žato si nujno prizadeva zatreti spontanost m revolucionarnost. Kajti v besedi uredi-tev (u-red-iti — spraviti v red, ureditev — spravljenje v red, ali pa tudi, če se po-men znaka nekoliko spremeni, kar se je v tem primeru zgodilo, ureditev — tisto, kar je Sjpravljeno v red) je povsem jasno prisoten pojem reda. Red pa je izraz ra-cionalnosti, skladnosti in v družbi je ve-dino izražen z določenim kodeksom pra-vil in vrednosti, ki je ofovezen za vse, to je z zakoni in moralnimi pravili. Takemu redu pa sta spontanost in revolucionar-nost nujno nevarni, saj sta v bistvu nekaj iracionalnega, nista-v-redu in prinašata do-stikrat tudi uničenje reda ali pa vsaj ne-red in zmešnjavo. Zato je jasno, da si Vsaka ureditev prizadeva vse čimbolj spra-viti v red in potem tudi v redu obdržati in uničiti ali vsaj onemogočiti sleherno špontanost in revolucionamost, ker sta — ureditvi sovražni. To velja za vsako ureditev in potemtakem tudi za našo, a to, da smo mi ureditev, je vsakomur ja-sno. Protest, ki je spontan in izraz revo-lucionarnosti, je torej v vsaki ureditvi ne-kaj osovraženega, obsojanega s strani jav-nosti, ali pa vsaj organov ureditve, kar se jasno vSdd, če beremo poročila o raznih protestih, ki se jih vedno imenuje neredi po tujih državah, kjer taki protesti dosti-krat pripeljejo do krvoprelitja in podob-nih stvari. Seveda pa v vsaki ureditvi lah-ko pride do določenih manifestacij, ki so s strani ureditve dovoljene, zaželjene in pomavadi potem tudi vodene s strani ti-stih, ki so v hierarhiji ureditve zgoraj in ne spodaj, le da te manifestaeije skoraj vedno obravnavajo zadeve v drugih ure-
ditvah in ne v domači. Toda teh manife-stacij nikakor ne moremo imeti za spon-tane in revoluciomarne, kajti tisto, kar je v neki ureddtvi dovoljeno, zaželjeno in ce-lo vodeno s strani ureditve, je nujno v skladu z ureditvijo, je pravzaprav tudi samo v »redu«.
Moje trditve lahko potrdi že majčken ekskurz v razmere v naši vzgoji. Vsak študent se verjetno spominja, da se nam je v šolab. nenehoma dopovedovalo (vča-sih še pri matematiki in ne samo pri zgo-dovini), da je resnica zgodovine v njeni isredno močni tendenci v socializem in komunizem. To so nam pripovedovali ta-ko dolgo, da smo nazadnje začeli verjeti, da je popolnoma nujno, da se bo svet le-pega dne znašed v komunizmu. Seveda se nam je povedalo tudi to, da obstoje do-ločeni pogoji za prehod v komunizem in td pogoji so predvsem v oblasti delavske-ga razreda. Toda pri nas je ta oblast že vzpostavljena, zato je sedaj potrebno sa-mo še to, da čakamo, kajti storjeno je v bistvu že vse in pripluii bomo v varen pristan, čim se bomo iznebili vseh used-lin preteklosti. Naša naloga je bila pred-stavljena s tem, da ohranjamo in spoštu-jemo revoluciocaarne tradicije naših oče-tov in na njiii gradimo svojo bodočnost in ta bodočnost bo nov prekrasen svet bratstva in enakosti, ki nam je zagotov-ljen. Zagotovljen ravno s tem spoštova-njem revolucionarnih tradicij, ne pa z kakimi novimi revoluoijami. Seveda je to, kar sem povedal, zelo zbanalizirano in po-enostavljeno, vendar pa sem prepričan, da je ravno to bistvo tistega, kar so nam dcpovedovali. Rezultati take vzgoje so, mislim, jasni, enako je jasen njen namen, ki ga v »krajni obliki lahko imenujemo: »dosledno uničevanje aktivnosti, sponta-nitete in revolucionamosti v mladem člo-veeku.« Mi naj bi samo ohranirf in izpo polnjevali tisto, kar so nam dali očetje, za to pa kreativnost, spontanost, aktiv-nost in revolucionarnost niso potrebne kvalitete. Zopet poudarjam, da to ni vred-nostna sodba, pač pa samo konstatacija, kajti to je usoda vsake ideologije in druž-bene ureditve in tisti, ki naše ideologije ne štejejo za nekaj svetega s čimer bi jo v bistvu že uničevali — vsaj njeno življenjskost, mi bodo v tem verjetno potrdili.
Rezultati tega pisanja so najbrž že jasni. Mi ne moremo zanikati tega, da ži-vimo v državi, v neki ureditvi, družbe-nem redu, ki si nujno prizadeva ukiniti spontanost in revolucionarnost ali pa jo vsaj usmeriti na nenevarna področja. Toda ta, naša, ureditev ima še neko po-sebno lastnost, namreč to, da je država tesno povezana z ideologijo (dosti bolj kot v zahodnih državah, kjer imajo več strank in tako več ideologij, ena sicer vlada, a se mora vseeno ozirati tudi na druge) in ideologije se je tesno spojila z državo, postala je vodilo in konstituens ureditve, postala je tisto, v imenu česar je ureditev spravljena v red. Zato je pri nas protest, ki je spontan in ni v skladu z ideologijo, apriori obsojen na neuspeh, največkrat ponižan na raven ziočina in eksistentao nevaren za protestirajoče in na tak način onemogočen.
Kako pa je s protestom na način, kat si ga zamišlja Rupel. 0<n pravi: »Natisnili smo dva tisoč lepakov, izdelali transpa-rente, obvestili komunikacije...« Toda kdo so tisti, ki so vse to pripravili? Do-volj je, če pogledamo sainega Rupla, ki je član ZK, in, če se ne raotim, celo član CK ZKS (vsaj govoril je nekoč na eni iz-med sej tega organa). Pravi tudi, da so govorili, namreč ani, ki so zborovanje pri-pravili, in ki tudi ponavadi govorijo in so tako rekoč pooblaščeni za govorjenje.
če gremo v skrajnost, lahko celo po-dvomimo v iskrenost njihovega protesta in se vprašaano, če niso navsezadnje pro-testirali po nekakšni službeni ali partij-ski dolžnosti. Nato pravi, da so govorili nekaj sto dijakom, ki so jih prizadev-n i (lahko zopet po službeni dolžnosti) učitelji v urejenih kolonah poslali v Naselje. Se pravi urejene kolone, Jrf so izraz onega skladanja z redom, o katerem sem govoril, in dijaki, ki jim je najbrž cedo odpadel pouk. To, kar so pisali čas-niki in kar je govorila TV, je razumljivo, saj so vendar zadolženi za delanje javne-ga mnenja, ki pa mora biti v skladu z redom, kd njdh omogoča. Podutili so se kot slainnati vojaki, pravi Rupel. Lakota pa se vpraša: »čigavi vojaki?« Verjetno je jasno, čigavi. Vojaki v službi reda, saj je bilo njihovo zborovanje vse v redu; organizirano, najavljeno s plakati, s pri-pravljenimi govori itd.
Vseeno pa bi Rupel in drugi vojaki lahko pomislili, da je čas od zgoraj orga-niziranih mitingov že za naini, saj je ceJo Miško Kranjec nekje priznal, da je razočaranje zalilo naš svet. Pomislili bi lahko tudi na to, da bodo na miting težko dobili ljudi, ki so se res odreldi svojega raziima in moči, ker jih take stvari ne zanimajo, še težje pa taike, ki so si razum ohranilti, ker taki lahko tudi sa-mi mislijo, spektakli pa jih ponavadi ne zanimajo.
V jedro stvari zadene Bergerjevo vpra-šanje: »Zakaj govoriti samo o stvareh, ki so daleč stram tn do katerih pride na-ša še tako iskrena beseda suha in votla?«
Upam, da ne bom pretriraval, če bom re-kel, da je tudi to jasno, kajti red navse-zadnje ne more dovoliti govoriti o stva-reh, ki niso daileč stran in so blizu nje-mu, ali celo v njem, ker bi s tem lahko prišla na dan njegova lastna problematič-nost. čim pa red ni absoluten, potem več ni red in je že na potd v kaos in razkroj. Naj povem še to: V Mariboru so lani v jeseni organizirali protestno zborovanje proti ameriški agresiji v Vietnamu. Nek-do je napisal govore, ki so jih razdelili po šolah in razredih, nato so učitelji in proefsorji, zopet v urejenih kolonah, odpeljali (namesto v š(Ao) mladino na trg (polovica mladine se je spotoma raz-gubila, druga palovica pa bi se, če bd mogla, in tu so potem naročeni govor-niki brali govore. Mladinei v zadnjih vx-stah so »fucali« in igrali »šnops«, učite-lji pa so sedeld na vrtu bližnje restavraci-je in se pogovarjali o cenah krompirja in sadja (to so mi povedali očividci).
Ni me sram priznati, da sern bil, ko sem io slišal, žalosten, a ne zato, ker bi se md res odrekli moči in razumu, pač pa zato, ker kljub vsej naši vzgoji nismo sposobni (vsaj večina ne), da bi nas voj-na v Vietnamu ali pa umor nekega črnca kakorkali prizadel. Dostikrat sem že sre-čal študenta, ki mi je previdno priznal, da si ameriški črnci dostikrat ndti ne za-služijo boljšega ravnanja, in da si tudi on ne more misliti, kako bi živel skupaj s črnci.
In še nekaj. Nekoč sem po radiu pol ure poslušal osemletne in starejše otro-ke, ki so brali protestna pisma proti voj-ni v Vietnamu. Nek otrok je moral tri-krat začeti besede »invazija imperialistič-nega kapitala na nerazvita področja«, ker se je dvakrat zmotil. že v njegovem gla-su pa se je čutdlo, da se mu niti ne sa-nja, kaj pomanijo te besede, ki mu jih je nekdo na-pisal na list, ki so mu ga dali prebrati. Drugič pa sem šel mimo zidu, na katerem je z velikimi, neenotni-mi črkami pisalo: »Džomson je runkel« — navajam tako, kot je bilo napisano — in takoj sem bil prepričan, da je to dosti bolj avtentičen in izviren protest nekega otroka,  kot  pa  tdsto  mučenje  na  radiu.
Še enkrat poudarjam, da je moje pi-sanje imelo namen konstatiratii, ne pa vrednotiti neko stanje, da nisem imel na-mena nikogar sprovocirati in proti niče-mer protestirati. Jasno pa je, da določe-ne družbene zakonitosti veljajo za vsako družbo in ne sarno za nekatere.
Anton Peršak
Pomlad prihaja sama od sebe
Tako se zdi somišljenikom tovarišev Lakote in Peršaka. Bergerja izvzemam, kajti menim, da je kljub stičnim točkam z drugimi, ki so odgovarjali na moj za-pis »Zborovanje v naselju«, vendarle za-del žebljico na glavico z ugotovitvijo, da so napori okrog zborovanj »res samo igrica«. Za kaj v resnici gre? Gre za zelo preproste stvari, ki jih ne kaže zavijati v lepe formulacije, vendar jih kaže teme-ljito premisliti, če jih hočemo tudi teme-ljito razumeti. Stil in ugovori, ki so sle-dili mojemu skromnemu, v naglici in hipnemu vzdušju zapisanemu članku, res niso vredni besed. Ne nameravam z ni-komer polemizirati o tem, aii ima prav nekdo, ki se udeležuje zborovanj, ali nek-do, ki si raje prinese na balkon zaboj piva in ga zadovoljno srka gledaje v svetlo sonce samodejne pomladi. Gre za temeljnejše zadeve. In zato se končno tudi oglašam.
Ko sem zapisal, da zborovanj nima več smisla prirejati, sem to mislil resno. Tudi ko sem govoril o lastnem počutju glede sodelovanja v manifestativnih ak-cijah, sem bil dovolj jasen z izjavo, da se tedaj pač počutim kot »slamnat vo jak« in pika. Glede tega torej ne kaže izgubljati besed in so razni ugovori, češ da so zborovanja in takšne zadeve ne-smiselne, odveč. To je konec koncev moj oseben problem, ki z naravo poho-da jugoslovanske družbe v koristnejše in manj zlagane odnose nima nobene zveze. O tem pohodu bi pač kazalo raz-pravljati in ko sem pisal svoj pesimi-stični članek, sem mislil predvsem nanj. Ta pohod, ki je konec koncev problem nas vseh, ki je in bo še nekaj časa vi-talni problem vseh zavestnih ljudi v naši deželi, pa tovarišev, ki so mi naslovili šopek prijaznih besed v zvezi z mdjo »prodanostjo«, »naivnostjo« ali še čem podobnim, ne zanima kaj preveč. To je tedaj naš skupen problem in ne več nji-hov oseben problem, kot bi utegnil so-diti kak preveč navdušen demokrat ali kak prikrit anarhist.
Kar se mene tiče, še vedno mislim, da je potrebno precej človeških naporov,
tedaj aktivizma, da se bodo odnosi v na-ši  družbi  spremenili v prave samouprav-ne in socialistične odnose. Ker (sicer ne v   skladu   z   mojimi   sogovorniki   v   pole-miki) mislim, da je pomembno ustvarjati takšne   odnose   in   da   je   možno   in   ko-ristno   nenehoma   revolucionirati   družbo, da  ne  bi  zaspala  v  okamenelih  pajčevi-nah   lastnega   zadovoljstva,   da   je   treba paziti predvsem na institucije  in  ekseku-tivne   dejavnike   te   družbe,   ker   obstaja nevarnost,   da   se   birokratizirajo,   tehno-kratizirajo in sploh sito počutijo; udeležil sem    se   tudi   tistega   študentskega   po-skusa   ob   smrti   Martina   Luthra   Kinga. Povem   naj,   da   moji   odločitvi   ni   botro-val  anobena višja pobuda, kot se navad-no   razume   takšno   sodelovanje,   ampak da ji je ukazovala lastna volja in lastno prepričanje,  da storim prav,  če ravnam, kot   sem   bil   ravnal.   In   končno   —   kaj ima   pri   tem   moja   zveza   z   daločenimi političnimi organizacijami, ki jim  zavest-no   pripadam,   in   kateri   Peršak   preveč vneto  pripisuje  višji  rang,  kot v  resnici obstaja.   Tovariš   Peršak   je   na   splošno zelo   slabo   informiran.   To   kaže   njegov tekst,  ki  je  tako  poln  nesmislov  in  za-vestnih   podtikanj,   da   ni   vreden   resne polemične   obravnave.   Tovariš   Peršak   si predstavlja  to   našo   družbo   kot   monoli-ten,    dirigiran,    stalinistično-udbovski    si-stem;    k    takšnim    spoznanjem    ga   kaj drugega   kot   lastna   prebujna   domišljija res ni moglo privesti.
Kaj sem spoznal, ko sem se udeležil tistega. zborovanja? Spoznal sem prepro sto to, da niso zaspale tiste institucije, ki jim je bila namenjena in jim bo še kdaj namenjena naša akcija, temveč da so zaspali študentje, tisti, ki bi naj ak-cijo vodili. Se in še bo treba premiš-Ijevati o institucijah, kot so naši zvezni finančni organi, upirati se bo treba po-stopkom upravnih teles, demonstrirati zoper državno politiko — toda najprej bo treba urediti probleme znotraj naših vrst — znotraj študentske organizacije in nje-nega članstva. Zoper zaspance, ki si do mišljajo, da z marljivim krmljenjem »pasivno demonstrirajo«; zoper vse tiste, ki so kar naprej razočarani nad svojo organizacijo in mislijo, da je tako ali tako nemogoče karkoli doseči; zoper ti-ste pod- in nad- grupe, ki šahirajo s po litičnimi frazami in visokoletečimi poli-tičnimi konstrukcijami — zoper ta sno-bovski orkester bo treba še demonstri-rati. In kdo naj demonstrira? Ko sem poskusil enkrat, sem spoznal, da so me zapustili tovariši. Moji teoretični soborci so rekli: »Ne!«                                > ", .,
Odgovor bo najbrž: spontana akcija. Dragi tovariši Lakota, Peršak, Berger, svetujem vam, da čakate, da pade ko-met, da se sama sname luna in vam pri-leti v naročje, svetujem vam, da poča-kate, da se nepričakovano priplazi več-na pomlad, ki vas obsuje z darovi in vas okiti s cvetjem zaslug, vas, ki ste ji prvi peli napomo hvalo kontemplacije. Dragi tovariši, zgodovinsko in politično podkovani: kdo je izvršil NOB, kdo je organiziral revolucijo 1871, kdo je organi-zator študentskega gibanja v Nemčiji, kdo pripravlja pariško revolucijo leta 1968? Luna? Sonce? Vreme? če ne bi boljševiki iztrgali oblasti leta 1917, če si je ne bi vzeli, danes morda še ne bi bilo Sovjetske zveze, takšne, kot je. Ce-stitam vam k politični zbranosti in zgo-dovinskemu občutku — zdaj res ni čas za revolucije. Zato tudi pišete, kakor pi-šete. V tem smislu gre zahvala tovarišu Peršaku, ki nas je poučil, da revolucio-narnost pomeni nekaj nevarnega za ob-stoječi red in se po tem lastnem pouku tudi sam ravna. Najlaže je pač reči, da vse skupaj nima smisla in da je Johnson »runkel«. S tem nihče ne bo izgubil kro-ne, nikomur se ne zameriš, nikomur ne odvzameš možnosti, da te nekoč proglasi za treznega moža in daljnovidnega revo lucionarja.
Tovariši, vaše pisanje zoper demon-stracije in zborovanja, vaše protestiranje zoper proteste je piknik, to je neresna in za študenta ne preveč bistra šala. Seveda šala, ki utegne imeti široke druž-bene posledice in ji je treba takoj po-kazati vrednost in lego nasproti drugim družbenim dejanjem. Sam verjamem v organiziran upor in v zavestno poprav-ljanje sveta. Zato sem zvezan s politič-nimi organizacijaini. Te pollitične organi-zacije, ene ali druge, bolj ali manj ra-dikalne, omogočajo realizaoijo političnih interesov. Ce te organizacije ne bddo opravljale svoje funkcije, jih bomo pač ukinili ali pa se bodo ukinile same. V tem smislu sem za ukinitev Zveze štu-dentov v sedanji obliki in za še večjo militantnost ZK! ZK je danes organiza-cija, ki omogoča širokemu spektru in-teresov intenzivno in učinkovito angaži-ranje. Da je to potrebno, niti najmanj ne dvomimi. Ce bo predmet akcije ravno študentska zavest, bo sicer žalostno za ZŠJ, toda najbolj žalostno vendarle ne bo. Spoznanje, da je treba prezimiti vse vetrove in ledove, dokler samo od sebe ne prisije rumeno sonce, je spoznanje, vredno vremenoslovca.
DimitriJ Rupel
Provokacija za novo
študentsko
organizacijo
X'
Ljubljanska študentska organizacija ni-ma pravih razlogov, zaradi katerih bi mo-rala s posebno skrbjo ohranjati zapuščino svoje preteklosti. Tradicija študentskega organiziranja na naši univerzi in revolucio-narna izkušnja je tisto, kamor bi velja-lo posegati ob vsakem aktualnem vpraša-nju.
Ljubljanski študentje niso vnašali ori-ginalnosti v nacionalno-politično življenje. So obdobja, ko so bili absolutno na nivo-ju ali celo nad trenutno politično logiko. Funkcionarji takih obdobij so se plasirali kot uporaben personal politične strukture, jih podmladili ali celo kvalitetno dvignili. To pa ni bilo revolucioniranje.
Današnji model študentske organizacije je nastajal v petdesetih letih in se je defini-tivno izoblikoval v letih 1955, 1956 in 1957. To so bila tudi leta edinstvenega vzpona ljubljanske politične strukture, ki je za-dobila nacionalno in politično težo. Vendar je treba takoj pojasniti, kako je do tega prišlo: to so toila leta, ko so v političnem življenju univerze zavladali demobilizirani oficirji JLA — izoblikovane osebnosti s par-tizanskim stažem in z voditeljskimi izkuš-njami na razmeroma visokem nivoju (pred-sednik UO-ja je bil polkovnik, podpreds«d-nik podpolkovnik itd..) Teh nekaj študen-tov je torej z lastnimi rokami dvignilo or-ganizacijo do spoštljivega položaja. V zad-njih desetih letih se organizacija nato politično ni več spreminjala, seveda pa tudi ni dosegla nekoč pridobljenega sijaja, pac pa je od njega živela. Notranja struk-tura je rahlo vzvalovila v letih 1964 in 1965, ko so se pokazali nekateri jasni elementi
spontanega študentskega gibanja, vendar so bile koncepcije avantgarde tega giba-nja daleč premalo jasne in premalo eno-stavne, pa tudi takratna razprava ni bila tista, ki bi dajala moči za preboj inerci-je. To je bil čas, ko se je dokončno izobli-kovala kriza v ZŠJ. Le redka so dogaja-nja, o katerih lahko danes pišemo, vsa pa so izhajala iz vročih polemik tistih dveh let, polemik, zaradi katerih so takrat štu-dentje z grankim okusom zapuščali uni-verzo, ker je njihova ideja obvisela v zraku.
Kako je lahko študentska organizaoija tako trdovratno ostala zakrknjena? Veljalo bi navesti dva vzroka:
1.   Vsa  ta  leta  organizacija  ni  vedela kaj početi. Edino vprašanje, ki se ga je naučila  obravnavati,  je   »materialni  polo-žaj   študentov«.   Vse   manjše  sprvmembe, da bi se ta edina točka dnevnega reda pri-kazala  kot  čim  bolj   veličastno in strah vzbujajoče  podjetje.  študentska  organiza-cija  ne  zna   obravnavati  nobenih   drugih vprašanj.
2.   Veliko  je  pomembnih   ljudi,   ki  so svojo »politično izkušnjo« pridobili v taki študentski organizaciji. če so v svojem no-vem položaju pač morali z njo »poslovati«, je bil njihov nedvomni interes, da ostane takšna, kakršno so jo imeli »naštudirano«. To pravzaprav ni bilo nikoli kaj več kot potuha. (Da ne bi kdo mislil, da bi sicer prišlo do revolucij!)  študentovski forumi so na ta način vseeno ohranili spodbud-no »avtoriteto«, pa četudi se ob njih »še pes ne bi postavil« — ostali so študentska delegacija in s svojim obnašanjem vsesplo-šna tolažba.
ZŠJ je model pravv tradicionalne po-litične strukture, vendar s tremi napaka-mi: notranja hierarhija (ki je za tradicio-nalno politično organizacijo osnovna karak-teristika), je absolutno brezpredmetna; nje-nih transmisij do političnega odločanja praktično ni; organizacija že dolga leta ni-ma diferenciranega članstva. To j« ravno toliko, da jo kot tradicionalno politično strukturo lahko pozabimo.
Zveza študentov ima od leta 1956 sem nekakšno nerazjasnjeno funkcijo v univer-zitetni samoupravi. Dokler je bila prisot-nost študentov v samoupravi stvar politič-nega prestiža, je Zveza politično premišlje-no plasirala svojega edinega študentskega predstavnika v univerzitetni svet. Danes, ko je v univerzitetni samoupravi 100 štu-dentov, pa več ne ve, kaj bi. Za politiko gotovo ne gre več.
Kaj je danes v ZŠJ v Ljubljani inven-tarizirano: en univerzitetni odbor z du-catom članov in trije ali štirje fakultetni odbori. Potem je še vrsta pevskih, ples-nih, folklornih, športnih, tehniških, počit-niških, taborniških itd. organizacij, za ka-tere nihče nikoli ni vedel, če je to morda tudi ZŠJ. Kot smo že omenili, je tu še 100 študentskih predstavnikov v univerzitetni samoupravi, ki si z ZŠJ še dopisujejo ne. Nekje je tudi TRIBUNA. AJi naj človek s strahom zapiše, da študentske organizacije ni? Menim, da ne.
Mnenja sem, da nam j« študentska or-ganizaoija v Ljubljani potrebna, zato pred-lagam, da jo ustanovimo. Kakšno?
Vsa eksistencna vprašanja štud&ntov je možno uspešno reševati preko univerzitet-ne samouprave, naših 100 predstavnikov pa v tej samoupravi danes visi v zraku. Predlagam organizacijo kot temeljno štu-dentsko samoupravno skupnost, ki bo or-ganizacijsko orientirana na participacijo v samoupravi. V članstvu naj bodo vsi štu-dentje na osnovi svojega statusa in naj se organizirajo na osnovi letnika oz. oddel-ka fakultete in univerze v stalne delega-cije (skupščine), iz katerh bo izbrano štu-dentsko predstavništvo za fakultetne svete in univerzitetni svet ter za pedagoško-znan-stvene svete. Izbral bi se tudi izvršilni organ stalne detegacije, katerega dolžno-sti bi bile predvsem organizacija dela. Takšne organizacije, ki ne bi bila nobena prostovoljna društva, ker bi bilo sodelo-vanje študentov obvezno in osnovna pra-vica (kot je obvezno sodelovanje delavca v samoupravi), bi obravnavale in — preko točno definiranega mehanizma (fakultetne-ga oz. univerzitetnega sveta in pedagoško-znanstvenih svetov) — reševale vprašanja študija, materialnega položaja in organiza-
cije interesnih aktivnpsti (ali prostega ča-sa), v izjemnih primerih. pa tudi drugačna vprašanja. V univerzitetno študentsko de-legacijo (skupščino) so vključene tudi vse posebne organizacije, ki sem jih prej orr.e-nil, ker se na tem nivoju rešuje vprašanje frnansiranja celotne organizacije. Na vseh nivojih bi organizirali še posebne Ctudi stalne) študijske komisije za proučeva-nje določenih vprašanj (npr. komisija za demonstrature itd.) in za izdelavo pomemb-raejših stališč.
Kaj ta predlog npr. pameni? Vzemi-mo stališče ljubljanskih študentov do je za njim študentov. Tu predlagam odpr-to možnost paralelizma političnih koncep-cij z eno samo omejitvijo: temeljna štu-dentska organizacija naj si pridrži pravi-co ekskomunizacije tistih stališč (ki štu-dentov), ki so po načinu in vsebini reakcio-narna v odnosu do ustave SFRJ.
Kaj ta predlog npr. pomeni? Vzemi-mo stališče .Ijubljanskih študentov do Vietnama. Pred dvema letoma se je v Ljufo-ljani na osebno pobudo dveh a.li treh Ijudi formiral odbor za podporo mednarodne-mu sodišču za ugotavljanje vojnih zloči-nov. študentje niso v vseh letih vietnam-sk« agonije niti enkrat izrazili kritičnega stališča (to vem iz Iastne izkušnje, ko sem obiskal vse stanovalce študentskih domov, da bi darovali kri za Vietnamce; vem tudi za veliko število študentov, ki so iraeli skrajno reakcionarna stališča); toda s tem, ko je Zš dala podpis za ustanovitev odbo-ra za podporo in mu plačala dvomesečne stroške telefona — s tem so se vsi ljuib-ljanski študentje »odkupili«. To je iluzija, ki se ne sme več ponoviti. Ce v Ljubljani ni študentov, ki bi jih vprašanje Vietna-ma bolelo, potem naj to zve v«s svet in naj bo sramota plačilo za takšno abnaša-nje. Ce pa so tafcšni študentje, potem naj se zberejo, naj svetu povedo svoje stališče (na tak ali drugačen način) in naj polemi-zirajo s tistimi, ki mislijo dntgače od njih ali tistimi, ki ničesar ne mislijo. Naj torej nekaj storijo. Takšnih vprašanj je recimo sto, zato naj bo tudi sto skupin, sto izjav, sto polemik, sto akcij. šele potem bomo videli, kje pravzaprav sotno, ali (še bolje) — kdo pravzaprav smo. Tako bi tudi od-padlo vprašanje »slamnatih voditeljev« in »slamnatih demonstrantov« ter »oficiakio-sti«. »Ce pa ne bo niti ene od stotih de-bat... Toda eno začenjam jaz sam. če jw še kdo, naj se javno opredeli za novo študentsko organiaacijo!
Franci Pivec
Obvezni prispevek ludi za zavarovance zdravstvenega sklada
Dne 28. 3. 1968 je zasedal upravni odbor zdrav-stvenega sklada za študente. Na tej seji je bil sprejet pomemben sklep o obveznem prispevku k stroškom za nekatere oblike zdravstvenega varstva tudi za štu-dente — zavarovance sklada. želja omenjenega od-bora je, da bi UO ZŠJ informiral širšo študentsko javnost o tem sklepu. Moja želja pa je, da bi poleg informacije same povedal tudi to, katere oblike zdravstvenega varstva so tukaj mišljene in v koliki meri bodo bremenile študentov žep.
Preden pa preidem k sklepu samem, bi rad še enkrat pokazal na konkreten primer, ki potrjuje moje besede v zadnjih dveh člankih, namreč, da na-stopajo ogromne razlike med študenti samimi glede na način zavarovanja, prav tako pa med študenti, ki so iz različnih krajev. Na primer: študent iz Mur-ske Sobote mora prispevati k zobozdravstvenim delom 25 odstotkov, nekdo iz Ljubljane ali od kod drugod, prav tako študent, pa je participacije prost.
Kdaj se bo to stanje uredilo?
OD 1. MAJA T. L. BODO MORALI PRISPEVATI ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE (ENAKO KOT ŽE OD 1. 3. 1967 PRISPEVAJO ŠTUDENTJE-SVOJCI DELAVCEV) TUDI VSI DRUGI, KI JIM JE DO-SLEJ KRIL ZDRAVSTVENI SKLAD ZA ŠTUDENTE STROŠKE ZDRAVSTVENEGA VARSTVA V CELOTI, OZIROMA SVOJCEM KMETOV DEL STROŠKOV, KI BI SICER BREMENIL NJIH SAME.
Obvezni prispevki zavarovancev sklada bado ena-ki, kakor so določeni za območja posameznih skup-nosti socialnega zavarovanja za zavarovance iz delav-skega razmerja in njihove svojce. Iz tega tudi sledi, da prispevajo študentje-svojci kmetov k stroškom zdravstvenega varstva le toliko, kolikor prispevajo njihovi vrstniki-svojci delavcev.
S tem izginejo razlike pri obsegu in obveznosti prispevanja k stroškom zdravstvenega zavarovanja za vse študente ne glede na osnovni vir njihovega zavarovanja.
Republiške in komunalne skupnosti socialnega zavarovanja v Sloveniji so študente do 26. leta sta-rosti oprostile plačevanja obveznega prispevka za več oblik zdravstvenega varstva.
Vse komunalne skupnosti v Sloveniji so sklenile, da študentje niso oproščeni obveznega prispevka:
—  za obisk zdravnika na domu
—  za prevoz z reševalnim vozilom v zdravstveni za-vod oziroma iz zdravstvenega zavoda, če ga odredi zdravnik
—  za preglede in zdravljenje zastrupitve z alkoholom
—  za zdravila, ki ni&o vračunana v cerii za posamez-
ne zdrastvene storitve.
Za določene oblike zdravstvenega varstva dolo-čajo za študente obvezen prispevek le nekatere ko-munalne skupnosti v Sloveniji (glej tabelo).
Za vse ostale oblike zdravstvenega varstva pa so študentje oproščeni obveznega prispevka k stroškom zdravstvenega varstva. Stroške v celoti krije pristojni plačnik.
Za študente-svojce kmetov je zdravstveni sklad delni plačnik stroškov zdravstvenega zavarovanja, v celoti pa krije stroške tistih, katerim zdravstveni sklad edini zagotavlja zdravstveno zavarovanje.
Pri tem bi rad ponovno opozoril, da gredo ta sredstva iz tistega sklada, ki je namenjen izrecno za preventivno  dejavnost.  To  kaže na  nujnost,  da  se
čimprej uredi študentsko zdravstveno zavarovanje, ki bo vezano na status študentov, se pravi: študent mora postati samostojen zavarovanec.
V zvezi z višino participacije k stroškom zdrav-stvenih staritev bi povedal še to, da prispeva zavaro vana osebea toliko, koliko je predpisano za območje, na katerem ji je opravljena zdravstvena storitev. Praktično to pomeni, da plačajo v času študija v Ljubljani le v mejah in v višini, ki je določena za območje komunalne skupnosti socialnega zavarova-nja Ljubljana. V primeru, da jim je opravljena zdrav-stvena storitev (npr. v počitnicah) v domačem kraju ali kje drugje, prispevajo v določeni višini za območ-je pristojne komunalne skupnosti  (tabela).
Marjan Hrušovar
P R E G L E D
obveznih prispevkov, ki jih placajo študentje — svojci delavcev in kmetov (KZ) in zavarovanci zdravstvenega sklada za
študente (ZSU) k nekaterim oblikam zdravstvenega varstva v SRS v letu 1968 (Za zavarovance ZSU in KZ prispevek od 1. 5. 1968 po sklepu UO zdravstvenega sklada z dne 28. 3. 1968)
Vrsta zdrav. storitve oziroma                                               IČomunalne skupnosti socialnega zavarovanja                          ""
pripomočka                                                                                                                                                                   v Ndin
Obisk zdravnika na domu — prvi obisk ^elje     W. Gorica   Kopeir     Kranj   Ljubljana Maribor M. Sobota N. mesto Ravne pri isti  diagn.  na zahtevo zav. osebe     5,00          5,00         5,00          5,00           —          5,00           —          5,00         5,00
—  za vsak obisk                                         —            —            —            —           5,00           —           5,00           —            — Prevoz z^rešev^ vožilonTv~ždrav. zav~10,00        10^001       10,001       10^00        10^00^"     10^0         iČ^OOi     ~20|00        10,00" oz. iz zdrav. zav. na bolnikov dom, če    i za prevoze, kjer je prevozni strošek nižji  cxi predpisanega prispevka, plača ga odredi zdravnik                                         zav. oseba dejansko ceno prevoza — N. Gorica, Koper, M. Sobota
2 zavarovane osebe plačajo  prisp. tudi za prevoz iz enega v drugi zdrav. zavod
— Ljubljana
Pregledi    in    zdravljenje    zastrupitve                                                                                                                  ~               ~
z alkoholom (prispevek se ne plača za    50 %         50 %         50 %        50 %         50 %        50 %          50 %       50 B/o        50 %
bolezni in poškodbe kot posledica pi-        za prvih pet dni zdravljenja              za prvih pet dni za akutne        zdravljenja
janosti)                                                                                                                            zastrupitve                za prvih pet dni
Zdravila, ki niso vračunana v"ceni~za                            "                                                               ]
pos. zdrav. stor.                                               3,00           3,00          3,00         3,00          3,00          3,00       * 3,00          3,00          3,00
Zobozdrav.   dela   (nega,   zobotehn.   irT    —            —           ^           "^            —            —    25 % za zobo- —            —
zob. protetika)                                                                                                                               tehn. delo
Medicinska   intervenč7~ob~ prekinitvi
nosečnosti                                                 80,00         80,00          —            —            —          80,00          —            —          80,00
Ortopedski pripomočki:
—  čevlji k protezi                    do št. 35    40,00         40^       40^00          —            —       _j°^_      *°^°         ^0^    J^. in ortopedski čevlji            nad št. 35    70,00         70,00         70,00                                      70,00         70,00         70,00         70,00
^ usnjene"roka"vič?                    "             50,00         50^00         50,00          —            —         '50,00         5OT6o       "5cT,00         50,00^
—  proteza,  ort.  aparat  za  zg.  in  sp. ude, kovinsko sandalo, ortop. kor-zet, inv. voziček, kilni pas, suspenz. trebušni pas,  steznik, us.  kapa in
lasulja                                                    ______        50,00          —            —
—  palica, berglje in ortopT~vložki,~ki               ~~
niso vdelani v ortoped. čevlje               —            —            —            —            —            —        15,00          —            —
—  gum.  nogavice,  navleke za  krn  po amputac, elast. povoj, nočna poso-da,   injekc.   brizgalke,   žep.   pljuval-nik,   gumir.   postelj.   vložek,   gum. blaz,   ali   kolobar,   razprševalec   ali
inhalator                                                  —            —            —            —            —            —          9,00          —            —
—  ojačevalni slušni aparat                           —            —            —            —            —            —        50,00          —            —^
—  vse vrste očesnih pripomočkov                ^            ~            ^            -^            —    ~     —       20,00           —    _^.['~~
KOROTAN' NE BO VEC SLOVEN SKI
»Gospod Tomažič je omogočii sloven-skim fantom stanovati na Dunaju, in zelo nehvaležno bi bilo to pozabiti. Toda mišljenje in prepričanje stanovalcev KO-ROTANA ne more biti sestavina na sez-namu hišnega inventarja, za katerega skrbita gospod rektor in frau Langer. Premalo je resnica, da so samoiniciativni in zaslužni možje pač običajno idejno kruti in težko prenesejo drugačne na-zore od lastnih. Ce je to jabolko spora, potem še bo gospod Tomažič moral sprijazniti z dejstvom, da davek hvalež-nosti ne more biti popolna idejna po-korščina, ki je mladi Slovenec v Avstriji končno vendarle ne more več prenašati.«
To osnovno oceno dogodkov v dunaj-skem domu slovenskih visokošolcev smo zapisali v prejšnji številki TRIBUNE, do nje pa smo prišli na osnovi zelo dramatičnih poročil, ki smo jih prejeli s študentske in rektorjeve strani. Ceprav hitro in »na pamet« zapisana ocena pa se je nam samim v trenutku zazdela tež-ka in pomembna ter predvsem potrebna podrobnejše javne obrazložitve. Na Du-naju smo poiskali obe sprti strani in zvedeli mnogo, kar nam je bilo doslej prikrito.
Ideja
slovenskega visokošolskega doma
»V letu 1960/61 nas je obiskal prvič preč. g. pater Ivan Tomažič in nam pred-lagal svoj sijajni načrt o slovenskem visokošolskem domu. Odkrito povedano, ta misel je bila za nas v začetku popol-noma romantična. Preveč smo se že na-vadili na popotniško palico, da smo se-daj pred tem docela novim položajem seveda ostrmeli. Svetloba te luči je bila za nas premočna, morda tudi iz tega vzroka, ker je zasvetila nenadoma. No-va pot se nam je zdela prelepa, da bi smeli stopati po njej. Toda kmalu smo spoznali, da to ni samo lepa ideja, tem-več da bo postala dejstvo. Tako smo že junija 1961 poklicali naše člane in prijatelje v novi dom, ki smo ga ime-novali »KOROTAN«. Tako je zapisal ab rojstvu ideje KOROTANA nekdanji pred-sednik KSŠ J. BISTER v zborniku Klu-ba slovenskih študentov, ki je izšel na Dunaju leta  1962.
V   znak   spošitovanja  patrovih  prizade-vanj  in iz želje po plodnem sodelovaniju v  prihodnjosti  je  bil  g.  Tomažič  v  tem času   izvoljen   za   prvega   častnega   čilana KSš.  Pa tudi  g.  Tomažič  sain  se  je za-
vedal, da so izhodišča njegovih akcij lah-ko le interesi združenih slovenskiih štu-dentov,  ne pa  lasfcna ainbicija.
V   taki atmosferi in ob dejstvu,  da je stari KOROTAN gostoval v oajeti cerkve-
ni imovini na Benogasse 21, je bila za-četa akcija za izgradnjo povsem novega in lastnega KOROTANA. študentje so odi-grali pomembno vlogo pri zbdranju de-narnih prispevkov in bili so osnovni ag-mment v prošnjah javnopravmiin in dr-žavnim usbanovam za najetije gradbenega kreddta. Pater Toimažič pa je govoril o edinosti, sodelovanju in skupnih narodnih vrednotah ter obljubljal docela nadstran-karsiko ureditev doma kot središča vseh Slovencev. Tako je strah nekaterih štu-dentov, »da bO KOROTAN postal katoli-ška ustanova«, bil videtri brez osnove.
Gospod Tomažič gleda na to dobo da-nes z nekoliko drugačnimi očmi, ko pra-vi: »Ni res, da sem se zavedal, da je Klub edino izhodišče za vso akcijo za KORO-TAN. Nasprotno, prepričal sem se že od začetka, da je Klub največja ovira in vir vseh  nemirov«.
Kaj je KSŠ?
Klub slovenskdh študentov na Dunaju (KSŠ), ki poskuša nadaljevati nadstran-karsko povezavo vseh slovenskih koroš-kih študentov za neovirano marodno delo-vanje med slovensko manjšino na Koroš-keiin, se iahkb z mirno vestjo poinaša z bogato tradicijo svojega delovanja. že le-ta 1923 so ustanovili na Dunaju nadstran-
karskd »Klub koroških slovenskih akade-mikov na Dunaiju«. Med ustanovitelji so bili dr. Rudolf Blueml, dr. Janko Tisoh-ler, g. Joško Hutter, ing. Marko Polzer in drugi. Po vojni se je klub boril z več-jiimi ali tnainjšimi materialnimi in orgaini-zacijskimi težavami iin se dokončno usta-
lil, ko je 1. 1960-61 najel začasne prostore gradiščanskega »Hrvatskega akademskega kluba«.
Od tod se je selil v stari KOROTAN ian
nato leta 1966 v novega.
Delo  kluba  bomo  raje   ilustrirali   kot
opisali s kratkiim poročilom zadnjega ob-
čnega zbora:                     •
POROČKLO      ČASNIKARSKEGA     REFE-RENTA KSŠ  NA DUNAJU
V petek, 8. III. t. 1. se je vršil v pro-storih visokošolskega dama »Korotan« občni zbor Kluba slovenskih študentov na Dunaju. Posameizni odbornikd so podali poročila o delovanju v zadnjem semestru. Predsedmik je poročal o klubskih večerih, ki so jih pripravili po večdni klubaši sa-mi. Glavno delo časnikarskega referenta pa je bila 10. številka lista »Informator«, ki ga izdaja Klub v nemškem jeziku in informira nemško javnost o dogodkiih v zvezi s slovensko manjšino na Koroškem.
Nato je bil razrešen stari odbor in sle-dile so volitve predsednika in tajnika. Za predsednika je bil izvoljen ponovno Avguštin Malle; za tajnika pa Feliks J. Bister, ki je bil pred leti predsednik Klu-ba. Oba pa sta si izbrala sledeče odbor-nike: Matevž Grilc je postal podpredsed-niik, Sonja Kakl drugi tajnik, Theodor Domej finančni referent, Horst Osris ktil-turni referent in Avguštin Brumnik časni-ški referemt.
Na prvi seji odbora so si odborniki razdelili organizacijsko delo ter začrtali pot za delovainje Klubs. v letnem semest-ru. Na programu je csela vrsta predavanj osebnosti iz javnega življenja, izlet v Bra-tdslavo ter proslavi ob 25-l©tnici usimrtit-ve selskih žrtev ter 45-letnice Kluba.
Za časniški referat:
August Brumnik l.r
Začetki spora
Opisali smo že prvi ugoden kontakt med klubom in g. Tomažičem, pri kate-rem se je rodila ideja KOROTANA. Toda kmalu so se začeli odnosi ziapletati. Že leta 1962 je g. Tomažič opustil način stal-nega plodnega dogovarjanja o uresničenju ideje novega doma in študente je pra-ktično izločdl iz nadaljnje akcije. Kot ce-no za to, ker je Klufo dobil sedež v sta-rem KOROTANU, je g. Tomažič zahteval pravico do ceinzure klubskega lista »Infor-mation«, ki obvešča avstrijsko javno&t o kulturnem in političnem življenju koro-ških Slovencev.
Sarn g. Tomažič pravi o tem: »Ker je bila publikacija za avstrijsko javnost, to rej delikatneg^, zmačaja, sem zahteval, da ne sme nositi naslov doima (namre^ le adrese, ker Klub nanjo prejema svoijo po što. Op. F. P.), če lista prej ne pregledam.
Oktobra 1962 je g. Tomažič intervemi-ral v klubsko korenspondenoo, ko je pod Koroško dijaško zvezo iz Celovca okara-kteriziiral strankarsko neopredeljenost Kliiba kot »brezidejnost in brezznačaj-nost«.
Sam g. Tomažič pravi o tem: »Res je, da sem rekel, da je Klub s svojo neopre-deljenostjo brezidejen in brezznačajen. Tega prepiričanja sem še vedno. Če bd imel Klub trohico idejnosti in značajno-sti, se ne bi obračal na avstrijsko in vse-slovensko javnost s tako nesramnimd na-padi proti ustanovitelju doma in ne bi organiziral sredi Dunaja ulične demon-stracije v posmeh slovenskega naxoda pred   dunajsko   in  aivs.trijslko   javnostjo!«
V dokumentih, ki naim jih je pokazalo vodsifcvo Kluba, lahko nadalje preberemo: »Končno je prečastiti gospod pater usta-novil 29. januarja 1966 lastno študentsko organizacijo z imenom »Slovensko akade-msko društvo Korotan« in si pridržal vod-stvo te organizacije, ki pa je še dames brez članov, ker ni mogel zanjo pridobiti nobenega študenta. Istočasno je izjavil, da je Klub slovenskih študentov razpu-ščen. Seveda Klub še danes obstaja, ker more po avstrijskem društvenem zakonu razpustiti organizacijo samo pristojna ob-last ali pa dvetretjinska večina članov dmištva ma posebnein občnem zboru.
In Se enkrat nazaj v leto 1966: »Klubu slovenskih študentov na Dunaju je pater TomažiČ za sprejem v dom postavil še posebne pogoje:
—  rektor  doma  cenzurira   predavatelje na  klubskih  rednih  tedenskih   sestankih;
—  rektx>r   doma   cenzurira   klubske   pu-blikacije;
—  rektor doma nadzoruje klubsko zu-nanjo dejavnost;
—  rektor     doma     zahteva     lastništvo klubske knjižice v domu.
Poskus patra Tomažiča, da bi razpustil Klub slovenskih študentov in ustanovil novo, od njega odvisno Slovensko aka-demsko društvo Korotan, ostaja pri ko roških Slovencih domneva, da poskuša pater Tomažič degradirati Klub na stop-njo narodnega društva, kot da bi šlo na prirner za kakšno nogometno društvo. Ce pa pomislite, da je v študentskih domo-vih — tudi katoliških — v Avstriji in sploh po vsem Zahodnem svetu študen-tovsko samoupravljanje nekaj samo po sebi umevnega in da ta študentovska sa-mouprava zastopa korist študentov na-sproti vodstvu doma, a ni nikdar od vodstva doma politično ali idejno odvi-sna, potem bo nujno sledilo, da Klub slovenskih študentov najbolje izpolnjuje pogoje za tako modemo študentovsko samoupravljanje: je politično in idejno nevezan ter tako povezuje slovenske štu-dente ne glede na njihovo idejno ali politično pripadnost. Ker pa so člani Kluba istočasno pripadniki slovenske manjšine na Koroškem, ima Klub nujno dodatne naloge, ki jih običajni študen-tovski klubi ne poznajo: to je povezava vseh mlajših narodnih sil ter kulturno in prosvetno delovanje med koroškim slovenskim ljudstvom.
In g. Tomažič na to: »Že pred grad-mjo dotma je Klub slovenskih študentov na Dunaju posikusil, da bd se polastil do-ma KOROTAN. Tedanja akcija je dosegla svoj višek s člamkom v Klicu Triglava (Od tod je namireč naš citiran odlomek — op. F. P.), ki je poln obrekovanja pro ti meni in ki postavlja izrecno zahtevo, naij mene — po končanem delu — slo vemska javnost zapoidi, da bodo oni prev-zeli komando.«
Hišni red po gospodu
Tomažiču
1.   Bivanje   v   visokošiolskem   domu   je toliko prijetneje, kolikor bolj se vsak po-trudd  za  lepo obnašanje.  Prebivalci  naše-ga  doma  naj   se   izkažejo. za  poštenjake, od   katerih.  se   lahko  pričakuje,  da  bodo vsak  čas  izpolnili   svoje  dolžnosti.
2.  Vsi v domu stanujoči se morajo od-likovatd   s   pošitenim   in  lepim   vedenjem tako v domu kakor tudi izvein doma. Upo števati   morajo   red   in   izpolniti   p-redpise dorna.
3.   Sprejem  v  dom velja navadno eno šolsko leto. V primeru slabega obnašanja vodstvo doma  lahko  vsakogar  izključi iz doma. V skrajnem piriimeru je izključitev mogoča tudi brez odpoivedinega roka. Pri-
javo za naslednje leto je treba izročiti v te-ku prve polovice junija.
4.  Stanovska      dolžnost      visokošolca in visokošolke je, da se pridno uči in da piravoičasno   poilaga   izpfiite.   Rektor   doima irriia pravico zahtevati  spniičevala, da ugo-tovi študijske uspehe.
5.   Zaradi motenja pri učenju so v so-bah dovoljeni le kratki razgovoTi. Za daJj-še  pogovore  so  na  razpolago  dnevne  so-be.
6.  Obiiski so dovoljeni le do 22. ure in v   sprejemnici.    Brez   dovoljenja   vodstva doma  ne  sme  nobeden peljati  koga  (ra-zen  lastnih  staršev)   v  oddelke   ali   koga tam spretjeti.
7.   V  domu  stanujooe  visošolke   iinajo od   7.  do   22.  ure  prost  vstop  v  skupne prostore, ki so v pritHčju. Vstop v kako sobo izven njihovega oddelka jim ni nik-dar dovoljen. Prav tako je vsakemu pre-povedan vstop v dekliški oddelek.
8.  Kdor zapusti d«n za več kot 24 ur, mora zapisati v posebnem zvezku piri vira-tarju dan odhoda in vrniitve. Pogosto po-zno vračanje ponoči ni v skladu z zahte-vami našega doma.
9.   Po obivestilu sprejema v dom mora prosivec  poslati  po  položnici   vsoto   ene mesečndne,  ki  bo  hranjena  kot  varščina. Ta vsota je izgitbljena,, če kdo odpove so bo po  1.  seiptembru  ali če  zapusti dom, ne da bi se en mesec prej odjavil.
10.   Mesečni prispevek je treba plačati v  celoti po položnici vnaprej  ali v teku
prvega tedna vsakega meseca ne glede na
dan prihoda ali odhoda.
11. Vsak  stanovalec doma je obvezan,
da skrbno pazi na red in snago v lastni
sobi in po hišd ter da se z uporabo opre-me nič ne pokvari. Kajenje po hiši izven sobe  in  prostorov  s  pepelniki  ni  dovo-
ljeno.
12.  Kdor  povzroči  kako poškodbo,  jo
mora poravnati. Vsak izsgtibljeni kluč mo-
ra biti plačan. Paziti je treba na varčno
uporabo toka, plina in vode. Električne naprave (kakor kuhalniki in žarilniki) ni-so dovoljene.
13.   Slike  ali  akraski  v  sobi  so  dovo-ljeni  le  na  obstoječih   žebljičkih.   Ni   do-voljeno   imeti   v   sobi   lastno   opremo   ali preproge.
14.   Po hiši  se ne sme  slišati nepotre-ben  ropot ali giasno govorjenje.  Od 21.30 pa do 7. ure mora vladati po celi hiši po-pokta nočna  tišina.  Vrata je treba pazlji-vo in počasi zapirati. Po hodnikih in sto pnicah  se mora kolikor  mogoče tiho  ho diti. V sobah in kuhinjah se sme v času nočne tišine le zelo tiho govoriti.
15.  V slučaju bolezni ali kake nezgode je treba takoj obvestiti vodstvo doma.
16.  Za   razgovor   o   hišnih  zadevah   ali za obravnavo posebnih predmetov je en-krat na mesec hišni sestanek. Navzočnost je obvezna.
17.  V smislu kolegialnosti je vsak ob-vezan,  da  napravi  enkrat  na  mesec  pet ur vratarske  službe  in  da se pri  izvrše-vanju   te   službe   strogo   drži   tozadevnih predpisovi.
18.  Za gojitev medsebojnega razumeva-nja in  dobrega vzdušja v  domu  je  vsak upravičen, da sporoči vodstvu doma ust-no   ali   pismeno   vsako   vrsto   vprašanj, predlogov  alj pritožb, katere bo  vodstvo doma rade volje vzelo na znanje.
Pojasnila   k   predpisom   hišnega   reda   vi-sokošolskega doma  »Korotan«
K točki 3. Zaradi našega perečega gmotnega položaja je dom v počitniških mesecih zaprt za redno obratovanje, da si s poletnim oddajanjem sob pomagamo pri odplačevanju dolgov. Vseeno je od 1. do 10. julija možno ostati v domu za določeno dnevno ceno. Pred odhodom mora vsak pustiti sobo v redu in osebna izročiti ključe. Lastne stvari lahko vsak pusti v miznih predalih, v zgomjem delu omare in v eni od kuhinj, ki bo zaprta do 1. oktobra. Za spravljene stvari dom ne prevzema poroštva.
K točki 4. Za razvedrilo nudi dom vsak dan določene televizijske programe in določen čas za namizni tenis. Dom nima dolžnosti, da bi te možnosti nudil in še manj, da bi dajal priložnost za preveliko izgubljanje časa. Zato so ome-njene ugodnosti omejenega značaja. Vsak je prost, da se jih posluži ali ne. Nima pa pravice, da bi zahteval več.
K točki 7. Ponoči mora vsak zakleniti zunanja vrata in ne sme pustiti notri nobenega tujca. Visokošolkam je zelo priporočeno, da pazljivo zaprejo vrata dvigala (ne pa zaloputniti!), da ne ostane vhod blokirah. — Kdor govori po tele-fonu, naj zapre vrata dnevne sobe. Go-vorjenje od okna do okna se ne spodobi. Odnosi med visokošolci in visckošol-kami morajo biti absolutno korektni. Znaki ljubimkanja niso tolerirani ne v hiši ne pred hišo. Pred dekliškim vho dom ni  dovoljeno postajanje.
K točki 10. V kolikor bo Vaše obna-šanje zadovoljivo, Vam nudim to pomoč, da Vam ni treba plačati mesec junij. 2elim pa od Vas, da lahko med letnimi počitnicami v slučaju potrebe uporabim sobo za izredne goste, če ste Vi na počit-nicah.
K točki 11. a) Red v sobi je priporo-čilo stanovavca. Vsak kos obleke ali pa-pirja mora biti na pravem mestu. Po-metajte sobe od časa do časa. Prav tako obrišite okna z mokro cunjo in potem s časopisnim papirjem. Za sušenje pe-rila je trak nad umivalnikom. Prilepljene ali z zrakom pritrjene plastične ključice povzročajo škodo in so prepovedane.
b) Vsak je odgovoren za celotni in-ventar sobe. K temu spadajo tudi pe-pelniki, obešalniki, itd. Kdor ne rabi kaj (npr. zglavnik ali pepelnik), mora vseeno vse hraniti. Kraj in položaj opreme ne sme biti spremenjen. Miza naj bo vedno nekaj centimetrov od zida. Ko kaka žar-nica pregori, pridite po drugo. Kolikor mogoče ne menjajte sami.
c) Za zračenje sobe navadno zado stuje, da je okno zgoraj odprto. V ce-loti odprto okno naj bo pritrjeno. Da se prepreči nepotrebno izgubljanje toplote, naj bo pozimi, ko zapustite sobo, okno zaprto. Medoknice (žaluzije) je treba zelo previdno premikati. Okno je treba zapreti z obema kljukama, ker se druga-če zveži.
d) Uporaba hJadilnika je omejena na eno plastično škatlo in na eno (1//2 liter) steklenico. Zmrzilni predal je le zza suro vo meso, mora pa biti v plastičnem ovit-ku. če gre pri kuhanju kaj čez; ali se drugače kaj umaže, je treba iz obzirno-sti do drugih takoj očistiti. Kar spada v koš za smeti, ne sme ležati na tleh. Koš za papir se lahko sprazni v velike koše pred kopalnicami. Predpražnike se sme očistiti le na dvorišču, ki je odprto v ponedeljek, sredo in petek dopoldne. e) Vsak (razen inozemcev) mora ime-ti eno lastno odejo, in le ta se sme upo-rabiti, če kdo leži podnevi. Brez rjuh se odeje doma ne smejo uporabljati. Med blazino in rjuho mora biti gumijasta podlaga. Prvi torek v mesecu mora vsak pustiti rjuhe na postelji, zglavnik pa vzeti iz prevleke — za zamenjavo. (Nadaijevanje na 5. strani)
(Nadaljevanje s 4. strani)
f)  Da  med  kopanjem voda  ne  zmoči vhod,   je   treba   uporabitd   plastično   za-vezo, vendar previdno, da se ne raztrga. Da ostanejo tla pri vhodu suha, je po-trebno, da se vsak obriše še v kopalnici. Po   kopanju   je   treba   pustiti   kopalnico tako   snažno,   kakor   bi   jo   hotel   vsak najti.  Isto pravilo naj  velja tudi v dru-gih prostOrih.
g)  Luč ne sme nikjer goreti brez po-trebe.   Ko  zapustite  sobo  ali  kak   drugi prostor,  ugasite  luč. —  Ne  pozabite,  da v sprejemnici in pri televiziji ni dovolje-no kaditi.
h) V čitalnici ne smejo biti časopisi razmetani po mizah. Iz obzirnosti do skupnosti bi moral vsak po čitanju pu-stiti časopise lepo zložene na pravem mestu. Iz čitalnice se ne sme vzeti no-bene številke časopisov ali revij.
K točki 17. Mesečno vratarsko službo je treba začeti točno ob določenem času in zvesto izpolniti. Razen tistega, ki ima službo, ne sme biti nobeden v vratarski sobi. Tudi okence ni za pogovore! Vratar ne sme pustiti, da bi kdo telefoniral iz vratarske sobe na druga nadstropja. Kdor med vratarsko službo kadi, mora pred predajo službe izprazniti pepelnik v stranišče (ne v koš!) in ga potem splakniti.
Za vratarsko službo se mora vsak vpisati v teku prvega tedna v mesecu. Kdor se ne vpiše pravočasno sam, bo moral sprejeti tiste ure, za katere bo vpisan. Vsak si lahko poišče nadomest-nika ali menja službeni čas z drugim, ni pa dovoljeno prepisovati ali črtatl vpisana imena, ker vsak odgovarja za prevzeti ali njemu dodeljeni čas.
Hišni red in Pojasnila je napisal rek-tor Tomažič lastnoročno in po lastni uvidevnosti — in tudi izvaja jih lastno-ročno in po lastni uvidevnosti. Osnove in opore za pravnomočno pritožbo ni. Gospod Tomažič je lastnik in uprava doma,  je  skratka  gospodar  KOROTANA.
Gospod Tomažič razume vso stvar ta-kole: »V domu KOROTAN ima vsak štu-dent lepo sobo z vsemi ugodnostmi. Lah-ko se nemoteno uči. Lahko spi, dokler hoče. Na razpolago imajo slovenske či-talnice in dvorano za sestanke. Določene ure je vsak dan odprta televizija in dtfo rana za namizni tenis. Poleg svoje skup-nosti imajo v domu še dobre in pridne študente, študente drugih narodnosti, s katerimi lahko vzpostavljajo prijateljske stike. Slovenska beseda je spoštovana od vseh. Kaj hočejo še?! Da pustim raz-grajače v domu? Da raztržem tistih ne-kaj zahtev hišnega reda? Da lahko delajo iz doma hlev, potem ko se naše gospo-dinje tako trudijo za lepo snago v do-mu. Ne, tega res ne morem.«
Kolikor vemo, ni bil od zadnjih dese-tih izključenih Slovencev nihče postav-Ijen na cesto zaradi nesnage!
Kot je vsakomur očitno, veje iz »Hiš-nega reda« in iz večine izjav gospoda Tomažiča tendenca postaviti študente v izrazito askriptivno pozicijo, ki pa da-nes za nobenega mladega človeka ni več vzdržna in povzroča obsežne odpore. Gospodu Tomažiču bo moralo postati jasno, da s svojimi merili zahteva od mladega   človeka   nenormalno   obnašanje.
Kam je to pripeljalo
Vladimir Vremec, dipl. ing., ki je v času specializacije na Dunaju stanoval v KOROTANU, piše v tržaškem Gospo-darstvu:
»Meseca januarja 1968 je pater Toma-žič odpovedal sobi študentoma in odbor-nikoma Kluba slovenskih študentov na Dunaju Brumniku in Straussu, ne da bi navedel pismene vzroke, zakaj je v nju-nem primeru tako strogo ukrepal. Naj omenim, da je študent Strauss svoj čas kot srednješolec organiziral nabiralno akcijo za KOROTAN po koroških vaseh. Skušal sem posredovati z namenom, da bi gospod Tomažič preklical svoj ukrep. Žal mi je uspelo doseči le preklic pre-povedi nadaljnjega zahajanja v dom; vi-sokošolca sta si morala poiskati sobi drugje. Takrat sem patru Tomažiču tudi izrazil svojo pripravljenost posredovati v vseh primerih, ki bi se nanašali na odnose s študenti. Obenem pa sem ob-ljubil, da bom poskrbel za večjo uvidev-nost študentov pri urejanju domskih za-dev, in sicer naj bi v februarju sklicali poseben sestanek v ta namen. Do tega ni prišlo zaradi semestralnih počitnic. V začetku marca pa je pater Tomažič brez moje vednosti izključil iz doma še enega študenta. Na moj očitek, da se ni držal dogovora, je pater Tomažič odgo voril, da pač sestanka še ni bilo in da potemtakem najin dogovor o posredova-nju ni imel uradnega značaja — kot da bi medsebojne človeške odnose urejali samo napisani zakoni.«
Gospod Tomažič pravi o tem primeru: »Odbornika   kluba   Brumnik   in   Strauss
sta doboro vedela, zakaj sta bila izklju-6ena iz doma. S tem vzroki se je ukvar-jala tudi policija...«
Feliks J. Bister, prvi tajnik KSŠ, pa pravi k temu: »Koliko sej in pogajanj smo imeli, prišli smo do več ali manj uporabnih sklepov, a vi (pater Tomažič ¦op. P. P.) se nobenega skupnega sklepa niste držali, če je le malo omejil vaše osebno ravnanje.
»29. aprila ob pol desetih zvečer je govoril študent Karel Smolle pri vhodu s kolegico študentko. Ko ga je zagledal pater Tomažič, mu je ukazal, naj takoj zapusti dom. Ker je imel Smolle kot član KSš pravico vstopa v Korotan, se tej zahtevi ni odzval. Pater Tomažič ga je nato imenoval vagabunda, ga prijel za jopič in ga suval k izhodu, nato je alar-miral policijo, ki pa ni posegla v to za-devo«.   (Iz  Klubove   dokumentacije).
Gospod Tomažič ima o tem naslednje mnenje: »študent Smolle je stal dolgo časa pri okencu vratarske sobe in bil na poti mimoidočim. Govoril je s štu-dentko, katere starši so me prosili, naj Smolleta na noben način ne pustim v hišo zaradi zapeljevanja njihove hčerke.«
30. aprila ob 10,00 zvečer je Ietel na cesto študent Anton Sticker iz ugledne družine iz št. Petra pri št. Jakobu, ker dva meseca ni poravnal najemnine.
Upravnik
Korotana
s policijo proti
slovenskim
študentom
V  petek 3. maja t. 1. je imel Klu;b slo-venskih   študentov  svoj   sestanek.   Preda-val je dr. Jakob Ebner o avstrijski naciji. Po  predavanju se je  razvila živahna  di-skusija  o  zadnjih dogodkih v Korotanu. Jasno je bilo študentom, da bo treba na nekem  razgovoru z vodstvom dama ure-diti odprta vprašanja.
V  sobofco 4. 5. popoldne se je sestala vrsta   študentav,   da   izdela   predlog   za boljšo  ureditev doma, ki bi jih nato iz-ročili p.  Tomažiču. Razgovor v sprejem-ndci   doma   sta   se   udeležila   tudi   kolega Smolle, ki ga je pater pred nekaj dnevi atakiral, in kolega Sticker, ki ga je pater Tomažič izključil iz doma. Čez nekaj mi-nut pa je prišel p. Tomažič in zahteval, da   mora   kolega   Smolle   takoj   zapustiti dam.  Kolega  Smolle je  ostal v dvorani, kjer lahko vsak sprejema obiske. Nato je grozil p. Tomažič odbornikom Kluba slo venskih študentov, da morajo takoj zapu-stiti   dvorano,  če kolega  Smolle ne  gre. Odborniki so osta^i ter nadaljevali s štu-denti z razgovori. P. Tomažič je ubral no-vo pot. Rekel je, da bo vrgel odbornike, ki  stanujejo  v Korotanu,  iz  doma.   Slo-venski  visokošolci se v domu, ki je bil zgrajen zanje, niso pustili  strahovati.  Iz solidarnosti so se navzočim pridružili vsi slovenski  študentje,  ki  so bili v bližini. Nato pa so poklicali še vse slovenske štu-
dente, kl so jih le mogld doseči. Vsi an se enobno odzvali, ker jim je bilo jasno, da gre za slovenslko stvar. P. Tomažid, ki si je vse študemite notiral ter jim stalno groaal s težkimi posledicami, se je konč-no v svoji nemoči poslužil policije, ko so študentje hoteli z njim diskutirati o pe-rečih vprašanjih. Hotel je, da bi policija odstrariila vse slovenske študente iz slo-venskega doma. To naj bi bia vzgojitelj slovenskih študentov na Dunaju?
Policija  je  nato  tričetrt  ure  razprav-
ljala s p. Tamažičam. študentje pa so v
tem času peli slovenske narodne pesmi.
Policisti so se seznanili z zahtevami Stu-
dentov ter odšli. študentje so kljub vse-
mu hoteli diskutirati s p. Tomažičem, kd
pa je zastopnikom Kluba odgovoril: »Ne,
ni več potrebno.« Torej sploh ni bil pri-
pravljen, da bi se razgovarjal s študenti.
Navzoči    so  nato  sklanili,    da    pošljejo
Družbi svetega Mohorja, ki je lastoica do-
ma ter predsednikoma slovenskih osred-
njih organizacij  dr. Franciju Zwittru ter
dr. Valentinu Inzku sledeči telegram:
Slovenski visokošolci, zbrani na soli-
damem    srečanju   zaradi    izključdtve
Smolleta in Stiokra iz Korotana, zah-
tevajo, da se takoj pozanimate za do-
godke na Dunaju. P. Tomažlč je od-
govoril na prošnjo za diskusijo s po
licijo.    Visokošolci    nameravamo   na-
daljnje akcije.
Nato so se študentje mirno razšli. A neopravičena in protislovenska reakcija p. Tomažiča je takoj sledila. Vrgel je ta-koj iz doma predsednika Kluba, Malle Avguština, kulturnega referenta, Ogris Horsta ter klubaše Haderlap Franca in Po-pitsch Lojzeta, s tem pa indirektno tudi njegovo soprogo Marijo. Dom morajo za-pustiti do naslednje sobote.
Istega dne pa je vrgel iz doma tudi Klub slovenskih študentov.
Klub v domu ne sme več prirejati se-stankov. Do 4. junija t. 1. pa mora spra-viti Klub svojo imovino iz Korotana. P. Tomažič ni navedel nobenih prekrškov Kluba slovenskih študentov na Dunaju.
Ne smemo pa pozabiti, da je v tem šolskem letu izključil iz doma tudi Slo-vence Isoppa ter adbornika Kluba Strau-ssa in Brumnika. Zaradi neznosnih raz-mer v domu pa si je poiskal novo stano-vanje tudi Pavel Pernjak. S tem se naha-ja samo še tretjina vseh koroških sloven-skih študentov v Korotanu.
To naj bi bilo zaželjeno ognjišče in zavetišče slovenskih študentov na Dvina-ju, ki živijo vsak dan v strahu, da jdh bo p. Tomažič s svojo vsemogočnostjo čez noč postavil na. cesto. Za to se obračamo na slovensko javnost, da končno posre-duje sodobno ureditev doma, da bo služil zares ciljem, katerim je bil namenjen.
(Op.: Odloraki poročila časnikarskega referata KSŠ)
Se isti dan, 4. 5., so bili iz KOROTANA izključeni naslednji študentje: Manija Popitsch — članica KDZ Lojze Popitsch — olan KDZ Avgust Malle — predsednik KSS Warasch Filip — odbornik KDZ Domej Teodor Kristian — odbornik KDZ Kakl Sonja — odbornik KSŠ Haderlap Adi — član KSš Ogris Horst — član KSŠ
Od 65 slovenskih študentov na Dunaju jih danes v Korotanu domuje še 16, in še ti bodo zaradi pričujočih razmer v krat-kem dom zapustili.
Demonstracije
Mohorjeva družba se za študsntske apele ni zganila, noben slovenski javni de-lavec ni povedal svojega izrecnega stali-šča, nobena slovenska organizacija o vpra-šanju KOROTANA ni razpravljala. Vsem je bila potrebna močnejša imjekcija. Za njo so se študentje odločili 11. maja ob 17. uri, ko so na Albertgasse ob 80 udele-žencih (prisotno preclstavništvo sociali-stičnih študentov Avstrije, predstavništvo dunajske visokošolske zveze in predstav-niki nekaterih katoliških študentskih or-ganizacij) javno demonstrirali svoje neza-dovoljstvo z razmerami v Korotanu.
To so rešitve
»Da bi razumeli dogodke,« pravi go spod Tomažič, »v našem visokošolskem domu Korotan vlada vzoren red. Ob spo-štx>vanju tega reda je vsak študent prost in lahko dela, kar hoče, m gre, kamor ho-če. Vsak pa ima v domu najlepše pogoje in se lahko nemoteno uči. Slovenski študent-je imajo poleg tega vse možnosti za slo vensko kulturno izobrazbo in udejstvova-nje. ¦Njim vsein sem na lastne strolke zni-žal mesečnino, tako da jim je en mesec ni treba plačati. Nekaterim sem tudi po-magal na druge načine. In taka razlika v obnašanju z drugimi, ki plačajo celotno mesečnino! Lepo ureditev našega doma znajo ceniti posebno avstrijski študentje, ki se počutijo v našem KOROTANU res srečne, kar tudi glasno povedo... Oče nemško govorečega študenta s Koroške piše: ,Z vsem srcem se veselimo, da je za našega sina pri Vas tako lepo poskrb-ljeno. Prav posebno cenimo dobro vzduš-je v domu, M je zasluga edinole Vašega vodstva in Vaše osebnosti'.«
»Nobeden naj si ne dela skrbi, kako bo z visokošolskim domom... Še pol mili-jona posojila iščem, da bi plačali gradbe-ne račune. Toliko stvari je še za urediti. Sam sem cele tedne belil, ker so bili zi-dovi že kaj umazani. Vse to delo poleg svoje glavne službe! In zdaj še take teža-ve, tako razočaranje, toliko izgubljenega časa.« Študentske rešitve:
1.  da se takoj prekliče izključitev Kluba iz doma;
2.  da se takoj omejdjo kampetence patra Tomažiča z ustanovitvijo posebnega od-bora za KOROTAN, kjer bi bili zasto pani tudi študentje;
3.  da  se  takoj   sestavi  novi  hišni  red  s sodelovanjem študentov;
4.  da se takoj sprejmejo vsi študentje na-zaj v dom;
5.  da se takoj odpusti tajnica ga. Langer, ki ni kvalificirana za slovenski visoko šolski dom, ker ni Slovenka in poleg tega  tudi  ne  obvlada  slovensfcega  je-zika;
6.  da  se  vsem  prizadetim povme  mate-rialna škoda.
»Položaj v slovenskem visokošolskem domu je torej postal nevzdržen in kriti-čen. Treba se je vprašati, ali so se zato zbrala in zagotavila sredstva po skupnem priziadevanju, da zdaj slovenski študentje zapuščajo dom, ali pa zato, da bodo mo-gli v miru študirati, kakor je to v drugih študentskih domovih navada.«
Končne sodbe ne bomo povzemali.
F. Pivec
PANELINIUS ANDISTASIAKI
KINISIS (PAK)
Intervju z Nikosom Venturisom, ki pri politični organizaciji panhelenskega odpor-niškega gibuija Uniji centra (nemška cen-trala) skrbi za povezavo z inozemstvom. Nikos Venturis je absolvent politologije, zgodovine in mednarodnega prava. Do ne-davnega je bil glavni urednik tiibingenške-ga študentskega časopisa »Notizien«.
— Gospod Venturis, najprej nas zani-majo načrti vaše organizacije.
Unija centra naj bi bila stranka trdnih principov, kajti danes v Grčiji ni nobene takšne stranke. Kot najbolj obetajoče so-delc.vce bo organizirala delavce in študen-te. Grki morajo zavestno ohraniti aktiven odnos do demokracije. Treba je podpreti panhelensko odporniško gibanje (PAK). Ko bo Grčija osvobojena fašizma, je treba dati Grkom možnost organizirane stran-ke. UnijLv centra ima nalogo v vseh deže-lah, kjer deluje, pndobiti javno mnenje za grško stvar, in to preko javnih občil in   drueih   komunikacij.
—  In kako nameravate realizirate vaše načrte?
S prosvetljenjem javnega mnenja v raz-ličnih evropskih deželah, tako da vlade teh dežel ne bodo več podpirale sedanje-ga režima oziroma ga bodo bojkotirale.
Pričkujemo podporo ilegalnih organiza-cij, ki so vklile v Grčiji po 21. aprilu 1967.
Ce ne bo šlo drugače, nam kot zadnja možnost ostane oborožena vstaja proti režimu. Opozoriti pa vas moram, da pri sedanji konstelaciji, ko je 90 odst. prebi-valstva proti režimu, o državljanski vojni ni   mogoče   govoriti.
—  Od kod ste doslej že dobili moralno podporo?
Podpora PAK-u prihaja predvsem s Skandinavije, ki si naravnost fantastično prizadeva za ponovno spostavitev demo kracije v Grčiji Nadalje z Nizozemske in Belgije. Podprle pa nas niso socialistične dežele, kakor tudi ostale Zahodne države.
Potreben bi bil gospodarski bojkot se-danjega režima. Gospodarski bojkot naše-
mu ljudstvu ne bi škodoval, kot to skuša prikazati fašistična propaganda. Grki so se vedno, kadar ni šlo drugače, hranih z olivnim oljem in kruhom, tako tudi med mnogimi osvobodilnimi boji v preteklosti.
—  Zakaj mislite, da socialistične dežele ne   podpirajo   PAK-a  in   CU?
Zaradi napačno razumljene vloge drža-ve. Države se bojijo izgubiti ekonomske koristi od svojega izvoza. Od nevtralnega političnega odnosa v tem primeru profiti-ra samo junta.
George Papandreu je po magnetofon-skem traku, skrivaj prinesenem v London in reproduciranem po BBC-ju, pozval vse vlade, naj realno in ne samo verbUno pod-pro   vseljudsko   gibanje   PAK.
—  Tudi če bi večina držav bojkotirala vojaški režim, ne kaže, da bi to bile pri-pravljene storiti tudi ZDA. Kaj pravite na to?
Grki ssjiu ne morejo prisiliti ZDA, da bi ne podpirali junte, računamo pa, da s« bodo AmeriCani v Vietnamu kaj naučili in da na prihodnjih predsedndških volitvah zmagata ali Kennedy ali pa Mc Carthy.
—  Kaj mislijo o gibanju in vaši politič-ni organizaciji oblastniki v Grčiji in kaj politična javnost v Nemčiji, kjer delujete?
Doma skušajo časopisi in radio prika-zati člane naše stranke kot komuniste in nas tako diskreditirati pri Zahodnih vla-dah, tako da nam bi te odrekle gostoljub-je. Unija centra ima n&mreč razen v Nem-čiji, kjer je tudi osrednja centrala, cen-trale še na Danskem in v Skandinaviji, v Franciji, Belgiji in na Nizozemskem.
Zvezna stranka (Bundes Partei) se do naše organizacije obnaša rezervirano. Po drugi strani pa SPD kot stranka podpira Unijo centra, daje ji tudi den^rno pomoč. Proti režimu sta se izrekla Spiegel in Die Zeit (slednji skozi pisma bralcev). Proti so profesorji in razne visokošolske poli-tične skupine. Imamo pa tudi veliko na-sprotnikov: NPD. CDU, Springerjev kon-cern, pa tudi del katoliškega tiska.
Uporniška avtobiografija
lorda Russella
V  drugem delu »Avtobiografije Bertran-da Russella«. ki je izšla v Londonu, znani 95. letni filozof zelo ostro kritizira  ZDA, kjer so njegova prizadevanja (pred 30. leti) za svobodno ljubezen in liberalnejšo sek-sualno življenje izzvala javni gnev in obso-janje.
človek, ki ga štejejo med največje mi-slece naše dobe, je bil takrat obsojen, češ da piše pohujšljive knjige. Izgubil jy polo-žaj profesorja na univerzi v New Yorku in bil bojkotiran.
»Proti meni je bil uprizorjen tipični ameriški lov na čarovnice,« piše -Russell v svoji avtobiografiji. Kot prepričan ateist Russell za kompanjo še posebej obtožuje pripadnike episkopalne in katoliške cer-kve v Ameriki. Uradni predstavnik občine New York je celo zahteval, naj Russela iz-ženejo iz ZDA.
V  knjigi so podrobno podani  dogodki iz Russellovih burnih let javnih protestov, ljubezenskih vezi in intelektualnib. stvari-tev (v obdobju od leta 1914 do 1944).
Poslednjih šest let tega obdobja je Rus-sell preživel v Ameriki, kjer je najprej pre-daval (brez lnoidentov) na univerzi v Chi-kagu in Kaliforniji vse dotlej, dokler ni izzval pravega viharja s svojo knjigo o socialnih problemih z naslovom »Zakon in morala«.
To delo, v katerem je Russell izrazil mišljenje, da v večini zakonov ni mogoče pričakovati popolne zvestobe in da mora-jo možje in žene najti ljubimce, je izzvalo ogorčenje javnosti, s sodnim odlokom pa so mu odvzeli pravico, da bi bil še nada-lje profesor v New Yorku.
Ko piše, da je bil coledge pod upravo newyorških občinskih oblasti, ki so bile po Russellovih besedah »praktično satelit Vatikana«, še pravi: »Predstavnik obtož-be je označil moja dela za pohujšljiva, razvratna, pohotna, erotična, brezobzirna, ozkogrudna, neresnična in brez moralnih vrednost.« Russell poudarja, da si je proti njemu iarečene obtožbe lahko izmislila le »morebitna predstava fanatikov«. še posebej   zanika,   da   bi   kadarkoli   orga-
niziral nudistično kolonijo v Angliji ali da bi se pojavljal nag v javnosti in objavljal pohujšljive pesmi...
Russeil tud. piše: »C« bi se tedaj kjer-koli pojavil, bi me katoliške množice ver-jetno linčale — s podporo policije.«
Med tem se je Russell posvetil pisanju dela »Raziskovanje pomena resnice«, kasne-je pa je objavil znano delo — »Zgodovina zahodne filozofije«, ki je v Ameriki kma-iu postala »bestseller« in ki je avtorju vrnila popularnost.
Leta 1944 se je do tedaj borbeni pacifist — zaradi česar je bil v času prv« svetovne vojne šest mesecev zaprt — vrnil v Angli-jo in povsem podprl vojno proti nacistič-ni Nemčiji.
P. S.: Objavljamo poročilo ob izidu Rus-sellove avtobiografije. Prevedel ga je Dra-go Senčar, ki v poslanem prispevku pou-darja, da naj bo objava naprejena proti situaciji na Slovenskem (katoliško — puri-tansko obarvano), ki v marsičem spominja-na tisto pred 30 leti v ZDA. Sicer pa smo imeli priložnost tudi ob enem izmed član-kov v Tribuni zaslediti podobno reakcijo na znanstveno misel enega največjih du-hov zahodne civilizacije.
Z indeksi popust
V   široko   zasnovani   akciji,   kl   jo   iz-vaja ZŠOTK načrtno že nekaj let — pod naslovom »Z INDEXI POPUST« smo štu-dentje   v   zadnjih   mesecih   dosegli   vrsto pomembnih  uspehov:
Predstavniki ZŠOTK smo se pogovori-li z direktorjem Olympije tov. Zupanom in s sekretarjem tega kluba o možnostih, načinu in perspektivi študentskih popu-stov. Na zadnji seji uprave NK OLYMPIA je bilo odobreno študentom obiskovanje tekem ljubljanskega prvoligaša s popu-stom. Vstop na tekme je dovoljen vsem rednim študentom za ceno 5 ND na izkaz veljavnega indeksa ob kontroli vratarja in študentskega predstavnika pri jposeb-nem vhodu. Na omenjenem sestanku smo načeli tudi vprašanje akadeinskega naslova za profesionalni NK OLYMPIA. Nekateri člani kluba so imeli do vpra-šanja zdrav odnos — pametno stališče — enako študentskemu, da profesionali-zem ni in ne more biti združljiv z na-slovom akademski. Zato upravičeno upa-mo, da bo ta pomiselk, ki se javlja že leta dolgo v akademskih in neakadem-skih krogih, kmalu odpravljen.
Uprava Hale Tivoli bo za vse študen-te nudila od 25—35 odst. popusta za vse svoje prireditve (svetovna prvenstva, Hol-liday on ice, jazz festival, itd.). Vstop-nice pa bodo naprodaj le v predprodaji v General Turistu, Ljubljana, Gosposvet-ska 7. Prav tako bomo študentje lahko na podlagi veljavnega indeksa igrali mini golf za 1,5 ND namesto 2 ND (razen ob sobotah in nedeljah). Manj izdaten popust (baje zaradi prezasedenosti igrišč) nam nudi Akademski teniški klub OLYM-PIA.
V   zadnjem  času  gleda  tudi Košarkar-ski  klub  Olympia  naše  prošnje   le   skozi dinar  —   kljub  temu,   da  je   bil  ta   klub najbolj    dovzeten    za    sodelovanje.    Tudi ŠD Slovan še ni odgovorilo na našo proš-njo   —  niti   negativno,   pa  čeprav  je  že 2 meseca, odkar smo jo poslali.
Vsi smo organizacije, ki se trudimo, borimo za popularizacijo ter širjenje športa in telesne vzgoje.
Vsem nam je jasen ne le pomen, marveč tudi nujnost telesne vzgoje, zato ne samo prosimo za te popuste, ampak jih zahtevamo — kar sem že večkrat napisal. Računamo na pametno sodelo-vanje. Računamo na to, da se vsi, ki vodijo športne klube oz. športne zveze in organizacije, zavedajo tistega širšega smisla in pomena njihovega deltovanja in da ne mislijo samo na tisti tnenutni materialni dobiček. Ali se zavedajo, da vzgajajo ne le igralce, ampak tudi gle-dalce, da izgrajujejo posameznika in pre-ko njih ceiotno našo družbo?! Ali re-snično mislijo, da so samo cirkus, in kdor hoče cirkus, naj plača, mastno pla-ča? Ali bo postal šport privilegij tistib naših socialističnih bogatašev, s katerimi pa naša družba gotovo ne bo naredila koraka naprej?
Priznam pa, da bi lahko takoj tu z istim očitkom grajal tudi družbeno po-litične organizacije, ki skrbijo za finan-siranje omenjenih in tudi drugih klu-bov in orfranizacij oziroma finansirajo športno rekreacijo nasploh.
Frauci Koglot
ALFRED SCHMIDT
NVIHR. ERKENNTNIS UND HISTORISCHE PRAXIS
(Narava, spoznanje in zgodovinska praksa) IA
Engelsovo mišljenje (h kateremu so se do sodobnega sovjetskega marksizma vračali vsi poskusi, ki so hoteld naravo, vtzeto samo-oase, prikazati kot-samo-po-sebi dialektično strukturirano) je zelo težko pravično opredeliti in določiti, kaj-ti v njegova ©ksplicitno izrečeni filozo-fiji moti ne dovolj jasno izražena povez.%-va med konkretno družbenim in metifizid-no-ddealističnim pojmom narave, kot tu-di prehod enega k drugemu. že od vsega začetka je bilo poudarjano, da se kritike Engelsa ne smejo preprosto omejevati na to, da njegovo koncepcijo oddelijo od Maraove. To se lahko zgodi le z omeje-nimi merili, kajti vsaka kritika Engelsa mora vedno posegati nazaj: na argumente, ki povezujejo pozdciji  obeh avtorjev.
Seveda sta šli njnni poti narazen, še preden sta bili aploh prevzeti. V začetku štiridesetih let sta skupno razglašala živ interes za francoski materializem 18. sto-letja. Medtem ko Marx v Sveti družini (z materialistične pozicije) komaj slavi Hel-vetiusa, katerega je prevzel »ravno tako v odnosu od družbenega življenja«1), leži težišče Engelsovega študija že od vsega začetka balj na metafizičr jiii področju. V nekem delu, ki je izšlo le.a 1844, je mate-rdalizem označil za »kopicj znanosti iz 18. stoletja«, za »prvi sistem prirodne filozo-fije«, za uspeii »dovršitve prirodnih zna-nosti«2). Engels je tudi v svojih prirodno-dialektičnih spisih: o Feurbachu, v Anti-Duhringu, im v Dialektiki prirode, zadržal deitajlno razvito idejo o popolni zvezi na-ravnih. pojavov — vsekakor z namenom, da te zveze ne določa več omenjeno-meha-načno. Za razumevanje Engelsove kancep-cije je nadalje pomembna romantična pri-rodna filozofija, predvsem filozofija mla-dega Scbjellinga, medtem ko Heglova to vretna filozofija stopa v ozadje; temelji le-te zaradi pomembnosti njegove logike biti še ndso bdli obravnavani. Končno so bile za Engelsa pomembne evolucionistič-ne teorije (osnavane delno na način ro-mantične prirodne spekulacije), zlasti La-marck-Darwinov pojem »prirodne zgodo-vine«, ki se prupravlja in napoveduje pri Buffonu in drugih francoskih učenjakih 18. stoletja.
Ko sta se Marx in EngeLs koncem pet-desetih let drugič povmila k Heglu, se je ta rekapitulacija najpopolnejšega filozofe-ma nemške klasične filozofije zgodila pri obeh mislecih na dokaj različen način. Marx, ki se ukvarja s politično ekonomi-jo, je izbral pot »s kritiko... prevestd Heglovo filozofijo najprej na točko, s ka-tere bi jo mogel dialektično prikazati.«3 Pii tem se je, kakor smo videli, zavedal objektivnih — zgodovinskih meja takšne predstavitve. Nasprotno pa Engels dialetk-tione kategorije interpretira kot gotove, pred nami ležeče rezultate moderne pri-rodne znanosti, v katere stvarmo proble-matiko se ne spušča. Engels ne zna dati prirodni znanosti — kakor Marx politični ekonomiji — novo podobo, ampak se mo-ra zadovoljitd s tem, da sistematizira spo-znani material. Programsko je to oprede-lil takole: »Empirično raziskavanje priro-de je nakopičilo ogromno število pozitiv-nega spoznavnega materiala tafeo, da je neizogibno nujno sistematično ureddti gra-divo po posameznih. raziskavnih področjih in po njihovi notranji zvezi.«4
Duhovno-zgodovinski položaj, kateremu skuša Engels zadostitu. s svojim progra-mom, je označen z odločilno emancipaci-jo prirodne znanosti od filozofije, ki se izraža v površnoimehaničnih: bodisi pozi-tavisbičnih, bodisi vulgarno-materialistič-nih spisih. Dakler bo Engels v temelju pritrjeval materialističnemu stališču, s tem, da bo v materialistično pojmovanje narave vpeljaval dialektiko, tako dolgo bo moral kritično odstopafci od vulgarizator-jev kot so Biicher, Vogt in Moleschott. Tukaj pa se je z vso pravico postavilo vprašanje pariških kontraverzov, ali sploh lahko na abstraktno materijo redueirani naravi pripišemo dialektične določbe, kot k> »totaliteta«, »nasprotje«, »produktiv-nost«,  »imanentna negacija«,  oziroma  ali
la Iz dodatka k knjigi Existentialiinus und Marxismus — Zum Verhaltnis von Geschichte und Natur im dialektischen Materialismus, Suhrkamp Verlag, Franik-furt/a M, 19&5
ni z vsa';o dialektičino teorijo zastavijena subjeteti. ia refleksija (pa naj ta nastopa tudi sarr,) kot mconent).
Če je v Heglovem Predgovoru k Feno-menologlji duha govora o popku, ki izgine ab razvoju cveta, ta se ponovno negira v sadežu kot višji resnici5, se lahko opisani proces razumeva kot neposredna dialekti-ka rastline. Takšno razumevanje bi bilo napačno, kajti tu ne gre za nemišljeno življenje rastline, ampak za njen pojem. Hegel često ponazori svojo dialektiko na nairavno-organičnih prooesih, katere pa ne potrjuje kot nekaj, kar pri gibanju poj-mov igra konstitutivno vlogo. Rastlina, ka-kor je neposredna, nikakor nd pripadajoča k biti-za-sebe, »mejž individvialnasti se le dotakne.«6 Kot dialektično strukturirana se kaže edinole »umnemu« mišljenju, ka-teremu se skozi abstraktmi razum prika-zuje v razčlenitvi popika, cveta in sadeža, ki so kot taki le »momentd organične enotnosti«7, prevedeni v pojem. Raziimsko pojmovana narava pomeni, da jo oprede-Ijujemo kot (v materialnost potopljen) um; »tako notranjost narave ni nič dru-gega kot splošno — mi pa smo, če imamo mišljenje, znotraj narave sami-pri-sebi.«8 Heglova prirodna filcaofija živi od za-upanja, da »v naravi pojem odgovarja poj-mu, resnična podoba pa leži skrita v raz-ličnosti mnogih konkretnih podob.«'
Ravno tega zaupanja pa se mora En-gels kot pripodnoznanstveno orientirani materialist odreči. Pravzaprav ima Engels, ravno tako kot Hegel, opraviti z »racio-nalno fiziko«10, z empirično pridobljenimi ugotovitvami prirodne znanosti, fcorej z nekim splošnim, ka se v svoji lastni »ima-nentni nujnosti« predstavlja kot celota.11 Toda bistvena razlika je v tem, da Engels te ugotovitve, če hode ostati strogo priro-doznanstven, ne sine prenesti na njihov dialektični »pojem«, kajti tako bi jih re-duciral na božji logos. To se pravi, da pri Engelsu samo zato lahko ravnamo po bi-stvu sfcvari, ker je sistematično pripravil splošne raziskovalne rezultate empirične znanosti: torej že nekaj miselno predela-nega, nekaj (v stilu pozitivistične »enotne znanosti«) višje razHčnega od stanja zgo-dovinske odvisnosti in s tem od narave »po-sebi«. Dase je Engels pri tem poslu-žiil dialektičnih kategorij, ostaja neučin-kovito = le kot golo zagotovilo: znova je z razumom fiksirano dejansko stanje pre-nesel v samo zunaaaje refleflcsivne zveze. Popodnoma nepnizadet za njene spekula-tavne implikacije, je na naravnih fenome-niih »uporabil« dialeMične oblike gibanja, potem ko jih je: (^>ekuilatiwie unplikacije) zaradi materialističnega predznaka spre-gledal, in tako njihovo resnično predela-vo, ka je bila iin ki je mogla biti pred pred Marxom, lahko nadomestii. Tako je prišel do skromne definicije, ki se glasi približ-no takole: »Element (celila) je hegiovska bit^po-sebi, in gre v svojem razvoju ravno tako skozi Heglov proces, dokler se konč-no iz nje ne razvije ideja vsakokratnega dovršenega organizana.«12 Alii pa je geolo-gijo označil kot »vrsto zanikujočih nega-cij«, ah kar naj bi bilo identično, kot >yvrsto kontinuirano sledečih si razdroblje-nosti starih jn naplavin novih kamenih formacij.«13 Večkratna izumetničenost, sla-ba konstruktivnost, tudi posebnost, ki je ptripomogla k slabemiu glasu Heglovi za-vestno idealistični prirodni filozofiji, se mora pri Engelsu (katerega materialistič-na tendenca skuša ohraniti kontakt s po-sebno znanstveno empirijo) pokazati kot dialektična, v sebi strukturirana celota — ležeča v nepreprostem konfliktu — ki ne-navadno še bolj izloča. Hegel je lahko očitne pomanjkljivosti svojega sistema na-prtil naravi sami, katere »nemoč« obsta-ja v tem, da je le »zunanjost«14, »neraz-rešljivo nasprotje«15, ki se odmika strogo-sti pojma, čeprav je le ta njen »notranji oblikovalec« . Engles pa, nasprotno, ne poseduje možnosti umika. V nasprotju s Heglom, ki v svojih težnjah: dvigniti em-pirično in spekulativno fiziko vedno vztraja tudi na njenih razriolikostih, je bil Engels (s tem, ko je dal vsej prirodni filozofiji odpustnioo in želel dialektiko za-preti v naravo, ki je neodvisna od teore-tidnega mišljenja) prisiljen, da za dialek-tične kaže in predstavlja predfilozofske postopke prirodoslovinih ved. V njih od-kriti zakoni so tako sprejeli rang »doka-
asljivih prkneirov« — kar vse sfcuipaj kaže na njegovo k dogmatičnem svetovnem na-zoru težečo teorijo. Tako mu pomeni »enotnost vsega gibanja ... prirodoznan-stveno dejstvo.«17 če pobliže pc^fledamo, kako EngeOs določa to gibanje narave v posameznem, o katerem trdi, da ni »samo golo menjavanje mesta«, ampak »na nad-mehaničnem področju tudi kvalitetno spreminjanje«18, se izikaže, da mora prav vsaki mehaniki podairili daljnosežno pri-znanje o njeni moči dialektičnega relati-viranja. Tako ostvarja dialektiko, ki je v najboiljšem primeru spretno interpretira-na razvojna mehanika. Le-ta se nato iz-črpava v »prvotai zvezi t^a (skozi vsa stranska nebistveina gibanja in momental-no nazadovanje) prebijajočega se uspeha od nižjega k višjetmu.«19 Seveda gre zlasti Dialetika prirode preko gole kavzalne zve-ze k kocepraciji »univerzalnega, menjajo-čega delovanja«20, v katerem Engels vidi spoznanoe, ki ne more biti prekoračeno; »za mjo (naravo kot koncepoijo univerzal-nega meinjajočega delovanja) ne leži niče-sar spoznavajočega.«21 Toda s tem konce-dira samega sebe, saj je njegovo prirodno opazovanje zadnjega konca preddialektič-no. Res je memjajoče delovanje, izraču-nano na mehanično kavzaliteto, najvišje, ker bogati kategorije, toda le-to še vedno tem, da trga njihove opredeljujoče in do-pragu pojma ... če bomo dano vsebino opazovali le z aspekta menjajočega delo-vanja, potem je to dogajanje znotraj vse-bine vseskozi nepojmoven odnos. Tako imamo opraviti le z golim suhim dej-stvom in zahteva po posredovanju... ostane ... nezadavoljena.«22 Medtem, ko se Engels zavestno ni oziral na »človeko-vo vzratno delovanje na naravo«", to se pravi: na nastop tistega menjajočega de-lovanja v naravni zvezi, ki se imenuje družbeno delo, (in iz katerega zgodovin-sko spremenljivih potreb se razjasnjujejo tudi okoliščine) pa se mora spoznanje, ki Si padreja posamezne naravne pojave s tem, da trga njihove opredeljujoče in do-ločujoče zveae, neprenehoma vračati k izoliranemu kavzalnemu ra^imerju. Samo tako se nujni poteki narave pustijo posre-dovati s človeškimi nameni. Prav mate-rialistična teorija vztraja pri tem, da šele z družbeno produktivno dejavnostjo (ki postavlja tako miselni kot realni prehod od kavzalitete k menjajočem delovanju in otorataio: od menjajočega delovanja k te-lealoglji) konkretma diaJektika prihaja v IGRO.
Tako malo, kot so meje mehanionega načina inteipretacije spoznavnega mišlje-nja per se dialektiane, tako maJo se pu-sti identificirati tudi »zgodovinsko prlro-dno pojmovanje«24 im dialektika, kar hoče Engels. Ze zaradi tega ne, ker so biie evo-lucionistične teorije 18. in 19. stoletja vse prej kot dialektične: skušale so uveljaviti v fiziki dolgo branjeno kvantitativno-me-haniono stališče tiidi v organskem svetu. Prirodno zgodovinski materializem, na va evolucijo bioloških vrst skozi pogoje-nost z mehaničnlm delovanjem in spremi-kakršnega je pokazal Lamarck, prepozna-njanjeotn faktorjev okolja. Vrsta živih bitij pozna le čisto kvantitativno stopnjevanje, minutiozine prehode, nikakršnih naglih in nenadnih skokov. Vtis kvalitativnih dife-renc je nastal zato, ker znanosti primanj-kujejo določeni vmesni čleini. Lamarcku v ternelju sledi tudi Danvinov nauk. Mnogo bolj kot empirična raziskovanja sama, ka-že ramantična spekulacija na n«nožnost prirodne dialektike, kakršmo si je zamislil Engels. Schellingov »Prvi osnutek sistema prirodne filozofije« iz leta 1799 razločno prikazuje prirodno zgodovino, ki se skuša kot >Kiinamično zaporedje (stopnjeva-nje)«25 deducirati iz narave v podobi »ab-sodutne dejavnosti«26. Pod pojmom »dina-mičaio« razumefva filozofijo, ki prirodo re-šuje pred mrfcvim meharuzmom in jo prestavlja v svoboden razvojnd potek. Ceprav absolutno produktivna, pa je na-rava istočasno neskončno ovirana, kajti v njej delujejo nasprotno delujoče tea-desnce. Vsaka od njih, tudi nagon, pomeni neskončno produktivnost — »absolutni produkt, ki vedno je in ni.«" Narava ni niti produktivnost niti produkt, ampak trajen prehod enega v drugega. Schelling, soroden imenovanim prirodnim razisko-valcem, je kljub svojemu idealizmu (na katerega je apliciral do takrat spoznane posamezne znanstvene ugotavitve) sicer bolj zunanje refleksivnofilozofsko kot imanentno-dialektično tudi opisal napetost med produktivnostjo in produktom, med gibajočim in mirujočim. Tako zanj ne more biti govora o skokovitem prehodu iz ene kvalitete v drugo: »Ne smemo se pustiti premotiti videzu pomanjkljivosti kontinuitete. Ta prekinitev prirodnega stopnjevanja eksistira samo z ozirom na produkte, za refleksijo, in ne glede na produktivnost, za zrenje. Produktivnost narave je absolutna kontinuiteta. Zaradi tega stopnjevanje prirodne organizacije ne bomo postavljali mehanično, ampak di-namično: to se pravi, ne kot stopnjeva-nje produkta, temveč kot produktivnost. Obstoji le en sam produkt, ki živi v vseh produktih. Skoik od polipa do človeka se seveda zdi ogromen, in prehod enega k drugeinu bi ostal nerazjasnjen, če med njiju ne bi vstopil vmesni člen.«28
Kratka primerjava Schelliingovih as-pektov koncepcije prirode z odgovarjajo-čo Heglovo je za nas koristna tako dolgo.
dokler ni razjasnjen slab ugovor nasprot-ne Engelsove prirodne filozofije: če le-ta nasprotuje njenim predhodnikom, potem bo izgubila njihov dialektični značaj; ali pa je dialektična in mora oporekati (tako kot Heglova) eksistenci prirodne zgodovi-ne. Za Hegla to pomeni: »Naravo mora-mo opazovati kot sistem stopeinj, ki nuj-no ^ihajajo ena iz druge...: toda ne tako, da se ena iz druge naravno izvede, ampak nahajajoč se znobraj temelj nara-ve ustvarjajoče ideje .. . Nespretna pred-stava stare, kot tudi novejše prirodne fi-lozofije je bila v tem, da je na. . . pre-hod prirodne oblike v višjo obliko gleda-la kot na zunamje-resnično produkcijo, ki so jo tako... vračali nazaj v temo pre-teklosti. Naravi je lastna prav zunanjost, razlike razpadejo . .. in sama nastopi kot nepomembna eksistenca; dialektični po jem, ki stopnje vodi naprej, je notranjost le-teh.«29
Heglova dialektika uči enotnost logič-nega in geaieričnega: v naravi, ki naj ne bi bila »odtujitev« logike v tem generič-nem, brezčasovno4ogi6nem bivanju. Me-tamorfoza se oslanja na pojem, »katerega spremembe predstavlja sam razvoj.«30 Do-kler eksistira v naravi pojem kot živefi individuum, se razvija le-ta in ne vrsta ali rod. Heglova dialektika prirode kaže na notranji red in urejenost, v svojem giba-nju ne aplicira inikakršne resnične zgodo vine. Do nje dospemo šele na področju duha: »Ne smemo misliti, da se tako pra-zno zaporedje ustvarja dinamičmo ali filo zofeko ali pojmovno, naj se imenuje to kakorkoli, kadar imamo predstavo pred-nikov.«3' Potem ne bi bilo nič lažjega, kot spotikati se ob Heglu, češ da je spekula-tivni dialektiM na ljubo tajil zgodovino prirode, prav v trenutku, ko se je začela povsod (ne samo v biologiji, amjpak tudi v sami filozofiji) prebijati razvojma misei. Pred tem se je zavaroval tako, da je iz-ravnaval kvalitativno razliko med prirod-nim in zgodovinskim svetom. Tega se je v veliki meri poslužil tudi Engels: njegov razvojni nauk je ravno tako »dinamičen« v smislu Schellinga, kot »dialektičen« v smislu Hegla. Omenjeni slab ugovor En-gelsove prirodine filozofije je v tein, da si njen avtor skuša pomagati z orientacijo v Heglovi Logiki (manj v njegovi Prirodni frlozofiji) :namreč logiki biti, katero je Hegel v Propadeutiki obravnaval še pod naslovom »ontološka logika«. Engels je ravno tako navdušeno sledil teoremu o »vozlasti liniji mernih razmerij«, ki mu je, tako se zdi, omogočila pojmovanje re-alnega, istočasno kontinuirajočega proce-sa. Različne stopnje, ki so v Prirodni filo-zofiji brezčasrai red in urejenost, so v Lo-giki postavljene kot kvalitativni sikoki v kvantitativni vnsti.32 Da je imel Hegel pred očmi, prav tako kot v svojem prirodnacn naiiku, stnikturalno in ne primarno raz-vojno-zgodovinsko zvezo, se delno zakriva s tem, da je v opombah: za ovoj kvalitete v kvantiteti (kjer je še posebno upošteval kemijo svojega časa) operiral z mnogošte-viinimi, pri njem drugače prepovedanirt^i »primeri«. Predvsem tem opombam se je priključil Engels, katerega interesi že od vsega začeLka niso bili logioni, anipa^: evolucionistični. Če razumemo »vozlasto linijo mer na skali z oznakami za več ali manj«" neposredno prirodo-znanstveno, prehod kvantitativnega v kvalitativnp spreminjanje kot »splošni razvojni za-kon«, potem se rnora to (kot je s praviop pripomnil Habermas) izteči v »mehanično psevdodialektiko kvantitativnega stopnje-vanja«, ki »je imela preje opraviti s kvan-titativno diferenco Schellingove prirodne filozofije«"'4 kot pa z resniono dialektiko, ki je dvignjena nad pri Schellingu v cen-tru stoječ dualizem in polarnost. Med-tem, ko Engels ma-terialno enotnost sveta ne pojmuje praktično, ampak metafizično, je njegov poznejši nauik v določenem smi-slu analogen temu, kar je Schellingu pri-pisal Hegel (tukaj seveda tudi sam preob-težen) kot »prirodno-filozofski formali-zem35.
Za Engelsovo recepcijo logike biti ve-Ija, kar je bilo rečeno za celotno njegovo razmerje do Hegla: zaklenil se je pred idealizinom, da je lahko tako direktno prevzel Heglove kategorije. če Hegel go-vori o »objektivni logiki«, jo Engels takoj odklani, da jo (:objektivnost) nato razla-ga na prirodoznanstven način; le-ta pa je za Hegla kot objektivna bit le obstoj, ki se vrnjena v temelj v bistvu izkaže za »pojem«, za absolutno objektivnost. Na-mesto, da Heglovske kategorije na novo konkretno-materialno, torej družbeno, d»-loči, jih le zunanje aplicira na posamezna znanstvena dejanska stanja. Da so ta sta* nja privzeta v dialektiko: s pomočjo zgo dovinske prakse, se imajo zahvaliti le ab-strakciji.
V resnici vodi histroriziranje narave pri Engelsu (dovršeno v sovjetskem mar-ksizmu) k naturaliziranju človeške zgodo-vine, kot je pravilno zapazil Hyppolite. To se seveda ne vrši na način socialnega darwinizma, katerega družbene funkcije sta enakopravno pregledala tako Marx kot Engels. Naturaliziranje zgodovine je tukaj mišljeno kot ponižanje: deduciranje zgo-dovine na specialna uporabna področja vsesplošnih gibalnih in raavojnih pnrod-nih zakonov, s čimer se je omogočilo ne-smiselno  institticionalno členjenje teorije
(Nadaljevanej na 8. strani)
Načrtovanje
visokošolskega študija
na Danskem
(Poseben dopis za Tribuno)
Danski svet za planiranje v visokem šoLstvu je jeseni I. 1967 izdelal predlog za načrtovanje izobraževanja do Ieta 1980. Avtorji predloga že takoj na zaeetku po-udarjajo težavo, da je treba razvoj siste-ma visokega šolstva planirati za 15 do 20 Iet vnaprej, medtem ko družbene zahteve po visokošolsko izobraženih kadrih ni mogoče napovedovati z veliko točnostjo. Avtorji predloga so začeli svoje raziskave na dvch točkah:
l.da so zaradi naglo rastočega števila študentov sedanje visokošolske ustanove izpostavljene vedno večjemu pritisku;
2. da je treba skušati najti kompromis med željami posameznika, sredstvi za vi-sokošolski študij in družbenimi potrebami po tovrstnih kadrih.
Svet za planiranje je najprej proučil dotok študentov in razvoj družbenih po-treb po visokošolskih kadrih. V I. 1965/66 je bilo na Danskem 35.000 šiudentov, ra-čunajo pa, da se bo to število v petnajstih Ietih podvojilo. Treba je seveda vedno upoštevati, da lahko različni dejavniki ta-ko oceno v prihodnosti delno ali pa v celoti zanikajo.
Predlog navaja, da mora biti družbeno povpraševanje po visokošolskem študiju (zdaj ne govorimo o kadrih) tisti odloči-len dejavnik, ki določa dimenzije izobra-ževanja na univerzi. Pri tem mora imeti pričakovani konjunkturni položaj na trži-šču delovne sile zgolj to vlogo, da vpliva na volikost kapacitet na določenih fakul-tetah. Osnova takeanu mišljenju je načelo, da je možnost visokošolskega študija ena
osnovnih zahtev demokratične družbe. Po> leg tega je, kot je rečeno, družbene po-trebe po kadrih za tako dolga obdobja težko napovedovati. Končno pa je izven vsakega dvoma, pravi predlog, da je vi-soka splošna raven izobrazbe v določeni družbi ena od osnov za njen nagel gospo-darski in kulturni napredek. Primer z ljudskimi šolami (ki imajo na Danskem najdaljšo tradicijo v Skandinaviji in so veliko pripomogle k visoki kulturni ravni prebivalstva) je zgovoren dokaz za to trditev.
V omenjenem predlogu sta ponudba visokošolskih kadrov in družbene potrebe po njih preračunana na isti čas. Avtorji so najprej izdelali analizo gibanja kadrov-skih potreb v različnih panogah — v zdravstvu, v javnih službah, v industriji, trgovini, bančništvu itd. Dandanes je na nekaterih področjih možnost za zagoslitev diplomantov precej omejena in raziskave so opozorile na težnjo, da bo v prihod-njem desetletju ponudba kadrov vedno bolj presegala družbene potrebe. Normal-no bi bilo torej pričakovati velike krize brezposelnosti na nekaterih področjih go-spodarstva, vendar pa zaradi medsebojne-ga vpliva povpraševanja in ponudbe ka-drov zadeva ne bo tako dramatična. Velik dotok študemtov namreč ne vodi avtoma-tično v brezposelnost akademikov, ker se ti lahko usmerjajo v manj obremenjena področja ali pa se lotevajo novih pokli-cev. Na ta način se lahko na pritner do-seže manjše število pacientov na enega zdravnika ali manjše število učencev na enega profesorja. V izravnavanju položaja se lahko uporabijo tudi mehanizmi oseb-nega nagrajevanja.
Rezultati proučevanja so pokazali, da tudi na Danskem potrebujejo več prostor-skih zmoljivosti na visokošolskih zavodih. Naloga avtorjev predloga je bila ugotoviti, katerih tehničnih načel se je treba držati pri novih gradnjah in kako je treba že razdeljena finančna sredstva čun bolje izkoristiti s pomočjo racionalizacije po-ueevanja in večje učinkovitosti študija. Predlagana rešitev je v kombinaciji raz-širjevanja že obstoječih prostorskih zmo-gljivosti z novimi gradnjami. V skladu s tem se je univerzama v Kopenhagnu in Arhusu pridružila sedaj še nova v Oden-seju.
8
Kako veliko naj bo vsaka nova univer-za? Kaziskave so pokazale, da ne obstaja določena optimalna velikost. Na univerzi v Kopenhagnu je letos vpisanih skupno 22.000 študentov. Toda tudi manjše univer-ze upravičujejo investicije, če so pravilno locirane. V mestu Roskilde, okoli 70 km od Kopenhagna, planirajo nov visokošol-ski center, da bi v prihodnosti zmanjšali pritisk na centralno univerzo.
Ta center (pa tudi drugi) naj bi bil specializiran v tem smislu, da bi akadem-ski in neakademski študij na istem pred-metnem področju bila izobraževalna eno-ta. Pri tem nameravajo omogočiti preha-janje kadrov in študentov v obeh smereh ter možnost svobodne kombinacije študij-skih predmetov. To bi seveda zahtevalo tudi svobodo glede dolžine izobraževanja, toda po drugi strani bi spodbudilo visoko specializacijo kadrov. Predlog obsega tudi načrt, da bi tak sistem uvedli tudi že na obeh starih univerzah, verjetno pa bodo take centre ustanovili tudi na drugih kra-jih dežele, v Esbjergu in Aalborgu. Na no-vo odprta univerza v Odenseju pa se bo že od vsega začetka orientirala na medi-cino in biologijo.
Kar zadeva večjo učinkovitost študija, predvideva predlog krajšo študijsko dobo, kombinirano z bolj razširjenim poklicnim usmerjanjem in študijskim svetovanjem, s pogostejšo uporabo tehničnih pripomoč-kov in drugimi običajnimi metodami. Štu-dijski programi pa naj bi vključevali v prvem letu čim širši spekter temeljnega študija. Da bruci ne bi bili preobremenje-ni, bi jim morali hkrati omogočiti precej svobodno izbiro študijskih predmetov. V naslednjih semestrih pa naj bi obstajala vrsta najrazličnejših, toda fiksiranih štu-dijskih smeii, ki naj bi študenta privedie v poklic.
Kakšna naj bi bila finančna pomoč v takem predlaganem sistemu izobraževanja (vprašanje je zlasti pomembno v primerih dolge specializacije), bo danski svet za planiranje v visokcm šošlstvu predlagal kasneje.
Mitja Jermol
(Nadaljevanje s 7. strani)
v dialektieni in zgodovinski materializem. Da jq člpveška zgodovinaustvarjena s po-močjo zavedujočih se bitij, ni odvečno, stvar nekoliko zapletajoče dejstvo, kot se je Engels lakonično izrazil: »Zdaj je tudi vsa narava reducirana na zgodovino, in zgodovina se od zgodovine prirode razli-kuje le kot razvojni proces samozavedu-jočih se organizmov.«'6 Kadar je Marx govoril o »prirodnih zakonih« družbe, o tem, da kritika politične ekonomije raz-voj družbenih formacij pojmuje kot »pri-rodno-zgodovinski proces«, v katerem so osebe postale »personifikacije ekonom-Skih kategorij«37; vse to je imelo kritični smisel, tudi takrat je človek odkrival v subsumiranosti pod nekim sistemam stvarnih pogojev, ki se je njim nasproti nekonitrolirano uveljavljal kot »druga« na-rava. Ta kritični impuls se pri Engelsu si-cer ni izgubil. Posebno jasen je v Anti-Diihringu. Vendar je dejstvo, da Engels feJiaja iz »vrednostno indiferentnih« raz-vojnih zakonov prirode, h kateremu je prešla družba, sprožilo posledico, da so pozneje mnoge njegove formulacije razla-gali afirmativno; čeprav je z Marxom v štiridesetih letih prehodil prav nasprotno pot. če na eni strani pri Engelsu še ve-ctno vlada jasna zavest o tem, da je ob-jektivraost zgodovinskih zakonov samo vi-dee, da je še vedno le »posebno družbeno delovanje«38 ljudi; bo na drugi strani svoj kritični pregled oslabil, kajti prepričan je, da bi bili v socializmu ti zakoni »s polnim poznavanjem stvari uporabljeni in prevIadani«.Marx je prišel do drugačnega zalkljčka: spoznal je, da se bodo ti zakoni V Tazusmskih akcijah O6vobojenih indivi-duumov razrešili, izginili. Engels naturali-StSčno indentificira zakone, katere je pri-speval človek, s tistimi zakoni fizične na-rave, ki bi vsekakor lahko bili uporablje-ni in prevladani.
Pri Stalinu, kot v stalinizmu nasploh, je iz tega nastalo praznoverje v nezlom-ljivo objektivnost zgodovinskih zakonov, ki delujejo neodvisno od človekove volje in se od tistih v naravi v ničemer ne ra-zlikujejo.39 Da je oficialna ideologija dol-ga leta mogla ta nepojmovni objektivizem združevati z surovim in grobim subjekti-vizmom, ki se je kazal v t. i. osebnem kultu, ni nikakršem slučaj. Kar je Marx kritLziral, je bilo v stalinizmu dvignjeno na nivo znanstvene norme. Subjekt je po-tisnjen v ozadje, njegova naloga se redu-cira kvečjemu na raziskovalno delo pri potrditvi zakonov.
Obrnimo se zdaj rajši k načinu, s ka-terim se je Marx lotil problema dialekti-ke. V nasprotju z Engelsem nikoli ni po-mislil, da bi jo kodificiral in njene oblike gibanja: naravo in zgodovino uredil v loče-na nasprotujoča si področja. Od vsega za-čefcka je imel do dialektike resničoo kriti-
čen odnos. čepraiv je v njej vse svoje živ-ljenje videl »brezpogojno zadnjo besedo filozofije«, je neprenehoma poudarjal nuj-nost njene »očistitve od mitičnega videza, ki ga je imela pri Heglu.«40 Pri tem se je vseskozi zavedal težine naloge, ki nikakor ni lahko izvedljiva in katere namen je: dialektiko pripeljati v sklop svetovnona-zorskih zagotovil. Njena izvedljivost je mogoča le v prikazu posameznosti, ki se-stavljajo zgodovinski proces človeškega sveta. Odtod Marxova odklonitev »ab-straktno prirodoznanstvenega materializ-ma, ki izključuje zgodovinski proces«41, iz katerega perspektive so vsakokratna vpra-šanja 111 rezultati raziskav šele popolnoma razumljivi. Narava se vedno pojavlja v horizontu <egodovine, ki se — emfatično rečeno — približa lahko le človeku. Zgo-dovina je najprej in neposredno praksa. Pojem prakse, katerega so dosegle Feuer-bachove teze iz leta 1845, je ravno teore-tično najvažnejši Marxov pojem. Na ta pojem se moramo vračati vedno znova, če si hočemo biti na jasnem, kaj Mancu po-meni materializem in s kakšno pravico le-ta zasluži, da ga imetnujemo dialektične-ga. V nasprotju z vsemi sovjetsko marksi-stičnimi razlagami, avtentičen marksizem ni nikakršen naturaliziran hegeljanizem, kot ontološki substrat: duh preprosto za-menjuje z materijo. Prav tako malo mo-žen je je tudi Plehanov duhovno-zgodovin-ski prikaz maricsizma kot »sinteze Heglo-ve dialektike in Feuerbachovega naturaliz-ma«. Razume se, da tudi ni mišljen z mi-stično kozmologijo, na način, kot se je ta pri Blochu razvila v identično filozofi-jo. Bistvo marksističnega materializma bo tako dolgo zakrito, dokler ga bodo inter-pretirali kot le-notranje-filozofsko, svetov-no-nazorsko alternativo k nek&mu izobli-kovanemu idealizmu. Materialdzem je rav-no toliko kritika in odprava filozofije kot chu craiačil za »višje vprašanje celotne fi-lozofije«42 in kar je zelo pomembno za ra-kar je Engels v svojem spisu o Peuerba-lozofije«4: in kar je zelo pomembno za raz-zmerje mišljenja do biti, duhovnega do nairave«; razjasnilo se je, da so pojmi kot »mišljenje« in »bit«, »duh« in »narava«, prav tako kot znanstveni načini razjasnit-ve produkti, ki se izmikajo praksi. Z nje-no pomočjo zgodovinsko določeni in opre-deljeni ljudje večnih problemov ne sku-šajo razrešiti.43
Res se materialna bit vsake podobe hi-storične prakse kaže kot ekstenzivna in intenzivna neskončnost. Toda dokler bo človeku tako nekaj pomeinila, ne bo niti tista abstraktno materialna bit, ki je v svojem generičnem primatu teoretično predstavljena kot materialistična, ampak nekaj drugega: kot primerna-zgodovinske-mu-delu. Na zgodovinsko-posredovanem načinu tega, kar se vsakokrat imenuje na-rava, je Marxu v toku njegovega celolet-nega razvoja šlo bolj za zgodovinske po-goje prirodnili sprememib, kot pa za nje-
no spremenljivo podobo. Ljudje so bližje zunanjim vsebinam zaradi zadovoljevanja svojih potreb, niso pa »stvarem zunanje-ga sveta« naravnani v smislu spOznavno-teoretičnega odnosa. »Začnejo kot vsaka živ&l, najprej jedo, pijejo itd. — torej ne v: odnosu do »stanja« stvari; aktivno se obdržijo s tem, da se z delom polaščajo določenih stvari zunanjega sveta in s tem zadovoljijo svoje potrebe. Začnejo torej s produkcijo .. .44To Marxovo formuliranje ne smemo razumeti v smislu prakticistič-ne teorije. Zgodovinska praksa je zanj, kakor že pri Heglu (pri katerem je seve-da v zadnji instanci določena kot nek na-čin vedenja), v sebi bolj »teoretična« kot teorija. Posredovanje objekta in subjekta je opravila, še preden sta ta dva postala tema miselne refleksije. Na tej točki se pokaže nadaljna Engelsova slabosta: pro-blem dialektike je določil prepozno. če »materialistično prirodno zrenje« noče bi-ti nič več kot »preprosto pojmovanje na-rave, kakršno je za-sebe, brez tujih pri-mesi«45, potem pomeni to naivno-realistič-no nazadovanje ZA že doseženo protife-uerbachovsko pozicijo v »Nemški idealo-giji«. S tem, »kakor se narava daje«, ta nikakor še ni razrešena vseh antropo-morfinizmov, abstraktno kvantitativnih la-boratorijskih produktov, ampak kvečje-mu kvalitetnega, bogatega, s kolektivnim delam prisvojenega snovnega sveta. Seve-da je z napredujočim industrializiranjem prav prirodoznanstvena redukcija vseh kvalitet na kvantitete, in prirodne znano-sti same na produktivno moč, tehnološko odločilna. Dialektičen je lahko le spoznav-ni proces narave, ne pa narava sama. Na-rava za-sebe je brez vsake negativitete. Ta se v njej pojavi šele z delujočim subjek-tx»m. Dialektično razmerje je možno le med človekom in naravo. Vpričo tega: že samo-po-sebi dialektičnega objektivizma, ki ga zastopaEngels, se njegovo vpraša-nje, pa naj bodo gibalni principi narave mehanični ali dialektični, izkaže za čisto sholastično vprašanje. »2e žival«, kot je dejal Hegel, »nima več te realistične filo-zofije, kajti ona stvar uporabi in s tem dokaže, da ta ni absolutno samostojna.«4* Taka uporaba neposredno danega je tudi človekovo delo, ki je za Marxa — kot za Hegla — istočasno tudi nekaj več: »Upo-raba samega uporabljajočega; v razkroju snovnega razkroj razkrajajočega Otistega, ki razkraja) in odtod postavitev (:utrdi-tev) razkroja.«47 Iz tega slede nezadovolji-ve opredelitve njegovega učenja, predvsem v tomistično marksistični literaturi, češ da je Marx spoznavno-teoretski materialist. Spoznavno-teoretski materialist je, dokler neodvisno od človeka suponira vsako pro-duktivno dejavnost kot obstoječi naravni material. Takrat pa, ko ne vztraja v Fe-uerbachovem zrenju neposrednega, ampak neprestano transformira vsako produktiv-no dejavnost v mejah, ki ne segajo preko okvirjev dloveku lastnih  zakonov, pa  to
(ispoznavno-teoretski materialist) nikakor m. Neposredno delo je uno actu uničenje in zanikanje stvari — posredno delo pa stvar ponovno vzpostavlja in gradi. Ker jq produktivna dejavnost skozi zgodovinsko delo že filtrirana, stavlja rreodvis,no-od-za-vesti-eksistirajoče-stvari v odvisno:st neče-sa ustvarjenega, v nekaj za-nas prevede-nega po-sebi. S tem odpade tudi primitiv-na predstava spoznanja kot posrietka, takšna predstava je ostro ločena od zave-sti in predmeta in ostaja pri zadnji kon-stitutivni vlogi prakse izven raziskovanja. Predmetni svet ni le gola upodobitev po-sebi, ampak (v višjem merilu) družbeni produkfc.
Prevedla: Sonja in Andrej Medved
' Marx/Engels, Die heilige Familie, Berlin 1953, S.261
2 Marx/Engels, Werke, Band  I,  Berlin  1957, S. 551.
j Marx  an  Engels,   Brief  vom  1.  2.   1858,  in: Marx/Engels, Werke, Band 29, Berlin 1963, S. 275.
4  Dialektik  der  Natur,  Berlin  1952,  S.  31.
5  G.W.F.   Hegel,   Phanomenologie   des   Geistes, Hoffmeister,   Hamburg   1952,   s.   10
<¦ Ibid., S. 187. 7 Ibid., S. 10
I  G.W.F.   Hegel,   SamUiche   Werke,   Band   9, Glockner   (System   der   Phiiosophie   2)   Stuttgart 1958, s. 48.
» Ibid., S. 722.
'" Ibid., par. 244, Zusatz, S. 32. " Ibid., par. 246, S. 37.
12  EngeLs an Marx, Brief vom 14. 7. 18*58, ln Marx/Engels, Werke, Band 29 1. c, S. 338
13  Anti-Duhring, Berlin 1953, S. 167
14  Hegel,  Siiintliche Werke, Band 9, 1. c,  par. 247, S. 49.
15  Ibid., par. 248. Zusatz, S. 54.
'* Wissenschaft der Logik, II, 1. c, S. 167 17 Dialektik der Natur, 1. c, s. 31.
II  Anti-Diihring   1. c, S. 467.
19 Ludwig Feuerbach und der Ausgang der kla-ssischen  deutschen  Philosophie, Wien-BerJin  1927, S. 51.
2» Dialektik der Natur, '. c, S. 246 f.
12 Ibid., S. 246.
22  Samtliche Werke,  Band 8, Glockner  (Sj-stem der Philasophie I.), Stuttgart 1964, S. 346 f.
23  Lugwig Feuerbach, 1. c, S. 55.
24  Ibid., S. 35.
25  F.W.J. Schelling   Werke, I. Abtl. III. Stgt. u. Ausgb. 1858, S. 6.
2" Ibid., S. 13
27  Ibid., S. 16
28  Ibid., S. 53 f., Fussnote.
29  Samtliche   Werke,   Baod   9,   1.   c,    par.   249, S. 58 f.
*> Ibid.,.S. 58 31 Ibid., S. 60
n Brief an Marx voni 14. 7. 1858.  In  Marx/En-gels, Werke, Band 29, !. c, S. 337—339. » Hegel, Wissenschaft der Logik, I. 1. .c, S. 380.
34  Jiirgen  Habermas, Theorie  und  Praxis,  Neu-wied am Rhein und Berlin 1963, S. 272, cf. auch S. 270—272.
35  Cf.  Phanomenologie des Geistes,  1. c,  S.  41 f., Weirke, Band 9, 1. c, par 359, S. 629 1.
J« Dialektik der Natux, 1. c , S. 252 « Das Kapital, Band I, 1. c, S. 8. 38 Anti-Duhring. 1. c, S. 351. " Cf. J. W. Stalin, Okonomische Probleme des Socialismus in der UdSSR, Berlin 1953, S. 4 f.
40  Marx  and  Lassalle.Brief  vom  31.   5.   1858,  in Marx/Engels, Werke, Band 29, 1. c. S. 261.
41  Das Kapital, Band I., 1. c, S. 389.
42  Ludwig Feuerbach, 1. c., S. 28.
44  Marr/Engels, Werke, Band 19, Berlin 1962, S. 362 f.
45  Ludwig Feuerbach, 1. c, S. 80.
4« Samtliche Werke, Band 7, Glockner (Philo-sophie des Rechts). Stuttgairt 1964 pair. 44, Anin., S. 98.f.
¦7 Grundrise, 1. c, S. 208.
VALTER MOTALN
ČLOVEK NASPROTI
NESKONČNEMU
Bit in mišljenje
Bit je, nebiti ni. Tisto, kar je (svet) ni moglo ma-stati, ker bi lahko nastalo samo iz tega, kar ni, in tudi ne more preminiti, kajti premine lahko samo y tisto, kar ni. Tisto, kar je, je nenastalo in neuničlji-vo, večno. Ta misel je prisotna v različnih odtenkih v vseh razvitejših kulturah, ki jih je izoblikovalo člo-veštvo na začetku svojega miselnega ustvarjanja. Skoraj v podobnih formulacijah, ne glede na medse-bojni vpliv, jo lahko zasledimo v delih indijskih, ki-tajskih in grških mislecev. Počasi vstaja in se dviga pred nami v svoji čisti racionalni obliki zavita v go-sto kopreno mita. Misel, ki je videti na prvi pogled sama po sebi razumljiva, skoraj že banalna, sprem-lja človeka od takrat, ko se je izvil iz naročja priro-de in se nenadoma zavedel samega sebe — svojih mi-sli. Kaj pa lahko misli? Misli lahko samo tisto, kar je, ne tega, kar ni. Misliti je enako biti. Krog med mišljenjem in svetom je tako sklenjen. Kaj lahko še dodamo?
Poglejmo nekoliko zgodovino in sledimo toku ev-ropske metafizike tja do njenih izvirov pa vse do da-našnjega dne. Poglejmo, kako gleda na odnos med mišljenjem in bivajočimi stvarmi. Kaj je stvar, kaj je njeno bistvo?
Pri Platonu predstavlja bistvo stvari ali pojava pojem, ki biva nad svetom, zaznavnim s čuti. Clovek lahko v svojem duhu le zagleda to čisto stvar (po-jem) kot tako, kar mu je omogočeno zgolj s tem, ker je njegova duša nekoč bivala v svetu teh stvari ali pojmov (kvalitet kot takih) in se jih samo spominja. S teorijo o anamnezi je rešil vprašanje prehoda bi-stva stvari (pojma) v zavest posameznika. Pojmi se »dajejo« zavest spoznavajočega subjekta.
Aristotel je pojem prenesel v formo in jo z njim poistovetil. Ker je zanj stvarnost substrat materije in forme, je forma pri določeni stvari tisto, kar je bi-stveno, medtem ko materija predstavlja zgolj pasiv-no možnost bivanja neke stvari in je tako le skupek vseh slučajnosti. Ker je pojem popolnoma izenačil s formo stvari, je postala teorija o anamenezi nepotreb-na, saj je s tem, ko je izenačil formo s pojmom, omo gočil zavesti (misli) prehod do objekta (bistva forme, ki je pojem). Vendar je zašel v nasprotno skrajnost. Ker je pri vsakem bitju videl samo njegovo formo, materija pa mu je pomenila le vse slučajne lastno-sti, je zašel v formalizem (v pravem in prenesenem pomenu te besede). Bistvo stvari je tako izstopilo iz ostale stvari, postalo je tako čisto, da o sami stvari ni več mnogo povedalo. Tako je Aristotel dobil pro-ste roke, da je lahko razpredal različne misli o poj-mu in substanci kot enem — brez vsake različnosti in protislovnosti.
Zakaj pa mora biti pojem enovit? Pojem pred-stavlja bistvo in je vzrok bivanja določenega bitja, ta vzrok je pa lahko le en sam. Ko subjekt spozna ta vzrok, spozna bistvo tega bitja, ki se mu na ta na-čin kaže kot nujnost. Pravo spoznanje je lahko samo nujno spoznanje. To spoznanje predstavlja torej spo-znanje vzroka stvari.
Vendar bi bilo to le preveč formalistično, če bi ostal samo pri tem spoznanju, ki bi se mu tako po-kazalo kot pojem, forma, substanca nekega bitja, kot eno samo enotno zapopadanje vzroka stvari. Ostal bi na istem kot Platon. Pojem je razložil kot mnoštvo, vsebovano v enem. Mnoštvo in eno je samo formal-no (pojmovno) združeno. Ker se pojmi nahajajo y enem (drugem pojmu), pomeni, da nekateri pojmi nuj-no vsebujejo druge. To je Aristotelu omogočilo, da je zgradil svoj logiCen sistem, silogizem.
Silogizem je izpeljava nižjih pojmov (moštvo), ki so vsebovani v višjem pojmu (eno). To je dedukcija. Izvajanje nižjih pojmov iz višjega ni slučajno, tem-več je absolutno gotovo in nujno. To je obenem edi-no pravo spoznanje. To spoznanje bi lahko imenovali mišljenje.
Tak proces pa ne more biti v nedogled, mora se nekje ustaviti. TJstavi se pri prvem vzroku vsega, kar je. Najbolj gotovo mišljenje (pojmljenje) je torej mi-šljenje tega prvega principa. Toda Aristotelu ni po-trebno, da bi se stalno vračal na prapočelo, temveč je dovolj že vzrok posamezne stvari ali pajma. Nje-gova forma mu tako fungira kot prapočelo vsega, kar je, in posameznega bivajočega.
Toda pri tem smo pozabili na važno stvar. Prej je bilo govora o subjektu, ki misli stvar izven sebe. Kaj je ta subjekt? Ali so subjekt in pojem, forma, sufo-stanca eno in isto? V Kategorijah Aristotel definira prve substance kot stvari, ki zadovoljujejo dvoje:stal-no morajo biti subjekti in nikoli predikati, ne smejo
biti vsebovane v čem ali biti od česa. (Ne smejo biti niti akcidence niti predikati nečesa). Te prve sub-stance so individuumi. Toda v kakšnem odnosu do-mjih je človek?
človek je zmes duše in telesa, forme in materije. Duša je »prva dejanskost naravnega telesa, opremlje-na z organi«. Duša je tisti aktivni princip v zvezi s formo stvari zimaj nje, še več, je forma sama. For-ma kot logični princip, duša kot teološki in mate-rija kot sinonim za telo so tukaj združeni, kajti Ari-stotel se ni nikjer jasneje izrazil o njihovem med-sebojnem odnosu. Pojem bi torej pri njem pomenil formo neke stvari, ki jo človek v svojem mišljenju, to je v silogistionem sojenju in dokazovanju, dobi s pomočjo drugih pojmov. Ta proces se dogaja nekje v človekovi duši ali pa v božjem umu.
S tem, ko je dal različno možnost bivanja in dru-gi substanci, se je Aristotel rešil težav, v katere je zapadel Platon, ko je skušal določiti odnos stvari in ideje. Prve substance imajo več bivanja, ker so to realne konkretne stvari, medtem ko so druge le nji-hove bistvene oznake in so le po njih deležne biti.
V srednjem veku je zaradi tega nastal spor o univezralijah, kjer so sholastiki skušali natančneje raz-ložiti hierarhijo večjega ali manjšega bivanja sub-stanc. Kakor je bilo že omenjeno, je delno izenače-nje bivajočnosti prve in druge substance nastalo za-radi Aristotelovega izenačevanja forme in pojmov. Tako je lahko Aristotel indentificiral subjekt in ob-jekt, ali natančneje, njegova identifikacija subjekta in objekta je bila možna, ker subjekt-objekt reala-cije sploh poznal ni. V tem je bil približno na podob-nem stališču kot moderni logični pozitivisti (ti govo rijo samo o skladanju, resničnosti logičnih form med sabo). Ker je bitje razlagal kot zmes materije in for-me in ker je formo (pojem) izenačil s poslednjim vzrokom vsega bivajočega, ki biva tako, da misli samo sebe, sebe pojmi, je vsebivajoče izgubil v či-stem pojmu. Tisti, ki misli, se je izgubil sam sebi. Kje je človek, subjekt, nasilec pojmov?
Šele v srednjem veku je Tomaž Akvinski defini-ral pojem kot zmožnost zapopadenja (pojmljenja), ki je individuum kot umno bitje. poseduje. Prenesel je zmožnost pojmljenja od boga na človeka. Tu mu je omogočila njegova »teorija odraza« (človek je ust-varjen po božji podobi, torej je tudi njegov um od-sev božjega uma).
Racionalistično postavljanje zavesti in sveta
Samostojnost človekovega uma je hotel podkre-piti Descartes. S svojim znanim stavkom (»Mislim, to-rej sem.{<) je nameraval dokazati nujnost bivanja člo-vekovega uma in s tem človeka samega. Misli lahko samo tisti, ki eksistira; ali obratno, eksistira lah-ko samo tisti, ki misli.
Misljenje ni zgolj izvajanje enega pojma iz dru-gega, se pravi subordinacija ali koordinacija pojmov, kar je po njem značilno le za deduktivno metodo, tem-več je »intuicija dojemanje čistega in pazljivega uma (mentis), rojeno v sami luči razuma (rationis) in je zaneslivejše od dedukcije same, zakaj intuicija je pre-prostejša od dedukcije..., tako more sleherni po in-telektualni intuiciji spoznati (animo intueris), da ek-sist.ira, da misli, da so meje trikotnika, zarisane po treh četah« (Descartes, Razprava o metodi, str. 113).
Tako se je Descartes povrnil k Platonu, ki je so-dil, da je pravo spoznanje bistva strani dano le s hip-nim zagledanjem le-tega. Vendar pa je težava v tem, da je Platon imenoval ta proces spoznanje (episteme), ne pa mišljenje. Do tega spoznanja se lahko doko-plje človek samo preko daljše verige drugih manj po-membnih spoznanj, na primer od čutnih stvari do matematičnih pojmov, preko njih do višjih splošnth pojmov in do najvišjega pojma — lepote, dobrega. To dejavnost bi le s težavo imenovali mišljenje, zakaj to ni samo dejavnost duše, temveč tudi telesnih čutov. šele v zadnji fazi je to samo umska, duševna dejav-nost. Descartes je jasneje kot Platon razčlenil ta pro-ces spoznanja — mišljenja — s tem, da je pokazal na razliko med dedukcijo in intuicijo. »Pod dedukcijo
razumem vsak nujen zaključek, ki ga izvajamo iz ne-kih drugih, z gotovostjo znanih danosti«. (Razpravao metodi, str. 114). Descartes opozarja na deduktivno metodo kot na verigo nujnih dejstev, ki slede eno iz drugega. Vendar pri naši razlagi nastopa neka teža-va. Tu je goyora o dejstvih, ne pa o pojmih, kot smo videli pri Aristotelu.
če predpostavljamo, da je za Aristotela bistvo stvari enako njenemu pojmu in da ni eksplicitno do-ločene nikakršne zavesti razen božje, ki bi ta pojem mislila, se nam ravno ta razlika med stvarjo (dejst-vom in pojmom) pokaže kot bistvena razlika med Aristotelom in Descartesom. Ker Descartes ne govo* ri o izvajanju pojmov enega iz drugega, temveč o razčlenitvi dejstev, implicira ta način govorjenja še neko dejavnost uma, ki ta dejstva v sebi reflektira. To je zavest. Kako je ta refleksija možna? Ta je mož-na samo z intuicijo, z jasnim in razločnim spozna-njem uma, ki utemeljuje dedukcijo na ta način, da jasno dojema vsak posamezni člen dedukcije zase in posebej, čeprav ne hkrati.
Institucija je torej tisti kriterij, od katerega je odvisna deduktivna pot razmišljanja. Z njo je urau dana moč spoznati prve principe (vrojene ideje), na njih pa potem graditi naprej. Vendar je treba pou-dariti, da Descartes ves čas govori o intelektu, ki ga ima za neko zmes razuma in volje, vendar pa so prvi principi z intuicijo temelj za oboje. Toda zopet smo se znašli pred dokajšnjo težavo. Intuicija s prvimi principi in dvomom vred je kot bistvena lastnost in-telekta dana človeku od boga, od neskončnega. Od boga je torej odvisno, ali lahko človek spoznava (mi-sli) svet pravilne ali ne.
Descartes je našel zagotovilo o pravilnem doje-manju sveta v božji dobroti in pravičnosti. človeški um je tako še stalno odvisen od božjega — kot pri Tomažu Akvinskem. Kaj je ostalo od njegove samo-stojnosti? Ali samo svobodna volja, to je svoboda od-ločitve za dobro ali zlo, kot pri Descartesovih shola-stičnih predhodnikih? Je torej resnica (mišljenje ne-skončnega) v svobodi v podobnem smislu, kot je res-nica pojmovana pri Heideggru?
Na to vprašanje je skušal odgovoriti Leibniz s teonjo o prestabilizirani harmoniji.
Bog je od vsega začetka ustvaril svet tako, da je položil v vsak individuum nekaj, kar je skupno vsem, tako da lahko ti na bazi skupnega stopajo v medse-bojne odnose. V duši so to ideje, ki so izvor nujnih resnic za razliko od tistih, ki jih dajo čuti. Te ideje, ki so nujne, govore samo o odnosih med stvarmi, mi-šljenje je torej mišljenje njunih odnosov med stvar-mi (nomadami). Toda kdo misli, kje je individuum in kaj je predmet njegovega mišljenja? Leibniz je iz-delal teorijo o monadah, od katerih vsaka predstav-lja posamezno bit (bitje). Vse monade se nekako zr-calijo druga v drugi in tako izražajo svojo medseboj-no povezanost. Pri tem nekatere monade bolj zrcali-jo druge kot ostale, in to tako, da dobimo cek) hie-rarhično lestvico teh perceptivnih odnosov, na vrhu katerih je bog. Tako je Leibnizu uspelo rešiti pro-blem, ki ga Descartes nikakor ni mogel rešiti, nam-reč problem, kako lahko pride misel (res cogitas) do stvarnosti (res extensa), ker je vsako monado nare-dil bolj ali manj zavestno. Moude z več zavesti per-cipirajo tiste z manj zavesti. Tako se je za zavest pokazala najvažnejša stopnja zavesti ( s tem je Tjeib-niz dal osnove za kvantitativno in relacijsko razisko vanje odnosov med stvarni, kar je postalo bistvene-ga pomena za poznejši razvoj logike in znanosti). Ker ima vsaka monada nekaj zavesti, je tako prehod iz ene zavesti v drugo (prehod iz subjekta do objek-ta) možen na podlagi božje zavesti (neskončnosti, ne-skončne zavesti), ki je vsem posameznim zavestim skupna (vpliv Spinozovega pantetizma).
Tudi Kant je um obravnaval kot nekaj, kar je že vnaprej dano in vsemu človeštvu skupno. Tisto, kar je Descartes obravnaval pod deduktivno analizo, se Kantu pokaže kot zmožnost razsojanja, razum. Ta je »opremljen« z množico pojmov, ki so v njem že od vsega začetka. Ti pojmi so dobljeni iz izkustvenega sveta. Imenoval jih je kategorije. »Kategorije same zase niso nič drugega ko logične funkcije, a kot tak-šne ne ustvarjajo niti najmanjšega pojma o predme-tu samem na sebi, temveč, nasprotno, potrebujejo za podlago čutno zrenje, a tudi tedaj koristijo samo za to, da empirične sodbe, ki bi sicer ostale glede vseh oblik presoje nedoločene in indiferentne, določijo gle-de funkcij in dajo s tem splošno veljavnost in sploh šele s pomočjo teh funkcij omogočijo izkustvene sod-be.« (I. Kant, Prolegomena, str. 141).
Kategorije so pojmi, ki so v subjektu že vnaprej prisotni. Z njimi mu je dana možnost urejati čutna data, ki jih dobiva preko čutnih zaznav iz sveta, ki ga obdaja. Toda to še ni pravi izkustveni pojem, manj-ka mu še objektivna veijavnost, ker se različne za-znave na ta način v razumski presoji samo primerja jo in povezujejo med sabo. Te predstave (zaznave) se morejo spojiti samo tako, če se vzamejo kot nujne predstave v zavesti ali kot čisti pojmi. Njihova na-loga je, »da zrenju določijo način, kako more iz nje-ga nastati sodba«. »Sodbe bi bile nemogoče, če se ne bi pojmom, ki so abstrahirani iz zornih vtisov, pri družil še čisti razumski pojem, kateremu so r.e ti poj-mi podredili in šele tako povezali z objektivno ve-ljavno sodbo. (I. Kant, Prolegomena, str. 114). čisti razumski pojmi predstavljajo oblike sodb. Sodbe so po Kantu pravila za povezovanje danih predstav v za-vesti, »ta pravila, kolikor prikazujejo povezave kot, nujns, so pravila a priori, in kolikor ni med njimi nobenih drugih, iz katerih bi se mogli izvesti, so na-čela. Kar glede možnosti tega izkustva, če gledamo pri tem samo na obliko njihovih zornih vtisov, podre-jajo pod čiste razumske pojme, ki empirično sodbo naredijo objektivno veljavno, zato so ta načela apri-orna načela možnega skustva. Načela možnega izku-stva so hkrati splošni zakoni narave, ki jih je mogoče spoznati a priori« (I. Kant, Prolegomena, str. 118-). Korespondenca med zavestjo in obdajajočim jo sve-tom je tako dana v apriornem spoznanju zavesti. Iz tega sledi, da so zakonitosti zavesti, človeškega ra-zuma obenem zakonitosti narave. Tako je Kant rešil vprašanje bdnosa pojma in stvari. čim stvar stopi v kontakt z zavestjo, ne more biti več stvar po sebi, temveč je lahko samo stvar, kolikor tendira k zavesti. Stvar po sebi je ostala za vedno zunaj zavesti in je postala mrtvi, abstraktni pojem.
(Dalje na 10. strani)
CNadaljevanje z 9. strani)
Ko se je tako rešil »transcendertčnega pro blema zavesti«, se je Kant prepustil razisko-vanju čistih razumskih pojmov ali oblik sodb. Te je razdelil pod vplivom Aristotela na kvanti-tativne, kvalitativne, relacijske in modalne. Vendar je med Kantom in Aristotelom pre-cejšnja razlika glede na izvedbo kategorialne-ga sisteraa. Aristotelova razdelitev se opira predvsem na gramatično strukturo jezika in na izbiro slučajnih kategorij iz stvarnosti in je zaradi tega brez trdnega kriterija in bolj slučajna. Kant izvaja svojo razdelitev katego-rij iz čistih razumsklh pojmov, ki so apriorni v zavesti in zato absolutno nujni in s tem resnični. Včasih se sicer zbuja vtis, kot da či-ste pojme razuma konstruira iz sodb, ki jih je dobil iz empiričnega sveta, vendar se ne sme pozabiti na to, da stalno poudarja, da empirična sodba mora najti kriterij za svojo resničnost edinole v čistem pojmu. če bi Kant ostal samo pri teh pojmih, bi ne šel nič dalje od Aristotela. Zato je hotel zgraditi bolj trden kriterij za resničnost kategorij. Našel ga je v idejah čistega uma.
V področje čistega uma ne spadajo prob-lemi, ki so vzeti iz izkustva, temveč celota vsega možnega izkustva. »Umski pojmi so usmerjeni na popolnost, to je na kolektiv-no enotnost možnega izkustva in s tem pre-stopajo okvir vsega danega izkustva ter po-stanejo trascendentni« (I. Kant, Prolegomena, str. 16). »Čisti um s svojimi idejami ne meri na posebne predmete, ki leže izven izkustva, temveč zahtevale popolnost razumske uporabe v zvezi z izkustvom. Ta popolnost pa je laliko samo popolnost načel, ne pa predstav iz pred-metov. A da bi si jo mogel predstaviti določno, si um to popolnost misli kot spoznanje nekega predmeta, ki je popolno določeno glede teh načel. Toda ta predmet je samo ideja in njen namen je razumsko spoznanje kolikor mogoče približati k popolnosti, ki jo označuje tista ideja (I. Kant, Prolegomena, str. 151).
Ideje čistega uma torej omogočajo formi-ranje umskega spoenanja, ki se formira s po-močjo razumskih pojmov. Ideje čistega uma predstavljajo tisti okvir, v katerem se celotno izkustvo osmisli, prav tako kot predstavljajo čisti razumski pojmi okvir, v katerem se os-mišljuje čutno zrenje. Do idej čistega uma pri-demo y neposrednem zrenju. Tako pridemo do ideje jaza, ki ne more biti predikat nobenega drugega subjekta, ker je on sam končni sub-jeekt. Vendar to ni samo prazen pojem, temveč »izraža. samo odnos notranjih pojavov do nji-hovega neznanega subjekta«. (I. Kant, Pro-legomena, str. 154). Ta misleči jaz ni nič dru-gega kot človekova duša, ki je tako postala absoluten subjekt.
Vendar pa Kant dušo m popolnoma izenačil s čistim umom. V čistem umu so poleg ideje čistega jaza vsebovane še kozmološka . in teo-loška ideja. V kozmološki ideji um jemlje za predinet svojega mišljenja stvari iz čutnega • sveta, vendar jih po njemu lastnih zakonitostih stopnjuje do absolutne popolnosti, do neskonč-nosti. Zaradi tega se zaplete v antinomije, ker je bila stvar iz izkustva preveč hitro pre-nesena v čiste pojme uma. čisti pojmi uma (kakor tudi razuma) se razvijejo jo njih last-nih zakonistostih, katere nimajo ničesar opra-viti z izkustvom, ki prihaja iz sveta zunaj uma. Um je stvar po sebi in kot tak abso-lutno svoboden, to se pravi, določen je samo sam po sebi. Dialektika uma je torej omejena samo nanj in nima za izkustvo nobene upo-rabne vrednosti, temveč celo nasprotno, ustvar-ja zmešnjavo. Poglavitna naloga transcenden-talnih idej (dialektike) je v tem, da je »počelo za sistematično enotnost dejavnosti razuma« (I. Kant, Prolegomena, str, 172). Dialektika čistega uma je na ta način obsedela na praz-nem, nima več kaj početi. Kant je s tem, ko je gledal na um zgolj kot na absoluten princip, ki biva po sebi, zaprl pot do stvari zunaj njega — narave ostalega bivajočega. Narava in um sta dva absolutno ločena svetova, ki bivata po svojih lastnih zakonitostih. S tem pa je iz-gubil pomen tudi absoluten subjekt (jaz) kot del uma.
Dialektika subjekta kot princip dialektike vsega bivajočega
Jaz ne more priti izven sebe do stvari po sebi. Kako lahko zavest pride do stvari po sebi, 6e se stvar po sebi ne da izkustveno spo
znati? Kako je sploh možen pojem o nečem, kar sploh ni objekt zavesti? Ali je lahko iz-kustvo absolutno ločeno od stvari? Pichte je pokazal, da je tak način obravnavanja zavesti in vzročnega sveta (narave) nemogoč. Pred-met lahko biva samo kot predmet zavesti, kot misel, ki je znotraj zavesti.
Za razliko od Kanta, ki je menil, da je čisti zor (Anschaung), to je neka čista predstava, očiščena slučajnih elementov, katere vanjo vna-ša izkustvo in je tako podlaga za matematične pojme in ostale pojme čistega izkustva, je Fichte zreduciral pojem (mišljenje) na zor. Zanj se mišljenje (pojmljenje) lahko vrši samo na podlagi notranjega zrenja, drugače je praz-no in brez smisla. Pri Kantu je pojmljenje ne-mogoče brez čistih pojmov razuma, ker ti po-sameznim zorom šele dajo smisel, saj Kant izrecno poudarja, da moramo na primer pri matematični spoznavi imeti že naprej pojem velikosti, da lahko »zremo« različne geome-trijske izreke Tako se jasno vidi, zakaj Pichte očita Kantu, češ da stvar po sebi ne more stopiti v zavest, ker hoče imeti neko pred-stavo (zrenje) stvari po sebi v zavesti.
Med zavestjo in objektom je delovanje, ki ga vodi volja, zato je vse človekovo delovanje zgolj sistem zorov in predstav, vodenih po volji. Ustvarjalni akti uma so nujni. Um je postal absolutm zakonodajalec vsega, kar je, misel, ki je bila že implicite vsebovana v Kantovem sistemu. Vsa dialektika med sub-jektom in objektom se zreducira na akte za-vesti, ki vnašajo red v bit. Um je tako glavna komponenta, ki omogoča osmišljanje predmeta iin s tem tudi svoje lastno bivanje. Dialektičen odnos med zavestjo in objektom je samo na-videzen, zakaj vse, kar je, postane samozavest, njena vsebina pojem stvari po sebi, ki sploh ni realen, temveč samo pojem po njej.
če je Fichte asolutiziral zavest in je iz nje razlagal vsebivajoče, je Schelling storil na-sprotno, v bit je položil umnost. Narava je postala bolj ali manj umna, zavestna. Name-sto zavesti jaz, ki je pojmovana kot neko obče in posamezno obenem, je Schelling postavil svetovno dušo, samo zavest, en samo bit. Ta bit je v sebi razklana na umno (zavestno) in materialno. Materialno je v smislu stvari ali sistema občutkov, ki so prisotni v delu biva-jočega (individualne zavesti posameznika). V bit, absolut (neskončnno) je položeno osnovno nasprotje med duhovnim in tvarnim, med organskim in anorganskim. Narava je pro-dukt duha. Duh postane primaren in težnja narave, da se v organskem, v zavesti posa-meznika pojavi kot zakonitost in kot princip svrhovitosti v samem subjektu postane zopet duh, je v njej primarna. V tem, da se zako-nitost gibanja narave kaže v zavesti kot svrho vitost, je Schellingova najgloblja dialektika. Na ta način mu je uspelo premagati prepad med mišljenjem in naravo. Podobno je pred njim že poskušal Aristotel in to s svojim na-ukom o formi in materiji. čista materija po-staja ob zdrževanju s formo in substanco zme-raj bolj »formalna«, dokler popolnoma ne pre-ide v čisto formo. Ta čista forma pa je obe-nem tudi prvi prtncip ali pragibalec, začetek vsega bivajočega. Vse gibanje je tako potekalo v krogu, pragibalec, ki je bil že na začetku in je imel vlogo prvega principa, je postal tudi cilj, konec enega gibanja tn začetek dru-ga. Vendar je med Aristotelovim in Schellingo-vim naukom pomembna razlika. Aristotelov pragibalec je čisto formalno abstraktno po-istoveten s formo, in nastopa samo na začetku in koncu dogajanja biti. Zaradi tega pragiba-lec — najvišja forma ostane poleg sveta, izven njega. Shelling je pod Spinozovim vplivom mislil drugače. Individualna zavest je samo del svetovne zavesti. Je samo končno neskonč-nega. Tej zavesti je dano spoznati tisto, kar je izven nje po principih, ki so skupni obema, le da je forma zunanje prirode zakonitost, forma notranje prirode pa svrhovitost.. Kako je mo-goče, da se zunanja vzročna zakonitost kaže v zavesti kot svrhovitost? Schelling je pod vplivom tedanjih znanosti položil v bivajoče enotnost na,sprotij ined atrakcijo tn repulzijo, pozitivnim in negativnim, iritabilnostjo in sen-zibilnostjo. Ker je tedanja mehanika prouče-vala najsplošnejše zakontosti gibanja, je njeno področje zaobsegalo vso naravo. Zato so se Schellingu zdele od mehanika ugotovljene za-konitosti najsplošnejše. Zakonitosti magnetiz-ma se pojavljajo redkeje, kar velja tudi za zakonistosti, katere proučuje fiziolgija. Te zna-nosti takrat še niso bile tako razvite, da bi bilo možno napraviti kakšno povezavo med njimi. Schelling tega ni niti poizkušal, zakaj mislil je, da je naloga filozofije predvsem pojasnitev umetnosti. Z zamislijo o svetovni duši je samo nasilno združil kategorije vzroč-nosti in svrhovitosti. Samo gola ideja o sve-tovni duši je bila preveč (žilapna vez med zavestjo in svetom. če bi imela vez med sub-jektom in objektom samo to obliko, bi ne bila nič trdnejša kot Avearoesova teza o posa-meznikovi duši kot delni manifestaciji svetov-ne duše. Vez med subjektom in objektom je ostala preveč abstraktna, ker ni znal povezati zakonitosti, ki vladajo v gibanju narave — svetovne duše.
Hegel je misel o svetovni duši pretvoril v duha, katerega edino formalno določilo je bit. Bit je abstrakten, popolnoma prazen po-jem, kateri je abstraktno obče, totalnost slu-čajnega in nujnega. Zaradi notranjega proti-slovja, ker biva po sebi in potencialno tudi za sebe (če biva za sebe, se abstraktni pojem nujno protistavi sam sebi), prihaja zmeraj bolj v stanje konkretnega pojma. Konkretni pojem zajema vse svetovne odnose v razviti obliki. Da bi se pokazalo bivajoče y vsej svoji konkretnosti, je bilo treba napraviti več prehodov.   Treba   je   bilo   premostiti   prepad
med mišljenjem in naravo, med anorgansko in organsko naravo ter med organsko naravo in mišljenjeni. Hegel se ni zadovoljil samo z abstraktno trditvijo kot Spinoza, da je na-rava drugobit duha, temveč je poskušal izde-lati bolj določen sistem, v katerem bi odnos med mišljenjem in naravo postal konkret-nejši. V začetku svoje logike pravi »čista bit tvori začetek, ker je isto tako čista misel kot nedoločena enostavna neposrednost« (Hegel, Enciklopedija filozofijskih znanosti, str. 105). Misel je isto kot pojem, vsebina pojma je samo to, da je, toda v tej najbolj goli vsebini je prisoten tudi že prehod v drugo. Aristotel trdi, da se preihajanje iz enega pojma v dru-gega vrši po nujnosti. Ta nujnost izhajanja vrši po principu negaeije, ki sestoji v tem, pri Heglu, zakaj prehajanje v drugo se že na-haja v čistem pojmu biti. To prehajanje po-j-ma v drugo pa omogoča njegovo pritostav-ljanje, ali drugače, pojem po sebi se kaže sam sebi abstraktno kot pojem za sebe. Tako je možen prehod v nadaljnje bolj konkretne pojme. Prehod iz enega bolj abstraktnega pojma v manj abstraktnega (z več vsebine) se vrši po principu negacije, ki se sestoji v tem, da se pojem po sebi nekako »zagleda« v vsej svoji celoti. S tem, ko se je v celoti postavil zagledal, pokaže sebe kot drugo, drugi pojem. Na ta način se pojmi počasi napolnju-jejo z vsebino, postajajo vedno več obse-gajoči, bolj konkretni Tako pride ves razvoj pojmov do subjektivnega pojma. Subjektivni pojera ni nič drugega kot subjekt: čeprav abstrakten, je vendar čisto konkretno, subjekt kot ta,k — pojem eksistira toliko, v koliko se kot pojem razlikuje od svoje objektivnosti, katera ostane njegova, ne ozirajte se na to razlikovanje« (Hegel, Enciklapedija filozofij-skih znanosti, str. 155). Negacija subiekta pomeni negacijo njegove forme in vsebine prehod v drugo, v objektivni subjrfct, ki je zopet le samo drugi pojem, misel. Pojmoraa subjekta in objekta je skupno, da sta poima, torej misli, ki se tako nujno skladata. V formalno logičnem smislu se skladata v tem, da imata nekaj skupne vsebine in da ju je tako mogoče apudiktično izvesti enega iz drugega. Heglovo pojmovan.ie negacije samo pomaga določiti smer izvajanja (na primer da se objekt izvaja iz pojma subiekta). Sklad-nost med sub.jektivnim in objektivnim poj-mom je resnica ali absolutna ideja. Subiek-tivni pojem je tako igral važno vlogo v Heg-lovem sistemu, saj bi brez njega ne bilo mo-goče skonstruirati na videz tako jasnega in konkretnega prehoda iz pojma do subjekta, ki ni nič drugega kot zavest posameznika ali njegova duša. vzeta abstraktno (pojmovno), pa do ideje absolutnega, neskončnega. Od ideje absoluta pa do prirode ni bil težak korak, saj sta ga pred He*?lom naredila že Spinoza in po njegovem zgledu Schelling.
»Priroda se je pokazala kot ideja v formi drugotnosti...« Dialektiki harave Hegel yklju-či, podobno kot Schelling, fizikalne zakonitosti, znane v tistem času. S tem je napravil svoj sistem popolnejši, konkretnejši. Neživa pri-roda se po negaciji povzpne v živo vege-tativno in živalsko prirodo. Tudi tu se je Hegel okoristil z rezultati tedanje biologije in drugih znanosti. če bi tega ne napravil, bi ostal pri istih abstrakcijah kot Aristotel ali Spinoza. V organski prirodi se ideja zave sama sebe kot duh, ki je prišel do sebe v realni zavesti posameznika. Ta se od subjektivnega pojma razlikuje v tem, da je mnogo manj abstrakten. Zavest ali duša posameznika ne nastopa več lo<5eno od ostalega sveta kot v prejšnjih racionalističnih sistemih.. Njena re-lacija proti objektu spoznanja je popol-noma razumljiva, saj je sama duša pojem kakor tudi vse ostalo bivajoče. Tako opade problem, kako priti do stvari po sebi. »Jaz je neskončni odnos duha naproti sebi, toda kot subjektivni odnos, kot gotovost samega sebe« (Hegel, Enciklopedija filozofijskih zna-nosti, str. 355). Tu je definiran odnos zavesti do duha. Konkretneje se zavest formira kot čutna zavest, predstavljanje, razum in re-flektirana zavest. čutna zavest je najbolj bogata po svoji vsebini, saj je njen predmet stvar, ki biva, posamezno bitje. Ta zavest je nereflektirana, bit se kaže samo kot nekaj zunanjega, nedoločenega. Zaradi tega je brez pojmov, mišljenja. Zavest, ki gleda predmete samo v njihovi neposrednosti kot reflektirane, torej obče, je predstavna zavest. Zavest gleda predmet v konkretnih odnosih. Ta zavest ope-rixa največ s predstavami (pri Kantu na pri-mer geometrijske predstave zaradi tega je to stališče znanosti, posamezne apercepcije vidi samo v njihovih medsebojnih zvezah in od-nosih nereflektirane v sebi in jih spravlja pod določene pojme). Zaradi tega Hegel Kantu tudi očita, da je takšna povezanost posamez-nega (apercepcije) in občega (kategorije) »mešanica«. Kant si je pri tem pomagal ta-ko, da je zaznave spremenil v čiste zore, očiščene vseh slučajnih primesi. Hegel se s tem ni zadovoljil in je sodil, da so katego-rije razuma »ukinjena raznolikost čutne in na ta način abstraktne identitete«. Seveda se manj abstraktno ukinjanje kategorij Heglu posreči, ker je itak »ukiiiil« samo pojem, in sicer pojem kot predstavo zavesti, ki je bil izveden iz prejšnjih in je prehod iz čutnega v pojmovnega uspel, ker je itak samo navi-dezen (pojmoven).
Sama zavest je refleksija zavesti. »Jaz vem za predmet kot svoj (ta je moja predstava, zaradi tega jaz v tem spoznam sebe)« (Hegel, Enciklopedija filozofijskih znanosti, str. 360). Ta jaz je Kantov abstrakfcni jaz, ki je del uma in stečišče vseh kategorij razuma. Samo-zavest se kot obča samozavest. to ie sooznanie sebe v drugem v vsej občosti, spozna kot duh.
Duh je polna individualna zavest po&«uneKnika. Duh pri Heglu ni samo moč razsojanja ali kontrola nad razsodno močjo uma, temveč predstavlja razvijajoči se rezultat vsega biva-jočega pred njim. Ker ne vsebuje samo ob-čutkov ali zorov, katere bi skušal povezati s pojmi, to je s splošnimi nujnimi dejstvi, ne zapada v abstraktno protislovje med poj-mom in občutkom. Zato tudi ne ruši pojmov-nih določitev (občih zakoov, češ da se ne skla-dajo z obcutki in zrenjem. To napako dela em-pirizem — Hume — kolikor ostaja na ab-straktnem protislovju med pojmom in ob-čutkom. Kant je hotel to protislovje odpra-viti na ta način, da občutki in zori edino v pojmih razuma dobe svoj smisel. Vendar je še stalno ostal y mejah empirizma, kajti stvar po sebi je stala izven dometa občutkov, tako da so ti ostali prazni, postali so pravzaprav občutki po sebi. Tako jih je lahko boljeprikrojilpojmom). Ker je Hegel ostal stalno v sferi pojma, saj mu ta predstavlja giTDajočo se bit.^o mu od-padle vse težave y zvezi s prehodom stvari po sebi v občutke in občutkov v pojme.
Samozavest (duh) se v nadaljnjih etapah razvoja pokaže kot objektivni diih. Kot sa-mozavest se absolut samo parcialno zaveda samega sebe. samo v omejeni samozavesti (sarnozavedanje občutkov, predstav in tudi svojih misli). Stanje absolutnega samozave-danja doseže absolut skozi razvoj človeške dmžbe   in   njenih   tistajnov   (države,   prava).
Heglov subjekt (duša, samozavest) je sa-mo moment neskonfeiega toka dogajanj ab-solutnega duha.
Subjekt - moment človekove prakse Marxova dialetika stvarnosti
Marxova začetna filozofska pozicija ni niti pojem niti narava. Clovek ni pojmovan kot sam razvoj duha, temveč kot družbeni člo vek, kot bitje, ki se je v stalnem menjava-nju snovi med sabo in prirodo povzpelo do duhovne dejavnosti. človek je del prirode in izmenjavanje snovi med njim in prirodo je čutna dejavnost — praksa. Izmenjavanje snovi je tista vemz med prirodo in olovekom, ki je bistven pogoj njegove eksistence.
Marx je strgal človeka (samozavest) nekje iz sredine Heglovega sistema. Naravo je raztol-mačil kot sebi dano, takšno, kot se, po Heglu, daje še nereflektirani zavesti. Drugi konec Heglovega sistema, to je ves razvoj ob-jektivnega duha, je označil kot potek real-ne zgodovine človešt\^. S pojmom prakse kot čutno človeške generične dejavnosti je Mancu uspelo dati doslej najboljšo razlago človeške zgodovine. Praksa se ne kaže samo v človeški čutni dejavnosti, temveč je tudi miselna de-javnost (generična dejavnost implicira miselno dejavnost). Vendar se je v sami praksi zopet pokazalo staro nasprotje med subjektom (miš-ljenjem, zavestjo) in objektom (vsem bivajo-čim izven zavesti). To nasprotje je skušal raz-rešiti Engels. Poskušal je najti zvezo med mišljenjem in prirodo. Tako je zopet postala aktualna Heglova misel o dialektičnih zakoni-tostih prirode, njen prehod v živo bitje, v za-vest. Toda ker Engels ni gledal na mišljenje kot čisto pomljenje, temveč ga je imel za produkt (dialektični sfcok) materije, ni mogel začeti pri praznem pojmu kot Hegel. Heglova narava je izvm zavesti in se ji kaže kot prva. Njen smoter je v tem, da pride do spoznanja do sebe v zavesti, zaradi tega, ker sta narava tn zavest samo moinenta neke druge ce-lote — duha. Ker je Engels obravnaval za-vest kot dialektičen skok materije, je razumljjivo, da ima zavest nekaj skupnega z materijo. Kaj pa je materija? Ali pred-stavlja nekaj, kar lahko vidimo, slišimo, oti-pamo ali kako drugače zaznamo s pomočjo instrumentov? Je to tisto, iz česar je vse, kar je, del tega, kar biya ali celota le-tega? So je stvari samo del^ne, podobno kot je napreden politik deležen »naprednjaštva«, pa vendar ni naprednjaštvo samo? Mar so delci materija. Delci časa? Modenna znanost ne more najti prave meje med delcem in energi-jo, oziroma uči, da je masa delca odvisna od njegove energije (njegove hitrosti) itd. Pojem materije ali energije je tako širok, da zajema vse, kar biva, ga lahko izenačimo z vsem kar je, z vsemi stvarmi in bitji in različnimi silami. Bit je neskončnost bivajočega, total-nost. človek kot bitje, ki je nastalo v zgodo vinskem razvoju vrste, |e del te neskončnosti bivajočega. Kljub temu, da marksizem podar-,ja, da je človek samo toliko človek. ko iikor ustA'ar.1a samega sebe, ie še vendar ujet v f-ofaii-ir>ct if??tpre tiel je Nierrovo hi^tvo ie ravno v tem, da je samo njeti del, omejenost
JELKA SIMONCIC: SKRITE GLOBINE (iz razstave Mladina fotografira)
nasproti neskončnemu. človek lako biva samo kot zavest, ki se zaveda nečesa, to je svojega objekta. Popolnoma se zavedati svojega ob-jekta pomeni biti abjekt sam. To pomeni ko-nec odnosa zavest (subjekt) objekt. In s tem konec zavedanja, konec človeka. človek (diih) v Heglovem filozofskem sistemu se na koncu svojega razvoja (bivanja) združi z absolu-tom, neskončnim iin postane to samo. Marx zahteva namesto tega ureditev človeških druž-benih odnosov, kar pomeni, da naj ti posta-neje bolj človeški ,racionalnejši (kritizira nera-cionalnost buržoazne družbe). Ko bo človek postal bolj človeški, se pravi, da bo dosegel svojo pravo naravo, bo s tem tudi v harmoni-ji z naravo izven njega. Popolna enotnost člo-veka in narave ni možna, ker bi se sicer človek (zavest) izgubil v totalnosti kot pri Heglu. Toda kam pelje vedno večja enotnost člo-veka s svetom? če odgovorimo, da k popolne-mu poistovetenju človeka in sveta, smo s tem rekli, da je ostal Marx še stalno znotraj Heglovega sistema totalnosti, samo da ga ni zaprl.
Mancova vizija komunizma se razlikuje od Heglove glorifikacije pruske države samo v tem ,da se še ni uresničila. Ko pa se ures-niči? Kaj bo potem? Kaj bo po izbojevani revoluciji? Bo nastopil raj na zemlji? Ne bo nastopil? Zakaj ne? Ker bo še stalno ostala stihija, ki jo bo treba obvladati (stihija y sa-mih človeških odnosih bo po proletarski re-voluciji samo bistveno manjša, medtem ko bo človek s svojo racionalno dejavnostjo zaje-mal stalno večji del narave). Clovek bo na obeh področjih postajal uiiiverzalnejši, njego-va omejenost bo vse manjša, bolj in bolj se bo bližal neskončnemu, celovitosti biti. Toda, ali ima vsa ta dirka k neskončnemu sploh kak smisel? Del bo ostal vedno samo del nasproti neskončnemu. človeka bo nenehno ob-vladovala stihija., To je y sami naravi vsega, kar je, v sami naravi mišljenja. Bivajoče je, nebivajočega pač ni. To je osnova metafizike. človek, ki se po religioznem verovanju po smrti zopet zave samega sebe in pride pred božje obličje Neskončnega, je obsojen na več-no srečo uživanje ob njem. človek po Marxovem navideznem razbitju metafizike je obsojen na mo v tem, da je totalnost, s katero je soočen stalno tavanje za Neskončnim. Razlika je sa-njegov človek, bolj mrzka kot bog in mu stoji še bolj tuje nasproti. Druge razlike ni. ČLO-VEK JE OBSOJEN NA TOTALNOST BIVA-JOCEGA SPREMINJANJE (NEGIRANJE) BI-VAJOCEGA JE SAMO NAVIDEZNO. TA NAVIDEZNA NEGACIJA BTVAJOČ-^GA IN BF?AN«T1E PRTTD 7AVEDANJEM LE-TEGA JE NJEGOVO BISTVO.
REFORMIRANA UNIVERZITETNA
REFORMA
(GLAVNA ST UISi; \ IZ PREDKONFERENČNE RAZPRAVE)
Množica nedosledno zamišljenih reorgani-zacijskih posegov ki je v preteklosti iz leta y leto vznemirjala kontinuiteto visokošolskega študija in zvračala intelektualne napore v ne-plodno smer, je vendarle prinesla nekatere bi-stvene spremembe:
—  današnja univerza se je odločno oddaljila od toge tradicije »kontinentalne univerze« (ki je v sosednjih deželah pridela ovirati razvoj visokega  šolstva)  in  se je  organizacijsko  in vsebinsko  uravnala  na bistvene  potrebe mo-derne (slovenske) družbe;
—  novost   mreže   višjega   šolstva   je   bolj   ali manj   smortno   prestregla  normalno   narašča-joč   interes   po   visokošolskem   izobraževanju in   istočasno   realizirala   družbeno   utemeljen nov profil kadra;
—  uvedba modela samouprave  je funkcional-no dopolnila tradicionalno visokošolsko avto-nomijo in pospešila preraščanje ideologije iz-ključne  humanitarne   vloge   izobraževanja,   ki ima korenine v konservativnem obeležju druž-benih odnosov, kjer šola ni funkcija proizvod-nje, pač pa ustanova statusnega razločevanja.
Te pridobitve so zvezane z vrsto nedomiš-ljenih in slabo izpeljanih ukrepov, ki danes ogrožajo enotnost nacionalega visokošolskega sistema. Novi zakon o visokem šolstvu mora dati  osnovo  za  odpravo   teh  pomanjkljivosti.
V petdesetih letih, kolikor obstaja sloven-ska univerza, so drnžbene potrebe po visoko šolskem izobraževanju prestopile okvir nje-nega osnovnega namena in jo postavile v pozi-cijo ne edlnega, pač pa enega od členov šir-šega  slovenskega visokošolskega sistema.  Ne-
smotrno bi bilo sedaj univerzo izenačiti z mrežo fakultet, akademij, visokih in višjih šol in na ta način — pod nazivom slovenske uni-verze — znova spostaviti integriteto nacional-nega visokega šolstva. Osnovo takšne integri-tete, v kateri mora biti univerzi zagotovljena razumljiva in kohezivna vloga, mora predstav-ljati zakon o visokem šolstvu. V skladu z real-nimi družbenirni predvidevanji pa bi bilo, da bi zakon izločil možnost večjega števila univerz v Sloveniji, ker je smotrnost enotne nacional-ne univerze y vseh azirih evidentna. (S tem seveda ni rečeno ,da se po obsegu in terito-riju, v skladu z ustreznimi določili iz zakona, ne bi mogla  spreminjati.)
Osnutek zakona ne predvideva mehanizmov povezovanja različnih stopenj visokošolskih za-vodov (razen na nivoju zakonodajalca — re-publiške skupščine). Nesporna je zavrnitev ideje o »strokovni univerzi«, ki naj bi terito rialni princip povezovanja nadomestila s stro-kovnim, toda v interesu smotrnosti nacional-nega visokošolskega sitema je zakonsko pred-videno povezovanje visokošolskih zavodav raz-ličnih stopenj, toda iste strokovne usmeritve, preko katere bi se usklajevala delitev dela in načrtoval perspektivni razvoj izobraževanja v dani stroki. Posamezaii primeri takšnega sode-lovanja, ki bo ostalo neregulirano, kolikor ga ne zajame zakon, ker to ne more biti del statutarne materije, so dali bistvene pridobit-ve; oziroma tam, kjer takega povezovanja ni bilo, ker ni bilo normirano, je nastopalo nera-cionalno trošenje družbenih sredstev in energij. (Nadaljevanje na 24. stirani)
(Nadaljevanje s 23. strani)
Osnutek zakona o visokem šolstvu ne določa kri-terijev, po katerih bi neka šola postala sestavni del visokošolskega sistema. Je pogoj za vključitev ali le zadovoljiva sestava učnega osebja ali primerna ma-terialna baza ali zadovoljivo število študentov ali teritorialna distanca ali načrtna družbena potreba ali notranja potreba izobraževanja, ki naj zaokroži? Po določbi osnutka zakona je odgovor na ta vpraša-nja stvar presoje zakonodajalca. To tudi ne more biti zgrešeno, toda ker se je doslej v formiranju vi-sokošolske mreže tudi zakonodajalec motil, bi bilo potrebno predvideti popolnejši mehanizem odločanja o teh vprašanjih. Zakon bi moral zavezovati skup-ščino, da ob vsakem posameznem primeru ustanav-ljanja visokošolskega zavoda formira strokovno kom" petenten matični odbor, ki po javni poti izdela pre-dlog zakona o ustanovitvi.
Očitna je želja predlagatelja, da bi v univerzo ponovno integrirali s prejšnjimi reformami organi-zacijsko razrahljanim fakultetnim izobraževanjem. S tem so tudi izpolnjena pričakovanja, po katerih je bilo neobhodno izdelati specifično zakonsko osnovo za združevanje dela v visokem šolstvu, ki ne bo to-go slonelo na neprikladni zakonodaji. Univerza je tako zopet pridobila nekatere originalne kompetence, ki ji gredo po normalni logiki lastnega razvoja. Iz ne-razumljivih razlogov pa zakon ne postavlja določne zahteve, da je univerza obvezna skupnost fakultet, kot še piše v pojasnilih k osnutku zakana. To nedo-slednost je potrebno odpraviti, ker bodo sicer nova zakonska določila, ki opredeljujejo originaLne pra-vice univerze, izgubila pomen.
Odločanje (ali vsaj soodločanje) o sistematiza-ciji fakultet je kompetenca, ki samo v nenormalno urejenih univerzitetnih sistemih ne pripada sami uni-verzi. Predvsem je to danes pomembno z vidika usklajenega razvoja vseh dimenzij izobraževanja, ki so na univerzi prisatne, manj pa z vidika izhodiščne-ga principa (koncepta) univerze, ki ima danes bistve-no manjšo vlogo kot v »tradicionalni« univerzi.
Zelo pomembno ostaja vprašanje, kako se bo v notranji zakonodaji ta kompetenca univerze (univer-zitetnega sveta — 61en 71) realizirala. Ali se bo ome-jila na izdelavo okvirnih enotnih pravil o sistemati-zaciji ali pa si bo o takih pravilih pridržala pravico soodločanja ob vsakem posameznem aktu o sistema-tizaciji?
Po določilih osnutka naj bi bilo univerzi otnogo-čeno soodločanje o delitvi dohodka. S tem je dana realna možnost za odpravo številnih nesorazmerij, ki so v tem pogledu vladala med fakultetami. Glede glo-balne delitve dohodka (dotacije) ostaja odprto vpra-šanje uskladitve novih kompetenc univerze s sem spa-dajočimi določili, po katerih se ravna republiška iz-obraževalna skupnost. Ob vprašanju delitve osebne-ga dohodka s strani večine univerzitetnih delavcev ne bi bilo naspratovanja izdelavi enotnega pravilni-ka o delitvi osebnega dohodka.
Med nove originalne pravice univerze se šteje tu-di soodločanje o izvolitvah učiteljev in znanstvenih sodelavcev. S tem se popravlja nenormalna situacija, ki nima primere drugod po vetu — da se namreč iz odločanja o habilitacijah izloči osnovni interes uni-verze. Po nekajletnih izkušnjah sarajevske nniverze se je izkazala za prikladno posebna komisija univer-zitetnega sveta za preverjanje izvolitev, kakršna (brez normativne podlage) obstaja tudi pri nas. Iz-podbijanje ustreznosti take komisije s sklicevanjem na zakon o zavodih je brezpredmetno: nihče namreč s tem ne krni pravice fakultete kot delovne organiza-cije, da ne bi mogla samostojno sklepati delovnega razmerja. Seveda pa je za sklenitev delovnega raz-merja z univerzitetnim učiteljem ali znanstvenim učiteljem ali znanstvenim sodelavcem obvezen pogoj habilitacije — ugotovitve najvišje kvalifikacijske sposobnosti. Da bi bila habilitacija avtonomna pra-vica fakultete — za to ni podlage v nobeni zakono-daji. O tem govori le zakon o visokem šolstvu, ki povsem pravilno vrača univerzo y položaj soodloča-nja. Nasprotovanje takemu določilu ima lahko po-temtakem le specifične izvore, ki jih je potrebno ana-lizirati od primera do primera.
Razen povečanih kompetenc univerzitetnega sve-ta in odpravljenega upravnega odbora osnutek zako-na ne vnaša večjih novosti v univerzitetno samo-upravo. To lahko pomeni, da je sedanja samouprav-na struktura že funkcionalno zaključena, in to na način, ki zagotavlja univerzitetnim delavcem in štu-dentora ustrezen vpliv na odločanje. Kljub temu, da ni povsem tako, ni predlogov za drugačne in nove samoupravne organe, ki bi jih bilo treba predpisati z zakonom. Utemeljene pa so ideje o potrebi formi-ranja strokovnega telesa — senata (ekvivalentnega pomena pedagoško-znanstvenega sveta) tudi v okviru univerze; ideje o potrebni pomembnejši vlogi uni-verzitetne skupščine in ideje o potrebnih specializi-ranih menažerskih službah v okviru dekanove oz. rektorjeve pisarne, ki naj bi uspešno nadomestile del dejavnosti odpravljenega upravnega odbora in odre-šile univerzitetne delavce rutinskega upravnega posla.
Element, ki je odločilnega pomena za uspešnost in vplivnost samouprave, je sestava samoupravnih organov. Očitna je tendenca, da se strokovno kom-petentnejši delavci izogibajo članstvu z motivom neefektnosti samouprave. Nekompetentno sestavljen organ potem resnično komplicira razmere, ker ni spo-soben razrešiti osnovnih vprašanj zavoda. Zakon seveda ne more vsebovati (morda pa?) podrobnejših določil o notranji sestavi samoupravnih organov, taka določila pa bi morali vsebovati statuti zavo-dov.
Nenehno prisotna je pripomba o hibridnosti sa-moupravne mreže na visokošolskih zavodih, ki se predvsem nanaša na veliko število komisij, podko-misij in raznih odborov, ki za malo koristi obreme-njujejo veliko število delavcev. V okviru statutarne razprave bo nujno racionalno zožiti število teh orga-nov na resnično temeljne, sicer pa bolj obremeniti (in temu primerno reformirati) strokovne službe fa-kultet in univerze. V tej smeri bi bilo koristno v za-konu predvideti   možnost   vsaj   enkratne   ponovne
izvolitve predstojnika zavoda in možnost večjega šte-vila njegovih namestnikov (prodekanov, prorektorjev za študijske, za znanstveno-raziskovalne, za študent-ske zadeve, za mednarodno povezovanje), ki bi prav tako lahko bili ponovno voljeni.
V   osnutku zakona je študentom pravilno zago-tovljena še popolnejša pravica participacije v samo-upravljanju visokošolskih zavodov. To so brez dvo-ma pridobitve, za katere se mednarodna študentska javnost bori z velikimi žrtvami. Nedopusten je zato neodgovoren   odnos   študentov   do   njihovih   samo-upravnih pravic. Kakršenkoli že je vsebinski koncept dela samoupravnih organov, je možnost, da študentje postavijo svoja vprašanja, povsem realna. Za slabo delo večine študentskih predstavnikov v samouprav-nih organih pa ne gre kriviti le nje same, pač pa nosi večji delež odgovornosti študentska organizacija (ZŠJ), ki se niti vsebinsko niti organizacijsko ni znala približati   uveljavljenemu   samoupravnemu   urejanju visokošolskih problemov. študentska organizacija se mora odlepiti od inercije tradicionalne politične for-macije in se preorientirati v temeljno študentsko sa-moupravno strukturo, ki ji bo   interes   za   uspešno udeležbo v visokošolskem samoupravljanju osnovno načelo. V tej smeri si morajo   prizadevati   vsi   štu-dentje — komunisti, ki sarni nosijo nemalo odgovor-nosti za odsotnost osnovnih študentskih interesov v samoupravnih organih.
Zavest o posebni vlogi univerze v družbi in tudi v visokošolskem sistemu ni vprašanje predpostavke, pač pa resnične drugačnosti univerze z ozirom na na-čin, nivo in smoter sodelovanja tned učitelji in štu-denti. Pri tem se način kaže v sistematiki materije in delovni soodgovornosti pri študiju, nivo v znan-stveni teoretični vsebini, smoter pa v funkcionalni vključitvi v resnično bistvene procese družbene reprodukcije. Nerazrešenost teh postavk predstavlja krizo evropske univerze in naša univerza bi morala voditi ustreznejšo konfrontacijo lastnega poizkusa z napori drugih akademskih krogov za uvedbo boljše univerze. Samozadovoljstvo, značilno tudi za študent-sko javnost, ne ustreza položaju, v katerem je ljub-Ijanska univerza. Osnutek zakona v tem pogledu tudi ni prestopil meja dane situacije in kot legitimacija obstoječega stanja ne bo revolucioniral univerze v izoblikovanju moderne notranje strukture.
Osnutek zakona prinaša splošno utemeljeno mak-simalno trideseturno tedensko obremenitev študen-tov. Vendar je samo to premalo, ker lahko povzroči na eni strani prenatrpanost trideseturnega teden-skega programa (predmeti, ki se sedaj predavajo 3 ure na teden, bodo predavani v eni sami uri!), po drugi strani pa bo to avtomatično vodilo y podaljše-vanje redne dobe študija (ker zavod v 30-tih urah ne bo zaposlil vsega kadra, bo predlagal namesto štiri-letnega petletni študij). Ob določilu o trideseturnem tedniku bi moral zakon (v interesu racionalne poraz-delitve študijske materije) predvideti tudi letni kvan-tum delovnih tednov. če bi vsak visokošolski zavod realiziral 35 študijskih tednov v letu (predvsem to ve-lja za učitelje), bi domala popolnoma odpadla poti-e-ba po podaljševanju študija. če pa je to potrebno, obstaja še druga rešitev: v interesu študentov je, da je študij čim krajši, tako da (tudi zaradi stroškov študija) čim mlajši dosežejo čim višjo stopnjo izo-brazbe. študent torej mora biti za koncentriran štu-dij. če bi študijsko leto pričeli 20. septembra, seme-stralne počitnice omejili na 20 dni, in končali 15. ju-nija, bi s tem pridobili 25 odstotkov novega študij-skega leta in v štirih letih peto študijsko leto.
Koncentriran študij pa zahteva bistveno spreme-njene metode. Zakon bi lahko obvezal visokošolske zavode za uvajanje metod sprotnega študija, ki so nepogrešljiva sestavina modernega visokošolskega študija, ki pa pri nas, razen redkih izjem (fizika, ma-tematika...), niso uveljavljene. V konceptu sprotne-ga študija (ki potencira odgovornost učitelja za študentovo znanje) dobi bistveno drugačno vlogo iz-pit, ki je danes najšibkejša točka visokošolskega štu-dija (in ga kljub temu zakon ne omenja). Visokošol-ski zavod mora preseči karakter izpitne ustanove in se z metodami sprotnega študija delovno preorien-tirati.
Kljub v osnutku poudarjeni znanstveni dimenziji univerze (kar je njena specifika v osnodu na ostale šole) o tej dimenziji v poglavju o študiju ni ne duha ne sluha. Univerza sama bi se morala zavedati, da poleg strokovno-reproduktivnega izobražuje tudi znanstveno-ustvarjalni kader in da je temu dejstvu potrebno prilagoditi način dela, tako da bo skupini boljših študentov že v času rednega študija omogo-čena ustvarjalna vključitev v znanstveno delo. Mno-go bi k temu pripomogla v zakonu premalo obdelana funkcija matičnih kateder.
V  sklopu poglavja o podiplomskem študiju vse-buje osnutek zakona v osnovi pomanjkljivo opredeli-tev magisterija, predvsem pa specializacije,za katero velja  od  predlagatelja  zakona  preprosto   zahtevati, da v popolnosti upošteva ustrezna določila iz sklepov skupščine SRS za nadaljni razvoj visokega šolstva v SR Sloveniji.
V  obdobju po letu 1960 se   je   znatno  povečalo število visokošolskih učiteljev (za 90   odstotkov   ob 20 odstotnem povečanju števila študentov). Ta pro-ces je potekal sporedno z ustanavljanjem velikega števila novih kateder, smeri in odsekov. Na splošno je bila mnogo lažja pat do lastne katedre na speci-alnem področju kot  univerzitetna  kariera  v funda-mentalnem predmetu. To je pričelo ovirati normalno znanstveno regeneracijo osnovnih disciplin in je za-radi velike razpršenosti predmetov zelo povečalo ce-no študija. V tem pogledu ustrezna so vsa tista dolo-čila iz zakona, ki pomenijo zaostritev možnosti odpi-ranja novih študijskih enot in sistematizacije novih delovnih mest.
Glede na mednarodna povprečja ima naša uni-verza izredno veliko učiteljev v nazivu izrednih in rednih profesorjev. Pot za dosego tega naziva je očit-no prelahka in mnogokrat pogojena z — na ta način — vsaj minimalnim izboljšanjem materialnega polo-žaja. Seveda ima to za posledico, da kljub zelo ugcd-nim povprečjem števila študentov na enega učitelja nimamo uveljavljenega individtialnega študija, ker — razumljivo — pozicija profesorja ni povsem združ-
24
žljiva s takim načinom dela. Ker pa je število profe-sorjev zelo veliko in ker prehodne določbe zakona omogočajo, da se stanje v prihodnjih 15 letih ne bo spreminjalo, bi veljalo tudi tem učiteljem v večji meri naložiti obveznost individualnega dela s štu-denti (ne pa predvsem predavanja).
Da so navedbe utemeljene, kažejo feudi predvide vanja, v kakšno situacijo bi prišli, če bi skušali brez prehodnih določb uveljaviti princip osnovnega po goja za učiteljski naziv — doktorata.
Posebno nezaviden in v osnutku zakona premalo določen je položaj asistenta. Ustrezno s strožjimi pogoji za dosego asistenture bi bilo treba asistentu zagotoviti večjo možnost znanstvenega dela na račun bistveno zmanjšane pedagoške obveznosti. To pa tudi zahteva širšo možnost odpiranja večjega števila asL stentskih mest, ki pa ne smejo več -pomeniti začetek institucionalizirane viniverzitetne kariere, pač pa od-prto možnost za potencialne znanstvenike, da na ustrezen način dosežejo znanstvene naslove. Pred-vsem se seveda mora tega zavedati tudi financer.
Brez obrazložitve lahko ostane ugotovitev, da je med osnovnimi pogoji za potrebno prestrukturira-nje in regeneracijo visokošolskih kadrov višje druž-beno in materialno vrednotenje znanstveno-pedago-škega dela na tem najvišjem nivoju.
Celotno poglavje v osnutku zakona o študentih je dobro zastavljeno in so umestne le pripombe o po-trebi po preciznejšem opredeljevanju važnih pojmov (prestopanje, ponavljanje, izredni in redni študij itd...).
Na različnih mestih (ali pa na enem) bi moral zakon visokošolske zavode, združenja in univerzo iz-recno zavezati, da so dolžni voditi kompleksnejšo skrb za študenta (materialni položaj, organiziranje in financiranje kulturnih, športnih itd. študlentskih ustanov, itd.).
Projekt izvršnega sveta za racionalizacijo viso-kega šolstva je brez dvoma pozitivna novost po na-činu pristopa k nameravani delni reorganizaciji, ki kaže na nov odnos slovenske vlade do visokega šol-stva. Izhodišče projekta — težnja po novi organizacij-ski in vsebinski integraciji univerze v okvir temelj-nih aspektov vsake stroke, ki ne zahteva brezpogoj-nega ukinjanja kateregakoli ožje specializiranega štu-dija, pač pa njegovo racionalno transformacijo v ovkir možnosti in perspektivnih potreb. Slaba stran omenjenega projekta se je pokazala v javni razpravi, ko se je pojmovanje celotnega kompleksa racionali-zacije visokošolskega študija zreduciralo zgolj na gra-divo izvršnega sveta. S tem pa so zapostavljeni bi-stveni trije elementi racionalizacije:
1.  pravilni izbor kandidatov za študij;
2.  racionalna in znanstvena organizacija pedago-škega dela;
3.  podiplomsko. spremljanje diplomatov in izpo-polnjevanje strokovnjakov.
Pravilni izbor kandidatov za študij, ki ima za na-men maksimalno zmanjšanje števila tistih študentov, ki med študijem odpadejo (se osipajo), je možno do-seči z dobrim informiranjem o karakteristikah raz-nih vrst študija ln s poklicnim usmerjanjem na pred-hodnih stopnjah izobraževanja. V ta namen je potreb-no na eni strani pristopiti k izdelavi rednih letnih in-formativnih publikacij o visokošolskem študiju, na drugi strani pa je treba ustrezno usposobiti pedagoge na šolah nižjih stopenj (posebej II. stopnje) in poseb-ne službe (zavodi za zaposlovanje) za poklicno usmer-janje.
Izpopolniti je potrebno tehniko sprejemnih in usmerjevalnih izpitov ob vpisu na visokošolski zavod. Vendar to ne more biti ponovno preverjanje znanja iz srednje šole (glede tega mora veljati zaključno spričevalo te šole), pač pa ugotavljanje osftovnih spo-sobnosti za opravljanje poklica v določeni stroki. Spe-jemni izpiti naj imajo torej predikativni, ne pa dia-gnotični karakter. Da bo tehnika izpita temu prilago-jena, bi morala odgovarjati v vseh primerih oddelka za pedagogiko in psihologijo.
študent je sedaj med študijem v glavnem sprem-ljan le administrativno in po metodi zaključnega iz-pita. Potrebno bi bilo uveljaviti racionalnejši progra-mirani študij s čim večjim številom povratnih infor-macij, ki bodo študentu in učitelju omogočile samo-korekture pri rednem delu, v najkrajšem času pa iz-ločile tiste študente, ki za določen študij niso spo-sobni.
Bistvena sestavina racionalizacije visokošolskega študija je smotrna in znanstvena organizacija peda-goškega dela. Ta zahteva izpolnitev vrste pogojev: študent mora razpolagati že na začetku študijskega leta s popolnimi podatki o študiju, o programih, de-lovnih tehnikah, literaturi in izpitih; v prvih seme-strih bi bilo sploh primerno povsod vpeljati prosemi-nar o metodi in tehniki študijskega dela (program tak-šnega proseminarja bi vseboval tehniko uporablja-nja dokumentacije, formuliranje beležk, delo z lite-raturo, z instrumenti, način izdelave referata, semi-narskega dela itd...) — samouštvo študentov v tem pogledu je izraz velike pedagoške neodgovornosti; učni načrti in programi bi morali redno iti skozi or-ganizirano javno razpravo v ustrezni strokovni javno-sti; v pogledu metod in oblik pedagoškega dela je treba v čim polnejši meri preiti od predavateljsko-informativnih oblik na operativno-instruktuvne oblike študija; potrebno je vpeljati ostrejše kriterije za ugo-tavljanje sposobnosti za pedagoško delo; na novo os-novo je potrebno postaviti celoten sistem visokošol-skih izpitov.
Nujna je uvedba podiplomskega spremljanja di-plomantov in izpopolnjevanje že angažiranih strokov-njakov. Pri tem gre za — v svetu že uveljavljene — metode funkcionalnega in permentnega izobraževa-nja.
F. Pivec
11
slikarstvo
franceta
slane
Najhujše mesto v peklu bo prihranjeno za tiste ki hočejo ostati v trenutkih moralnih kriz nevtraln?
Dante
če hočemo doumeti in sodoživeti delo slikarja Franceta Slane, je potreben širši okvir, v katerem je deloval in deluje danes. Zato je namen tega zapisa obravnavati slikarstvo Franceta Slane kot celoto. V posameznih delih sicer doživetje variira, vendar samo do določene meje. Ta meja pa nikoli ne presega okvirja slikarjevega Creda.
S popuščanjem (»demokratizacijo«) je morala vo-dilna plast družbe spremeniti taktiko. V tem popu-ščanju, ki se je odrazilo na področju kulture, tako da ni ostala agitpropoVska kultura edina umetniška res-nica, je v petdesetih letih zrasla generacija, v katero sodi tudi France Slana.
Skozi to ozko špranjo, ki jo je morala ob inform-biroju in prekinitvijo s stalinsko dogmationo prakso odpreti politična birokracija, da bi nt prevladal sploš-ni vtis, da gre zgolj za njene zasebne interese, je po-skušala ta generacija najti svoj bivanjski prostor. Ob tem njenem naporu pa politična birokracija ni uspe-la ustvariti vtisa, da gre za protidružbene ten-dence, kakor je bilo to možno npr. pri Kocbeku. Pri-tiskala pa je kljub temu z vsemi sredstvi politične kulture, preko svojih, sedaj že prebarvanih agitpro-povcev in deklaratorjev dogmatizma. Ta pritisk je vsled svoje neustreznosti popuščal in se pokazal v prekvalificirani obliki bolj ustrezen in temeljit. Ta nov način se je praksi utrdil in ga je težko opredeliti z materialnimi dokazi, je pa in še danes ustreza kot taktika. Sprva sicer z negotovostjo, potem pa z vso podporo neproblemski, površinski, dekorativni, pone-umljajoči neumetnosti, katero je po opravljeni se-lekciji podprl in propagiral celoten uradni komunika-cijski mehanizem. Ta danes deluje brezhibno, da ni potreben nikakih sugestij birokracije. Z druge strani pajebilza to pripravljen teren. Vse bolj liberaliziru-joč se malomešcan je našel svoj izhod, svoj modus vivendi, kot vedno doslej, v vulgarno materialističnem žitju. Ta nekultura pa je postala njegov izraz in tako oblikovala profil povprečneža Za socialistične dežele značilen odnos do intelektualnega dela, pa je pretrgal še tisto vez, ki je delovala v tej »stihiji« pozitivno.
Tako je bilo delo in pot slikarja Franceta Slane ujeto v dve obkrožujoči s1" nasprotji; na eni strani je bil vsak poizkus prodora v globlje oblastniške struk-ture obsojen na neuspeh, na drugi strani pa prazen prostor, sicer izpolnjen s povprečjem, ki pa je bilo duševno in fizično nekonzumentno.
Medtem ko se je v literaturi, književni publicisti-ki, teoriji ln filozofiji začela počasi oblikovati teore-tiena osnova za nadaljnje delo, so se likovni umetniki vsled indolentnosti likovne teorije morali prebijati sami. Od tod tudi pojav osamljenih slikarskih oseb-nosti, ne pa globlje utemeljenih skupin (šol).
Vse te bolj navidezne kot resnične procese (pre-kinitev z dogmatizmom, agitpropom in demokratiza-cija itd ) je France Slana doživljal čustveno in kot is-kren in resničen človek je to sprva sprejemal sprošče-no, kasneje pa z vse večjim dvomom in ogorčenost-jo. Spoznaval je, da je to grob poseg v vse, kar je oto-čudoval in cenil. če bi se tej situaciji postavljal kot slikar samo po robu (saj je dobro poznal socrealizem), bi se navsezadnje znašel v istem okvirju in bi zgolj aktivistično reflektiral stanje. Kljub temu, da se te-mu ni bilo mogoče docela izogniti, pa je tam, kjer opi-sano razmerje presega, res umetnik.
V to obdobje, kjer se je silkar zakareninil, sodijo njegovi prvi slikarski uspehi. Razpadajoči mlini, žage, kozolci, naselja itd., kjer je celotna struktura slike podrejena osnovnemu motivu — izginjanju, razkraja-nju sveta, ki je sam v sebi in z svojim ritualom pred-stavljal tradicijo in izročilo v svojih prvinskih vred-notah. Večina njegovega kasnejšega in današnjega ustvarjanja je podrejena tej njemu lastni zakonitosti. Sem sodijo brez dvoma morski motivi (modrikasto sivkasto morje obarva nebo, v ta prostor se vije kot nož razpadajoč pamol, na katerega je morje napla-vilo ostanke lesenjače).
Konji (v ospredju je groteskni rousseaujevski apo-kaliptični konj brez jezdeca, ozadje tvori ploskev raz-padajočega mesta ali pa zidovja, nad njim pa ozki dolgi črti, sivo prazno nebo).
Petelini (v nasprotju z Chagallom ne izražajo stra-sti, ampak so groteskno grozljivi ptiči v izpraznje-nem prostoru).
Stare žene (kljub flaminckovskemu koloritu ne izražajo elementarnosti, temveč izzvenijo v svojem prostoru prej otožno in tragično).
Osrednja struktura (kompozicija) slike Franceta Slane je naturalistični element (predmet ali oseba, ki se da po svojem svojstvu ali obliki razpoznati), ki z ozadjem, ki je v večini primerov strukturno obde-lano mesto, morje, nebo ali pa nedoločen prostor, ustvarja potrebno napetost in dinamiko. Z rahlo ko-preno ali strukturo, podobno razkrajajočemu zidovju pa ustvarja globino in umirja včasih pretemperamen-ten kolorit. Včasih je celotna slika podrejena struk-turi, naprimer šopki, mesta (ozekpasmestaalinase-
Ija, podoben prakambrijskemu kamenju, ki se komaj-da loči od ostalega prostora).
Temu slikarstvu pa se je počasi približalo povpreč je, ki je osvojilo to čustvo in z naraščajočim social-nim razslojevanjem in materialnimi možnostmi po-stalo nakupovalec starin, etnografskih posebnosti in do neke mere tudi tega in takega slikarstva. Pri tem ima tudi precej zaslug politika Moderne galerije in njenih depandans.
V letu 1963 nastopi v delu Franceta Slane novo spoznanje. Z akti si je odprl novo možnost preseči svoj subjektivni problem. Vzporedno mu sicer še zmeraj ostaja zvest, vendar je v aktih odkril svet, kateremu se ne vrača pogosto (šopki). V teh slikah, ki v nasprotju z deli, ki koreninijo v ožji slovenski pro-blematiki, je prodrl v bistvene probleme sodobnega človeka.
Danes je dilema v umetnosti ali je y njenem okvi-ru mogoč in smiselni aktivizem in politični angažma (Caprichos, Guernica ali pa danes npr. Vietnam) ali pa preseganje teh humanističnih vrlin in prista-janje v beckettovskem prostoru eksistence. France Sla-na brez dvoma odgovarja na to dilemo s svojim speci-fičnim delom — slikarstvom.
Pričujoči zapis nima namena zavajati gledalca v kakršne koli razlage in definicije, temveč hoče po-sredovati le nekaj nagibov in situacij, iz katerega je zraslo in raste to slikarsfcvo.
Maks Sedej ml.
OPREMA KIMJIGE
ULIKSES   MOLOH
INKAJ
BOMO
Z NJIMI.
Knjiga je odprta aktivnemu branju, branju ki se nadaljuje v pisanje. (Ulikses I, II, prevedel in komen-tiral Janez GRADIŠNIK, DZS). Toda danes ničesar o opravljenemu težkemu delu — dejanju prevajanja. Po-treben pa je zapis nekoliko drugačnega priporočila za branje. Nesmiselno je, da modro pregledamo prete-kla desetletja in z linearno zgodovinskim presoja-njem ocenimo vplive in posnemanja — in potem Joy-ceu prisodimo, da se njegova pot kjonča kot slepa uli-ca — čeprav ga spoštujemo in občudujemo.
Drugačen premislek je potreben, tak, ki ne vsebu-je nikakršnega potiskanja v obrobno in nenaravno. Zato, ker ne vztraja pri shemi, ki je za večino ocenje-valcev samoumevna in se pojavlja kar mimogrede (»K temu je treba reči, da sicer vsaka umetnost ,\z-raža' začudenje in potreba po pojasnjevanju tega, da Joyce izhaja iz drugih tekstov; to, da se zdi dejstvo, »da so mu besede nehale biti znamenja in simboli ne-ke zunanje resničnosti in so postale dinamične enote, ki naj ustvarjajo nov privid resničnosti« neka Joyce-ova posebnost, ki je sicer razložljiva iz okoliščin itd. Opravičujem za to hitro in površno zapisvanje iz Gra-dišnikove sicer nenavadno skrbne in koristne študi-je.) že v Joyceovi izjavi: »... kaže, da je potrebno to-liko branja, preden moj stari zrakoplov odbrenči v zrak.« je napotilo, ki usmeri naše branje. Namesto, da bi poskušali zakrivati odstopanja in jih razložiti y prevladujočem sistemu vrednotenja, bomo izhajali iz dejstva, da imamo opraviti z izpodbijanjem nekega sistema, nekega koda. Namesto, da bi mislili, da so v Finnegans Wake dokončno prevladale neužitnosti in nesmisli iz Uliksa, izjavljamo, da je smisel (smisel je) že ves Čas konstituiran v odnosu do drugega. V tre-nutku, ko je je smisel konstituiran, je drugo razru-šeno. Dialogičnost Joyceove knjige daleč presega vzpo-rednico z Odisejo, sogovornik je linearnost, kavzal-nost, enoznačnost, tradicija evropske literature, jezik kot instrument.
N.C.
Knjiga je ovita v ovitek. Ovitek tvori vidni difll zaprte knjige.
Ovitek knjigo reklamira.
Ovitek knjige Moloh je zelene barve. če ga raz-grnemo, dabimo pravokoten zelen list papirja. Ta list je štirikrat prepognjen, tako da je list razdeljen na pet delov. če ovijemo s tem štirikrat prepognje-nim listom knjigo, vsak od petih delov zasede svojo stran platnic. še knjigo odpremo, vidimo na notra-nji strani platnic del ovitka.
Na naslovni strani ovitka je naslikan znak v ob-liki kroga.
Isti znak je naslikan na zadnji strani ovitka. če knjigo odpremo, vidimo na delu ovitka, ki je na no-tranji strani platnic, znak, sestavljen iz dveh navpi6» nih sporednih črt in vodoravne, ki ti dve druži v sre-dini. Prav tako je znak naslikan na delu ovitka, kl ovija notranjo stran zadnje platnice, in na srednjem delu ovitka, ki pokriva hrbet knjige.
Vsi znaki so vijoličaste barve. Na vsakem delu štirikrat prepognjenega ovitka stoji znak.
V trenutku, ko ovitek razgrnemo, dobijo znaki pomen črk, ki skupaj tvorijo besedo moloh. Kadar je ovitek ovit, pride črka h na notranjo stran pred-nje platnice, črka m pa na notranjo stran zadnje platnice. črki o pokrivata ovitek zaprte knjige tako, da je knjiga videti z obeh strani enaka. črka 1 je na-slikana na sredini, kadar je ovitek ovit, na hrbtni strani knjige.
Avtor teksta knjige Moloh je Braco Rotar. Opre-mo je naredil Marko Pogačnik.
Milenko Matanovifi
CVCPET
Susret (izdaja mestni komite ZMJ Beograda) je revija zanimivega designa (arh. Slobodan Mašic). Fo-tografije redno pokrivajo strani revije. Fotografija polega na papirju od roba do roba, od roba do roba, od vogala do vogala, od vogala do vogala. Pa vendar tu ni samo nekaj videti, ampak je tudi nekaj slišati. Slišati je glasbo besedil. Od kod pa glasba besedil, če je od roba do roba, od vogala do vogala, od voga-la do vogala, od roba do roba fotografija? čudež je takle: fotografijo prekrivajo stolpci besedil. Papirja ni videti, papir se samo otipa, videti je izključno fo-tografijo. Fotografijo je videti, gleda pa se besedilo. Besedilo se gleda, presluškuje pa se zvokom črk. Pri-sluškuje se zvokom črk, misli pa se na misel besedil. Začudeni pa smo s tem: da je enkrat papir nevi-den, da je papir enkrat izključno otipen.
M. P.
JUGOTEKSTIL
I\1PL\
LJIIBLJ\\\ - JUGOSLAVIJA
U VOZ :
bornbaž, volna, lan, juta, surova svila, stanično vlakno, sintetična vlakna, vol-nene krpe, bombažna preja, volnena pre-ja, lanena preja, jutina preja, preja sin-tetičnih vlaken, specialne preje, sukanci, tkanine za široko potrošnjo, tekstilni stroji, nadomestni deli in utenzilije, bar-ve in kemikalije za tekstilno industrijo.
IZVOZ:
bombažne tkanine, volnene tkanine, la-nene tkanine, jutine tkanine, tkanine iz naravne in umetne svile, stanične in sin-tetične tkanine, bombažne, volnene, sta-nične in sintetične preje ter sukanci, tekstilna konfekcija, tekstilni izdelki do-mače obrti, bombažne, volnene, svilene in sintetične pletenine in trikotaža, tek-stilni izdelki za tehnično uporabo, tek-stilni stroji, nadomestni deli in uten-zilije.
premisleki, predsodki, zmerjanje, obsodba9 graja, občudovanje, samohvala
iztok geister
O stari in novi kulturi je danes mogoče mi-Sliti le v gklopu revolucionarne spremembe percepcije česarkoii obstoječega, V čem je zna-čilnost sedanjega sistema percepcdje? Humani-stična percepcija temelji na načelu bistva, na načelu resnice in na načelu zgodovine.
Po načelu bistva percepiramo le to, kar je bistveno. Ker pa je bistvo takšne narave, da je povsod in obenem nikjer pričujoee, je jasno, da zaradi bistva stvari ne vidimo stvari same. Tako percepiramo le to, kar hočemo percepi-rati,  ne pa  tudi to, kar  se  percepciji  daje.
Resniično pa je le to, kar se po bistvu in po videziu siklada do idenitifikacije. Bistvo in videz sta ena stvar (dve immi), ki pa zaradi svoje metafizične (bransemdenčne) narave neprestano prehaja svojo kakovost. Krona tega sprehaja-nja po vsemogooneim kraljestvu diuha pa je ravno resnica, ta, med vsemi dejavnostmi tega sveta (po človeku) najbolj nedoločna katego-rija.
Tretji izkaz metafizike in transcendence ve-ljavne percepeije je zgodovina. V zgodovini se dokončno izkažeta temelja metafizike — fizis in transcandence — cendens. Zgodovina kot faktor percepcije je zakonita posledica nestvar-nosti prejšnjih dveh poskusov. Ko zgodovina dožene resndco, dolooi bistvo stvard.
V čem je snačilnost novega sistema porcep-cije? Reistična percepcija temelji na temelju. Odgovor na vprašanje, kaj ta temelj je, teme-lja ne zanima. Temelj ni določen po bistvu, temveč po eksistenci. Zato temelj zanima od-govor na vprašanje, kako temelj je. Temelj je na način temelja. Temelj je tako, da temelji. Temelj lahko temelji karkoli — tudri bistvo, re-snico iin zgodovino. Načelu bistva je v novem sistemu zoperstavljeoo načelo eksistence.
Dalje je merodajno sredstvo, ne pa resnica. Ta si dejstvo jemlje za svoj temelj. Laž je ena-:kovredna resnici. Dejstva so realne in idealne ^ narave. Za metafiziko kot konstrukcijo ni pro-stora.
Na mestu deplasd>rane zgodovine najdeva nov sdstem sedanjost kot edino dano (dejstvu-jočo) m eksistentno kategorijo.
Premik k tekstu implicira pravkar izkaeamo ideologijo mišljenja. Tekst je do nedavnega ve-ljal za medij sporooila, za obliko, ki v sebi skriva (zakriva) vsebimo. če besedo SMER mi-slim z ozirom na bistvo, z ozirorn na resnico in z ozirom na zgodovino, mi (prvič) sama be-seda smer ničesar ne pove, (drugič) mi daje le neko abstraktno trdnost (v svojstvu predsta-ve) in — tretjič — moram kot Mojzes počakati na propad Zahoda. če pa besede SMER ne mi-alim eksistencialno, se pravi vsebinsko, z nje-niim logosom in le metodološko z mišljenjem, nadalje fakti&no, kar pomeni že funkcionali-zaoijo njenega logosa, in končno v sedanjosti, kar je konec koncev samoumevno, potem je enkrat eksplicitno jasna vsa iinplicitna struik-tura besede smer, potem sporočilo zaživi na način medija, vsebina se razikrije v obliki, v sebi in na setoti.
Tek&tualnost, tako razumem ta dogodek, je zasluga topografije. Takšna, šolska tekstual-nost, je najbrž omejena na nekaj primerov v v&akem jezifeu. Marsikdo hoče reči, da to še ni uimetnost. Velja le opozoriti, da po prevredno-tenju ključnih kategorialnih pozicij izgiine raz-Idika med ustvarjenim in najdenim (found — art). Konikretna umetmost je shodila.
marko švabič
nadežda čačinovič   rudi rizman
Skupinice narcisoidnih pesnikov, zagoved-ni samozadovoljm pisatelji, ki ne znajo sekati drv in kuhati polente, mili sinovi svojih sila-ških očetov, propadli, nevoščljivi dramatiki, ki jih tare fiksna ideja, da jim še na pisoaru hodijo po petah vsaj trije udbovci, ušive skupi-ne lažnih revolucionarjev, katerih revolucionar-nost se začne in konča pri tem, da imajo so-sedovi nov avto in da imajo obrtniki velike delavnice, kjer delajo neskončno denarjev, laž-ni proletariat, ki se čuti zatiranega, pa ne po-misli, da zatiranje upravljajo sami, ker so mu zatiravci (dokler so to še bili) poveznili na glavo pisker samoupravljanja, ki se ga ne da več sneti, le razbiti, neskončne množice beda-kov, ki drhtijo ob misli na nove modele Re-naultove in Oplove fabrike, puhloglava tolpa amerikanofilskih intelektualcev, ki spet ne zna-jo drugega, ko da se v nedogled bodejo z neko nevidno višjo silo, ki jim ne da živeti, kot slišijo, da živi intelekt v Ameriki, vlakirsezon-skih delavcev, ki si hodijo nakopavat jetiko v tuje rudnike in gonorejo v poceni bare pod pretvezo, da tu ni dobiti posla, da je crkniti od lakote, resnica pa je spet le v tem, da hočejo imeti avto, debeloglavi, topi absolventi na fakultetah, ki se zanimajo samo za športne časopise usmiljenja vredni predstojniki na srednjih šolah, ki se sila začudijo in ostrmijo v nevednosti, če slišijo iz učenčkovih ust ime izjemnega filozofa iz človeka zgodovine, tolpa na plese, drsališča, kavarnice in javna kopali-šča udarjene mladine, ki vidno dozoreva v si-jajne filistre, milijonglava množica, ki se meče pred oltarje v cerkvah, kot so jih papagajsko naučili, da si najdejo boga izključno le y kr-ščanski cerkvi, polpobožnjakoviči, ki trkajo na svoje prsi, da so stari komunisti, potem tečejo k spovedi, da si operejo gobce z ničvredno ponižujočo molitvijo, lizuni, ki delajo na one pod sabo, tisoči in tisoči pubertetnikov in pu-bertetnic, ki pišejo dnevnike in pesmice ter jih skrivajo pod rogoznico, krdelo resnejših ustvarjavcev vseh vrst umetnosti, ki ne iztisne-jo drugega, kot jadikovanja nad stanjem in revščino v kulturi, krdelo mladih poetov, ki hodi po svetu z dvignjenim nosom ter priča-kuje, da bodo vse ostale množice trkale s čeli ob asfalt, marmelada kavarniških filozofov, strokovnjakov, mojstrov, vrsta topoumnih dru-žbenopolitičnih delavcev, katerih ambicioznost je nemara že defekt, rajda preprostih kmetov, ki trga hlače po klečalnikih v cerkvah, naj-svetlejše zgodovinske figure, ki se boje pozabe, pa iz te bojazni ne napravijo ničesar, kar bi moglo veljati za vsaj približno bistroumno, organizacije, ki bi morale nositi nek napredek, omogočati kak razvoj, pravzaprav pospeševati ga, pa so skorumpirane in trhle kot lesene barake, kjer stanujejo sezonski delavci z juga, ki so široko osovraženi in ki se vsakič, ko dobijo mezde, pokoljejo z noži, zvodenela kri, ki vre samo še ob problemih, ki so jih po-imenovali »nacionalni«, da je v kratkem pri-čakovati takšno ali drugačno obliko KLU KLUX KLANA v naši dežell, ušivi intelektualci, rokodelci, kmetje, vojaki, študentje, vajenci, šolarčki, matere, dekleta, žene, ki o sebi pra-vijo »mi — slovenski narod in oni — Bizan-tinci z juga«.
Tu je bil naštet delček slovenskega kultur-nega prostora — obeh taborov. Stanje je skoz in skoz nepopravljivo. Kdor se česa poloti, je dejansko zločinec, kajti napravil ne bo druge-ga, kot da bo še malo zmešal štrene in po-magal ustvarjati vesoljno zablodo. Ostane prav-zaprav zelo malo skupin, ki bi jih bilo vredno naštevati, tu v grobem ostanem samo avtor članka, ki ne vem, ali sem dandy ali revolu-cionar, vem le to, da vedno prvi mečem bom-be, kadar kaže, da se pozneje vse skupaj ne bo izrodilo v mačjo procesijo nevoščljivcev, ki bo mrjavkaje ubrala pot nazaj v paleolitik.
Pri nas se prav udobno sodeluje v kulturni igri, v kulturnih opravkih in užitkih. Težav preprosto ni, vsi so prepričani, da sta jezik in pisanje lepo na razpolago, da sta prosojno orodje izražanja in posredovanja. Res je si-cer, da se ta reč potem nekoliko zaplete, da se lahko pač po svojih nagnjenjih prerekamo ali zgolj menimo. Poleg običajne nestrpnosti do poetičnega pisanja, ki ni lepo logično in posredujoče, nas opletajo še kulturniški pred-sodki: predsodki, ki vodijo vztrajne razlagalce tega, »kar je pesnik hotel povedati«. V drugo skupino spornega pa spadajo dileme o pisa-nju in resničnosti, o pisanju in delovanju. Te-žav z vestjo in bolečega opredeljevanja pri nas sicer ne poznamo več. Vodilo velike večine kulturnega početja pri nas je to, da se na kak način vključi v hierarhijo vrednot hierarhizi-rane družbe. Položaj sicer res ni posebno vi-sok in imeniten, je pa še kar zanesljiv. Videli smo, da družba vključi in porabi kar najbolj neverjetne reči, napade, razkrinkavanja in smešenje, vse, kar poteka znotraj strukture in ne izpodbija samoumevnosti postavk o pi-sanju, ki je obdelava že prej obstoječega kosa resničnosti. Kaže, da se brez težav vključuje v porabo tudi drugo, obratno hierarhično poj-movanje, obrnjena lestvica, kjer poetično ni več obrobno, pač pa najvišje in edino člove-ško. Vrednostno mislijo tudi z novim besed. jem, s »spregovarjanjem jezika biti«, z opo-zarjanjem na  »zapadlost«.
Naše spodbijanje poteka različno. Skupen je namen in pobožna želja otresti se lepoduš-niških samopotopitev, ločenosti in razumni-ških zabav. Ni treba, da bi se pohabili in tako izsilili mesto v kalupu. Tudi brez tega — ozi-roma drugje se vzpostavlja zveza med znan-stvenim spoznanjem, družbenim spreminja-njem in pisanjem — branjem. Spreminjanje, transformacija je tudi sprememba branja, ki jo prikličeta znanost in zgodovina, tako bra. nje pa nekega dne nujno preobrne in zamaje same pojme zgodovine in znanosti. Razumeti je treba homolognost transformativne moči pi-sanja-branja in revolucije.
Omenimo tu novo možnost na poti strem-ljenja po eksplikaciji, ki se jasno giblje v »ideologiji spoznanja«, »diference, ki se teži približati temu, od česar se je izvorno oddalji-la«. Prav pri pesniškem jeziku je razvita raož-nost eksplikacije, ki nas rešuje redukcioniz-mov in molka. »Semiologija paragramov« Ju-lije Kristeve ni napad na čustva in občutljive duše tistih, ki sodelujejo v običajni potrošnji poezije. Kar piše, sega daleč.
Raziskuje paragramatizem na ravni poetič. nega govora. Raven poetičnega jezika kot vse drugi ravni povnanja funkcijo celote, družbe-ne zgodovine, ki tako ni teleologija, ampak prostor, in se tudi sama strukturira kot pa-ragram (»narava-družba, zakon-revolucija, in-dividuum-grupa« itd.). Ugotovi, da se le v po-etičnem jeziku realizira neskončnost ligvistič. nega koda. Uporabni jezik, znanstveni meta-jezik, umetni sistemi znakov so podmnožice tega neskončnega, ki povnanjajo pravila svo-jega reda na omejenem prostoru, prostoru, ki je na primer omejen s pravili subjektpre-dikativne konstrukcije, ki je temelj formalne logike. Logika paragramov se razlikuje od lo-gike znanosti, monologike, ki poteka v prosto-ru 0—1 resnično — neresnično. Zakoni gra-matike, sintakse in semantike, ki so zakoni aristoteljanske, znanstvene in teološke logike, so v poetičnem jeziku kršeni, prekršitev pa je možna tam, kjer je prepovedano. Gre za so-žitje monologičnega govora in govora, ki to monologičnost ruši.
Toda tekst je na razpolago. In tudi sicer
je namen jasen — znebiti se idealističnih mi-
stifikacij   in  lotiti  se  trdnega  in  natančnega
dela. če že izjavljamo, da nl izmikanja, usod-
ali zasluženega zavetja.
Na vprašanja, ki so dovolj kategorično za-stavljena: vsaj za slovensko situacijo to velja, je težko odgovarjati predvsem iz dveh razlo-gov:
1.  Vsa obstoječa vsota kulturnih dobrin ima tradicionaLni   predznak. — Je   celo   z   vidika možne     definicije     tradicionalnega     ulra-tra-dicionalna. To stanje zdaj pogreša mnogo bolj nosilce destruktivističnih tez, kot pa tiste, ki malikujejo obstoječe. Kultura, taka, kot je, po-trebuje   temeljit   pretres,   ker   samo   ogrodje vrednot, vzpostavljenih na prejšnjih in opleme-nitenih s sedanjimi izkušnjami zahteva novo. Kultura majhnega naroda, ki se je nekoč že znebila    kompleksa    nevrednosti   bivanja   na evropskem   prostoru,   je zopet   pristala   tam, kjer se evropsko konstituirana kultura začne. če bi poskušali to situacijo obračati na glavo, s tem še ne bi premaknili kulturne situacije glede na njeno vrednostno usmerjenost, tem-več bi kvečjemu prebudili njene skrajne, toda še vedno tradicionalne možnosti.
Upreti se tej situaciji bi pomenilo upreti se ji v imenu nečesa drugega. Kje in kaj je to drugo — o tem je šele začel teči razgovor. Gre še za nerazvitost novih elementov v kul-turi, tako da razprave o novi kulturi hitro dobijo predznak poze.
2.   Moč  besede ni enakovredna moči insti-tucij. Instituciji, ki je tukaj, se ni mogoče od-reči, ker vrši agresijo nad tistim, kar ni v skla-du s samo njej lastno .logiko. Možnost pojav-ljanja nove  kulture  je tedaj  nujno  omejena, če že ne nemogoča. Nova kultura bo prisiljena pristati na upor zoper te institucije, pa čeprav bo to kazalo na karieristične značilnosti. Tudi sam pojav anti-institucije še ne more zanikati institucionalne naravnanosti, ker jo  v osnovi narekuje. Zato mora tudi vsaka nova poraja-joča se kultura pristati na institucije in si jih izboriti.
Prejšnje obdobje je z veliko administra-tivno in državno avtoriteto poskušalo določiti socialistični realizem in proletkult kot edino zveličavno smer. Takšen avtoritaren in totalni pristop ni mogel vzdržati bogastva kulturne ustvarjalnosti in se je onemogočil. S tem pa je tudi omemogočil in diskreditiral tudi samo idejo proletarske kulture kot eno od možnih izraznih vssebin. Postavlja se vprašanje, ko-liko je lahiko takratna razredna zrelost delav-skega razreda sploh lahko sprejela in ustvar-jala umetnost, ki v osnovi zanikuje princip kulturne superiornosti elite. Simbioza kmet-stva in delavstva je y tistem trenutku sama premagovala svoja politična in ekonomska pro-tislovja tako, da je kulturni fenomen, kakršen-koli je že bil, ni mogel dovolj avtentično pri-tegniti. Ekonomska nerazvitost delavstva je prav tako onemogočala njegovo sproščanje v smeri kulture, ker je od njega zahtevala predvsem borbo za ekonomsko in ne toliko duhovno eksistenco.
Relativno zadovoljiva ekonomska asnova de. lavskega razreda in njegovo odlepljanje od ne-proletarske tradicije sprošča voljo po spre-jemanju tistih pojavnih oblik nove kulture, ki je identična z njegovim temeljnim bistvom proletarskega uresničevanja. Nastopajo nove možnosti, ki jih sedaj in tukaj še ne more v polpolni meri programsko nakazovati.
dimitrij rupel
Dosedanja kultura, z največjo intenzivnost-jo pa njen literarni del, si je prizadeval ohra-niti pariteto s politično oblastjo v tem pome-nu, da bi si z njo razdelil prostor na vrhu družbene piramide. V delih od Goetheja do Kozaka in Ivana Mraka je prisotna težnja da se razčisti ta spor v vršičku sveta — ob tem se seveda takšna dela ne ukvarjajo z nizkimi strastmi in hotenji množic, ampak se vzpenjajo na oddaljene ekstenzije sveta. S tem seveda ne pretresajo strukture sveta, kvečje-mu izvršujejo drobne premike pri vrhu. Proti-slovje te literature je v tem, da, ko se spopada z oblastniško hierarhijo, sama postaja del nje same, se skupaj z njo vzpenja nad svet in manipulira z njim. Takšna kultura je v bistvu aristokratska, kultumiki, ki se v njej gibljejo, pa so aristokrati.
Svet, ki v tej stari kulturi nastaja, je ye-ličasten, mističen, svet, ki ponavlja stare mite, da bi zadostil pravilu »večne« literature, večne glasbe, večnega slikarstva... Takšna kultura, ki pa seveda še danes marsikje uspeva, zelo malo stori za ljudstvo. V stoletju proletariata ta kultura umira, se umika v »kroge izobra-žencev«, vzporedno in obenem izključujoče pa nastaja nova kultura, kultura množic, kul-tura proletariata. Staro buržoazno pravilo o konstrukciji posebnega sveta s svojimi privili mističnosti in preobleke (metaiore, parabole, alegorije...) pada v prah. Aristokracija toži za starim načinom. Kot je nekoč buržuj mi-slil, da je s koncem privatne lastnine konec sleherne produkcije, tako zdaj konec buržo-azne kulture zanj pomeni konec sleherne kul-ture....  (Sollers, Marx).
Navadna literatura, ki ne obžaluje izgube svoje uglednejše kolegice, zapisuje nove be-sede, nove situacije, služi neposrednemu raz-rednem boju, potrebam proletariata. To je literatura tekstov. Vse je tekst. Cel svet, vse mesto, vse obleke, vse ženske, prsate, ploske, dolgo-, krivo, debelo-, tanko-noge so tekst. Be-rem jih, so zame literatura. Vse to prihaja v tekste, politični govori, zmerjanje, poulične duhovitosti — vse to so zdaj literarni teksti. . Dovolj je arheološkega kopičenja, dovolj visokih besed, zdaj je čas neposrednih izjav, manifestov. Izpoved se zadržuje kar se da blizu teksta samega, ne blodi po fantastičnih oazah bralčeve domišljije, drži nas za roko in za vse naše čute, vodi nas in nas prevzema. Vse bolj se spreminja funkcija literature. « S tem tudi njena struktura. Od večsmiselne svobode vodi pot k enoznačnemu preskušanju bralčeve iznajdljivosti. Od neobveznih blodenj in asociacij gre pot k znanstvenim ugotovi-tvam. Iz literarnega dela diha ustvarjalčev znoj, njegov sprotni napor, kot delavčev ob stroju. Ustvarjalee pozna pravila, drži se jih, ko ustvarja — ne božja (navdihnjena) dela, tem-več človeške izdelke, ki nosijo sledove prole-tarske volje, raze in grebotine napornega pro-dukcijskega procesa.
Proletarski pisatelj čuti svetovna gibanja, borbe za oblast, vidi gomazenje starih čustev in strnjen korak nove vsakdanje zavesti. Obo rožen z znanstvenim marksizmom je proti ne-definiranim pesnikom nedeljskih čustev kot svoboden človek proti žabi, ki čepi na dnu vodnjaka in vidi nad seboj le delec neba.
Literarno delo v novih pogojih postaja last množic in s tem nehuje biti literarno delo, to je le še manifest pripadnosti, je delo. Konec stare kulture je, konec nekega sveta. Vstajenje novega slišim, brnenje naglih na-prav in službujočih mehanizmov, trde vneme in zagrizenega napora množic.
Naša naloga je postati d e 1, ne poskušati splezati izven. Naš namen je izvrševati, loče-vati, poučevati, zmerjati, ustrahovati, prepre-sti ves svet s kulturo, vplesti ga v širne toko-ve in pahniti ga v valove nove uporniške dobe. V službi smo, kulturniki, v delovnem procesu, ki razgalja, popravlja, spreminja, vrta, omo-goča in brani, kruši in ustvarja. V poti zgo-dovine, ki je dialektično napredovanje, zavze-ma kultura enakopravno mesto, je del skupne-ga snovanja, je trud za napredek, za skok v novo kvaliteto. Izmeriti moramo tedaj naše moči, zavreči resignirano navlako in stopiti pojoč v novo kulturo.
DANILO MOŠKOTEVC: SREDI ŽIVLJENJA
Kovač Vo|in-€hiibby
Nezakasnela
ne-polemika
ali
kje so iluzije
Andrej Rotar
lepa si nisi lepa
cipa si nisi cipa
zaljubljena si nisi zaljubljena
pokvarjena si nisi pokvarjena
bereš Shakespearea ne bereš Shakespearea
neumna si nisi neumna
hodiš kot kanarček ne hodiš kot kanarček
zoprna si nisi zoprna
poslušaš Bacha ne poslišaš Bacha
gnoj si nisi gnoj
kurc te gleda ne gleda te kurc
puklasta si nisi puklasta
imaš veliko rit nimaš veliko rit
bogata si nisi bogata
nimaš zob imaš zob
nosiš zelene nogavice ne nosiš zelene nogavice
lažeš ne lažeš
crkni
nikar ne crkni
1  človek reče »dober dan« beseda izgine
dan pa ostane
2  človek naredi hišo človek izgine hiša ostane
3  y hiši ki je ostala
iščejo Ijudje ki ne bodo ostali ljudi ki niso ostali
4  bila so napisana razmišljanja misli so izginile
napisane so ostale
5  napisano ostalino berem mislim in pišem
misli bodo izginile pisava bo ostala
6  zapisane misli niso del polemike pisava ni dialog
pisava je monolog
pisava je zapis misli o mislih
daljši dialog je izpadel
7  iluzija knjige ki se kaže v njeni režiji ivo svetina
konkretna režija knjige
8  novodobna knjiga se ne pojavi ko jo označimo označba se pojavi ko jo oknjižimo
9  novo-dobnost ni izven-naša-dobnost novodobnost je sodobnost je nestarodobnost
10  dobe ne moremo obvladati
ker je njen mehanizem neusmiljen
ce bi jo vladali
bi se sebi in našemu (dobinemu) mehanizmu
smilili
11  še ena potrditev
če bi se avtor ne rodil 1949 ampakl356
bi ne mogel publicirati svojih zapisov misli
niti ne bi mogel misliti o njigi
12  avtor tudi dvomi
da bi takrat-dobno živeči
ivo svetina kaj naredil za tak način mišljenja in
publiciranja in s tem obvladal dobo v njenih pomanjkljivostih
13  avtor pa ne dvomi da on in ivo svetina
uporabljata nekatere značilnosti dobe
in se s tem pokoravata njeni so-dobnosti    *
14  hkrati avtor tudi dvomi
da bi bil ivo svetina tako slab vladar
da bi dobi pustil neusmiljenost mehanizma
15  plankton je vedno v vodi ljudje smo vedno v dobi dobnost je naša so-dobnost
16  dve sta možni globini so-dobnosti so-dobnost je globoka sodobnost je plitva
17  novodobnost ni izven -postavitev novodobnost je v-postavitev
18  vsaka sedanje-dobnost je nova
19  če očitamo sedanje-dobnosti izven-dobnost ji očitamo naprej-postavitev
in skrivamo svojo zadajpostavitev
20  ni problematična novo(sedanje)-dobna knjiga problematična je zadajdobnost ki se deklarira za
so-dobnost
21  vse o čemer pre-mišljamo je pre-mišljeno
22  zdravorazumsko sklicevanje na nekaj kar ni in ne more biti del našega prostora je preslabo odeklarirano
23  dogmatičnost je rešila bilka za-dobnosti
in izkoriščanje zdravega raz-uma
24  moda je diktat so-dobe
25  modo delajo čevljarji obrtniki krojači obrtniki poeti obrtniki
26  novodobna knjiga jef v-stop v v-dobnost
27  našega prostora ni prostor je prostrorski noben način nam ni tuj
vsi načini so domači v prostoru
28  staro-dobna knjiga
se začne na začetku in neha na koncu
22
29  tekst teče od prve k zadnji strani lahko so v njem slike
30  v staro-dobni knjigi so slike zapostavljene
31  v knjigi so lahko samo slike to so slikanice i.n stripi
to so knjige o slikarstvu
32  v knjigi je lahko samo besedilo to so romani in komedije
to so znanstvene knjge to so slovarji
33  v knjigi je lahko tekst kombiniran s sliko dominira lahko tekst
dominira lahko slika lahko sta enakovredna
34  knjiga je zaradi knjižnosti
35  knjiga je knjižna v prostoru
36  degradirana je knjiga
če zahtevamo od nje temeljne resnice ki so ji vsiljene
37  resnica knjige ni v besedi v skupku besed v misli
v združevanju resnic v temeljno resnico
38  resnica knjige je v knjižnosti prostora
39  režija knjige ni zaradi teksta režija je zaradi knjižnosti
40  nešteto je načinov režije knjige
41  giavna funkcija knjige je prostorska knjižnost
42  tekst je drugotnega pomena
43  resnične in edine funkcije knjige ni je samo dogma o knjigi
44  tekst ni življenje
je samo zapis in prikaz življenja
45  tekst sam po sebi ni v kontaktu z bralcem. tekst in slika olajšata bralcu
kontakt s knjigo
46  v tem sta si zadaj-dobna in so-dobna knjiga podobni
47  iluzorična dogma je
da tekst oblikuje prostor zaradi svojega življenja da je kontakt in ne most
48  novo-dobna knjiga spreminja iluzijo knjige v resnico knjige
49  starodobna knjiga je zavezana negiranju resnične resnice knjige
50  zakaj torej staro-dobna knjiga dogmatizira ne-resnico knjige
51  vedeti moramo da izpreminjc. iluzijo knjige v resnico režija knjige
52  zato ker razblinjena iluzija kaže dve resnici resnično resnico knjige
resničnost vladanja dobe nad človekom
53  novo-dobna knjiga je svoja rehabilitacija
54  v staro-dobni knjigi
je bila knjiga organ besedila
60  v novo-dobni knjigi
je besed-ilo ali slika-rilo organ knjige in lahko samostojno živi samo v okvirih ki jih določa organizem knjige
61  novo-dobni koncept knjigine režije
omogoča življenje celotnega knjiginega organizma starodobni pa ne
62  za-dobnost in njena knjiga potrebujeta iluzijo zahtevnosti teksta ker ne zmoreta so-dobnosti
63  novo-dobna knjiga ustreza zahtevam knjižne
prostorskosti zahtevnost teksta določa kiijiga
64  spreminjanje knjige v nosilko tekstove ideje je spreminjanje resnice v iluzijo
65  taka igra je možna v vsaki dobnosti kot zdravo raz-umska resničnost
ki sloni na namišljenih temeljnih resnicah
66  knjiga je resnica po sebi tekst ali slika včasih
mostujeta med resnico knjige in njenim
sprejemalcem
67  vse je povedano sledi zgoščenje
68  trditev se v že omenjenem zapisu misli ponavljajo
kvaliteta ni kvaliteta zato jih ponavljam manj
69  konkretna je režija knjige le takrat ko je nosilec knjigine ideje njena knjižnost in prostorskost
ko je knjiga organizem besede slike in režija pa organi
70  avtor je organ knjige
zato so njegove potrebe njene potrebe zato je avtor knjižen zato ni knjiga avtorna
71    s tem zapisom misli nisem hotel prispevati dialogu ali polemiki
72   dialog ali polemika nista možna nič spornega ni
sta samo resnica in iluzija
73  članek na način članka
mi pomaga razbijati iluzije skuša rehabilitirati knjigo
74  članek skuša doseči
oživitev celotnih organizmov vseh knjig ne le ene
75  povejmo že povedano iluzije utesnujejo organizem iluzije precenjujejo organe
76  kaj so iluzije v so-dobnosti
iluzije so z zavestno željo spačeni prividi
da vladamo dobnosti
da vladamo delu dobnosti knjigi
77  tekst je organ knjige
ki je najbolj povezan z avtorjem zato temeljijo iluzije na njem
78  če tekst iztrgamo iz ostalega organizma in ga dvignemo na piedestal
hkrati pa ubijemo knjige lahko živijo iluzije
79  zato so vsi ki živijo
v iluzijah od iluzij za iluzije uničevalci resnične resničnosti knjig
80  iluzije so rezervat za-dobnosti
81  v so-dobnosti so iluzije za-dobnostnin oklep kot je roževina želvin
13
Resolucija ZŠJ o napadih LR Bolgarije na samostoj-nost makedon-skega naroda
ZŠJ ne more razumeti stalisč sosednje LR Bolga-rije, ki negira samostojnost, zgodovinsko preteklost in kulturo makedonskega naroda. To stališče javno-sti socialistične dežele o zgodovinskem, revolucionar-nem in socialističnem razvoju enega od narodov SFRJ, ki so bila objavljena v časopisju.
Osma konferenca ZŠJ obsoja take nacionalistične manifestacije in meni, da so zavora za sodelovanje med mladino in študenti obeh dežel.
Poseganje v samostojnost makedonskega naroda je grobo vmešavanje v notranjo ureditev SFRJ.
ZŠJ nasprotuje takim manifestacijam, ki so bi-le značilne za velikobolgarsko politiko, in se zavzema za pot k progresivnemu razvoju. To je naravni in živ-ljenjski interes mladih generacij obeh dežel. ZŠJ meni, da je srečna bodočnost mladih na Balkanu mogoča samo v pogojih demokratičnega razvoja vsa-ke države in naroda ter z medsebojnim spoštova-njem in prijateljstvom. Skopje, 11. maja 1968
VIII. konferenca ZŠJ
Resolucija o začetku razgovorov med ZDA in DR Vietnam
Glede na to:
—  da se južnovietnamski  narod  pod  vodstvom Fronte nacionalne osvoboditve že   več   let   herojsko bori proti agresiji ZDA in njenih zaveznikov;
—  da je DR Vietnam prizadeta z barbarsko agre-sijo ZDA;
—  da je ameriška agresija v Vietnamu izzvala najostrejšo obsodbo vseh miroljubnih in naprednih sil na svetu;
—  da je politika eskalacija vojne, ki jo vodi ame-riška vlada, izzvala globoko vznemirjenost in obsod-bo s strani naprednih sil tudi v ZDA:
—  DA JE BIL Johnson prisiljen zaradi vedno več-jega pritiska tudi ameriške javnosti in dvoma v upra-vičenost vojne v Vietnamu deloma omejiti bombardi-ranje   DR   Vietnam,  predlagati  začetek  razgovorov in se odreči svoji predsedniški kandidaturi;
—  da je vlada DR Vietnam pakazala dobro voljo in sprejela začetek razgovorov;
VIII. konferenca ZŠJ (10. in 11. maja, vSkopju):
—  izraža podporo zahtevi DR Vietnam, da ZDA takoj in brezpogojno prenehajo z vsemi agresivnimi akcijami proti DR Vietnam;
—  meni, da je deklaraeija DR Vietnama (s štiri-mi točkami) in Deklaracija PNO (s petimi točkami) praviona   osnova   za   reševanje   vietnamskega   pro-blema;
—  zahteva, da ZDA priznajo PNO kot edino Iegi-timno predstavnico južnovietnamskega naroda;
—  meni, da je njena internacionalna dolžnost (ki je tudi dolžnost vseh naprednih in miroljubnih sil na svetu) nuditi najodločnejšo podporo  pravični  borbi in zahtevam vietnamskega naroda, naj bi z začetimi pogovori in na bojnem polju   prisilili   ameriškega agresorja, da zapusti Vietnam in vietnam&keimu na-rodu omogoči, da sam odloči o svoji usoidi.
RESOLUCIJA OSME
KONFERENCE ZŠJ O
INTENZIFIKACIJI
ŠTUDIJA
Znanstveno-tehnični napredek je prvi pogoj hi-tre gospodarske in družbene rasti neke države, s tem pa ima izobraževanje, posebno visoko šolstvo, velik pomen za nadaljnji razvoj družbe v celoti.
Glede na to, da sedanji sistem izobraževanja na univerzi ne ustreza zahtevam sodobnega družbenega razvoja, ima družba poseben interes, da uskladi si-stem visokega šolstva z nameni in tempom družbe-no-ekonomskega razvoja. Naša družba išče na svoji poti napredka visokokvalificirane strokovnjake s solidno strokovno in družbeno-ekonomsko izobrazbo.
Pri realizaciji tega cilja ZŠJ ne more ostati ob strani pozitivnih hotenj in naporov, temveč se mora boriti za take oblike pouka, ki bodo omogočile ures-ničitev teh zahtev. Uporaba modernih oblik pouka je pogojena s finanonimi sredstvi, s kapacitetami viso-košolskih zavodov, kot tudi s tem, da votio za per-spektivne potrebe po kadrih.
Vlaganje družbe v izobraževanje kadrov postav-lja investicijo, ki zagotavlja materialno-tehnični na-predek družbe, ker je člove&ki faktor osnovni nosilec napredka.
Dasedanji razvoj visokega šolstva je bil po svoji naravi ekstenziven, kar se je kazalo v širjenju mreže visokošolskih zavodov. Te so včasih odpirali brez predhodnega ugotavljanja in poznavanja stvarnih družbenih potreb. Takemu razvoju ni vedno sledila tudi adekvatna rast materialnih, finančnih in kadrov-skih pogojev, kar je privedlo do tega, da mnogi viso-košolski zavodi ni&o mogli najti mesta v visokošol-skem sistemu. Sporedno s tem tudi niso bile jasno definirane realne komponente razvoja samega viso-kega šolstva, temveč je ta razvoj mehanično sledil logiki ekstenzivnega razvoja gospodarstva.
Danes, ko cela družba teži k bolj dinamičnemu in intenzivnemu razvoju in doseganju večjih kvalitet v vseh procesih družbenega dela, je potrebno pristo-piti k definiranju vloge in funkcije visokošolskega sistema in ga uskladiti z možnostmi in zahtevami takega družbenega razvoja in najti tiste rešitve, ki bodo omogočile realizacijo te funkcije. Ker vloga ne-katerih visokošol&kih zavodov v visokošolskem siste-mu ni jasno določeno, ker nekateri od njih ne razpo-lagajo niti z osnovnimi materialno-tehničnimi in ka-drovskimi pogoji ter ne zadovoljujejo niti minimal-nega standarda znanstveno-pedagoškega dela, VIII. konferenca meni, da se morajo vsi družbeni faktorji maksimalno angažirati za zagotovitev izenačenja znanstveno-pedagoške baze, minimalnega standarda visokošolskega pouka in preko samoupravnih reši-tev omogočiti formiranje materialno in kadrovsko bolje opremljenih in močnejših centrov.
Menimo, da je treba bolj odločno pristopiti k racionalizaciji visokošolske mreže v okviru repub-lik in med republikami.
Osma konferenca zahteva, da je vloga univerze kot najvišje pedagoškoznanstvene ustanove v družbi, pa tudi v visokošolskem sistemu, večja, in zahteva od republike poleg ostalih normativnih aktov tudi to, da predpiše obvezno verifikaoijo vseh višjih in visokih šol ter akademij s tem, da mora imeti univerza pri tem odločilno vlogo.
Bistveni pogoj za nadaljnji razvoj visokošolske-ga izobraževanja je krepitev materialne baze, ki je odvisna od sistema financirania in od višine sred-stev, ki jih ta sistem zagotav^a za potrebe izobraže-vanja. Samo s koordiniranim delom bomo dobili do-bre rezultate — tako po obsegu kot po kvaliteti — in samo integrirane univerze bodo lahko našle orga-nizacijske oblike, s katerimi bodo lahko optimalno uresničile cilje in družbene naloge znanstvene in pedagoške aktivnosti. S takimi pogoji je možno zagotoviti formiranje strokovno in vsestransko izo-braženih kadrov.
Menimo^ da je treba integrirati sorodne katedre znotraj visoko&olskih centrov zaradi racionalizacije in dviga kvalitete visokošolskega pouka in znanstvenega dela.
Konferenca meni, da je za realizacijo ciljev in-tenzifikacije visokošolskega študija potrebno poznati stvarne in perspektivne potrebe družbe po kadrih, kar je edino mogoče v pogojih koordiniranega in re-alnega družbenega planiranja. Menimo, da je usmer-janje, ki bazira na izdelanih planih kadrov, edini perspektivni način, ki mora zamenjati drago selekci-jo. Da bi se to doseglo, je potrebno tudi dograditi in povezati ves sistem izobraževanja. Konferenca meni, da je potrebno izenačiti kvaliteto srednjih šol ter določiti njihov karakter, kar bo tudi pomemben faktor pri prehodu na visoke šole. V situaciji, ko je velika razlika med številom kanclidatov za študij   ter  potrebami  in možnostmi
družbenih šol, je treba selekcijo izvajati na način, ki omogoča čim širši in objektivnejši pregled sposob-nosti.
V  prvih letih študija je treba razviti prakso pro-seminarjev kot oblike, v katerih bi se študenti siste-tnatsko vadili v raznih tehnikah zbiranja materialov, v iskanju in izkoriščanju različnih virov znanstvenih podatkov, uporabljanju različne dokumentacije in li-terature ter navajanju na pristop k pouoni iai znan-stveni literaturi.
Osma konferenca se zavzema za uresničitev prin-cipa enotnosti pedagoškega procesa in znanstvenega dela, brez katerega ni mogoče doseči kvaliteten in intenziven študij.
Osma konferenca meni, da morajo imeti visoko-šoLski zavodi aktivnejšo vlogo in postati eden od najodgovornejših faktorjev pri planiranju in formi-ranju strokovnih kadrov ter pri izdelavi in izvaja-nju učnih programov in v razvoju znanstveno-raz-iskovalnega dela. Visokošolski zavodi ne morejo pri sestavljanju učnega plana in programa samo pri-čakovati, da jim praksa pove, kakšni kadri so potreb-ni, ampak morajo imeti tudi svojo lastno projekcijo kadrov.
Da bi študij intenzificirali, je nujno razvijati so-dobne tendence modernega pouka (individualizacija pouka), tako da bi se vsakemu študentu v skladu z njegovimi možnostmi in sposobnostmi zagotovila maksimalna strakovna usposobljenost.
V  sodoDnih radikalno spremenjenih pogojih dela univerze je nujno spremeniti pouk in njegovo orga-nizacijo v celoti. V tem smislu je nujno, da se kla-sične oblike pouka (ex catedra, predavanja) spreme-nijo. To se 'ahko doseže predvsem z izmenjavo učno-tehnične osnove, na kateri se pouk na univerzi in v posameznih  visokošolskih  zavodih  izvaja  ter pred-vsem z večjlm angažiranjem učencev   in   učiteljev, katerih odgovornost za rezultate svojega dela se mo-ra nedvomno povečati.
Osma iconferenca se zavzema za tak učni proces, v katerem bi poleg razvijanja laboratorijsko-pedago-ške baze bilo potrebno razviti tudi audiovizualen na-čin pouka na univerzi
Pouk je treba v vseh oblikah organizirati tako, da v čimvečji meri spodbuja študente in razvija spo-sobnost ugotavljanja ocen in zaključkov. Menimo, da mora biti težišče univerzitetneea izobraževanja na samostojnem delu študentov.
Osnovne pomanjkljivosti izobraževalnega siste-ma na univerzi so: veliko število predmetov (njihova razdrobljenost), preveč obsežen učni program, preve-liko število učnih ur v programih, premalo časa za samostojno delo študentov in neadekvaten način pre-verjanja znanja študentov Z namenom, da omogodi-mo študentom, da permanentno sledijo učnemu pro-gramu, je treba v visokošolskih centrih ali v okviru republike določiti maksimalno število ur pouka in vaj tedensko, kar bo gotovo pripeljalo do bistvenih sprememb in modernizacije učnih planov in progra-mov.
VIII. konferenca se zavzema za tak sistem viso-košolskega izobraževanja, v katerem bo študent zares študiral in postal aktiven subjekt v procesu izobraže-vanja, kar se bo lahko doseglo samo z aktivnejšim angažiranjem študentov v takih oblikah samouprav-Ijanja, ki bodo predvsem maksimalno demokratične in učinkovite.
Osma konferenca poudarja potrebo po večji idej-nosti pouka tako v okvirih rednih predmetov kot tu-di z uvajanjem posebnega programa proučevanja družbe in dogajanja v njej s pozicij dialektičnega materializma.
Za dosego teh ciljev je potrebno predvsem polno angažiranje učnega osebja pri delu na visokošolskih zavodih. Zavzemamo se za dosledno izvajanje prin-cipa, da samo najboljši znanstveni delavci, ki morajo biti hkrati tudi dobri pedagogi, lahko pouču-jejo na univerzitetni ravni. Zato zahtevamo od visoko-šolskih centrov, da dosledno izvajajo reelekcijo peda-goškega osebja s tem, da se morajo zagotoviti objek-tivni in strožji kriteriji izbora.
Cilj univerzitetnega izobraževanja ni samo v tem, da da študentu veliko količino znanja, ampak tudi, da ga uvaja v metode znanstvenega raziskovanja, da bi lahko razvijal in bolje uporabljal pridobljeno stro-kovno znanje.
Sodobno znanstveno delo zahteva teamsko delo, za katerega morajo visokošolski zavodi organizirati potrebne pogoje.
Zavzemamo se za intenzifikacijo znanstvenih raz-iskovanj v skladu s potrebami ekonomskega in druž-benega  razvoja,  za  konsolidacijo  in racionalizacijo
(Nadaljevaaije na 14. strani)
(Nadaljevanje s 13. strani)
močnejših zaanstvenih ustanov, speoializiranih za posamezna področja raziskovanja, za zagotovitev stal-nih virov in oblik financiranja ter za programsko in racionalno znanstveno delitev dela.
Na sedanji stopnji družbenega razvoja mora ob-stajati izredni študij, za katerega se morajo upo-rabljati isti kriteriji pri vpisu in med študijem kot za rednega. Konferenca je energično proti uvedbi šol-nine, ki se pri vpisu postavlja kot pogoj na katerikoli stopnji izobraževanja. Zaradi tega smo proti šolnini, ki se zahteva za izredne študente, ker oni kot zapo-sleni ljudje že dajo svoj prisepvek sredstvom za iz-obraževanje.
Sodobna proizvodnja in uspešno vodenje često sooči strokovnjaka s številnimi in zelo zapletenimi problemi, ki zahtevajo boljše poznavanje problemov stroke. Potrebno je (poleg pouka za izpopolnjevanje) organizirati razne tečaje za specializacijo s sodelova-njem in pomočjo družbenih organizacij in gospodar-stva.
Ena od stalnih obveznosti univerze mora biti po-leg rednega šolanja tudi skrb za permanentno stro-kovno in znanstveno usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnjakov v praksi. Strokovnjaki naj se spozna-jo z najvišjimi in najnovejšimi strokovnimi in znan-stvenimi dosežki doma in v svetu.
Poudarjamo, da sta materialna preskrba študen-tov in jasna perspektiva njihovega zaposlovanja po končanem študiju bistveni predpostavki za uresniči-tev kvalitetnejšega in učinkovitejšega študija.
Resolucija VIII.
konference
ZŠJ o
problemih
zaposlovanjd
diplomiranih
študenfov
S tem, da podpira pozitivne procese družbeno-ekonomske reforme, ki so usmerjeni predvsem na dvig produktivnosti dela, na dvig življenjskega stan-darda in na krepitev samoupravnih odnosov v delov-nih organizacijah, VIII. konference ZŠJ poudarja po trebo po zaposlovanju diplomiranih študentov kot eno najvažnejših potreb za realizacijo začetih proce-sov. VIII. konferenca ZŠJ ugotavlja, da so od začet-ka delovanja gospodarske in družbeiie reforme ures-ničeni pomembni rezultati, ki se kažejo v doseženih osnovnih predpostavkah modernega gospodarjenja, izraženih v stabilizaciji tržišča, ustvarjanju pogojev za vključevanje v mednarodno delitev dela in dosled-nejšemu upoštevanju ekonomskih zakonitosti.
Delovanje ukrepov gospodarske in družbene re-forme je v glavnih obrisih odkrilo slabosti prejšnjega gospodarjenja in posebno pokazalo problem zapo-slenosti in slabe kvalifikacijske strukture zaposlenih. Ti problemi se že kažejo kot negativne posledice ekonomskega, političnega in socialnega značaja. Kon-ferenca poudarja, da se mora ZŠJ skupaj z vsemi družbenimi naprednimi silami nenehno boriti za odstranitev problemov, ki otežkočajo izvajanje go-spodarske reforme in vodijo do vprašanja uresničitve njenih ciljev.
1. Konferenca ZŠJ poudarja, da je nezadostna kvalifikacijska struktura zaposlenih v našem gospo-darstvu pomemben faktor, ki zavira proces moderni-zacije gospodarstva in je resna ovira za nadaljeva-nje pozitivnih procesov, ki smo jih začeli z gospodar-sko reformo. ZŠJ meni, da je dobra kvalifikacijska struktura zaposlenih pogoj za uspeh reforme, in sodi, da je borba za izboljšanje kvalifikacijske strukture zaposlenih tudi borba za uspeh reforme. Konferenca meni, da imajo v reševanju tega problema pomemb-no vlogo delovne organizacije in raven samouprav-nih odnosov v njih ter ožje politično-teritorialne enote. Disproporci v sedanjem gospodarskem siste-mu, nastali z uvajanjem novih gospodarskih ukrepov, so povzročili zapiranje gospodarskih organizacij, kratkoročno odločanje in negotovost perspektiv pro-dukcijskega in kadrovskega planiranja. ZŠJ meni, da sta nujni kakor združena akcija predstavniških orga-nov, večjih gospodarskih združenj, univerze in druž-beno-političnih organizacij tako izdelava dolgoročnih
proizvodnih planov in planov potreb po kadrih. S tem bi zavestno in pravočasno vplivali na profesionalno strukturo prebivalstva, na razvoj mreže in kapacitet izobraževalnih ustanov in na zaposlovanje presežka delovne sile, do katerega prihaja zaradi strukturalnih spreraemb v gospodarstvu.
2.  Borba za uspeh reforme zahteva vsestransko angažiranje   delovnih    organizacij,   družbeno-politič-nih skupnosti in drugih družbenih činiteljev, ki naj se po samoupravni poti borijo za dosledno uresniče-nje ciljev.
Konferenca ZŠJ ugotavlja, da se morajo tudi na republiškem in zveznem nivoju najti rešitve, ki bi odpravile nadaljnje zaostrovanje problema presežka delovne sile in problema zaposlovanja strokovnih kadrov, ker se razpoložljivi kadri in potrebe po njih profesionalno in teritorialno ne pokrivajo.
3.  Konferenca meni, da je potrebno poleg reševa-nja tega problema po samoupravni poti v gospodar-skih  organizacijah uvesti  še  vrsto  drugih ukrepov. Treba je izdati ustrezne normativne akte, ki bi delo-vali na gospodarske organizacije v tem smislu, da bi sprejele obveznost spremembe kvalifikacijske struk-ture v skladu s svojim razvojnim programom. Mi ne menimo, da je splošno  normativno   reguliranje  izo-brazbenega in kadrovskega minimuma za določena delovna mesta mešanje v samoupravne pravice go-spodarskih organizacij, temveč da se družbena sred-stva odgovorno izkoriščajo s ciljem povečati gospo-darsko moč države in dvigniti standard delovnih lju-di. V ta namen je  treba usmeriti  kreditno  politiko bank in druge ukrepe ekonomske  politike  tako,  da bodo gospodarske   organizacije   prisiljene   izboljšati svojo kvalifikacijsko strukturo kadrov. Nujno je tre-ba obvezati delovne organizacije, naj določijo norma-tive in kriterije v pogledu kvalitete in strukture za-poslenih, racionalnejše razdelitve strokovnih kadrov in do kvalifikacije. Odpiranje novih delovnih mest in izpopolnjevanje izpraznjenih je potrebno predvsera izkoristiti za izboljšanje kvalifikacijske strukture za-poslenih.
4.  Kot posebno vprašanje pri reševanju proble-ma nezaposlenosti je zahteva   za   sistem   socialnih ukrepov, ki bi omogočili čim lažjo zamenjavo nekva-lificirane delovne sile s kvalificirano in da se nekva-lificiranim omogoči kvalifikacija. Socialni ukrepi naj razširijo pravico nezaposlenih pri uvajanju v delov-ni proces. VIII. konferenca meni, da je nujno napra-viti dolgoročnejši program, da bi se laže izvajale hi-trejše spremembe v kvalifikacijski strukturi zaposle-nih.
5.  VIII. konferenca meni, da je mnogo razlogov, ki govorijo v prid temu, da je treba resno proučiti zakon o pokojninskem zavarovanju predvsem v tistih točkah, ki se tičejo predpisane oziroma  realne de-lovne dobe, potrebne za pridobitev pokojnine. Rav-no tako je potrebno proučiti tudi druge normativne akte  ki se nanašajo na delo in delovna razmerja — s tem, da bi destimulirali vsa honorarna in druga dela izven rednega delovnega razmerja. Potrebno je tudi s predpisi bolj natančno določiti skrajšanje de-lovnega časa za   določene   kategorije   zaposlenih,   ki delajo pod posebnimi pogoji.
6.  Zakona o pripravniškem stažu ne ocenjujemo samo kot obveznost delovnih organizacij, da spreje-majo pripravnike in s tem deloma zmanjšajo nezapo-slenost ter izboljšajo kvalifikacijsko strukturo zapo-slenih,   ampak   naj   bi   pripravniški   staž   tudi   pre-mostil sedanji razkorak med šolo in zaposlitvijo. Da bi se izboljšal status pripravnikov, je potrebno vztra-jati pri nadaljnjem izpopolnjevanju predpisov o ob-veznem sprejemanju pripravnikov — s tem, da le-ti dobijo večje ugodnosti. Pri tem je zelo pomembno, da   se   s   posebnimi   republiškimi   predpisi   regulira stopnja   obveznosti   sprejemanja   pripravnikov.   ZŠJ mora ostro napadati nedosledno izvajanje zakona s strani  delovnih  organizacij  in preprečevati  vse po-skuse, ki škodujejo interesom pripravnikov.
ZŠJ meni, da je treba v duhu zakona o priprav-niškem stažu pripraviti enoten program za stažiste, katerega bi morali realizirati v času svojega staža. S tem bi se lahko tudi mnogo bolj objektivno oce-nila njihova delovna in strokovna sposobnost. Viso-košolski zavodi so obvezani pomagati pri izdelavi teh programov, ki bi se potem prilagodili konkretnim pogojem in potrebam posameznih delovnih organiza-cij. Menimo tudi, da morajo imeti stažisti vse pravice, ki izhajajo iz delovnega razmerja, njihovi dohodki pa se morajo gibati v skladu z rezultati njihovega dela. Konferenca ZŠJ poudarja potrebo po stalni kon-troli stažistov s strani kontrolne komisije. S tem bi imela komisija boljši pregled nad delom stažista ter bi mu tudi lahko dajala natančna navodila za izva-janje predvidenega prograraa. Bistveno je, da se po-kažejo stfokovne in delovne sposobnosti stažista in eliminirajo subjektivni faktorji v oceni njegovega dela.
7.  ZŠJ meni, da je treba temeljito proučiti insti-tucijo razpisa delovnih mest. Predvsem  se  je  treba boriti proti temu, da se insistira na natančno določe-nem številu let prakse in proti prilagojevanju razpis-nih pogojev sposobnosti posameznika. Princip reelek-cije je treba razširiti na večje število odgovornih de-lovnih mest v delovnih organizacijah, zato da bi se dosledneje držali nacela konkurence po sposobnosti.
8.  Zš se zavzema za to, da bi dali strokovnjakom ustrezne pogoje doma in s tem zmanjšali njihovo od-hajanje v tujino. Pri tem je treba razlikovati tiste, ki gredo v tujino zato, ker pri nas ne dobijo zaposlitve, in tiste, ki zapuščajo delovno razmerje doma ter gre-do v tujino zaradi večjih dohodkov oziroma iz dru-gih razlogov. Prvim je treba   omogočiti   boljše   živ-ljenjske in delovne pogoje v tujini, ravnanje drugega dela strokovnjakov pa ZŠJ obsoja.
9.  Konferenca meni, da je nujno potrebno, da se univerze in visokošolski zavodi močneje povežejo z gospodarstvom in družbenimi službami. Visokošolski zavodi morajo postati aktiven   faktor   v   kreiranju politike zaposlovanja kadrov, ki jih šolajo — s tem, da sledijo in ustrezno reagirajo na  potrebe  po  mladih strokovnjakih, ki jih ima gospodarstvo  in  družbene službe. Zaradi tega je nujno napraviti dolgoročnejši program sodelovanja. Pri realizaciji tega programa bi se angažirala tudi Zš skupno z visokošolskimi zavo-di  tako,  da  bi   samoupravni  organi  take  odločitve sprejemali. Potrebna pa bi bila tudi samostojna ini-ciativa za povezavo z gospodarskimi in drugimi orga-nizacijami.
14
Resolucija VIII
konference
ZŠJ o
sodelovanju
študentov v
samoupra-
vljanju
Osnovna predpostavka kvalitetno nove pozicije visokega šolstva je njegova samoupravna osnova in njegova neposredna povezanost s tempom družbeno-ekonomskega razvoja. Takšen položaj visokega šol-stva omogoča njegovo prilagajanje dinamičnemu raz-voju znanosti, ustvarja aktiven odnos do družbenih problemov in zagotavlja kritičen pristop k vsebini in organizaciji dela.
VIII. konferenca ZŠJ sodi, da dolgo zadrževanje proračuna v vlogi edinega posrednika med družbo in izobraževalnimi ustanovami ni pripomoglo k for-miranju dovolj aktivnega odnosa izobraževalnih usta-nov do družbenih problemov.
VIII. konferenca ZšJ ugotavlja, da sedanje obli-ke proračunskih odnosov otežkočajo afirmacijo sa-moupravnega položaja izobraževalnih ustanov in po-polnejše integriranje.
Novi republiški zakoni o financiranju izobraže-vanja, formiranje republiških izobraževalnih skup-nosti in začetki povezovanja z gospodarstvom in druž-benimi službami stimulirajo proces odpiranja viso-košolskih ustanov proti družbi. Ta proces pomaga razvoju takih odnosov v samih izobraževalnih usta-novah, ki stimulirajo notranjo programsko in organi-zacijsko preobrazbo, izgrajujejo in določajo merila (po katerih vrednotimo delo) in omogočajo večje so-delovanje študentov v samoupravljanju.
II
Centralno vprašanje, ki določa položaj študentov v samoupravljanju, je status študentov na fakulteti. Status študenta na fakulteti je lahko rešen samo z njegovim jasno določenim položajem v sistemu samoupravljanja na fakulteti, univerzi in v družbi nasploh. Dosedanje sodelovanje študentov v samo-upravljanju je bilo neposredno odvisno od normativ-nega urejanja statusa študenta v sistemu samouprav-ljanja, oč. vsebine dela samoupravnih organov in stopnje razvoja samoupravnih odnosov v visokošol-skih ustanovah. Položaj študentov v samoupravljanju visokošolske ustanove ne prihaja iz njegovega nepo-srednega deleža pri formiranju dchodka (za razliko od položaja delovnega človeka v delovni organizaciji), ampak iz njegovega dela — študija, kot tudi iz inte-resa za čim hitrejšim in boljšim usposabljanjem za-radi učinkovitejšega vključevanja v proces družbe-nega dela.
VIII. konferenca poudarja, da je začetna osnova sodelovanja študentov v oblikovanju politike izobra-ževanja prisotnost študentov kot enakopravnih čla-nov v kulturno-prosvetnih zborih skupščin, v repub-liških izobraževalnih skupnostih in v drugih organi-zacijah, ki se ukvarjajo s problemi izobraževanja. Zaradi tega se bo Zveza študentov borila za razširitev baze samoupravljanja na vseh nivojih s političnim delovanjem.
Dosedanji načini in oblike sodelovanja študentov v samoupravljanju niso omogočali v procesu samo-upravnega odločanja adekvaten vpliv študentov na vsebino in značaj samoupravnih organov. Konferenca meni, da je treba nujno ugotoviti značaj in obliko sodelovanja študentov v samoupravljanju, ki mora biti tako, da svoj interes za dvigom kvalitete pouka in reševanjem lastnega družbeno-ekonomskega polo-žaja adekvatno izrazijo na vseh nivojih samouprav-nega odločanja. Odločujočo vlogo pri tera naj imajo študenti sami. Samo določen značaj in oblike; sode-lovanja študentov v samoupravljanju zagotavlja nji-hov aktiven odnos, ne sarao dq problemov pouka, ampak tudi do vseh vprašanj širšega družbenega zna-čaja in odpirajo možnost za afirmacijo študentov kot samoupravljalcev.
Konferenca ZŠJ ocenjuje, da je bila osnov,na poraanjkljivost v vsebini dela samoupravnih organov na visokošolskih zavodih ta, da se niso ukvarjali s po-goji življenja študentov, ker niso imeli možnosti na njih vplivati. Konferenca poudarja energično zahte-vo za dosego takega družbenega dogovora na vseh nivojih, na katerih se financira visokošolsko izobra-ževanje in študentski standard, ki bi omogočil uprav-Ijanje s sredstvi, narnenjenimi za izboljšanje življenj-skih in delovnih pogojev študentov in stimuliranje kvalitete ter   učinkovitosti   študija   s   strani   samo-
(Ddlje na 15. strani)
15
(Nadaljevanje s 14. strani)
upravnih organov na visokošolskih zavodih in univer-zah. S tem bi nastala realna materialna osnova sode-lovanja študentov v samoupravljanju. To je edini učinkovit način, da se vsa sredstva družbene skupno-sti direktno vežejo na rezultate šfcudija.
Odnos med fakultetnimi učitelji, študenti in za-poslenim osebjem na fakulteti še ni v celoti razjas-njen. Statut teh treh kategorij samoupravljalcev mo-ra biti rešen v odvisnosti od njihove odgovornosti za rezultate pouka in kvalificiranosti glede na posa-mezna vprašanja in pravic iz delovnega razmerja (npr. do sedaj je imelo pomožno osebje pravico odlo-čanja tudi o vprašanjih pouka). Samoupravni organi na fakulteti se ne morejo na isti način in v isti se-stavi ukvarjati z vsemi vprašanji. Zato je potrebno vsa vprašanja, o katerih odločajo samoupravni orga-ni, razmejiti glede na interes, kvalificiranost in pravi-ce na osnovi dela vsake skupine samoupravljalcev. Konferenca ZŠJ sodi, da se mora ZŠJ izboriti za prin-cip, po katerem se nobena važna odločitev, ki se ti-če organizacije pouka, ne rnore sprejeti brez oboje-stranske soglasnosti učiteljev in študentov. To je učinkovit način, da se učitelji obvežejo upoštevati stališča študentov, študente pa primora na odgovor-nejši in aktivnejši odnos do pouka in samoupravlja-nja na fakulteti.
Konferenca meni, da morajo v delu vseh samo-upravnih organov predstavniki študentov sodelovati na osnovi predlogov in stališč, ki bi morala biti izraz stvarnih interesov in najširših demokratičnih doga-vorov med študenti.
Obliko neposrednega sodelovanja študentov v sa-moupravljanju moramo oblikovati v letniku, skupi-ni, smeri ali visokošolski ustanovi na najrazličnejših oblikah samoorganiziranja študentov. Preko njih bodo študenti volili svoje predstavnike v vse organe samoupravljanja na fakulteti ter razpravljali in sprejemali stališča o vseh vprašanjih, ki so na dnev-nem redu samoupravnih organov.
Konferenca meni, da mora biti odnos ZšJ do sode-lovanja študentav v samoupravljanju centralno vprašanje njene reorganizacije. Osvoboditi se mora praktičnega reševanja materialnih problemov štu-dentov. Zveza študentov kot politična osnova sodelo-vanja študentov v samoupravljanju mora biti organi-zator najširše razprave o vseh najvažnejših vpraša-njih, o katerih odločajo samoupravni organi na fakul-teti, univerzi in drugje. Ukvarjati se mora z samo-upravnimi odnosi na fakulteti, univerzi in v družbi v celoti, vplivati mora na demokratizacijo teh odnosov in s tem dajati pogoje za angažiranje čim večjega števila študentov v samoupravnem odločanju. ZŠJ mora biti pobudnik in inspirator stališč in zaključ-kov v procesu najširše študentske razprave o vseh vprašanjih, o katerih odločajo samoupravni organi. Biti mora kritična zavest študentske samouprave in politični organizator študentov v borbi za nadalj-nji razvoj samoupravnih odnosov na fakulteti, uni-verzi in v družbi nasploh. Samo tako lahko ZŠJ uspo-sobi študente, da v samoupravnih ofganih rešujejo svoje in družbene probleme — ne samo v času študi-ja, ampak tudi pozneje v delovnem procesu. Zveza študentov se bo toliko časa ukvarjala s konkretnimi problemi materialnega položaja študentov in s pro-blemi pouka, dokler ne bodo samoupravni organi to-liko usp^osobljeni, da jih bodo učinkovito reševali. Z neposrednim sodelovanjem študentov v samouprav-ljanju se oblikuje zavest o njem kot o sistemu odno-sov, v katerem delovni človek odloča o pogojih in rezultatih svojega dela.
Glede na značaj ustanov študentskega standar-da za zadovoljevanje osnovnih potreb študentov (štu-dentski domovi, zdravilišča, letovišča, restavracije), glede na njihov še vedno ne reguliran status, speci-fične odnose, ki so v njih, in bistveno omejene pra-vice študentov v njih, meni VIII. konferenca, da je potrebno na osnovi vsestranske diskusije vseh zainte-resiranih razmejiti vprašanja, o katerih odločajo samo zaposleni delavci ali samo študenti.
Konferenca poudarja, da mora biti značaj in na-loga teh ustanov v naši družbi regulirana s poseb-nimi republiškimi predpisi, ker so te ustanove in-strument družbene intervencije na področju študent-skega standarda, s katerimi se zagotovijo interesi štu-dentov, zaposlenih delavcev in širše družbene skup-nosti.
ZŠJ meni, da morajo študenti sami upravljati s skladi za kreditiranje in štipendiranje. Zaradi tega se mora organizacija ZŠJ v republikah, pokrajinah in občinah boriti za spremembo aktov, s katerimi je re-gulirano delo teh skladov.
VIII. konferenca Zveze študentov Jugoslavije meni, da študenti, ki delajo v študentskih zadmgah in dru-gih oblikah proizvodnega in uslužnostnega dela na osnovi udeležbe pri ustvarjanju dohodka, morajo imeti vse saraoupravne pravice.
III.
Možnosti sodelovanja študentov pri samouprav-ljanju so zelo široke in se ne izčrpajo z njihovim vključevanjem v delo samoupravnih organov na viso-košolskem zavodu, univerzi in drugih institucijah, ki so važne za študente. VIII. konferenca ZŠJ meni, da je vključevanje študentov v delo samoupravnih orga-nov v občini in drugih družbeno-političnih skupno-stih in institucijah pomemben pogoj njihovega vse-stranskega razvoja kot tudi svobodne ustvarjalne osebnosti samoupravljalca.
Samoupravljanje postavljamo na konferenci kot osnovno postavko v našem političnem in družbenem angažiranju in tu vidimo najbolj realne možnosti za realizaoijo naših stališč, ki so sprejeta v resoluciji o intenzifikaciji študija. Potrudili se bomo, da bodo stališča iz te resolucije vnesena v novi zakon o viso-kem šolstvu.
Konferenca meni, da se morajo vse idejne sile na univerzi odločneje, odgovomo in neposredno tru-diti za sodelovanje študentov v samoupravljanju.
Zveza študentov se bo borila proti vsem pojavom omejevanja in zoževanja sodelovanja študentov v sa-moupravljanju, posebno pa proti birokratskim in tehnokratskim mnenjem in sumom v pravilnost naših zahtev o sodelovanju študentov v sistemu samo-upravljanja.
ZŠJ ima za svojo osnovno nalogo s svojim celot-nim delovanjem usposobiti in spodbujati svoje član-stvo za nenehno in aktivno delo v samoupravljanju.
Resolucija VIII. konference ZŠJ o
mednarodni politiki ZSJ
Aktualna mednarodna politična situacija zahteva od študentov ter od vseh naprednih sil, ki se globoko zavedajo položaja, naj z največjo pazlji-vostjo in s popolno angažiranostjo dajo svoj del v borbi za odstranitev vojne nevarnosti. Da-nes je očitno, da sta boj za nacionalno neodvisnost in svobodni notranji razvoj ter borba za mir integral-ni del istega procesa.
ZŠJ podpira svobodni razvoj in napredek vseh narodov ter se pri tem naslanja na marksistični po-gled na svet. ZŠJ bo še naprej izvajala svoje medna-rodno sodelovanje in se vključevala v vsa napredna politična in družbena gibanja v svetu, kar pomeni na-daljeyanje borbe za splošno in popolno razorožitev in principialno pomoč politiki miroljubne koeksistence in neuvrščanja ter dajanje podpore pravioni borbi na-rodov in študentov zasužnjenih delov sveta proti im-perializmu, kolonializmu in neokolonializmu. VIII. konferenca ZŠJ daje polno podporo vsakemu boju za nacionalno neodvisnost in boju proti ekonomski za-ostalosti in neenakosti.
Borba vietnamskega naroda za nacionalno svobo-do in neodvisnost proti imperialistični agresiji ZDA in njenih zaveznic podpirajo vsi študenti v SFRJ.
Konferenca ostro obsoja zločinsko agresijo ZDA v Vietna*mu in meni, da je ta agresija najznačilnejši primer kršitve človečanskih in narodnih pravic in vmešavanje imperializma v notranje zadeve drugih narodov.
Agresija ZDA v Vietnamu je groba kršitev ženev-skega sporazuma in odredb mednarodnega prava ter izrazit primer brutalnega genocida nad narodom Viet-nama. Zaradi resnične zgodovinske povezanosti boja vietnamskega naroda z bojem naših narodov, zaradi istih ciljev in pripravljenosti vietnamskega naroda vztrajati v borbi za svoje pravice za svobodo in svo-bodno opredeljevanje konferenca ZŠJ v skladu z do-sedanjimi akcijami študentov, ki so jasno izražale sta-lišča in želje študentov naše dežele — odločno podpi-ra pripravljenost hrabrega vietnamskega naroda na boj za dokončno svobodo in proti imperialistični agre-siji ZDA.
Konferenca daje vso svojo podporo političnemu programu Fronte narodne osvoboditve, ki je za narod Južnega Vietnaraa najnaprednejša rešitev, in podpira namene in smernice.
Konferenca zahteva prekinitev bombardiranja DR Vietnam, umik čet ZDA in njenih satelitov iz Vietna-ma, priznanje Fronte nacionalne osvoboditve za edi-no pravo predstavnico naroda Južnega Vietnama in odločno zahteva pravico vietnamskega naroda, da si sam izbere svojo usodo.
ZŠJ ostro obsoja vse poskuse vlade ZDA, ki hoče-jo s političnimi in diplomatskimi manevri in z eko-nomskimi instrumenti vključiti tudi druge države v svojo agresijo. ZŠJ prav tako ostro obsoja vse vlade, ki direktno ali indirektno podpirajo imperialistično agresijo ZDA.
VII. konferenca podpira in ceni vse napredne sile v ZDA — posebno mladino in študente, ki se hrab-ro borijo za prenehanje vojne —in izraža svojo pod-poro narodom, ki skušajo najti pravično rešitev voj-ne v Vietnamu.
Konferenca podpira težnje vseh mednarodnih in nacionalnih organizacij, ki vlagajo svoje sile v raz-lične akcije za mir v Vietnamu, predvsem pa odobra-va borbo Russellovega sodišča.
Ker VIII. konferenca glada na agresijo ZDA y Vietnamu kot na del imperialistične politike v Aziji in imeprialističnih potez proti vsem naprednim silam v svetu, zatorej ostro obsoja pojav prodiranja impe-
rializma v območje Mediterana.
Priče smo, da so arabske dežele — ter njihova po-litika neuvrščanje in napredne tendence v teh deže-lah — postale trn v peti imperializma.
Očividna agresivnost Izraela, ZDA in drugih im-perialističnih sil se kaže v izraelskem napadu na arab-ske dežele, v zavzemanju področij in ankesiji Jeruza-lema ter v gonji proti arabskim prebivalcem in v ne-pripravljenosti Izraela za umik.
Zaradi naše dosledne borbe za mir nejenergične-je obsojamo agresijo kot metodo reševanja spornih vprašanj v mednarodnih odnosih in ne priznavamo nikakršnega teritorialnega osvajanja in ankesije tuje-ga področja ali s pomočjo oborožene sile ali pretenj ali pritiska. Na osnovi tega ZŠJ — kakor vse napredne in miroljubne sile na svetu — ostro obsoja izraelski napad na arabske dežele in zahte-va hiter in brezpogojen umik izraelskih čet na položaje pred začetkom agresije. če ne obsodimo Izrael kot agresorja, bi pomenilo priznati agre-sijo   za   metodo   reševanja   spornih   vprašanj    in
(Nadaljevanje na 18. strani)
I
JANKO JELNIKAR: PERSPEKTIVE
(iz razstave Mladina  fotografira)
Zveza študentov Jugoslavije je nastala iz organizacije Ljudske mladine Jugoslavije na univerzah, akademijah, visokih in višjih šolah. Ustanovna skupščina Zveze študentov Jugosla-vije je bila leta 1951 v Beogradu.
Zveza študentov Jugoslavije spodbuja in usmerja študente k aktivnem sodelovanju v družbeno-političnem, kulturnem in ekonom-skem življenju domovine in tesno povezuje aktivnost   študentov   z   napori   vseh   delovnih
ljudi v borbi za izgradnjo socialistične družbe. Zveza študentov Jugoslavije razvija socialistič-no zavest svojih članov in dosleden odnos do marksizma ter povezuje vse študente v boju za humane odnose med ljudmi.
Zveza študentov Jugoslavije dosledno in trajno deluje za razvijanje enotnosti jugoslo-vanskih narodov.
Zveza študentov Jugoslavije izraža popolno podporo in privrženost načelom proletarskega
internacionalizma v duhu prijateljstva med narodi in študenti vseh dežel; solidarna je z vsemi silami na svetu, ki se borijo za mir, svobodo in družbeni napredek.
Kot organizirana politična sila na visokošol-skih zavodih si Zveza študentov Jugoslavije prizadeva za razvijanje socialističnih odnosov na fakultetah, visokih in višjih šolah, akademi-jah ter v kulturnem in družbenem*življenju.
I. ZNACAJ IN NALOGE ZVEZE ŠTUDENTOV JUGOSLAVIJE
1.  Zveza   študentov   Jugoslavije   je   enotna družbeno-politična    organizacija    študentov   v SFRJ, ki se skupno z drugimi organiziranimi družbenimi silami bori za nadaljnji razvoj na-še  socialistične  družbe  in  vzgaja  študente  v socialističnem duhu.
Zveza študentov Jugoslavije sprejema idej-no zasnovo Zveze komunistov Jugoslavije in se skupno z drugimi organiziranimi socialistič-nimi silami bori za uresničitev ciljev in ustav-nih načel naše družbe.
Zveza študentov Jugoslavije in Zveza mla-dine Jugoslavije sta akcijsko enotno mladin-skp gibanje, zasnovano na enotnih program-skih načelih.
2.  Zveza študentov Jugoslavije je množična in prostovoljna družbeno-politična organizacija študentov fakultet, akademij, visokih in višjih šol, organizirana pa je na demokratičnih na-čelih.
Z delom organizacije člani neposredno so- ¦ delujejo  pri  proučevanju   in  reševanju   vseh problemov Zveze  študentov Jugoslavije.
Zveza študentov oblikuje takšne notranje odnose in ustvarja takšne organizacijske obli-ke aktivnosti študentov, ki razvijajo in vse-stransko učinkovito realizirajo nagibe in zani-manje članov za družbeno udejstvovanje.
člani Zveze študentov volijo svoja vodstva na skupščinah in konferencah ter svoje kan-didate svobodno predlagajo, volijo praviloma s tajnim glasovanjem. To hkrati obvezuje članstvo in vodstva, da izvajajo sklepe in od-
ločitve, sprejete na svojih sestankih, in izvr-šujejo naloge, ki jih sprejemajo skupščine in konference Zveze študentov.
Pravilniki in poslovniki o delu skupščin, konferenc in izvršnih organov se sprejemajo zaradi afirmacije take metode dela Zveze štu-dentov, ki ustreza družbeno-politični organiza-ciji in samoupravnem sistemu; prerastejo naj v norme delovanja vodstva in članov organi-zacije.
3.  Z    uresničevanjem    načel    samoupravne družbe Zveza študentov Jugoslavije bogati in razvija samoupravne odnose v družbi.
V tem smislu se bori za uresničenje načela, po katerem je delo temeljno merilo človekove vrednosti, in razvija ustvarjalen odnos študen-tov do dela in zavest, da je družbeni in mate-rialni položaj v družbi mogoče doseči in potr-diti samo z delom. Zveza študentov Jugosla-vije se bori za uresničitev principa, po kate-rem je delo osnovno merilo družbenega polo-žaja. Tako si prizadeva za uresničitev princi-pa konkurence sposobnosti na vseh področjih dela in ustvarjanja.
4.  ZŠJ nenehno spremlja razvoj naše socia-listične družbe, potrebe sodobne znanosti, teh-nike in gospodarstva ter tako tudi aktivno pri-speva k razvoju in napredku visokega šolstva v    družbenem,    izobraževalnem,    pedagoškem, materialnem  in  organizacijskem   pogledu.  Te naloge ZŠJ uresničuje z aktivnim delovanjem svojih   članov   v  sistemu   družbenega   samo-upravljanja in deluje kot politična osnova sa-moupravljanja študentov; Zveza študentov Ju-goslavije se bori tudi za socialistično vsebino odločitev vseh samoupravnih organov v vseh
fazah samoupravnega odločanja na vseh nivo-jih.
5.  Zveza študentov zagotavlja najširšo ude-ležbo  študentov  v  družbeno-političnem  življe-nju dežele in ustvarja razmere za njihovo ne-posredno vključevanje v proces samoupravne-ga odločanja;  tako postaja pomemben dejav-nik razvoja socializma na bazi samoupravlja-nja in nezamenljiv faktor socialistične vzgo.je članov. Zveza študentov Jugoslavije uresničuje svojo aktivnost z neposrednim sodelovanjem z drugimi družbeno-političnimi organizacijami v okolju, kjer deluje.
6.  Zveza študentov Jugoslavije ustvarja po-goje za razvoj in afirmacijo ustvarjalnih spo-sobnosti študentov.
Izhajajoc od raznovrstnih potreb, nagnjenj in zanimanj študentov za kulturna, športna, tehnična in druga področja dejavnosti prispe-va Zveza študentov Jugoslavije k razvijanju teh dejavnosti, prizadeva si za ureditev delovnih pogojev specializiranih organizacij ter se bori za stabilnejši sistem financiranja teh organi-zacij.
Takšne aktivnosti so sestavni del aktivno. sti članov Zveze študentov in pomagajo obliko-vati mladega človeeka v vsestransko vzgojeno in izobraževalno osebnost.
Odnosi med Zvezo študentov Jugoslavije in temi organizacijami temeljijo na samostojno-sti in enakopravnosti ter na skupnih nalogah pri vzgoji študentov.
7.  Zveza študentov vzgaja svoje člane v du-hu socialističnega humanizma, bratstva in enot-nosti, svobodnega družbeno-političnega in eko-
nomskega razvoja vseh narodov in narodnosti v SFRJ.
8.  Zveza   študentov  Jugoslavije   sodeluje z vsemi  naprednimi   demokratičnimi  študentski-mi organizacijami na svetu in se trudi razvijati univerzalno  sodelovanje v  mednarodnem  štu-dentskem gibanju, in to na principih proletar-skega internacionalizma, vzajemnega spoštova-nja in enakopravnosti.
Zveza študentov Jugoslavije se vključuje v vsa tista napredna politična in družbena giba-nja na svetu, ki se borijo za mir, aktivno in miroljubno koeksistenco, za splošno in popolno razorožitev ter proti imperializmu, kolonializ-mu in neokolonializmu.
9.  Zveza študentov Jugoslavije izdaja sploš-ne in strokovne časopise in druge publikacije.
II.  CLANSTVO
1. člen
član zveze študentov Jugoslavije lahko po-stane vsak študent, ki odobrava programska načela in statut Zveze študentov Jugoslavije. Tuji državljani, ki študirajo v Jugoslaviji, lahko postanejo člani Zveze študentov Jugosla-vije, če ustrezajo pogojem, ki jih navaja ta statut.
2. člen
V Zvezo študentov Jugoslavije vstopijo študentje s podpisom izjave, potem ko spo-spoznajo programska načela, statut in naloge Zveze študentov.
Včlanjenje v Zvezo študentov Jugoslavije je v prvem letniku skupinsko in na slovesen način, v ostalih letnikih pa posamično.
Ob včlanjenju novi člani dobijo članske le-gitimacije. Tuje državljane, ki študirajo v naši državi, sprejema posamično odbor Zveze štu-dentov Jugoslavije visokošolskega centra na predlog odbora Zveze študentov Jugoslavije na fakulteti, visoki, višji šoli ali akademiji.
PRAVICE IN DOLŽNOSTI
3.  člen
član Zveze študentov Jugoslavije ima pravi-co in dolžnost sodelovati pri sprejemanju vseh odločitev v organizacijah, organih in vodstvih Zveze  študentov  Jugoslavije.
4.  člen
Dolžnosti in pravice člana Zveze študentov Jugoslavije so naslednje:
—   da se strokovno in družbeho-politično izo-bražuje;
—   da s  svojo  aktivnostjo in udejstvovanjem na   različnih   področjih   družbenega   življenja določa   vsebino   in oblike   dela   Zveze študen-tov Jugoslavije;
—   da  ;s  svojim  angažiranjem  na   fakultetah, akademijah,   visokih   in višjih  šolah  in  usta-novah študentskega  standarda prispeva  k re-ševanju vseh vprašanj, ki se nanašajo na na-daljnjo   izgradnjo   in   posodobljenje   procesa izobraževanja   v   smeri  dviganja   kvalitete   in učinkovitosti študija;
—   da se  bori za socialistično vsebino odloči-tev  vseh  samoupravnih organov  od fakultete in komune do federacije; za izenačevanje po-gojev   šolanja   mladih  ljudi;   za   izenačevanje pogojev    družbene    aktivnosti   in    za    razvoj ustvarjalnih sposobnosti mladih Ijudi na vseh področjih dejavnosti; razvoj samoupravnih od-nosov v okolju, kjer študent živi in dela;
—  da  se  vsestransko informira  o  družbenih vprašanjih  in  vprašanjih svojega položaja  in perspektive,   da   bi   lahko   uspešno   oblikoval svoja stališča;
—  da se bori proti negativnim pojavom v druž-bi  ter  proti  vsemu,  kar zavira  razvoj  samo-upravnih  socialističnih odnosov, proti  vsemu, kar  mladino  dezintegrira in jo  razorožuje  v boju za napredek;
—   da se bori za  bratstvo in enotnost in za dosledno  uveljavljanje načela  enakopravnosti vseh narodov in narodnosti SFRJ;
—  da varuje in neguje pridobitve in tradicije NOV in revolucije;
—  da se aktivno vzgaja na idejnem, političnem, kulturnem  in  tehničnem področju;
—   da javno in odkrito izraža svoje mišljenje o  delu  organizacije  in posameznikov;   da  so-deluje pri oblikovanju stališč organizacije;
—   da voli in je voljen v vse organe vodstva Zveze študentov Jugoslavije;
—  da redno plačuje članarino.
5.  člen
Za primerno delo in rezultate pri izvrševa-nju nalog Zveze študentov Jugoslavije so lahko člani im  organizacije  pohvaljeni  in  nagrajeni.
6.  člen
V pirimerih kršitve načel tega statuta od-loča orjganizacija o kaznovanju svojega člana z javnirn opominom ali z izključitvijo iz orga-nizacije.
Izključitev iz organizacije se uporabi takrat, kadar so se drugi načini vzgojnega delovanja pokazali kot neučinkoviti. Tudi v takem pri-meru skrb o izključenem članu ne preneha. Izključeni član se lahko pritoži vsem organom in vodstvom Zveze študentov Jugoslavije.
III.  OBLIKE  ORGANIZIRANJA ZVEZE ŠTUDENTOV JUGOSLAVIJE
7. člen
Osnovna oblika organiziranja je organizaci-ja Zveze študentov na fakultetah, akademijah, visokih  ali višjih šolah.
Preko osnovne organizacijske oblike uve-ljavljajo člani ZŠJ svojo aktivnost v samostoj-no izbranih oblikah delovanja in združevanja.
Odločitve o načinu notranjega organizira-nja Zveze študentov Jugoslavije na fakultetah, akademijah, visokih in višjih šolah sprejemajo njihove skupščine.
8.  člen
Organizacija proučuje vsa vprašanja, za ka-tera se študentje zanimajo, posebno pozor-nost posveča problemom okolja, v katerem študentje žive in delajo, in specifičnim proble-mom študentov; sprejema stališča in sklepe, ki jih uresničuje.
9.  člen
Odnosi med organizacijami Zveze študen-tov Jugoslavije in njihovimi organi v ožjih in širših družbeno-političnih skupnostih ter forumih se razvijajo po načelu demokratično-sti,   samostojnosti   in  vzajemne  odgovornosti.
O izvrševanju skupnih nalog, ki izhajajo iz programskih načel, statuta in programa de-la organizacije, se forumi na vseh nivojih do-govarjajo in usklajujejo delo.
10.  člen
Najvišji organ Zveze študentov na fakul-teti, akademiji, visoki ali višji šoli je skup-ščina Zveze študentov Jugoslavije, ki jo pra-viloma  sestavljajo vsi člani organizacije:
Enkrat na leto je volilna skupščina, na ka-teri obravnavajo in ocenjujejo prejšnjo aktiv-nost, postavijo smernice za bodoče delo in razvoj organizacije, volijo izvršni in nadzorni organi organizacije ter odločajo o oblikah na-daljnje aktivnosti članov organizacije v nasled-njem obdobju.
Na volilni skupščini organizacije mora iz-vršni odbor podati pismeno poročilo in refe-rat o delu in bodočih nalogah organizacije ter poročilo nadzorne komisije.
Skupščina je stalni organ Zveze študentov Jugoslavije z enoletnim mandatom in se se-staja večkrat med Ietom.
11.  člen
Izvršni organ skupščine Zveze študentov na fakulteti, akademiji, visoki ali višji šoli je fakultetni odbor oziroma odbor Zveze študen-tov akademije, visoke ali višje šole.
IZVRŠNl ORGAN
—  izvršuje sklepe skupščine;
—  spremlja in analizira delo samoupravnih or-ganov  na  fakulteti,  akademiji,  visoki ali  viš-ji šoli;
—  omogoča delo skupščine in drugih delovnih teles.
12.  člen
Najvišji organ Zveze študentov Jugoslavije v krajih z več visckošolskimi zavodi je skup-ščina Zveze študentov visokošolskega centra. Skupščino Zveze študentov visokošolskega cen-tra sestavljajo delegati, ki so bili izbrani na skupščinah organizacije ZŠJ, na fakultetah, akademijah, visokih in višjih šolah. Skupšči-na je stalni organ z enoletnim mandatom in se sestaja večkrat na leto.
Volilna skupščina visokošolskega centra je enkrat na leto. Volilna skupščina razpravlja o vprašanjih celotne aktivnosti študentov v vi-sokošoiskem centru.
Skupščina sprejema poslovnik in pravilnik o svojem delu, o delu izvršnega organa ter o delu drugih organov. Vsa vprašanja iz dela skupščine, izvršnega organa ter drugih orga-nov se regulirajo s pravilnikom in poslovni-kom o delu skupščine.
Skupščina lahko določi tudi druge oblike dela, če meni, da je to potrebno.
13.  člen
Izvršni   organ   skupščine   Zveze   študentov v visokošolskem centru je izvršni odbor, v uni-verzitetnem centru pa univerzitetni odbor. Izvršni odbor:
IZVRŠNI ODBOR
—  izvaja sklepe skupščine ZšJ visokošolskega centra;
—  omogoča delo skupščine in drugih delovnih teles;
—  združuje in koordinira delo organizacij Zve-ze študentov Jugoslavije na fakultetah, akade-mijah,   visokih   in   višjih   šolah   v   ustreznem centru in jim nudi neposredno pomoč;
—  spremlja in proučuje družbena, materialna in  druga  vprašanja  iz  življenja  in  dela  štu-dentov  in  njihovih  organizacij   ter  jih  v  so-delovanju s političnimi  organizacijami  in or-gani v visokošolskem centru in v drufbeno-po. litični skupnosti sproža in rešuje;
—  skrbi za ideološko izobraževanje in politič-no  informiranje študentov, izvaja in pomaga organizirati politične, kulturne, delovne in dru-ge akcije študentov v visokošolskem centru.
14.  člen
V tistih socialističnih republikah, ki imajo več visokošolskih centrov, se lahko formirajo republiške skupščine ali konference Zveze štu-dentov Jugoslavije.
Delegate za republiško skupščino oziroma konferenco volijo skupščine Zveze študentov Jugoslavije visokošolskih centrov.
15.  člen
Najvišji organ Zveze študentov Jugoslavije je stalna konferenca ZŠJ.
Konferenco tvorijo delegati, izbrani na skupščinah Zveze študentov Jugoslavije v viso-košolskih centrih po načelu, da vsak visoko-
šolski center izvoli po enega delegata; tisti vi-sokošolski centri, ki imajo od 1000 do 5000 članov organizacije, volijo dva delegata, kjer pa je več kot 5000 članov, izvolijo pet delega-tov in na vsakih nadaljnjih 10.000 članov orga-nizacije spet po enega delegata. Letno se me-nja najmanj polovica članov konference.
Konferenca ZšJ deluje na sejah, na kate-rih sprejema stališča ZŠJ o najvažnejših vpra-šanjih dmžbenega razvoja, položaja in per-spektive študentov v naši državi, ugotavlja temeljna načela in smernice delovanja in raz-voja ZŠJ, koordinira delo visokošolskih cen-trov na nivoju Jugoslavije in prispeva k iz-menjavi izkušenj v praktičnem delu organi-zacij ZŠJ ter zavzema stališča in sprejema programe mednarodne aktivnosti ZŠJ.
Seje konference vodi delovno predsedstvo, ki se izvoli za vsako sejo. Predsednik pred-sedstva ZŠJ je po funkciji član delovnega pred-sedstva, konferenca ZŠJ se sestaja glede na potrebo in na temelju svojega delovnega pro-grama, toda najmanj dvakrat letno. Lahko je sklicana tudi na zahtevo petine članov kon-ference, skupščin dveh visokošolskih centrov z več kot 5000 člani organizacije ali na pred-log enega univerzitetnega centra, v kolikor gre za bistvene interese ZŠJ.
Konferenca ZšJ sprejme poslovnik in pra. vilnik o svojem delu in o delu predsedstva.
16.  člen
Konferenca voli iz svoje sestave pred-sedstvo kot svoj politično-izvršni organ. Pred-sedstvo ZzJ je za svoje delo odgovorno kon-ferenci, kateri poroča o svojem delu. število članov predsedstva ZšJ določa konferenca. — člani predsedstva po položaju so: predsedniki izvršnih organov republiških konferenc in skupščin, predsedniki izvršnih odborov tistih visokošolskih centrov, ki štejejo 5000 članov organizacije. Ostale člane predsedstva voli kon-ferenca.
Predsedstvo voli predsednika, sekretarja in vodje komisij. Komisije se kostituirajo na predlog odborov ZŠJ na visokošolskih centrih.
17.  člen
Predsedstvo ZŠJ kot politično-izvršni organ konference:
—  skrbi za izvajanje sklepov konference ZŠJ;
—   sklicuje konferenco in določa dnevni red;
—   zagotavlja   pogoje   za   uresničenje   progra-mov dela in sklepov konferenee;
—  koordinira in podpira delo ZšJ na visoko-šolskih centrih;
—  predstavlja ZŠJ v državi in tujini;
—  uresničuje mednarodno sodelovanje v skla. du s stališči in sklepi konference;
—  sprejema odločitve o vključitvi ZšJ v med-narodne   študentske   organizacije.   Take   odlo-čitve mora potrditi konferenca ZŠJ.
18. člen
Vsaki dve leti se sestaja volilna konferenca ZšJ. Volilna konferenca ZšJ
—   ocenjuje delo  organizacije in vodstva ZŠJ v   prejšnjem   obdobju;    obravnava   aktualna vprašanja iz dela organizacije in življenja štu-dentov;
—  sprejema statut ZšJ;
—   razrešuje in voli predsedstvo in nadzorno komisijo;
—   zavzema programska stališča o vseh vpra-šanjih, s katerimi se organizacija in vodstva ZŠJ ukvarjajo pri svojem delu;
—   sprejema   odločitve   splošnega  pomena   za ZŠJ in njeno družbeno-politično dejavnost.
IV.  POKRAJINSKI  KLUBI
19.  člen
V kraju svojega stalnega bivališča lahko člani ZšJ ustanavljajo pokrajinske klube. čla-ni klubov študentov so lahko poleg študentov tudi vsi mladinci.
študentski pokrajinski klubi:
—  prispevajo k vsestranskemu seznanjanju s problemi okolja, v katerem živijo;
—  seznanjajo  se  z  nalogami  mladine  in  štu-dentov v komuni;
—  vključujejo se v delo družbenih organizacij, samoupravnih organov itd;
—  uveljavljajo najtesnejšo povezanost študen-tov  z  delavsko,   srednješolsko   in kmečko mladino preko enotnega programa družbe-no-politične, kulturno-prosvetne in strokov-ne aktivnosti;
—  organizirajo   delovne   akcije   študentov  in mladine;
—  uveljavljajo  najtesnejšo  povezavo  s  samo-upravnimi    organi    komune    in    delovnimi organizacijami in jim pomagajo pri izbira-nju štipendistov;
—  sodelujejo pri delu šolskih centrov delovnih organizacij in izvajajo akcije za zmanjšanje števila nepismenih, za zdravstveno prosveto in socialno skrbstvo prebivalstva;
—  sodelujejo pri aktivnosti SZDLJ in ZMJ ter na ta način realizirajo svoj vpliv pri reše-vanju perečih problemov v kraju stalnega bivališča ter ustvarjajo ustrezne pogoje za družbeno in  strokovno  afirmacijo  mladih;
—  skupaj z družbenimi organizacijami in kul-turnimi ustanovami organizirajo kulturno, za-
bavno  in športno  življenje mladine in  ob-čanov.
20.  člen
Najvišji organ pokrajinskih klubov je letna skupščina, ki analizira prejšnjo aktivnost, sprejme delovni načrt, izvoli odbor in pred-sednika kluba.
V.  SPECIALIZIRANE  OBLIKE  AKTIVNOSTI
21. člen
Na osnovi interesov in potreb študentov naj se formirajo organizacije družbenega, strokov-nega, kulturnega, umetniškega, športnega ča-sopisno-založniškega in rekreativnega značaja ter zavodi in organizacije uslužnostnega karak-terja.
ZŠJ v skladu s svojim interesom pomaga razvijati te organizacije, sodeluje v finansira-nju programov njihove aktivnosti in vpliva na politiko njihovega razvoja z neposrednim angažiranjem svojih članov v delu teh organi-zacij.
VI. NACIN VOLITEV IN ODGOVORNOST POLITIČNO-IZVRŠNIH  ORGANOV ZŠJ
22.  člen
Vsi izvršni organi ZšJ se volijo praviloma s tajnim glasovanjem po kandidatni listi, izde-lani na osnovi predlogov in diskusij v organi-zadjah ZšJ.
Politično-izvršni organi ZšJ so za svoje delo orgovorni skupščinam oz. konferencam. člana politično-izvršnega organa, ki ne dela ustrezno, je mogoče razrešiti dolžnosti. člani politično-izvršnega organa so lahko razrešeni na lastno zahtevo. V politično-izvršni organ se med dve-ma konferencama lahko kooptira ena petina članov, kar potrjuje konferenca.
VII. NACIN ODLOCANJA V ZŠJ
23.  člen
Skupščina in izvršni organi veljavno delu-jejo, če je na njihovih zasedanjih navzočih 50 % članov ZŠJ ali dve tretjini delegatov oz. članov izvršnega organa.
Vse odločitve ZŠJ na sestankih, skupščinah in konferencah so sprejete z običajno večino glasov, če ni drugače določeno. Vse odločitve organov ZŠJ so javne.
VIII.  POSLOVNIKI   IN  PRAVILNIKI
24.  člen
Skupščine, konference in njihova izvršna telesa sprejemajo poslovnike in pravilnike o svojem delu.
Poslovniki urejajo:
—  način volitve delegatov za skupščine in kon-ference;
—  volitve delovnih teles, kot so: verifikacijska   komisija,   delovno   predsed-stvo, kandidacijska komisija, volilna komi-sija in komisija za sklepe;
—  način dela skupščine in konference;
—  način   sodelovanja   delegatov   na   skupščini in konferenci.
Pravilnik ureja:
—  število članov skupščine, konference in nji-hovih izvršnih organov;
—  mandat   skupščine,   konference   in   izvršnih organov;
—  odnos med skupščino oz. konferenco in iz-vršnim organom;
—  način sklicevanja skupščine, konference in izvršnih organov;
—  način   volitve   pomožnih   teles   skupščine, konference in izvršnih organov.
IX. FINANČNO POSLOVANJE IN SREDSTVA
25.  člen
Materialna sredstva ZŠJ izvirajo iz člana-rine in drugih dohodkov.
Višino članarine določa konferenca ZŠJ.
Predpise o premoženjskem in finančnem poslovanju ZšJ sprejema konferenca na pred-log predsedstva konference ZŠJ.
26.  člen
Kontrolo materialnega in finančnega polo-žaja vseh organizacij in vodstev ZŠJ opravljajo ustrezne nadzorne komisije najmanj enkrat letno. Za svoje delo so odgovorne organom, ki so jih izvolili.
X. ZNAK, ZASTAVA IN PEČAT ZŠJ
27.  člen
Znak ZŠJ je bakla v okroglem polju. pla-men bakle pa predstavlja inicialke Zšš.
Bakla in črke v krogu so zlate bronaste barve, podlaga pa je ultramarina barve.
Zastava ZŠJ ima razmerje 1:2. Znak je v sredini, nad njim pa je napis Zveza študentov Jugoslavije.
Tekst na zastavi in znaku je napisan v je-ziku članov organizacije, ki so lastniki zastave.
28.  člen
Pečat ZŠJ je okrogle oblike z znakom Zveze in napisom »ZŠJ« na robu ter z imenom ustrez-nega vodstva. Pečat imajo izvršni organi orga-nizacije ZšJ na fakultetah, akademijah, viso-kih in višjih šolah, izvršni organi organizacije ZŠJ v visokošolskih centrih, republiške konfe-rence ZŠJ in konferenca ZŠJ. Tekst na pečatih je napisan v jeziku članov organizacije, ki ji pripada pečat; pečat predsedstva ZŠJ pa je napisan v jezikih narodov Jugoslavije.
XI. KONČNE DOLOČBE
29.  člen
V primeru, da je statut nejasen in v pri-merih, da obstaja dejavnost ZŠJ, ki ni zajeta v določilih tega statuta, ima predsedstvo kon-ference ZŠJ pravico razlagati statut in njegova določila, kar potrjuje konferenca.
STATUT
ZVEZE ŠTUDENTOV
(iNadaljevanje s 15. strani)
tako dati   imperializmu  možnost, da   na isti   način ogroža neodvisnost vseh drugih dežel.
ZSJ ne sprejema politike tega dejanja. Menimo, da se agresorju pod nobenimi pogoji ne sme dovo-liti, da bi naprednim deželam diktiral pogoje miru na škodo njihovih legitimnih pravic. Politika izrael-ske vlade je v globokem nasprotju z našimi princi-palnimi stališči o politiki miru in miroljubne koek-sistence.
Isto, kar je imperializem naredil (in še dela) v Vietnamu, na Bližnjem Vzhodu in v drugih delih sve-ta z direktno agresijo in intervencijo, je naredil v Grčiji z državnim udarom. Ostro obsojamo fašistič-no diktaturo v Grčiji, ki neprestano in s podporo im-perialističnih sil t&pta osnovne človeške pravice, te-rorizira prebivalstvo in gradi koncentracijska tabo-rišča.
Konferenca izraža solidarnost z borbo naroda in študentov v Angoli, Mozambiku in v tim. Portugal-ski Gvineji, ki se bore proti portugalskemu fašizmu in neokolonializmu, kateremu pomagajo imperialistič-ne sile. Konferenca prav tako izraža svojo solidar-nost z narodom in študenti Zimbabwe, Južne in Ju-gozahodne Afrike, ki se borijo proti politiki aparthei-da in proti rasizmu.
Konferenca podpira borbo vseh azijskih, afriških io latinsko-ameriških narodov in študentov proti im-perializmu ter za nacionalno neodvisnost in družbeni napredek.
VIII. konferenca podpira tudi študente Latinske Amerike, ki se borijo za avtonomijo univerze in de-mokratizacijo političnega sistema. Konferenca pozav-ljahrabro borbo kubanskega naroda in študentov pro-ti ameriškemu inperializmu ter za ohranitev dosež-kov kubanske socialistične revolucije.
VIII. konferenca ZŠJ opaža čedalje tesnejše so-delovanje vseh evropskih dežel. Zaradi odstranitve po-posledic hladne vojne, ki je bila najhujša ravno v Evropi, daje konferenca velik pomen evropski var-nosti. Krepitev in razvijanje ekonomskih, političnih, znanstvenih in kulturnih donosov med državami ne glede na njihov politični sistem in na osnovi princi-pa suverenosti, nacionalne neodvisnosti, enakosti in nevmešavanja v notranje zadeve kot tudi politika mi-roljubne koeksistence, to je po našem mnenju bist-veno vprašanje evropske varnosti. Vsebuje tudi dol-goročnejšo politiko spreminjanja blokovske razdelit-ve, zahtevo po denuklearizaciji, razorožitvi ter veli-ko drugih konkretnih, političnih in kulturnih oblik sodelovanja To seveda pomeni priznavanje mej na Odri in Nisi, priznavanje statusa quo mej v Evro-pi ter pravilno postavljanje nemškega problema. ZšJ šteje za edino pravilno politrko tisto, ki priznava dve nemški državi. Istočasno vidimo in z zaskrbeljnostjo ugotavljamo tencenco oživljanja revanšizma kot tudi krepitev konzervativnih in reakcionarnih sil v Fran-ciji, Belgiji in na Nizozemskem. Popolnoma podpira-mo borbo študentov v teh deželah proti tem in po-dobnim tendencam in pojavom ter boj za teformo in avtonomnost univerze. Ravno tako podpiramo tu-di borbo ostalih naprednih sil v teh deželah, ki se skupno s študenti borijo za demokratizacijo poli-tičnega sistema.
študenti španije in Portugaftske nadaljujejo svoj boj za avtonomijo univerze in za demokratske od-noše v deželi. Izražamo svojo iskreno solidarnost z borbo naroda in študentov iz španije in Portugalske proti fašističnem režimu v teh dveh deželah.
Z razpravo o situaciji v mednarodnem študent-skem gibanju je VIII. konferenca dognala, da je med-narodno študentsko gibanje pred pomembnimi nalo-gami.
VIII. konferenca ZŠJ ostro obsoja zvezo CIA — ISC (International students'conference) in šteje to po-vezavo za vzrok, da se je zrušilo zaupanje v to štu-dentsko organizacijo, posebno v njeno vodstvo. To je bil razlog, zaradi katerega je ZŠJ prekinila vse od-nose s to organizacijo.
Toda ZŠJ še vedno sodeluje z nacionalnimi študent-skimi unijami — članicami ISC, s katerimi smo tudi do sedaj plodno sodelovali.
VIII. konferenca ugotavlja, da bo stališče ZŠJ do ISC in njene strukture odvisno zlasti od razvoja si-tuacije v njej.
VIII. konferenca ostro obsoja tudi vsak nov po-jav secesionizma, ki se pojavlja znotraj naprednega študentskega gibanja, in ki zavira razvijanje široke borbe študentov proti osnovnemu sovražniku — im-perializmu, kolonializmu in neokolonializmu — in oži bazo široke fronte študentske borbe za napredno in humanistično bodočnost.
VIII. konferenca izraža svoje zadovoljstvo z IX. kongresom mednarodne študentske zveze (IUS; in podpira osnovne sklepe, principe in tendence politike, ki jo je začrtal. VIII. konferenca tudi potrjuje član-stvo ZŠJ v IUS s statutom pridružene članice.
VIII. konferenca odločno zahteva aktivnejši pri-stop vseh forumov IUS k boljši realizaciji atatutar-nih odredb, sklepov in stališč, izraženih na IX. kon-gresu IUS, kar pomeni korak k resnični demokrati-zaciji dela in aktualne politike IUS. VIII. konfe-renca tudi upa, da se bodo vsa nasprotja med člani-cami izgladila, ker ovirajo normalno delovanje vseh članic IUS v njenih organih in forumih. Le tako se bo to delovanje razvilo na demokfatičnih principih in osnovah.
VIII. konferenca povsem podpira vse regionalne skupnosti študentov kot osnovo multilarnega sodelo-vanja študentov in glede na njihove posebne interese, izražene na področju ene regije oziroma kontinen-ta. V tem smislu VIII. konferenca izraža popolno pod-poro Evropskemu srečanju nacionalnih študentskih unij, delovanje v njem pa ima za eno najvažnejših aktivnosti ZŠJ.
VIII. konferenca ZšJ meni, da je bilateralno so-delovanje osnova mednarodne aktivnosti ZŠJ. ZŠJ je razvijala in bo razvijala svoje bilateralno sodelovanje
is vsemi naprednimi nacionalnimi unijami Studentor na principu nevmešavanja v notranje zadeve, razume-vanja in vzajemnega spoštovanja — ne glede na mož-ne idejne ali praktične razlike v stališčih. Naše sode-lovanje se bo odvijalo v tistem okviru, v katerem obstaja identičnost ali podobnost stališč in mišljenj o vseh problemih, za katere se zanimata obe strani. ZŠJ bo tudi v prihodnje razvijala in širila svoje sodelovanje z osvobodilnimi gibanji in naprednimi študentskimi silami v svetu s ciljem, da podpira in gradi enotnost na principih borbe proti imperializ-mu, kolonializmu in neokolonializmu ter za mir, na-predek in neodvisnost narodov.
ZŠJ v tej smeri razvija svoje doselovanje tudi z zdrnženji tujih študentov, ki študirajo v Jugoslaviji in so združeni v več kot 40 študentskih organizacijah. Sodelovanje z njimi in njihovimi organizacijami bo še naprej bistven element mednarodnega sodelovanja ZŠJ. V tem smislu VIII. konferenca ZŠJ poudarja, da je treba to sodelovanje usmeriti predvsem k iskanju novih rešitev in možnosti za uspešnejši študij, bolj-še vključevanje v življenje in delo na univerzi, v ak-tivnosti ZŠJ ter v samoupravne organe na fakulte-tah in pri objektih študentskega standarda.
Internacionalistično izobraževanje študentov je osnovna komponenta mednarodne politike ZŠJ.
Da bi dosegli demokracijske odnose in nadalje demokratizirali mednarodne aktivnosti, je nujno raz-viti sistem informiranja študentov o aktivnosti ZŠJ na mednarodnem področju kot tudi aktivnost in mani-festacije študentov doma z reakcijo na aktualne do-godke v mednarodnih političnih odnosih. Bistveni element za demokratizacijo mednarodne aktivnosti ZŠJ je vsekakor širše povezovanje naših študentov s študenti drugih dežel — tako z medsebojnimi obiski kot tudi s skupnim sodelovanjem na vseh področjih študentske aktivnosti.
ZŠJ podpira aktivnost neuvrščenih držav v bor-bi za mir in čuti potrebo po sklicanju nove konfe-rence teh dežel. ZŠJ podpira aktivnost OZN v borbi za mir in mednarodno sodelovanje in se zavzema za dosledno spoštovanje odločitev OZN.
VIII. konferenca pozdravlja IX. svetovni festival mladine in študentov in meni, da je ta dogodek ena največjih oblik zbiranja mladine in študentov na svetu.
Resolucija VIII.
konference
ZŠJ o
materialnem
položaju
študentov
VIII. konferenca ZŠJ meni, da je družbena skup-nost vložila in še vlaga velika sredstva v izobraževa-nje mladih ljudi na vseh nivojih izobraževalnega pro-cesa; vendar so ta sredstva še vedno premajhna, da bi lahko zadovoljila potrebe sodobnega izobraževa-nja.
Pogoji študiranja in materialnih položaj študen-tov so sestavni del materialnega položaja visokošol-skega izobraževanja v celoti. Tak položaj je v veliki meri rezultat samega sistema financiranja izobraže-vanja.
V času, ko se vsa družba odločno usmerja na doseganje čim večje kvalitete in na intenzifikacijo vseh procesov družbenega dela, ko se samo visoko-šolsko izobraževanje reformira v duhu družbeno-eko-nomske reforme in v okviru resničnih materialnih možnosti, se odpira vprašanje jasne definicije materi-alnega položaja študeatov.
Osnovne karakteristike sedanjega stanja so:
a)  nenehno padanje števila štipendij, ki je posle-dica možnosti, da se do potrebnih kadrov pride na drug način in ne s štipendiranjem;
b)  nestabilnost   virov   sredstev   za   kreditiranje študentov kot tudi nezadostnost teh sredstev za zado-voljitev osnovnih življenjskih pptreb; nezadostna sti-mulativnost sistema kreditiranja, ki se zaradi   tega ponekod pretvarja v sistem samofinanciranja;
c)  pomanjkanje študentskih domov povsod, po-sebno pa tam, kjer jih sploh ni oz. so pogoji za sta-novanje, življenje in delo zelo slabi;
d)  slaba kvaliteta prehrane v študentskih resta-vracijah;
18
e) pomanjkanje pogojev za dnižbeno, kulturno-zabavno in rekreacijsko-športno življenje študentov;
VIII. konferenca ZŠJ meni, da je rešitev materi-alnega položaja študentov eden od odločilnih faktor-jev, ki bo prispeval k temu, da bodo kadri strokovno in vsestransko visoko izobraženi.
—  Materialna osnova izobraževanja, predvsem vi-sokošolskega, je osnovni pogoj za prehod na moder-nizacijo in sodobnejše izvajanje pouka. S tem bo vi-soko šolstvo lahko dalo kadre, ki bodo ustrezali zah-tevam gospodarske in družbene reforme ter ciljem, ki jih reforma zastavlja.
—  Nerešen materialni  položaj   študentov  bistve-no vpliva na dolžino časa, potrebnega za dokončanje študija in s tem zmanjšuje ekonomičnost v visokem šolstvu.
—  Materialni položaj štndentov je pomembna de-terminanta za povečanje kvalitete študija.
—  Materialni položaj  študentov odločilno vpliva na razvoj študenta kot vsestransko razvite in izobra-žene osebnosti, ker   omejuje   njegove   možnosti   za vključevanje v  kulturno in dmžbeno življenje oko-lja, v katerem živi.
—  Politika materialne preskrbe študentov je se-stavni del politike v visokem šolstvu. Demokratiza-cija izobraževanja je eden od bistvenih kriterijev za to, da je politika v izobraževanju napredna. Pod de-mokratizaciio izobraževanja ne razumemo samo for-malno možnost vpisa, temveč tudi tak sistem materi-alne preskrbe dijakov in šfcudentov, ki bo zagotovifl približno enake pogoje za študiranje vsakega mlade-ga človeka ne glede na   njegove   lastne   materialne možnosti  in materialne zmožnosti študentovih star-šev
VIII. konferenca ZŠJ meni, da v času vse izrazi-tejše socialne diferenciacije, ki se kaže v strukturi študentov (vse manj je otrok iz delavskih in kmečkih družin oz. iz družin z majhnimi dohodki), da so po-trebni močnejši in sistemsko postavljeni instrumenti družbene intervencij. S tem bi se zagotovila stabilna materialna osnova demokratičnega izobraževanja in torej onemogočilo pojavljanje samo-reprodukcije slo-jev, posebno inteligence.
Sedanji sistem štipendiranja in kreditiranja di-jakov in študentov je nezadosten in neučinkovit, da bi lahko zagotovil izobraževanje vsem pod enakimi pogoji, ne glede na materialni položaj družine, ki ne sme biti glavni in odločujoč faktor pri tem, če si mlad človek lahko pridobi srednješolsko in visokošol-sko izobrazbo.
Menimo, da ima vsak študent pravico do ustrez-nih pogojev dela,. ter da je družba obvezana zagoto-viti vsem študentom enake pogoje izobraževanja.
Zaradi izboljšanja materialnega položaja štu-dentov in izenačevanja pogojev za pridobitev izobraz-be bo ZŠJ v prihodnje usmerila svojo aktivnost na reševanje naslednjih problemov:
¦ a) Racionalizacija visokošolskega izobraževanja in izdelava takega sistema visokega šolstva, ki bo w skladu z družbenimi možnostmi in potrebami.
b)  Dosledno upoštevanje principa solidarnosti w financiranju izobraževanja na nivoju občin, republik in med republikami, da bi se s tem izenačili pogoji za pridobitev izobrazbe.
c)  Nadaljnji razvoj kreditiranja; povečanje sred-stev  v  obstoječih  skladih za kreditiranje,  stabiliza-cija virov sredstev, iskanje novih oblik za združeva-nje  sredstev  delovnih  organizacij  na podlagi  skup-nih interesov s ciljem, da se formirajo skladi za kre-ditiranje študentov (do sedaj so bili viri sredstev za kreditne sklade skoraj izključno iz republiških pro-računov).   razvoj   principa   stimulativnosti   kreditov (brez tega principa kredit ni faktor izenačevanja po-gojev  izobraževanja,  temveč-nasprotno-poglablja  so. cialno diferenciacijo).
d)  Dosleden razvoj sistema štipendirainja, ki mo ra sposobnim in talentiranim mladim  Ijudem  zago-toviti šolanje s tem, da bi se sistem štipendiranja raz-vil v korektiv neenakih materialnih možnosti in soci-alne diferencije študentov.
e)  Reguliranje    statusa    ustanov    študentskega standarda v našem  ekonomskem sistemu glede na specifično    družbeno    vlogo    in    nalogo  študentov (zmanjšanje  finančnih  obveznosti  teh   ustanov   d« družbene   skupnosti   in   dosledno   dajanje   subvencij tem ustanovam).
f)  Integracija ustanov študentskega standarda in formiranje večjih delovnih organizacij, ki bodo spo-sobne  bolj  ekonomično,  rentabilno  in učinkoviteje nuditi usluge študentom  (bivanje, prehrana, rekre-acija itd.).
g)  Sredstva   za   gradnjo   objektov   študentskega standarda   (študentski  domovi,  restavracije,  objekti za kulturno, družbeno, zabavno in športno življenje študentov) morajo biti stalna in pritekati morajo iz stabilnih in trajnih virov.
h) VIII. konferenca ZŠJ meni, da je nujno zago-toviti popolno zdravstveno zavarovanje vsakega štu-denta, njegovega zakonca in otrok na osnovi statu-sa rednega študenta. študentom je treba zagotovitti tudi pripadajočo preventivno zdravstveno zaščito. Financiranje zdravstvene zaščite študentov je stvair družbene skupnosti, šol in študentov samih.
Sistem materialne oskrbe študentov mora imetti stimulativen karakter in podpirati kvaliteto. Pri raz-delitvi sredstev za študentski standard je treba spo-štovati princip demokratičnosti in javnosti ter najšir-še sodelovanje študentov pri tem.
Konferenca poudarja enotno stališče in zahtevo, da se vprašanje šolanja mladih ljudi in izkoriščanja kreditov s področja ene izobraževalne skupnosti na področju druge izobraževalne skupnosti čim prej re-gulira sporazumno med ustreznimi izobraževalnimi skupnostmi in med ustreznimi organi republik in pokrajin. Menimo, da morajo imeti študentje, ki se šolajo na področju drugih izobraževalnih skup-nosti, iste življenjske in delovne pogoje kot študentje s področja te izobraževalne skupnosti in tistega viso-košolskega centra, v katerem študirajo.
19
TAKO NE
MOREMO
NADALJEVATI
Zelo intenzivna študentska gibanja po vsem sve-tu in povečano zanimanje naših štuclentov za druž-bena dogajanja so omajala konceept Zveze študentov kot samd sindikalne organizacije.
Vzroki za sedanjo apolitionost študentov in študentske organizacije so različni. Del krivde nosijo vodstva, ki so se sprijaznila z dejstvom, da sama odločajo za članstvo ter so tako tudi sama povzro-čila zainteresiranost, nekakšen fatalizem, da se bodo stvari že uredile in da posameznik na potek dogod-kov ne more vplivati.
Krivi so tudi študentje, katerih nezainteresira-nost izvira deloma tudi iz lenobe, vsekakor pa ob-stajajo tudi drugi objektivni vzroki za takšno stanje. Menim, da se mora spremeniti predvsem odnos študent — vodstvo. Potem, ko nek problem nastane in ga vodstvo prouči, rnora o tem štu-dente seznaniti ter dati predlog za rešitev, obenem pa opozoriti, da ne bo storilo ničesar, če ga študent-je ne bodo množično podprli. če bomo tako oškodo-vani vsi, lahko krivdo pripišemo samim sebi. Od študentskih predstavnikov je namreč smešno priča-kovati, da bodo zastopali študentske interese z vso odločnostjo, medtem ko si študentje s tem sploh ne belijo glave. Posledica takšne prakse namreč je, da nas, predstavnike študentov, več ne jemljejo resno, čeprav nam ta status formalno priznavajo. Zato do-bivamo večinoma le koncesije namesto sistemskih rešitev problemov in s tem smo praviloma tudi za-dovoljni.
To se sicer nanaša na sindikalne probleme, med-tem ko pri političnem delu sploh nimamo izkušenj. Vemo pa, da prav na področju političnega življenja velja zakon močnejšega, da so odločitve odvisne od razporeditve in vpliva sil, tako da je lahko študent-ska participacija v družbenem in političnem življe-nju uspešna le v primeru množične podpore in bi študentski predstavniki sami v vsaki politični akciji klavrno pogoreli. To nam dokazujejo tudi primeri študentskih gibanj na Zahodu in Vzhodu, ko so se npr. francoski študentje dobro zavedali, da ne mo-rejo uspeti brez pomoči in sodelovanja delavcev — razrednega zaveznika.
Sistem. dela na sinddkalnem in političnem pod-ročju mora temeljiti na sodelovanju študentov, saj ob nedelavnosti študentov ne moremo imeti delovne organizacije. Akcije manjših skupin naj se zato tudi štejejo, saj jih nima pomena razglaševati za splošne ter tako slepiti sebe in druge. Priznajmo si, da so naši pogledi celo o najbistvenejših vprašanjih različni, saj nam lažna enotnost več škoduje kot ko-risti. Bodimo dosledni tudi pri reševanju lastnih problemov. (Ali smo npr. že kdaj javno obsodili ko-lege, ki s tem, da pladnjev ne nosijo nazaj, narede iz menze študentskega naselja pravi svinjak. Mogo-če bi nam samokritičnost dvignili ekonomski ukrepi, če bi recimo zaradi nastavitve novih uslužbenk po-višali ceno prehrane?). O-benem s kritiziranjem ne-pravilnosti v družbi bi morali najprej kritizirati nepravilnosti pri nas samih ter se zavedati, da jih lahko odpravimo le z organiziranim sodelovanjem vseh.
Tako se strinjam z idejo o obvezni študentski organizaciji, ki bi organizirala tudi predstavnike študentov v samoupravnih organih, preko katerih bi bil edino možen kontakt in dialog s fakulteto, univerzo, študentskim naseljem itd. Predstavniki študentov, ki so bili sedaj prepuščeni samim sebi, bodo tako povezani v orgariizaciji na nivoju fakul-tete in univerze ter bodo aktivno sodelovali pri pro-učevanju problemov in sprejemariju stališč. Tako bodo sposobni ta stališča tudi zastopati.
Sedanji način forumskega dela je povsem ne-primeren. Odločanje bo treba prenesti na kar največ študentov. Zelo primeren za našo organizacijo se mi zdi sistem stalnih študentskih skupščin na fakul-tetah na univerzi. Dovolj je že prakse, da študentski predstavniki na skupščinah, ki večkrat celo niso sklepčne, razpravljajo o problemih, izvolijo izvršni organ in mu nalože kup nalog, s čimer je njihova naloga opravljena. Delegati stalnih skupščin bi bili voljeni po letnikih za mandatno dobo enega do dveh let.
če hočemo, da bo organizacija učinkovita (pri čemer poudarjam, da je učinkovita organizacija le sredstvo in ne cilj), bomo morali izvoliti kolege, ka-terim zaupamo in ki so za delo tudi sposobni. Let-niki bodo izmed svojih delegatov za fakultetno skupščino izvolili svoje predstavnike v svetu letni-kov, vsi študentje fakultete pa predstavnike y fa-kultetni svet, pedagoško-znanstveni svet in univer-zitetni svet. Fakultetni odbor kot izvršni organ štu-dentske skupščine bodo izvolili delegati na prvem zasedanju. Menim, da bo tako zagotovljeno kvalifi-cirano delo skupščine, saj bodo vsi člani seznanjeni
s problemi in spostavljeni bosta odgovornost in kon-tinuiteta dela. Skupščina bi zasedala večkrat na leto (po potrebi).
Zelo pomembne so tudi oblike dela, saj le-te bistveno vplivajo na rezultate. Bolj ali manj pro-učene predloge akcij je treba razložiti študentom ter z referendumi, zbiranji podpisov, javnim zborova-nji itd. zahtevati od njih, naj se odločijo za predlog ali proti njemu. Tako celo stalne skupščine ne bi mogle o pomembnim problemih končno veljavno odločati; bile bi le forum za razpravo in določanje oblike akcij, ki bi jih študentska javnost potem pod-prla ali ovrgla. Fakultetni odbor kot izvršni organ pa bi vodil aktualne zadeve, proučeval probleme, pripravljal analize, izvajal sklepe skupščin in pri-pravljal zasedanja skupščin. Za takšno delo bo po-trebna drugačna sestava fakultetnih odborov, kot je sedaj
Osnovna enota zveze študentov je fakulteta, vi-soka ali višja šola in oddelek. Predvsem menim, da na fakultetah z več oddelki nima smisla umetno zdrževati enotne organizacije, kot so npr. BTF, FNT, FAGG in filozofska fakulteta. Fakultetni odbor na teh fakultetah naj bo le koordinacijski organ, se-stavljen iz predstavnikov študentskih skupščin na oddelkih. Vsekakor pa te formule ne smemo posplo-ševati, saj lahko ponekod takšna oblika organizira-nja pomeni drobljenje sil. Ravno tako se mi zdi potrebno ustanoviti takšne koordinacijske organe tudi za višje šole, katerih problemi so specifični.
Podoben sistem stalne skupščine naj bi se uvedel tudi na univerzitejbnem nivoju, le da bi bili v-1 stalni skupščini študentov ljubljanskiih visokošolskih zavo-dov razen delegatov fakultet tudi delegati specializi-randh organiz.acij. Menim, da bi morali namesto ko-misij za posainezna področja ustanoviti skupine, ka-terih jedro lahko tvorijo člani univerzitetnega odbo-ra in delegati stalne skupščine, vendar bi v njih so-delovali vsi zainteresirana študentje, in sicer ali dalj časa ali pa samo pri proučevanju posameznih pro-blemov. Te skupine bi lahko nastopale v svojem imenu samostojno, o akcijah v okviru celotne orga-nizacije pa bi morala odločati skupščina na predlog teh delovnih skupin. Takšne stalne skuplne bi bile: skupina za proučevanje materialndh problemov š-tu-dentov in zaposlovanja, za študijsko in samouprav-no problematiko, za mednarodno aktivnost, za druž-beino-politično aktivnost (in mog-oče še katera).
VO'dstvo organizacije, predvsem člani UO-ja, bodo morali pogosto sodetovaii na zborih študentov, kjer bodo javno razlagali svoja stališča, obenem pa bi ne-posredno zvedeli za mnenje kolegov. Tako bo delo-ma prenehalo nezaupanje do študentskih funkcionar-jev, ki jih študentje gledajo kot na »prodane duše«, ne pa kot na svoje kolege, ki so jih sami izvolili.
Drugo področje dejavnostd Zveze študentov je družbeino-politično angažiranje, ki med študijem ni-ma življenjskega pomena, vendar zadeva njihovo pri-hodnost. Pojavljata se dve tezi: o študentski organi-zaciji kot povsem apolitični orgainiizacijd, ki bi bila do političnih skupin znotraj nje indiferentna, druga teza pa zahteva organizacijo, v kateri bi stalna sku-pina pri študentski skupščind proučevala družbene probleme, organizirala razgovore in sprožila med štu-denti borbo mnenj. Pri problemih, kjer ne bi bila podpora študentov vpirašljiva, bd stalna skupščina celotne organizacije (kar pa velja tudi za fakultete) orgamiizirala poldtične in druge akcije, seveda v pri-meru množične podpore. Razen te »uradne« stalne skupine bi se lahiko svobodo oblikovale interesne skupine, ki bi delovale povsem samostojno in bi ime-le na razipolago nekakšen servis za propagando, orga-nizaranje zborovanj itd.
Menim, da druga oblika omogoča bolj permanent-no in resino delo, kar bi biio predvsem v prvem ob-dobju (dokler interesne skupine ne bi zaživele) zelo potrebno. Zdi se mi tudi, da bi takšne interesne sku-pine same teže vzdržale kakršenkoli pritisk, ker bi v primeiru, da jih študentsika organizacija ne bi pod-prla, b'ile osamljene.
Da tudd v naših razmerah obstaja piotreba po druž-beno^političnem delovanju študentov, je gotovo. Takš-ni so bdld tudi sklepi VIII. konference ZŠJ in isto nam je priporočil tudi tov. Tito. V našd naglo se raz-vijajoči družbi je naistalo toldko nerešenih problemov (fcot je npr. naraščajoči vpliv birokracije, nato po-čaisno spreminjanje struktur in menjava rodov, ne-raBčiščeno vprašanje odgovornosti na vseh ndvojih, nastainek brezposelnostd, neadekvafcna delitev sred-Stev med delovniini organizacijaimii in dražbo itd.); da študentje ne moremo stati ob strani in opazovati njihovo bolj ali mamj usipešno in naglo reševanje. Zdi se mi potrebno, da bd se na podlagi proučitve teh problemov izdelal podrobnejši aikcijski program.
ki bi sicer temeljil na naših sindikalnih vpralanjih, vendar bi tudi jasno kazal naš odtnos do družbenih problemov ter nakazoval metode našega angažiranja pri njihovem reševanju.
Prav na tem področju nimamo nobene prakse, zato bo treba obldke dela šele najti, saj morajo biti učinkovite in po potrebi tudi neformalne, čeprav mi-slim, da so demonstracije poslednja oblika protesta in nemoči. Zavedati se morarno svoje bistveno dru-gačne vloge, kot jo imajo npr. francoski kolegi. Ti sistem rušijo, medtem ko ga moramo mi izgrajevati. To zahteva od nas tudi večjo odgovomost. Kljub te-mu se ne bojim, da bi med študenti ne prevladale progresivne ideje, čeprav je včasih težko soditi, kaj je progresivno in kaj ne. Zdi se mi bolje, da tudd grešimo in delamo napake, ka.kor pa, da smo indi-ferentni; saj naša družba od ljudi, ki se brigajo sa-mo zase, ne bo imela ničesar.
Na koncu bi omenil še to, da so vsi predlogi zelo nepopolni in neizdelani ter da bo treba o vseh po-drabnostih, ki omogočajo uspešno delo, še mnogo razmišljati. Predvidena reorganizacija bo uspela le, če bomo študentje v resnici uvideli potrebo po dru-gačnd Zvezi študentov, M jo lahko samd oblikujemo po svojih željah — če bo udeležba pri diskusijah res množična in če bomo študentje pri delu pofcazali tu-dl resnost in odgavornost. Pričujoča razmišljanja naj bodo samo uvod v obsežnejša razmišljanja in razprave. Meaiim pa, da bomo morali nove zamdsli do jeseni tudi uresničiti in ustvariti iz klasične orga-nizacije birokratskega tipa sodobno in prožno mno-žično zvezo študentov.
Jože šlander
TONE STOJKO: 2EJA
Komisije za mednarodno politiko ZŠJ
Ustanovitev in delo te komisije se je morda zde-la zgolj formalnost, kot nekaj, kar sicer zahteva zaradi sedanje aktualne problematike poglobitev in kritičen pristop, vendarle pa ne kot polje, kjer se bo do srečala z vso silovitostjo tako različna mnenja. Izkazalo se je namreč, da je ta komisija — poleg statutarne — edina, kjer bi se lahko oblikovala in iskala nova pota in forme ZŠJ. še več, člani te ko-misije, ne obremenjeni s statuarnimi problemi, so Iahko zastavili svoje delo na veliko širši osnovi, tako rekoč svobodneje in odločneje so postavljali svoje poglede in zahteve kot kjerkoli drugje.
Po mnenju opazovalcev je bilo na konferenci zanimanje pri delegatih za to komisijo veliko več-je kot pretekla leta. Temu je verjetno bil vzrok se-danji vzpon študentskih gibanj po svetu, med katera pa — s strani članstva — ne moremo pri-števati tudi naše ZšJ. Upravičeno smo torej priča-kovali, da bo prišlo do kvalitetno novega oblikova-nja mednarodne politike ZŠJ in do kreiranja last-nih, avtonomnih in progresivnih stališč do vseh mednarodnih političnih dogodkov, posebno pa do nekompromisne opredelitve do sedanjih študentskih gibanj od vzhoda do zahoda. Izkazalo pa se je, da večina ni dorasla odgovornosti samostojnega, last-nega izražanja in ji je ljubše papagajstvo, da člani komisije o najnovejših dogodkih niso bili dovolj informirani, da bi se lahko nedvoumno opredelili — kar je čestokrat tudi služilo kot izgovor — ter da je bilo v preteklosti vse preveč napak in težav v cen-tralnem odboru, da bi lahko govorili o resnično demokratični zasnovi in kreiranju mednarodne poli-tike ZŠJ. Neaktivnost velikega dela članov sicer ne kaže na resnični potek dogodkov zunaj in znotraj komisije, pač pa bi jo lahko mirno označili kot »veren odraz širše situacije v ZŠJ«. Teza ni spekula-tivna, saj je bila izrečena nekajkrat tudi na plenar-nem zasedanju (Denko Malevski) in bi morala slu-žiti kot izhodišče za novo zasnovo ZŠJ in za spreje-manje novega koncepta mednarodne politike ZšJ. Vendar pa znotraj ZšJ danes situacija (»organizaci-ja aktivistov; togost in v principu nedosledna demo-kratičnost Zš; proklamativnost«) ni dovolj zrela za tako radikalen korak. Prišlo je le do konfrontacije mnenj v diskusiji o načelni mednarodni politiki ZšJ, ki jo okarakterizirata dve mnenji:
—  za mednarodno politiko ZšJ so sprejemljiva le avtonomna,  spontana porajajoča se stališča kot plod angažiranega odnosa čim večjega dela študen-tovstva do mednarodne politične situacije in s ka-terimi  bodo   študentje   kot   gibanje   samostojno   in enakopravno vodili dialog z vsemi ostalimi družbe-nimi faktorji;
—  ZŠJ naj bi brez pridržkov in naslanjajoč se na idejno vodstvo ZKJ podpirala jugoslovansko zu-nanjo politiko  in se njej  ustrezno  ravnala  (to  so bila stališča le manjšega dela delegatov, vendar pa razmeroma ostra).
Do končnih sklepov ni prišlo, ker je diskusija preširoka. Ljubljanska delegacija je ves čas zago-varjala stališče, da bi danes študentska organizacija že morala prerasti okvire pToklamativnosti in trans-misije idej ter da v času vzpona študentskih gibanj vsega sveta ZŠJ ne more ostati le pri razglašanju stališč, ki bi morala biti za našo socialistično družbo že aksiom. Zavzemali smo se le za jasnejšo oprede-litev in proti neodgovornemu kompromisarstvu. Si-tnacija se je dokončno zaostrila, ko so delegacije Zagreba, Skopja in Ljubljane predlagale, da osma konferenca ZŠJ pošlje pismo tudi ZSP-ju — poljski zvezi študentov, in ne samo UNEF-u v Prancijo in SDS-u v Nemčijo. Predlog je naletel na ogorčen od-por z motivizacijo, da ne poznamo dogodkov na poljskem dovolj  temeljito, da bi lahko dali zaklju-
čeno stališče in da bi se dejansko vmešavali v no-tranje razmere na Poljskem (ZSP se je distancirala od demonstracij študentov). To je pripeljalo osmo konferenco ZŠJ do kritične situacije. Resnost pro-blema kaže že dejstvo, da je o tem predlogu dolgo trajno in brez sprejemljivih zaključkov razpravljalo najprej predsedstvo ZŠJ in šele na zahtevo nekate-rih delegatov se je razprava prenesla na najpristoj-nejše mesto, v komisijo za mednarodno pol. ZšJ. Razprava je v nadaljevanju prerasla okvire samega pisma in je pismo tako kot povod služilo za resnič-no temeljito in odkrito razpravo o načelnih vpraša-njih ZŠJ. Ker so okoliščine narekovale takojšnjo odloeitev, smo pristali že na sarao opredeljevanje do zavzemanja stališč o dogodkih na Poljskem. Izid glasovanja je bil proti temu, da bi 8. konf. ZŠJ za-vzela kakršnokoli stališče do dogodkov na Poljskem. S tem je bila preprečena tudi nadaljnja diskusija o pismu. Ker je bilo pismo pravzaprav sekundar-nega pomena, nam je zadostovalo že samo nedvo-umno opredeljevanje vsakega posameznika. Pred-sednik UO-ja iz Zagreba C. Sardelič je namreč do kazal, da v današnji situaciji nihče od prisotnih ne more govoriti v imenu študentske sredine, temveč le v svojem lastnem, in da vsak kot posameznik nosi polno odgovornost za takšno ali drugačno odločitev, sklep in delo konference.
če polarizacija stališč v tem trenutku ni mogla dati ZšJ tistega kvalitetnega obeležja v smeri gi-banja, kot smo nekateri pričakovali in želeli, pa nam je dejansko odprla vrata do bolj demokratič-nih odnosov in legalizirala dialog kot prakso. Upa-mo, da se bo dialog še razmahnil in posegel v same študentske vrste — tja, kjer bi se pravzaprav mo-ral pričeti.
Mednarodno politiko ZŠJ je do sedaj vodil med-narodni odbor CO ZŠJ, kar je v bistvu zaradi ozkega kroga predstavljalo nedemokratičnost; v diskusijah so se zato čestokrat pojavljale zahteve po demokra-tizaciji odnosov, po temeljitejšem informiranju štu-dentov o aktualnem mednarodnem položaju, po jav-nosti dela CO-ja in po večji avtononinosti posamez-nih univerzitetnih centrov. Vse to pa so bili več ali manj obrobni problemi, stvar doslednjega izvajanja načel o demokratizaciji dela pri visokošolskih cen-trih in ne toliko stvar COja samega. Pri reševanju tega dela problematike ni prišlo do zapletov. Motilo nas je le premajhno sodelovanje vseh članov komi-sije pri iskanju konkretnih predlogov o novih orga-nizacijskih oblikah.
Podobno se je kazalo tudi pri sprejemanju re-slucije o mednarodni politiki ZšJ. Vsaka resolucija naj bi bila zelo pomemben dokument tistih, ki jo sprejemajo. Takšna naj bi bila tudi resolucija osme konference ZŠJ o mednarodni politiki ZŠJ. Kot vse ostale dokumente smo tudi to prejeli šele pred za-četkom konference, čeprav bi po mojem mnenju morali do takrat imeti vsaj v glavnem pripravljene že predloge za spremembo oziroma dodatne predlo-ge. Kljub temu smo se lotili, kolikor je to dopuščal čas in utrujenost od potovanja, branja in premišlje-vanja. V glavnem mislim, da je zelo nesistematično napisana, veliko preveč je ponavljanja enih in istih stvari, zaradi česar bi lahko bila morda za polovico krajša. Ko pa so nekateri videli, da smo pričeb'. s prečrtovanjem in dodajanjem, so se ustrašili, da od prvotne resolucije ne bo ostalo ničesar in so nas začeli prepričevati, da je to najbolj-ša resolucija, že petnajsta verzija po vrsti. Poleg tega pa nam je bilo razloženo, da bo ta resolucija poslana vsem nacionalnim unijam študentov na sve-tu. Torej mora v njej nujno ostati poudarjanje ne-katerih stvari, ki bi za nas bile samoupravne (po-udarjanje, da temelji naša mednarodna politika na miroljubni koeksistenci itd); Težko pa je bilo do-seči, da bi dali v resolucijo tisto, kar je važno za nas doma in tudi za razumevanje naše politike zu-naj države. Manjka avtonomnosti. Zakaj ne bi bila naša organizacija s tolikimi člani enakopraven člen ostalim organizacijam, ki bi lahko razpravljala o na-ši državni zunanji politiki. Saj se je že večkrat po-kazalo, da je naše stališče bilo precej drugačno, kar pa je ostalo pri tem, da smo molče protestirali, ni-kakor pa ne glasno izražali svoja mnenja. Naša de-legacija je bila proti temu, da bi v resolucijo bil vnesen tudi stavek, ki bi govoril o naši popolni pod. pori zunanji politiki, ki jo vodi ZKJ. Po dolgotraj-nem prepričevanju in dokazovanju o nujnosti avto-nomnosti staličš ZŠJ to mnenje ni bilo sprejeto. Sicer pa so bile samo tri diskusije na resolucijo, dve zelo kratki in naš najdaljši prispevek.
20
Kolega iz Banja Luke je dodal krajši odstavek, v katerem podpiramo delo OZN in pa iniciativo za sklicanje konference nevezanih. Mi pa smo vztrajaU na tem, da moramo odločno več govoriti o medna-rodnih študentskih gibanjih. Prej je bil samo krajši odstavek, ki je govoril o gibanju v Zahodni Evropi. Naša zahteva, da se v resoluciji govori tudi o štu-dentskili gibanjih v Vzhodni Evropi, ni bila spre-jeta. Poleg tega pa smo zahtevali, da damo pod-poro Russellovemu mednarodnemu sodišču in osta-lim podobnim organizacijam, ki se bore za mir v Vietnamu. Manjkale so še nekatere manjše stvari, nekaj smo jih črtali, vendar to ni tako pomembno, da bi morali omenjati.
Iz referata predsednika CKSZDLJBena Zupančiča
Zaželel nam je uspešno delo ter predlagal, naj re-alno ocenimo svoje moči, da ne bomo še na nasled-njih konferencah reševali istih problemov.
Poudaril je naslednje:
1.  Ni bilo zadostnega sodelovanja med CK SZDLJ in ZšJ. Dobro bi bilo, da bi študentje sodelovali s to organizacijo že v komunah.
2.  Prikazal je problem »položaja študentov v sa-moupravljanju in stopnje udeležbe študentov v druž-beno-političnem življenju v celoti«. Povedal je, da ti problemi niso samo študentski problemi, ampak so problemi celotne družbe.
3.  Predlagal je, naj zadolžimo in pooblastimo svo-je organe, kjerkoli obstajajo, in ti naj se povežejo z organizacijo SZDLJ.
Po konferenci naj CK SZDLJ in predsedstvo ZŠJ naredi majhen program o delu — študiju, predlogi akcij...
Nazadnje je še dejal, da je bila reforma o viso-kem šolstvu predhodnica družbene in gospodarske re-forme. Obe reformi sta že mimo isn sta ustvarili po-goje, da o istih problemih lahko Še enkrat razpravlja-mo (zastarele metode na fakultetah, stari pristopi, zastareli odnosi, kadrovska politika...).
Iz referata predsednika ZMJ Janeza Kocjančiča
V zvezi z referatom Bude Lazovida in resolucij na eni strani ter stališča ZMJ, sprejetega na VIII. kongresu, je ugotovil, da obstajajo precejšnje podob-nosti, celo popolnoma enaka stališča obeh organiza-cij. To pokaže, da so pogoji za povezovanje mladine in študentov v boju za družbeni napredek in družbe-no vlogo mlade generacije. Kot eno najpomembnej-ših družbenih premikov na svetu je označil sedanjo renesanso študentskih političnih gibanj, ki razbijajo vse bariere formalne demokracije in klasične politič-ne dogme. Njegovo mnenje je, da smo tudi jugoslo-vanski študentje in mladina tesno povezani z giba-nji v ostalem svetu. Saj tudi pri nas obstajajo neka-teri od pogojev, ki so povzročili študentska gibanja po svetu, kjer študentje protestirajo proti odtujeva-nju odločanja od človeka in proti koncentriranju od-ločanja v ostalih organih družbe. Poudaril je, da se je potrebno zavzeti (poleg spremenjenegapoložajaštu-dentov v samoupravljanju) še za večjo politično) pri-sotnost študentov v družbi.
Niti Zš niti samoupravljanje ne moreta in ne sme-ta pomeniti zapiranje študentov v univerzo in v krog univerzitetnih problemov.
študentje morajo spoznati, da le borbenost in ini-ciativnost, ne pa konformizem in hierarhično razpolo-ženje (zlasti, kadar za hierarhično avtoriteto ne sto-jita sposobnost in znanje) lahko v veliki meri vpli-vata na večjo odgovornost nosilcev drvižbenih funk-cij in na mnogo večjo javnost dilem in stališč.
Ob koncu pa je dejal: »Skratka, zavzemam se za to, da postanejo študentje v mnogo večji meri kot sedaj dejavniki idejne borbe v naši družbi, ker mi-slim, da je idejna borba predpogoj demokracije in socializma. Na tej idejni borbi se morajo nujno po-vezovati vse progresivne sile v naši družbi, menim, da takšno gledanje na stvari pomeni tisto pot, ki bo omogočila ZŠ prerasti sindikalne sile ali strukture vod-stev brez članstva in se razviti v politično silo mlade inteligence.
25
marko švabič
NAJNAVADNEJŠI POGROŠM TELESA OMS
Podpisani avtor pričujočega tvora trenutka ali domala nekako abstraktnega trenutka s konkretnim dogodkom naj se prav tule že naprej pokesa za od tod sledeče pregrehe, pove naj, da mu je hudo, fco mora delati silo vsej od množice izglasovani objektivnosti; potoži naj, da ni in noče biti otrikoteno oko, kot si prav s tem lasti pravico — življensko — poma-gati ustvarjati vesoljno zablodo in zmoto. Pripomni naj, da gleda na spodaj pričujoči trenu-tek s stališča, ki odklanja sleherno mošno ter zdajci obstoječe stališče, dršeče čemurkoli, to-rej z nekakšnega ne-stališča (saj prav to »stališče« odklanja tudi svoje postave, ko negira sdmo sebe in pa spodaj sledeče), iz česar sledi, da mu je najtrdnejše opravičilo zagotovljeno že v prapreteklosti, opravičilo je preteklostno, prav zategadelj pa se mora avtor spričo ču-ienega dejstva, da drži zdajle v roki pero, ki v svoji zimisli datira pri Homo..., piše na papir, ki je determiran v Homo..., šteti za mkako tvarno, boleče opravičilo, ki ga ne gre pogrešati. Res, priznajmo, si avtor s tem privošči majceno umazano špekulacijo, ki s svojim spet ne pritiska drugam kot na ubogo množico, kar nikakor ni vredno vnebne hvale; skra-tka: vse skupaj ni drugega kot prijem, ne slog, prijem. Avtor meni, da morejo biti le na tak način..., s tem prijemom, zagotovljeni pogoji, ki pozneje morda omogočijo rojstvo nekakšne popolnosti: z drugimi besedami, isti odklanja sleherno tu sledečemu delu držečo kritično (to je lahko pač zgolj beseda) pripombo, znano je, da se te kdaj pozneje rade izrode v fi-tični napad, atentat na neko samoniklo življenje v prostoru bivanja (katero se živi z vodo in s kruhom); še pozneje pa, verjetno, v utitje nemočnega avtorja samega.
Opomba: Kot velja gornji odstavek spodnjemu rojevanju novega življenja, velja njemu pravkar zdeklarirani prijem, vse skupaj pa zapopade tudi pričujočo »opombo«, s katero pa se avtor »izključuje« iz prostora med črkami in bralcem, da bi s tem izključil možnost okužitve.
I.
V prostoru je hrošč.
Takisto ni napak dejati o hrošču podoba. Podoba s tremi lici: tri lica, ki se kažejo, da vzamejo ves prostor. Prostor je določen, s tem je vzet: šetna pa-luba, promenade deck.
Množica popotnikov neprestano prigrizuje iz po-tovalnih pločevink, pri tem pa nagibajo eni stekle-nice, druge pletenke, tretji čutarice, spet nekateri drugi pa steklenice, ki zadržujejo toploto vsebine. Izaac ne. Sovraži to. Ljudje se bučno pogovarjajo veselo se smejijo, vsakdo ima družbo, če ta ni tra-jajoča (kot družine, ki potujejo), si jo je takoj na-šel. Nihče ne more biti sam. Za ljudi je samota ena najhujših muk. Potem tisto: tu so ljubezenski parčki, ki se tako prepričljivo upodabljajo in si dajejo po-mene in zagotovila s tem, da se ves čas stiskajo, bo-žajo, Ijubkujejo, govorijo si v otroškem jeziku maj-cene besedice m stavke, potem utihnejo, ljubice za-pazi na dragega suknjiču drobcen prašek, nitko ali kaj, z zaskrbijeno nagubanim čelom ga prizadevno odstrani, pri tem napravi malce jezne oči, ko da bi se jezila na tisfco nitko, kako si le upa kaziti ljubci obličje. Ljubček pa y izraz neizmerne hvaležnosti po ter» strastno poljubi, kar Mlo se mu stori spričo sreče, ki se mu kaže v podobi njegove drage. Kme-tice, ki vozijo na trg proso, bob, špinačo, čebulo in krompir, se pogovarjajo v prerekajočem tonu, tu in tam se kateri že prej visoki glas dvigne v pretre-sljivo višino, a tam ne vztraja, ker se slej ko prej sprevrže v zdaj tak, potem drugačen smeh. Stara kmetica govori kot navita igrača, pri tem ji proteza poskakuje v ustih gor in dol. Debeli mož srednjih let z okroglimi očmi ima na spodnji ustnici za poln oreh velik tvor, rjav, razpokan in svetleč se od ne-kakšne masti, ki z njo zdravi bolezen; tako mu za-radi vsiljive neprijetnosti ustnica venomer binglja in razkriva od tobaka rjave zobe; kadar kadi cigareto, jo prisloni na jezik, ki ga položi na tvor za nekakšno zasčitno blazinico, ravno tako pa stori — le da tedaj potisne jezik daleč ven — kadar pije iz steklenice: iztegnjeni jezik zvije v žleb, kamor položi vrat od steklenice; pije goltaje in zvočno. Starec z mornar-sko čepico s polivinilastim ščitom ima drugačno bo-lezen: koža na njegovi bradi je temno vijolična in kot gnilo jabolko posuta z belimi točkami; tudi če razklene čeljusti, se potem na bradi premaknjeno meso in koža le počasi povrneta v stalni položaj. Tako gre nekaj potnikov verjetno v bolnišnico v ka-kem večjem kraju. Priletni turist v belem platnu se prestrašeno ozira v valove in v morje, to pa stori zelo previdno: vselej stoji nekaj korakov od varno-stne ograde, tako pa v morje ne more pogledati dru-gače, ko da stapi na prste in iztegne vrat; s tem po stane nalik boječi starikavi kokoši. Pet ali šest otrok se stalno preganja med nogami ljudstva in košararni zelenjave, zaganjajo nemogoč krik in vik; deklici s kratkim krilcem je zlezla ena hlačnica umazanih spodnjic v zarezo med ritnicama; dečku, ki astma-tično pokrehuje, visita iz nozdrvi zeleni sveči, in ka-dar ga ta nevšečnost malo zmoti, ju srkne noter, a pri tem se smrkelj zavrtinči in se prilepi na konico nosa. Orjaška tuja turistkinja, ki se vedno, kadar opazi na obali kaj zanimivega, zadere: Fric, Fric, in pri tem z eno roko vrti okoli sebe krhkega, neodloč-nega možiclja, da ta od prestrašenosti ne ve, kam naj pogleda, se nalaga z najrazličnejšimi izdatnimi jedačami.
Na tleh se tu pa tam še vedno sveže rišejo ostanki izbljuvkov, ki zaudarjajo z jedkim, kiseljka-stim vonjem, vrata od stranišča se ne dajo zapreti, in če se ladja nekoliko nagne na bok, se odpro, in tedaj se vidi, kako na notranji plati piše: fuk.
Na gornji palubi, promenadnem hodniku z lese-nim ladijskim podom, je razpostavljeno nekaj zvoč-nikov, ki igrajo raiznovrstno glasbo, najraje ljudske koračnice. Hrup je malone boleč. Nekaj vojakov, ki se peljejo na dopust, prepeva besedilo k napevu ko račnic. Včasih utihnejo in si pripovedujejo mastne šale, potem se smejejo rigaje, eden še zlasti svojsko, tako, da zrak iztiskava iz pljuč kot težak izdihljaj orjaka, ki mu zapelje čez prsi tovorni avtomobil, medtem ko zrak vleče vase, pa ga istočasno upora-bijo glasilke, tako da se smeje z obrnjenim glasom, navznoter. Petičnt turist v športni opravi se čuti boljšega in nad množico, zato sloni ob ograji in gl^la v daljnogled. Delec množice postane šele po-zneje, ko valovi dobijo večjo veljavo in vztrajno ma-jejo ladjo; tedaj še vedno sloni ob ograji, a daljno-
gled je odložil in bruha v vodo; nato si s karirastim robcem obriše usta, takoj zatem pa se naje okusne malice, ki jo kmalu povrne čez palubo; njegov obraz je strašansko bled, oči bolno in proseče tekajo med ljudmi, stara kmetica mu ponudi požirek brinjevega žganja, da mu to pomore, pravi, in petični turist z gnusom obriše ustje steklenice, pozneje pa sam od sebe poprosi za nove požirke.
V množici je Dafne: ves čas uročeno strmi v Iza-aca. Izaacov pogled se ujame z njenim. Pogleda se razideta.
Izaac je tršat, visoke rasti, kozavega obraza, pla-vajočih, lenobnih kretenj, ki se prilegajo neposredni okolici, vsa postava in zunanji videz sta odločno na-sprotje njegove nravi. Mož je odklanjalec vrednot. Beži od ljudi; če pride v stik z njimi, se na videz res v trenutku spremeni, tako se prilagodi, da sploh ne prihaja do izraza njegova nenaklonjenost kolek-tivnosti.
Pogleda se znova ujameta, to pot vztrajno:
II
Pozejdon! Pozejdon! Pozejdon!
Vso noč, moj bog, vso noč sem bil z viharjem, ležal sem na raskavem, prežrtem, trhlem podu na dnu oolna. Pozejdon, Pozejdon, sem vpil na glas in stegoval roke v nebo, tjakaj, kjer so mrzlo, jetično silile iz prostora zvezde, ne blede, ne motne: surove, blesketajoče. Pozejdon, sem vzklikal, se smejal z grlom, da mi je ostra bolečina bodla skož sapnike v prsi, da sem globoko, globoko goltal mrzli veter, ki je srdito, v sunkovitih, topih curkih udrihal od gora, od kristalnih, kamnitih, grbastih, šiljastih gora;
Pozejdon, Pozejdon, ubij me, z barko trešči, bog, moj bog, v pečine, srebrno čipko prša v temi, daj, naj se mi raztrešči glava, daj, da umrem v godbi, daj da mi bo težka, mučna, ah, premučna smrt, da se zadavim v soli, da me napadejo neznatni rakci, ki požro vsako mrhovino v izredno kratki dobi. Po-zejdon, ti mršavo ščene, kaj res ne moreš, kaj res ni več v tvoji moči, da bi zbesnil vodo in zrak, kaj res ne znaš, pozabil si ubijati? Tri mreže tolstih rib, dve košari najslajših školjk, sebe: to ti dam, daj, zdaj mi pokaži cirkus.
Vso noč, ljudje, vso noč. Ležal sem na veslih, a ne pomaga, valovi brazdano vlečejo podobe temnih gmot z okraskom bleščeče, mrmrajoče pene na gre-benih, potem udarec, potem še udarec, potem uda-rec. Pozejdon, daj se biti z mano? Sprejmeš boj? Tu, v čolnu in v tebi: da sem bacil? Bij se, bij, ne pričakuj usmeljenja, poteptam te, kot mi bo v moči.
Ubožno pohajkovanje rosnega mladiča. Ubožno, da, ubožno.
Resničnega sem se čutil v prihajajočem in vedno bolj topem, malce prirezanem, nedokončanem vonju; zakaj to, vem, je bil vonj Pozejdona, prav njegov. Resničnega skoz raskave, ožuljene dlani, lesena bru-na vesel, skoz ta globoko v hrupno morje. Resnič-nega v udrihajočih valovih zraka, v slanobnem hla-du, vlažnem pišu; resničnega v borbi za golo živ-ljenje, v borbi, ki sem jo vsilil viharju, izsilil va-lovom, da so me za šalo metali okrog čeri, ki je pri slehernem izidu morja zrasla v koničast stolp tik pred mano in tako nenadoma, da je bilo vsako-krat zares malenkost čutiti hladno, koščeno roko na vratni utripalki, tako grozljivo se je prikazala, kot nekak nebeški velikan s kamnitim šlemom, prav glo-boko v temo nad vsem rohnečim peklom... tedaj sem čutil, kaj se pravi RESNIČNOST, tedaj sem za-čutil, tu v sebi, v mesu in v kosteh, po žilah in y zadnji celici, tu, kjer se je naselil strah pred gni-tjem, smrtjo; tedaj sem vedel, prišlo je vame po-lagoma, polzeče. da obstaja višja resnica, čeprav le moja; ta resnica je bila visoko nad mano, obok, pod mano, in zapirala me je v sebe, v svoje notri od vseh strani. Zapičil se je strah v poslednjo gubo na moji koži, bil je po meni, in to je bil strah, strah pred koncem, strah pred bolečino, strah pred pri-jetno omamljen telesom v agoniji. Ne, ta strah ostane, presilen je bil, kot sem le v tej silovitosti mogel dojeti svojo resničnost, resničnost, ki pravi: Tu imaš tvoje življenje; potem se zaveš, da imaš sa-mo tole majceno, bedno življenje, ki se moraš zanj trgati in se krčevito, do panične živalske bojazni grabeče oklepati najslabotnejšega upa, vztrajati, vztrajati v neumnem, nedojemljivem.
In vedno, z vsakim naslednjim sunkom, vrtogla-vim mimohodom ostrih kamnitih mečev se je strah pogreznil globlje, vniknil in se notri razlil v mrzlo spoznanje, kaj mi pravzaprav pomeni to, za kar nisem nikoli, nikoli nikogar prosjačil, kar bi bil še prej odklonil, če bi bilo mogoče. Kako resnična resničnost. Kako edina resničnost. Kako nedojem-ljivo, če nisi v njej, v resničnosti, y razbesnelem Pozejdonu. In kako resnično življenje, kako trdo, oprijemljivo v svojem koncu: v strahu.
Nebo je bilo jasno, sveže, zvezde so se zdele božjastne; Meseca ni bilo, a svetloba jasnega neba je zadostovala, da sem videl kakih dvajset zaveslja-jev predse v prostor. Krčevito sem se zaganjal na vesla. Pomorejo takale vesla v viharju kaj neznatno, tako sem jih mogel uporabiti dovolj uspešno le kot krmilo, da sem prihajajočim valovom nastavil premec; a voda me je zapljuskovala kljub prepro-stemu, pa vendar edinemu tu možnemu manevru. šlo mi je za življenje. Sam sem se podal v vse to, res je, a občutek uresničevanja je občutek ugodja. V brezupnem boju — edino tam — more biti ures-ničevanje pristno. Vse ostalo je topoumno samoza-dovoljevanje, mizerno občutje mlačnosti, smrdlji-vosti in lepljivosti, kateremu se privadiš da se na koncu zazdi kar znosno, celo udobno. Resničnost je v strahu. Resničnost je v nepopuščanju, v smrtnem boju, v mrakobni neznanosti, v tujem. Tako sem čutil, tako sem vedel, tako je bila to edina resnica, ki mi je mogla nuditi zavest upornosti; tako mi ni moglo biti mar, ali je Zemlja ploščata in ali se Sonce vrti okoli nje. Tako vem, da mi je o vseh resnicah vseeno tudi zdajle, ko se boj mimo in gledam čudno, mamljivo potnico tamle pri strojni kajuti, in jasno, edino razumno in sprejemljivo se mi zdi da se menim za svojo resnico, za tisto ki mene žulji in teži; odklanjam sleherno pravilo odklanjam zarodek vsake množičnosti, odklanjam vse, kar ne velja izključno meni, da si s tem pripravim gumno k boju, ki se mi je vanj podati. Boj, ki mi da čutiti, da sploh sem. Boj uresničevanja.
III.
Pogleda se znova ujameta, to pot vztrajno:
To sta Dafne in Izaac. A kaj naj to. Kam bi to.
Boriti se za svoj prostor. Boriti se v gledanju: ljubezen je pravzaprav najbolj absurdna, nikamor sodeča zadeva na svetu; sovražna morju, sovražna zemlji, nebu, ognju.
Pogleda ki pomenita boj. Uresničevanje.
Izaac se ustopi, še prej umakne oči. Ono žge, ne-znosno je, Dafne je predmetna, netukajšnja. Delec množice katera pije, žre,  kozla.
A vendarle, tu je neka vez, ki drži, kiije, priklepa.
Nje pogled je žalosten. Ali pa ni žalosten. Oči, ki zlato cvetijo nad zamolklimi vdrtinami pod lič-nicami. Bedno je.
Iskati v ljubezni izhoda, ko je že pred začetkom, že pred najrahlejšim mimogredočim videnjem obso-jena na smrt in polom: polom je zlasti v tem ko na zunaj ni videti ničesar, nikake spremerabe...
Ljubiti, postati resničen v Ijubljenju in ljubezni, postati resničen, upravičen v partnerju; mehko, ut-ri-pajoče, trzajoče zdušje. Koža.
A vselej ono: koža, ki se je dotikam, božarn, ščipljem, praskam, to ni moja koža: ni popolnosti, enovitosti v ljubezni. Koža, ki zbuja občutek prijet-ne medle, vlažne posteljice v materinem telesu ... pa vendar koža, ki je koža nekoga drugega, koža, ki je končno kot mrtvo usnje, papir, les, kamen; dotik, obsojen na zdaj zdajšnji konec: ni spora z neživim predmetnim svetom pred sporom z vsem živim, žive-čim, polzečim, gomazečim.
Vse je preprosto: Izaac ljubi Dafne. Izaac se za-veda iesmisla. Izaac, vem, da se mi skuti dotik tuie kože,  kot  sleherni  dotik.
Smrt v živem. V živem je gnus. Gnus do neživega je življenjski in živ, nikoli ne elementaren kot kaplja vode: gnus do neživega je v človeku; porodi se: ob dotiku z živim.
Izaac, ki odklanjam telesni dotik z drugira tele-som, za katerega vem, da je v njem življenje kot moje, si želim dotika. To je novo. V tem je vredno.
Je vredno biti resničen? In, je vredno postati resničen?
Nihče ni resničen; kako neki! Resničen samo-z nebotičnika, resničen gverilec nekje v džurfgli, ko morivec nekje v New Yorku, ki bo zdajci treščil z nebotičnika, resničen gverilec nekje v džungli, ko vidi padati nase tovor sežigalnih bomb, resnični so na smrt obsojeni, ko čakajo justifikacije; mati je resnična, ki ji je umrlo pravkar rojeno dete, lju-bimec, ki ga je prevaralo in zapustilo dekle...
Pogled: mostovž, dekle z očmi in lasmi, njen pogled.
Izaac  sem  tuj   živemu.
Tuj koži dekleta, ki stoji in gleda. Tuj ljubezni ki se rodi, plamti in urnre; tuj vsemu mrjočemu: ljubim stol, ljubim kahljo, čevlje, ladjo, hrib, morje Tuj pravkar rojenemu prijateljstvu, ko sedim v tem-nem prostoru s telesno osebo, ki mi je morda na-klonjena, ko pijem pivo in gledam to osebo, kako se sklanja nadme in govori o kaj vem čem vsem, ker meni, da to meni, živemu, telesnemu, tršatemu, mozoljavemu Izaacu godi, ubijajoča mi je vožnja v nabitem trolejbusu, prepolni ladji... in kot bi se tu nekaj zataknilo, stoji tam Dafne in zre v Izaaca, zre in je uročena, kot zre, in ne dojame tega, tudi sam.
Pa vendar, tudi v tem je resničnost, v tem se uresničuje, to je vznemirjenost ob neznanem ... to je človeško, samo človeško. Ta pogled, ki pravza-prav boli, prija, Izaac se mu vdaja.
Dekle, ki stoji in zre. Izaac, ki vrača njen polo-žaj. Podoba je umirjena. Vse življenje se je umak-nilo noter, vse dogajanje je notri podobe in v mimo-gredočem zdušju. Misli: vse se suka okoli bližnje prihodnosti.
Predmetno in zgodovinsko najpreprostejša ma-lenkost bi bilo stopiti v gibanje, prestopiti razdaljo petih ali šestih metrov; pa je tu več: bojazen. Strah. Resničnost.
Poljub z ustnicami in z jezikom in z zobmi. Ogabno. To je koža. Nikjer več resničnosti tik pred poljubom. Ne sledu o resničnosti v preteklem de-janju: najnavadnejši, pogrošni telesa — gnus.
MATJAZ KOCBEK
GOLOBCEK
26
FRANCI ZAGORICNIK
pred dvema urama sem v emoni jedel in pojedel grahovo omako
in pečen krompir skratka požrl sem ekrazit in pripravljen sem spustiti neko rajsko ptioo imenovano golobček
letal bom med sedeži
plaval okoli vaših ušes in nosov
zlezel v hrbtenjačo
se spustil v dolino
dvignil  med hribe
ta golobček ne prinaša
sifilisa in  beri-beri
samo zadihal bo v to prekleto
tišino.
da vam bo tilnik pomodrel
kot indigo papir
golobček je podoben vašim
samo s to razliko na moj
lahko zraste v  goloba
in tedaj gorje vam
prišel bo sodni dan
toda zadržal ga bom u.
z veliko naslado spuščal golobčka
da vam bo sral na glavo
na dušo
na vaše besede na vaš spolni akt na vaš smrdljivi vonj ki ga trosite in širite po vsemirju in tej  dvorani
golobček je moj dober in edini
prijatelj
pomaga mi da rišem sliko
in se opiram na razne papirčke
raztresene po vseh predalih
narisala sva spomenik baročnega
angelčka sredi trga
na straneh so reklame in plakati
na desno bom iastavil mater
in zraven stopnice ki se izgubljajo
v višavah v levi kot sva postavila
svete tri kralje popolnoma nage
pod njimi je zvezda z žensko v sredini in  majhen   otrok  prihajajoč s stopnic na drugi strani držeč karton za umobolnico
golobček mi je dal strah odkar
sem telebnil iz vrečke miru
in pregriznil verigo tako nesrečno
da mi je del rinke ostal večno
na sredini trebuha in bil sem
zaznamovan kot vsako normalno
pismo ki ga moj oče prejema iz rok
poštarja ki  venomer tarna
da ga bole noge in
da mu nobena solna kopel
ne pomaga
golobček nam je dal tudi
dve chevroleta
mogoče zaradi tega ker je bil oče
velika živina in
se je štiri leta podil po gozdovih
ter spoznaval svet in domovino
dal nam je dve služkinji
od katerih me je ena strašila
da sem budil brata ki mi je
moral prižigati luči vse od
spalnice hodnika do stranišča
kadar me je tiščalo na
velikansko potrebo
malo sem ponavadi opravil
kar med rjuhami
golobček mi je poslal žensko
ki jo Ijubim in kadar sem
z njo v postelji mi
pripoveduje o najinem stanovanju o tapisonu o francoski postelji o   štedilniku   gorenje o frižiderju naonis
in kako bova srečna ko bova
dobila ključek te najine sreče
golobček   mi  je  rekel  naj   mi  bo
vseeno za kenedyja ali keneduja
kot bi rekla gospodična fani
in za vsa pokanja v aziji
in za vse elektrode na udih
včasih pa bi rad stopil
v kakšno organizacijo
telovadno društvo partizan
kegljaški klub zvezda
v hortikulturno društvo
v  partijo
ali pa v klub za go
toda zaželel sem si vonja
po rosni travi in toplem gnoju
želim si biti obtožen
na prenrš^evanje o kmečki smrti
zato bom spustil golobčka
na svobodo
in se zaljubil v kolovrat
ki sem si ga obesil
v svoj hram
leti golobček leti
SEANSA
jutro je zares s svojimi zmrzlinami in otrdelo perilo
kaj je s plodovi
ki so pozabili nase ali mislili preveč in obviseli
arnpak gre za večer ki je bil bili smo
kot razgled za pogledat
za občudovat
tako je z bogastvom prebivališče bogov
dogorevalo
žarela puščava
naše oči se zvrstile pod pepelom na krogljičnih ležajih mizja ki je bilo
pred nami
pred našimi embriji
zid trhnel odlistanih stoletij
vedno misliš na otroke je padla beseda
kakor suha zemlja dežja
tistih ki pridejo
izločit kaj in sploh početi
napako je povzročila zvonka posoda
utripanja
manj zavreli nageljni
ali pesmi ki jih ni bilo
strah
upepelitve
ali bach brez metode ali zadnja ura
moj bog ne tega res ne tega bog
te prosijo device
se priklanjamo prahu
koder je stopal pesnik prešeren
glejte otroci po teh stopnicah boste pijani deklamirali svoje pesnu okuženi s prahom zadnje ure mesto v vesolju cvete in zamira
noge so v določenih razmerjili zavest naravna razločke dan ohladi zvenečo bit nadomesti tema
kakor luč nadomesti svetlobo kakor zamenjajo ploščo
za hip se pojavijo telesa in spet izginejo
nasmehi
orgle
razglašajo pamet
roke so praznih rok
na nek način preostane še teža
oči so opravile svoje
in omet popusti
pod vednimi slapovi neba
najprej se pokažejo zbje potem izpadajo
pokaže se vse kakor se pokaže
in to je konec
dragi moj blagor mojim očem
ime ti je ime
lahko noč
umret grem
prikliči me v praznino
pridi me pokopat vase srečno srečno lahko noč
luč gori na stopnišču vase
in potem na cesti poti karavane vase
in potem v dokončni noči beguncev
pobeglih pred zimo
na sever vase
samo en dom je še ta se prikaže v snu kakor plodna ravnica dlani kakor vsakršna razsežnost
27
DONATIEN, MARQUIS DE SADE
NEZGODE KREPOSTI
(odlomek)
»O, moja draga Sophie,« mi je rekel g. de Bressac, ko je še isti večer pnhitel v mojo sabo, »kako blago-stanje dežuje name! Dvajsetkrat sem ti rekel, treba je smo zasnovati zločin, da prikličemo srečo, zdi se, da se samo zlikovcem njena pot zlahka nekoliko od-pre. Osemdeset in šestdeset, otrok moj, to je sto štirideset tisoč liver rente, ki bodo služile mojim užitkom.«
»Kaj, gospod,« sem odgovorila s presenečenjem, zmernim zaradi okoliščin, ki so me uklepale, »ali se zaradi te nepričakovane sreče ne boste odločili po-trpežljivo počakati smrt, ki jo hočete pospešiti?«
»Počakati, niti dve minuti ne bi počakal, otrok moj: ali se zavedaš, da imam osemindvajset let in da je v moji starosti zelo težko čakati? Prosim te, naj to nikakor ne spremeni najinih načrtov in v tolažbo naj nama bo, da bova vse to končala pred vrnitvijo v Pariz... Poskusi urediti jutri, najpozneje pojutriš-njem, komaj že čakam, da ti odštejem četrtino tvoje-ga plačila in te naredim za lastnico vse vsote.«
Storila sem vse, kar je bilo v moji moči, da bi pri-krila grozo, ki mi jo je vlivala ta zločinska zagrize-nost, znova sera sprejela vlogo čuječnosti, toda vsa moja čustva so popolnoma ugasnila, zdelo se mi je, da tako zakrknjenemu zločincu dolgujem samo gnus.
Nič težavnejšega m, kot je bil moj položaj; če te-ga ne bi izvršila, bi marki kmalu opazil, da sem ga iz-igrala; če bi posvarila go. de Bressac, bi se, za kar-koli bi se odločila ob razkritju tega zločina, mlade-nič še zmeraj imel za prevaranega in bi se mogoče kmalu odločil za zanesljivejša sredstva, ki bi prav tako umorila mater in ki bi me izpostavila vsemu si-novemu maščevanju. Ostala mi je pot pravice, toda za nič na svetu ne bi bila voljna kreniti po njej; odlo-čila sem se torej, da bom obvestila grofico, pa naj se zgodi karkoli; od vseh možnih odločitev se mi je ta zdela najboljša in prepustila sem se ji.
»Gospa,« sem ji rekla dan po svojem zadnjem se-stanku z markijem, »odkriti vam moram nekaj kar najbolj pomembnega, toda naj vas to še tako zadeva, odločila sem se, da bom molčala, če mi ne boste prej dali častne besede, da ne boste g. vašemu sinu poka-zali nikakršne zamere, ker si drzne kovati takšne na-črte; ukrepali boste, gospa, odločili se boste najbolje, toda rekli ne boste besede, blagovolite mi to obljubiti ali pa bom molčala.«
Ga. de Bressac, ki je mislila, da gre samo za ne-kaj sinovih običajnih ekstravaganc, se je zavezala s prisego, ki sem jo zahtevala, in tedaj sem ji vse razkri-la. Nesrečna mati se je spustila v jok, ko je zvedela za to podlost.
»Zločinec,« je vzkliknila, »ali nisem zmeraj vse-ga storila samo zanj? Le kakšni nagibi razen njego-ve sreče in miru bi me lahko silili k strogosti, ko sem hotela preprečiti njegove pregrehe ali ga jih odvad-diti? čemu dolguje to dediščino, ki mu je pravkar pri-padla, če ne moji skrbnosti? če sem mu to skrivala, je bilo zaradi obzirnosti. Pošast! O, Sophie, le dokaži mi njegov mračni načrt, pripravi me do tega, da ne bom več mogla dvomiti o njem, potrebujem vse, kar lahko v moje msrcu pogasi čustva narave ...«
In tedaj sem grofici pokazala zavoj strupa, ki sem ga prejela; majhno količino sva dali požreti psu, ki sva ga skrbno zaprli in ki je po dveh urah umrl v strašnih krčih. Ker grofica ni mogla več dvomiti, se je takoj odločila za ukrepanje, ukazala mi je, naj ji izročim ostanek strupa in še isti hip po slu sporo-čila svojemu sorodniku vojvodi de Sonzevalu, naj gre na skrivaj k ministru, naj tam razkrije strahoto, ka-tere žrtev lahko vsak hip postane, naj si priskrbi za-porno povelje za njenega sina, naj s tem poveljem in policijskim častnikom prihiti na njeno posestvo in jo kar najhitreje reši pošasti, ki ji streže po življe-nju... Toda na nebu je bilo zapisano, da se bo ta ostudni zločin zgodil in da se bo ponižana krepost uklonila prizadevanjem zločina.
Nesrečni pes, na katerem sva opravili svoj preiz-kus, je markiju vse razkril. Slišal ga je tuliti; ker je vedel, da ga ima mati rada, je hitro vprašal, kaj je psu in kje je. Ker tisti, na katere se je obrnil, niso ni-česar vedeli, mu niso odgovorili. Brez dvoma so se mu v tem trenutku porodili sumi; rekel ni besede, toda vedela sem, da je nemiren, vznemirjen in ves dan na preži. O tem sem obvestila grofico, toda nisva smeli omahovati, lahko sva samo priganjali sla in prikrivali namen njegove naloge. Grofica je rekla sinu, da je v veliki naglici poslala v Pariz prošnjo voj-vodi de Sonzevalu, naj takoj prevzame skrb za dedi-ščino strica, po katerem so pravkar podedovali, kajti, če ne bo tega kdo takoj storil, lahko pričakujeta pravde; pristavila je, da je naročila vojvodi, naj ji pri-de o vsem poročat, in če bo zadeva to terjala, se bo tudi^sama odločila, da odpotuje s sinom. Marki, ki je bil preveč dober poznavalec obrazov, da ne bi videl zadrege na materinem obličju in opazil nekaj zmede-
nosti na mojem, se je zadovoljil z vsem in bil zaradi tega samo še bolj čuječ. Z izgovorom, da gre na spre-hod s svojimi ljubljenci, se je oddaljil od gradu in po-čakal sla na kraju, koder je neizbežno moral iti. Ta človek, ki je bil mnogo bolj vdan njemu kakor mate-ri, mu ni povzročal nikakršnih težav in mu je izročil brzojavko, in marki, ki se je prepričal o tem, kar je brez dvoma imenoval mojo izdajo, je dal slu sto zlat-nikov z ukazom, naj se nikoli več ne prikaže v hiši, ter se vrnil z besom v srcu. Toda kljub temu se je obvladoval kolikor je mogel, srečal me je, se mi kot po navadi dobrikal, me vprašal, če bo jutri, me opozo-ril, da je glavno, da se zgodi, predno pride vojvoda, in mirno legel, ne da bi kaj pokazal. če se je ta nesreč-ni zločin izvršil, kakor mi je marki kmalu povedal, se je to lahko zgodilo samo tako, kakor bom opisa-la... Gospa je naslednji dan kot po navadi popila čo kolado in ker sem jo imela v rokah samo jaz, sem po-polnoma prepričana, da je bila brez primesi; toda marki je okrog desetih zjutraj stopil y kuhinjo in ker je tedaj našel v njej samo šefa, mu je ukazal, naj mu gre takoj na vrt po breskve. Kuhar je ugovarjal, češ da ne more zapustiti jedi, marki je vztrajal pri nujni želji, da bi jedel breskve in rekel, da bo pazil na peč. šef je odšel, marki si je pozorno ogledal vse jedi za kosilo in verjetno vrgel v artičoke, ki jih je go-spa strastno Ijubila, usodno snov, ki naj bi prestrigla nit njenega življenja. Obedovali smo, grofica je brez dvoma jedla to pogubno jed in zločin je bil izvršen. Vse, kar vam pripovedujem, so samo sumi; g. de Bres--sac mi je v nesrečnem nadaljevanju te dogodivščine zagotovil, da je izvršil svoj naklep in po raojih sklepa-njib. se r^u je to lahko posrečilo samo na ta način. Toda pustimo te Vtrašne domneve in preidimo na kruto kazen, ki me ^je doletela, ker nisem hotela sode-lovati pri tej strahoti in sem jo razkrila... Takoj ko smo vstali izza mize, me je marki nagovoril:
»Poslušaj, Sophie,« mi je rekel z navidez hladno-krvno misnostjo, »našel sem zanesljivejši način, da do-sežem svoje načrte, kot je tisti, ki sem ti ga predla-gal, toda to terja podrobno razlago; ne upam si tako pogosto hoditi v tvojo sobo, bojim se oči vseh; bodi točno ob petih na vogalu parka, tam te bom poiskal in skupaj bova odšla na dolg sprehod, med katerim ti bom vse razložil.«
Priznam, da mi bodisi zaradi pomanjkanja previd-nosti bodisi zaradi pretirane preprostosti ali zaradi slepote ni nič oznanjalo strašne nesreče, ki me je ča-kala; mislila sem, da sem tako varna zaradi skrivno-sti in grofičinih ukrepov, da si ne bi nikoli predstav-ljala, da jih je marki lahko odkril. Vendar sem v sebi čutila stisko:
Kriva prisega je vrlina, kadar kaznujemo zločin
je rekel eden naših tragičnih pesnikov, toda kriva pri-sega je zmeraj odvratna rahločutni in občutljivi duši, ki se je prisiljena zateči k njej; moja vloga me je spravljala v zadrego, toda to ni trajalo dolgo. Odvrat-no markijevo ravnanje, ki mi je dalo druge vzroke za bolečino, me je kmalu pomirilo glede teh. Pridru-žil se mi je s kar najbolj veselim in odkritim izrazom in šla sva v'gozd, ves čas se je kot ponavadi smejal in šalil. Ko sem hotela speljati pogovor na predmet, za-radi katerega se je želel pogovarjati z menoj, mi je rekel, naj še počakam, da se boji, da naju opazujejo in da še nisva na varnem. Neopazno sva prišla blizu tistega grma in tistega debelega hrasta, kjer me je pr-vič srečal; nisem se mogla premagati, da ne bi vztre-petala, ko sem spet videla ta kraj, zdelo se mi je, da sta se moja neprevidnost in vsa strahote moje usode tedaj prikazali pred mojimi očmi v vsej svoji razsež-nosti in lahko si mislite, da se je moj strah še podvo-jil, ko sem zagledala ob vznožju pogubnega hrasta, kjer sem že doživela strašno nevarnost, dva izmed mladih markijevih ljubljencev, za katera se je vede-lo, da ju najbolj ljubi. Ko sva se približala, sta vstala in vrgla na rušo vrvi, bikovke in druga orodja, zaradi katerih sem vztrepetala. Tedaj mi je marki, ki me je ogovarjal samo še z najbolj prostaškimi in najbolj strašnimi vzdevki, rekel, ne da bi ga mogla mladeniča že slišati:
»T..., poznaš ta grm, iz katerega sem te potegnil kot divjo žival, da bi te vrnil življenju, ki bi ga zaslu-ženo lzgubila? Poznaš to drevo, za katerega sem ti za-grozil, da te bom spet privezal nanj, če mi boš kdaj dala vzrok, da se bom kesaJ svoje dobrote? Zakaj si sprejela usluge zoper mojo mater, za katere sem te prosil, če si me nameravala izdati in kako si si pred-stavljala, da boš služila kreposti, če boš tvegala svo-bodo tistega, ki mu dolguješ življenje? Ce si že bila ne-izogibno postavljena med dva zločina, zakaj si iz-brala bolj gnusnega? Morala bi samo odkloniti, kar sem zahteval in ne sprejeti, da bi me izdala.«
Tedaj mi je marki povedal vse, kar je storil, da bi prestregel sla z brzojavko in kakšni so bili sumi, ki so ga do tega pripravili.
»Kaj si storila v svoji hinavščini, brezčastni stvor?« je nadaljeval, »tvegala si svoje življenje, ne da bi ohranila materino, dejanje je storjeno in upam, da bom ob vrnitvi obilno kronan z uspehom. Toda mo-ram te kaznovati, moram te poučiti, da steza kreposti ni zmeraj najboljša in da so na svetu trenutku, ko je bolje sodelovati v zločinu kakor ga ovaditi. Kako si se upala igrati z menoj, čeprav me gotovo zelo dobro poznaš? Si mislila, da me bo čustvo usmiljenja, ki ga je moje srce zmeraj dopuščalo samo zaradi mojih užitkov, ali nekaj verskih načel, ki sem jih zmeraj tep-tal, moglo zadržati...? Ali si mogoče računala na svoje čare?« je nadaljeval z glasom najokrutnejšega posmeha... »No, dokazal ti bom, da bodo ti čari, ta-ko razgaljeni, kakor so sploh lahko, samo še bolj pod-žgali mojo maščevalnost.«
In ne da bi mi pustil čas za odgovor, ne da bi po-kazal najmanjšo ganjenost ob hudourniku solza, ki so me preplavljale, me je krepko zgrabil za roko, me odvlekel k spremljevalcema in jima rekel:
»Tukaj je, tista, ki je hotela zastrupiti mojo mater in ki je mogoče že izvršila ta strašni zločinn, pa naj sera se še tako trudil, da bi ga preprečil; mogoče bi bolje storil, če bi jo izročil v roke pravice, toda tam bi izgubila življenje, jaz pa ji ga hočem pustiti, da bo dlje trpela; hitro jo slecita in jo privežita s trebu-hom k temu drevesu, da jo kaznujem, kakor si za-služi.«
Ukaz sta skoraj tako hitro izvršila, kakor ga je dal, čez usta so mi dali robec, roke so mi tesno skle-nili okrog drevesa in me okrog ramen in za noge pri-vezaliknjemu ter pustili ostali deltelesa brez vezi, da ga ne bi moglo nič obvarovati udarcev, ki jih bo pre-jelo. Marki, ki je bil nenavadno razburjen, je zgrabil bikovko; predno je udaril, je hotel okrutnež opazo-vati moje zadržanje; rekli bi, da je pasel svoje oči na mojih solzah in znakih bolečine, ki so prežemali moj obraz... Tedaj je v razdalji približno treh čevljev stopil za me in v hipu sem od srede hrbta do meč začutila udarec, v katerega je položil vse svoje moči. Moj rabelj je za minuto prenehal in se z rokami gro-bo dotaknil vseh delov, ki jih je pravkar udaril... ne vem, kaj je tiho rekel enemu izmed spremljevalcev, toda v trenutku so mi pokrili glavo z robcem, zaradi katerega nisem več mogla opazovati njihovih gibov; vendar so se za menoj večkrat premaknili, predno so se spet začeli novi krvavi prizori, ki so mi bili še na-menjeni... »Da, dobro, tako je,« je rekel marki, pred-no je spet udaril in komaj je izgovoril ta stavek, od katerega nisem ničesar razumela, ko so se udarci zno-va začeli s še večjo silovitostjo; spet so prenehali, ro-ke so se drugič dotaknile raztrganin, spet so se tiho pogovarjali... Eden izmed mladeničev je glasno re-kel: »Nisem tako boljši?«... in tem novim besedam, ki so bile zame prav tako nerazumljive, na katere je marki odgovoril samo: »Bliže, bliže,« je sledil tretji napad, še močnejših kot prejšnji in med katerim je Bressac dvakrat ali trikrat zaporedoma rekel nasled-nje besede, pomešane s strašnimi kletvicami: Pojdi-ta vendar, pojdita vendar oba, kaj ne vidita, da jo hočem na tem mestu ubiti s svojimi rokami?« Te be-sede, ki so se stopnjevale, so končale to hudo mesar-jenje, nekaj minut so se še tiho pogovarjali, znova sem slišala premikanjeinzačutila sem, daso se moje vezi razvezale. Tedaj sem videla rušo, pokrito s krvjo, kar me je poučilo o stanju, v katerem se bila; marki je bil sam, njegova pomagača sta izginila ...
»No, vlačuga,« mi je rekel in me opazoval z gnu-som, ki sledi blaznenju strasti, »se ti ne zdi, da te kre-post precej stane, in, ali ne bi bilo dva tisoč zlatnikov plačila vrednih sto udarcev z bikovko? ...«
Vrgla sem se k vznožju drevesa, skoraj sem izgu-bila zavest... zločinec, ki ga še niso zadovoljile stra-hote, ki se jim je vdal in ki je bil kruto razdražen ob pogledu na moje bolečine, me je brcnil na tla in me stiskal, da sem se skoraj zadušila.
»Zelo sem dober, ker ti bom rešil življenje,« je dva ali trikrat ponovil, »pazi vsaj, kako boš izrabila mojo novo dobroto ...«
Tedaj mi je ukazal, naj vstanem in naj se oble-čem, ker pa mi je povsod tekla kri, sem, da se edine obleke, ki so mi še ostale, ne bi umazale, podzavestno nabrala travo, da bi se obrisala. Medtem se je spre-hajal po dolgem in počez in me pustil pri miru, ker se je bolj ukvarjal s svojimi mislimi kakor z me-noj. Zaradi nabreklosti mojega mesa, krvi, ki mi je še tekla, strašnih bolečin, ki sem jih prestajala, za-radi vsega tega se skorajda nisem mogla spet obleči in okrutni človek, s katerim sem imela opravka, ta po-šast, ki me je pravkar spravila v to kruto stanje, on, za katerega bi pred nekaj dnevi dala življenje, sprloh ni začutil niti najmanjšega čustva usmiljenja, ki bi ga spodbudilo, da bi mi vsaj pomagal; takoj ko sem bila pripravljena, se mi je približal.
»Pojdite kamor hočete,« mi je rekel, »v žepu ^tam je gotovo ostalo nekaj denarja, ne bom vam ga vzel, toda pazite, da se ne prikaže več pri meni niti v Pa-rizu niti na deželi. Opozarjam vas, da boste javno ve-ljali za morilko moje matere; če še diha, bom dose-gel, da bo odnesla to misel v grob; vsa hiša bo vede-la; naznanil vas bom pravici. Opozarjam vas, da bo-ste torej v Parizu še toliko manj mogli prebivati, ker je vaša prva zadeva, za katero ste mislili, da je kon-čana, samo zaspala. Rekli so vam, da je ni več, toda prevarali so vas; odlok sploh ni bil preklican; pustili so vas v tem položaju, da bi videli, kako se boste vedil Namesto ene imate zdaj torej dve pravdi in namesto podlega oderuha je vaš nasprotnik bogat in mogočen človek, odločen, da vas bo zasledoval do pekla, če bo-ste s klevetniškimi pritožbsmi zlorabili življenje, ki vam ga nameravam pustiti.«
Prev. B. R.
Julija Kristeva
(Nadaljevanje in konec)
ZA SEMIOLOGIJO PARAGRAMOV
A. 1. Fonetični sknpturalni grami
Vzeiruimo mesto iz Maldororjeviih spevov. Teo-rem eksistence upravičuje paljubroo izbiro.
»II y a des heures dans la vie ou rhomme a la chevelure pouilleuse (A) jette l'oeil fixe (B) des re-gards fauves (C) sur les membranes vertes de le-space (D); car, il lna semble entendre devant lud, les ironiques huees dune fantome (E) II chancelle, il caurbe la tete: ce qu'il a entemdu, c'est la voix de la consciece.« (str. 286
Funkcija, ki strukturira globalni tekst, se raz-kriva tudi na fonetičnem ndvoju paragramov. Dovolj je prisluhniti fonetizmu množič, pa še ogledati si njihov grafizem, da bi se zavedli karesponidemc f (V) — al(oe) — s (z) in beseda »phallus« se pojavi kot beseda — funkcija v temelju izrečnega. Tako kot imena vodij, ki jdh Saussure odkrije pokopane v vedskih in saturnijskih verzih, se je beseda — funk-cija mesta iz Maldororjeevih spevov omiiila y spa-cialnem diagramu korespondenc, v kombinacijskih igrah matematičnih grafov ali še permutacij samega sebe, da bi filksne (izbrisane) morfeme običajnega jezAka napolnila z dodatnim pamenjainjem. In ta fo-netična mreža se pridruži drugim ravnem paragrama da bi poetačmi podobi posredovala novo razsežnost. Tako se v mnogoznačni totalnosti paragramatione zveze razruši razloček označeone — označujoče in lingvistični znaik se pojavi kot dinamizem, ki poteka po kvantičnem polnjemju.
A. 2. Semični skripturalni grami
Semična  analiza   bi  tako  določila  množice pa-ragramičnega v citdranem al        a2       a3       a4
A.  corps poils, chair salete.
bl         b2
B.  coirps, tension.
cl                c2                c3              c4
C.  Matiere, couleur criarde, sinistre, abstraction
el            e2
E. esprit, idealisation.
Poetična podoba pa se vendar konstituira v ko-relaciji semičnih kostituant s korelacijsko interpre-taoijo znotraj sainega sporočila, s transkodiranjem znotraj sistema. Operacije teorije množic, aplikacije, bijekoije, surjekcije itd.,indicirjo izdelavo lokov, ki kanstituirajo paragrame. Kompleksnost aplikaoij na vseh ravneih mreže pojasni nemožnost »prevoda« ne-kega pesnišikega teksta (običajni in znanstveni jezik prepoveduje permutacje).
Ekvivalenca, ki se vzpostavi med semi v mreži pj, se radikalno loči od tiste v preprostih semantič-niii sistemih. Aplikacija združuje množice, ki na pri-marnih lingvističnih ravneh niso ekvivalentne. ApHkacija druži radikalne nasprotujoče sd seme (al=c4; a4=el), nanašajoče se na različna denatata, da bi pokazala, da v semanitični strukturi literar-nega teksta ti semi labko savpadejo.
Pojem konstruktibilnosti (ki implicira aksiom izbire), pndružen drugim opazovanjem poetičnega jezika »razloži nemožnost vzpostaviti v prostoru te-ga jezLka kcmtradikoije. To je blizu Godelovu ugoto-viitvi o nemožnosti vzpostaviti y nekem sistemu konbradikoijio s sredstvi, formaliziraniimi v temu si-stetnu. Kljub podobnosti teh dveh ugotovitev in iz njih izihajajočih kanseGcvemc za poetični jezik (meta-jezik je na primer sistem, formaliziran v sistemu poetičnega jezika) vztrajamo pri neki raziliki: spe-cifičnost in funkcioniranje prepovedanega v poetič-nem jeziku stoau, da je ta jezik edioi sistem, kjer kontradikcija ni nesmisel, ampak definicija; kjer ne-gacija ddloča din kjer so prazne moožice posebno označujoč način povezave. Morda pa ni pretirano po-stulirati, da vse relacije poetičnega jezika lahlko for-imaliziramo preko funkcij, ki simultano uporabljajo flvoje načinov:  negacijo  in  aplikacijo.
Tvorjen iz preseženih (povezanih) opozicij je pj nerazrešljiv formalizem, ki ne teži, da bi se razre-šil. Razmišljajoč o možnosbi razkritd kontradikcije v teoriji množic, Bourbaki pravi, da je »opažena jtoGntradikcija inherentna samim prdnciipom, ki so dami y temelj teorije množic«. Projekbirajoč to ra-zmišljanje na lingvistično ozadje pridemo do sklepa, da je v temelju matematike (se pravi struktur jezi-ka) najti ne samo inherentne, ampak tudi neuničlji-ve kontradikcije, ki so konstituantne in nespremen-ljive, ker je »tekst« koeksistenca nasrpotij, demon-stracija sklepa 0/0.
A. 3. Sint&gmični strukturalni grami
»Dokler svojo misel pišem,« ugotavlja Lautre-amcnt, »mi ne uhaja. To dejanje me spomni moje mooi, ki jo nenehno pozabljam. U6im se v razmerju svoje vkleaajene misli. Poznati hočem le fconitradik-cijo svojega duha z ničem.« Zdi sey da je povezava pisanja z ničem, ki ga transformira v vse, nek zakan sintagmične artikulaoije paragramov. (»Pot je pra-m« Tao Te KJing, IV)
V topološkem prostoru Spevov paidefca v očd dve figuri:
I.Prazne množice:An B=0 ( A in B nimata skupnih elementov;
2*Disjunktivne vaote S=A • B ali D=An B (vso-ta je sestavljena iz e-lementovfki pripadaio A ;li B - »aliP» fe lzklt cujoc).
Prvi formalizem se aplicira na opozicionalne di-ade solza-kri, kri-pepel (str. 77), svetilka-angel (stran 141), bruhanje-sreča (97), izmecek-blato (str. 125), užitak in stud telesa (str.214), čast-prezir (str. 217),
ljubezen sreča in nesreča (str.217), nosorog in muha (str. 211), baobabi kot igle (str.217) itd. Podobe krutega otroka, otroštva in grdote, hermafrodita, ljubezni sreče in nesreče se vključujejo v ta forma-lizem. Hkrati jih je moč opisati v drugem formali-zmu, če upoštevamo, da sta paru solze-kri skupna sema »tekoče« in »materija«, vendar pa je poetična funkcija diade tvorjena po disjuktivni vsoti elemen-tov (konic), ki jim niso skupni. Zgodi se, da so skupne konice dveh sintagem zgolj njuni fonemi in da je disjuktivna vsota konstituirana po zvezi vseh drugih divergentnih konic.
Tako zakon praznih množic vodi povezovanje stavkov, odstavkov in tem v Spevih. Vsak stavek je dodain prejšnjemu kot element, ki mu ne pripada. Nikakršein »logiono« kavzalni ukaz ne organizira to sosledje. Tudi o negaciji ne bi mogli govoriti, ker gre le za elemente, ki pripadajo različnim razredom. Odfcod sledi veriga praznili množic, ki se obrača okoli same sebe, podobna abeljenskemu obroču; se-mična mmožica, že omenjena in vključena y prazno množico, se ponovno pojavi, da bi se vključila v dru-go prazno množico (»svetlikajoči se verz« str. 46). To povezavanije je omejeno zgolj »z robom tega li-sta papirja« (219). Le logika, ki se ukvarja z »zuna-njostjo fenomenov« (90), lahko prekine nek spev (povezovanje 0+0). Cenzuro smeha odklanja hkrati s craizuro racionalizina: ironija (»režati se kot pe-telin«) in Voltaire (»velikega Voltaira splav«) sta enako sovražna. Vse, kar obvezuje, napeljuje ali spo-minja na monolitično einotnost logičnega govora in duši optozicioialno diado, spada k nekemu »bedaste-mu Bogu« in mu manjka skrominosti (beseda je Lautreamontova). Sledi torej: »Smejte se, toda hkrati jokajte. če ne morete z očmi, pa z usti. če pa še to ni možno, urinirajte ..« (str. 233). še enkrat torej intersekcija podčrtamih sememov tvori verigo pra-znih množic, kjer se uresničuje pisa<teljeva »skrom-nost«: odklonitev, da bi kodificiral.
Vsaka sekvenca je tako izničena, pari tvorijp 0, ki pomenjajo in iz verige pomenjajočih ničev struk-turirajoči se tefcst izipodbija ne le sistem koda (ro mantizem, humanizem), s katerim je v dialogu, am-paik tudi svojo lastno teksturo. Zaveš se torej, da to prazno ni raič in da paragram ne pozna »nebiti«: za-radi dveh, ki si nasprotujeta, molka ni. Niča kot ne-smisla v paragramatični mreži ni. Nič je dvoje, ki sta eno: drugače rečeno 1 kot nerazdeljetno in 0 kot nebit sta izključena iz paragrama, čigar enota minima je hkrati vse (prazino) in dva (opozicio-nalno). Oglejmo si natančneje to paragramatično nemurologijo, ki ne pozna ne 1 ne 0, ampak 2 in vse. Enota je prazna, ne šteje, ena je 0, toda pome-njena: upravlja celoten prostor paragrama, zato je, da centrira, toda od paragrama ne dobi vrediiosti ali trden smisel. Ta »enota« ni neka sinteza A in B; toda vredna je eno, ker je vse in hkrati je ni mo-goče raiZlikovati od dve, kajtd v njej se resorbirajo kontrastirajoči se semi, ki si nasprotujejo, pa se tudi združujejo. Celoto enote in para, opozicionaino di-ado, če ji hočemo dati spacialni izraz, najdemo v treh razsežnostih pTostornine. Numerična igra para-grama pri Lautreamontu gre torej preko pamega (2) iin neparnega (1-3). To ni prehod iz neomejenega v omejeino ali iiz nedoločenega v daločeno. Prehod simetričnega v centrirano, nehierarhiziranega v hier-arhizirano je. V numerični igri disjunktivnih vsot in praznih množic se razjasini mutacija paragrama med prepovedanim iin prekršitvijo: sekvence so d'is-junktirane, diferencirane, toda onkraj te diference poetioni jezik tvori enote, ki diference preoblikujejo v neizključujoče opozicionailine diade. Paraigram je edini prostor jezika, kjer 1 ne deluje kot enota, ara. pak kot celotno, kot vse, ker je dvojno. Kako tolma-čiti ta kod šifer? Pisanje odklanja predelavo v si-stem; ker je dvojno, se v zanikanju samo zanika...
Marx očita Heglu, da je lzdal diialelktiko, ker je predlagal neko obliko — obliko svojega sistema. Lautreamontovo paragramaitično pisanje uide tako pastd »oblilke« (v smnislu fiksaoije) kot pastl molka (samega Majakov&kega je zanimalo: »Ime te /te-me/...!« y »Zato«), ker se konsbruira v praznih množicah in disjuiniktivnih vsobah.
Grame B (lekturalne) lahko raaiskujeinio v dveh podgramih:
Bl. Tuj tekist kot reminiiscenca.
B2. Tuj tekst kot citat.
Lautreamont pravi: »Ko so me po hudih težavah le naučili gcyvo>riti, mi je uspelo posredovati poitek svojoh razmišljanj le potem, ko sem prebral na ne-kem listu, kar je neikdo napisal.« (Str. 120.) Njegovi Spevi in Poezije so branja tujih pisanj: njegova ko-mumikacija je komunikacija z nekim druigim pisa-njeni. Dialog (druga oseba je v Spevih zelo pogosta) ne poteka med snovjo in naslovljencem, med pisa-teljem in bralcem, ampak v samem dejanju pisanja, kjer je tisti, ki piše, isti, kakor je, in zase hkrati ne-kdo drugi.
Tuj tekst, predmet »roganja« je vsnkan v poe-tični paragrarn bDdisi kot reminiiscenca (ocean-Bau-delaire? mesec, otrok, Musset-grobar? Lamartine? Musset-pelikan? in ves ra«zstav]jeni romantioni kod v Spevih) bodisi kot oitat (V Poezijah je tudi tekst povzet in prav do črke raastavljen). S po®topki for-malne logike se te transformacije citatov iin remi-niscenc v pairagramatičnem prostoru lahko formali-zirajo.
Ker je paraigram desfcrukcija nekega drugega pi-sanja, postane piisanje dejainje destrukcije in avto-desfcrufkoije. To dejstvo se jasoo razlooi kot tema in je na primer celo eksplicitno izraženo v podobi oce-ana (spevl). Pisateljev prvi korak je zanikanje ro mantične podobe oceana kot idealizacije človeka. Drugii korak je zanikainje podobe same ikot zname-nja, razkrojitev otrdelega smisla. Potein ko je uničdl človeka, paragram uniči še ime. (»Ta neka reč ima ime. Ime ji je: ocean! Strah, ki ga vzbujaš, je tolik-šein, da te spaštujejo...« str. 59) če Lautreamont poadiravlija »magnetiairajočii« in »okruitni« ooean, po
28
tem le zato, ker je kot tak podoba nestalne in nega-ttrme mreže, ki gre prav do dna možnih zanikanj, se pravi prispodoba kinjige.
še ooitnejša je ta kanstriikcija — destrukcija v Poezijah. Odiklanjajoč, da bi postaLa sistem, poe-zija zanikuje in zanika samo sebe. Diskootinuirana, prekinjeni prostor, izpodbijajoča obstaja v juksta-poziranih maksimah, ki jiii je moč brati le tako, da se jemljejo kot Morala (kot 1) in Dvojno (kot 0).
Afirmacija kot negacija teksta odkriva novo di-menzijio paragramatične einote kot dvojnega in od-kriva   novo   pomenjanje   Lautreamontovega   teksta.
Načini negacdje nadomeščajo ambigvlteto branih tekstov s predlogom, v katerem sta afirmacija in negacija jasno ločeni, prerezani in inkompatibilni; od-temki prehodoiv od ene k drugd so zabrisani in na-mesto dialektične sinteze (Pascal, Vauvenargue) tvori neko vse, neko Celotno, ki pa je prav tako drvoje. Tafco: »Svoje misli bom pisal brez reda in ne morda v nenačrtai zmedi; to je resnični red, ki bo vedno z neredom samim označeval moj predmet. Preveč časti bi izkazoval svoji soovi, 5e bi jo ure-jeno obravnaval, saj hočem pokazati, da tega ni zmožna.« (Pascal) In Lautreamont: »Svoje misli born pisal urejeno, po načrtu brez zmede. če so pravilne, bo prva konsekvenca drugih. To je resnični red. Moj predmet označuje s kaligrafičnim neredom. Premalo časti bi izkazoval svoji snovi, če je ne bi urejeno obravnaval. Pokazati hočem, da je tega zmožna.«
Ta stavek rezimira zakon reflektirajoče produk-tivnosta pri Lautreamontu. Red, ki ga vzpostavlja »kaligrafični nered« (ali v tej nenavadni besedi, ki se zarije v tekst, ne bi morali razumeti dinamizem para. gramatične izdelave v razbitem prostoru?) jepisanje neke maksime, neke morale (»pisati za podrejanje pod neko visoko moralnost«, str. 372), neke katego-rične 1, ki pa obstaja le v toliko, kolikor ji je njeno nasprotje implicitno.
IV. 4. Naše razmlšljanje o pavezovanju paragra-matične mraže vodi k nekemu sklepu, ki se tiče ra-zličnih tipov semiotičnih praks, s katerimi družba razpolaga. Zaenkrat razločimo tri, ki se dolooajo z družbeno (seksualno, lingvistično) prepovedanim, te pa so:
1.  Semiotični sistem, ki temelji na znaku, torej na smislu (1) kot preddoločujocemu in predipostav-ljenemu elementu. To je semiobioni sistem znanstve-nega in vsakega predstavljajočega govora. V tem je vsebavan velik del literature. To seimdotično prafcso imenujemo sistematično i monologično. Ta semiobič-ni  sisbam  je  ohranjajoč,  oanejen,  njegovi  elementi so Uismerjeni k dematata, logičen je, ekspUtiven, ne-spremenjljiv   in   ne   namenja   modificirati   drugega (sprejemajočega).  Subjekt   tega  govora   se  identifi-cira  z   zalkonom  in  nas  vrača  po  enoznaoni  zvezi k nekemu objektu, odklanjajoč svoje zveze z naslov-ljencem, pa tudii odnose objekt — naslovljenec.
2.  Transformativna semiotična praksa. Znak kot temeljni element se zabriše, »znaki« se oddvojijo od svojih denotata in usnierijo k drugemu (naslovljen-cu), ki ga modificirajo. To je semiotdčiaa praksa ma-gije, jog-3, politdika v času revolucije, psihoanalitiika. Transformativna praksa jfe, nasprotno simboličinemu sistemu, spremecnijiva in se namenja bransformirati, ni   amejena,   i-azlagajoča   &H   tradicionakio   logičsna. Subjakt transformativne prakse  je vedno podvržen zakonu in odn.osd triteotaika objekt — sprejemajoči — zakxyn  (=subjekt),  niso odrinjeni,  ostajajoč pri tem navidez eoaznačni.
3.  Semiotična praksa pisanja. Imenujemo jo daa-logično ali paragramatično. Tu koralativna paragra-matična sekvenca, ki je dvojno in nič, eliminira znak. To seikvenco bi lahko predstavili kot tetralem: vsak znak  ima  denotatum;   vsak  znak nima denotatum; vsak znak ima in nima denotatum; ni res, da vsak znak ima in nima denotatum. če je paragramatična sekvenca n in denotatum D, lahko zapišemo,
TT*D + (-D>*CDU-D):i+L-(D*l-D)3} = O
ali pa
v matematični logiki A 0 B, kar označuje nesinte-tično zvezo različnih, pogosto kontradiktornih for-mul. Trikotnik dveh predhodnih sistemov (simbolič-nega sistema in transformativne prakse) se tu v pa-ragramični praksi spremeni v trikotnik, kje je zakon v točki sredi trikotnika; zakon se identificira z vsa-kim od treh izrazov permutacije v nekem danem trenutku permutacije. Subjekt in zakon se torej ra-zlikujeta in grami, ki povezujejo konice trikotnika, postanejo dvo-enoznačni. Sledi, da se nevtralizirajo in reducirajo na niče, ki pomenjajo. Pisanje, ki si drzne slediti celotni poti tega dialogičnega gibanja, ki smo ga prej predstavili s tetralemom, ki se torej drzne biti sukcesivna deskripcija in negacija teksta, ki se dela v tekstu, ki piše, ne pripada temu, kar tra-dicionalno imenujemo »literatura« in v kateri razlo-čujemo nek simbolični semiotski sistem. Paragrama-tično pisanje je kontinuirana refleksija, pisano iz-podbijanje koda, zakona in sebe samega, neka po^ (popoln prehod) nič (ki se zanika); to je izpodbija-joča filozofska pot, ki je postala jezik (diskurzivna struktura). Pisanje Danteja, Sada, Lautreamonta so primeri iz evropske tradicije. 13 (Z avtorjevim pri-voljenjem sledim razmišljanjem L. Milla v The zero way, Works on semiotics, Tartu, SZ 1965. Avtor preučuje temeljne probleme budologije s semantič-nega vidika in opozarja na budistično predstavo o »ničevosti vseh znamenj«. »Sarvadharma-sxinyata.«)
IV. 5. Operacije, s pomočjo katerih formalizi-ramo odnose tega polivalentnega paragramatičnega prostora, jemljemo iz izomorfnih sistemov: teorije množic in matematike. Možno je uporabiti tudi for-malizme simbolske logike, poskušajoč se izogniti omejitvam, ki jih postavlja poetičnemu jeziku za-radi svojega racionalističnega koda (interval 0-1, principi subjekt-predikativnega stavka itd.). Komse-kventno pridemo do aksiomatike, katere aplikacijo na pesniški jezik je treba upravičiti.
Predem nadaljujemo, želimo aposioriti v zveai z inožnostfmi formalizacije poetičnega jeszaika, na ne-
(Nadaljevanje na 29. strani)
(Nadaljevanje z 28. strani)
ko kapitalno prtčaftcovanje, ki nam ga nudi kitajska preteklost: Yu-kiog, Knjiga mutacij. V 8 trogramih in 64 hexagramih knjige se povezujejo matematične operacije in konstrukcije v lingvističnem smislu, da bi dokazale, »da so količine jezdka in njihovi odnosi praviloma izrazljivi v svoji temeljni naravi v mate-matiandh formulah«. (F. de Saussure.) Omenimo dve od številnih vrednosti tega teksta, ki jih je moč raz-kriti v celoti le s hkratno matematičnim in lingvi-stoičnim postopkom:
1. Zdi se, da so kitajske lingviste dejansko zapo-slovali problemi permutacij in kombinacij, tako da je mnogo matematikov (Mikami) opozarjalo na dej-stvo, da so heksagrami sestavljeni iz dolgih in krat-kih palčk (znamenj) in da so povezani z grafizmi računa. Palčke (foneme) in račune (morfeme) mo-remo imeti za predhodne vsem označujočim. »Mi Suan« (ezoterična matematika) je prav tako obrav-navala probleme lingvističnih kombinacij in slovita metoda »San čai«, ki naj bi odgovorila na vpraša-nja, kakor na koliko načinov lahko razporedimo 9 črk — tri »a«, tri »b« in tri »c«.
2. Kitajski »grami« nas ne peljejo nazaj k neki obsesiji (Bog, vodja, seks), ampak k univerzalni al-gebri jezika kot matematične operacije z diferen-cami. Z dveh koncev prostora in časa Lautreamon-tov in Yu-kingov tekst razširjata domet saussurjan-skih anagramov, vsak na svoj način, da razsežnosti, ki doseže bistvo lingvističnega funkcioniranja. Temu pisanju se pridružuje neka sodobna knjiga, »Drame« Philippa Sollersa, katere strukturalno omrežje (izme-nične kombinacije lomljenih in kontinuiranih pasaž — »on piše« — ki skupaj tvorijo 64 predelov) in permutacija zaimkov (»jaz« — »ti« — »on«), veže vedro Yu-kingovo numerologijo na tragične utripe evropskega govora.
Aksiomatizacija kot karikatura
Pojav mine. Iščem zakone..
Lautreamont
V. 1. Resnična zgodovina aksiomatske metode se začne v XIX. stoletju in zanjo je značilen prehod od nekega substancialnega (ali intuitivnega) pojmovanja v neko formalno konstrukcijo. To obdobje izključuje pojav Hilbertovih del (1900—1904) o temeljih mate-matike, kjer tendenca k formaLni konstrukciji do seže višek in uvede sedanje obdobje: pojmovanje aksiomatske metode kot metode konstrukcije novilv formaliziranih označujočih sistemov.
Ne glede na to, koliko je ta metoda že formali-zirana, se v sedanjem obdobju očitno mora še dalje utemeljevati z določenimi definici-jami. Vendar so dobna aksioanatska metoda operira z implicitnimi definicijami: pravil definiranja ni in izraz dobi do ločeno pomenjanje le v funkciji konteksta (totalnosti aksiomov), katerega del je. Ker so bazični izrazi neke afcsiomatske teorije implioitno definirani od totalnosti aksiomov (ne vodijo nazaj k elementom, kd jili beležijo), aksiofmisiki sistean torej ne optisuje nekega konkretnega objektivnega področja, ampak razred abstraktno konstruiranih obmiočij. Sledi, da se raziskovalni ofojeikt (znanstvena 'teorija ali pri na-šein primeru poetični jezik) transformira v nefce vrste formalizem (formalni račun po določenih pra-vilih), ki ga tvorijo simboli nekega umetnega jeztika. to omogoča:
1.  neka simbolizacija jezika raziskovanega objefe ta (respektdvna teorija ali poetični jezak): nadoime-ščanje znakov in izrazov naravnega jezika (ki so po-livaletni in jim pogosto primanjkuje natančno po-menjanje) s simboli umetnega jez^ca, ki imajo strogo in operativno pamenjanje;
2.  neka   formalizacija:   konstirukcija   tega   umet-nega jezdka kot formalnega račuim, taiko da abstra-hira od njegovih pomenjanj zunaj te formalizacije; vsiljuje  se  jasna  diferenciacija  med umetnim jezi-kom in referenitom, kl ga opdsuje.
V. 2. Aksioinskia metoda je pri aplikaciji na ma-tematiko pokazala tako svoje meje kot svoje pre-dnosti. (J. Ladriere, les Limitations internes des formalismes, Louvain, E. Nowelaerts, Paris, Gau-thier Vililars 1957). Pri apliikacdji na poeitični jmk se izogne določenim težavam ,ki jih še ni uspela raz-rešiti (težavain, ki so vezane predvsem na pojem re-alne neskončnosti). še enkrat opozarjamo na to, da je jezik praktično edina realna neskončnost, se pravi nesikončria moožica ki jo tvorijo strogo ločeni akti). Ta pojem je seveda idealiziran, saj bi imeli opravka z neko realno neskončnostjo, če bi brali v celotl vso naravno nadaljevanje. Tega naša zavest ne more nitli pri lit©rarnem jeziku. Aplikcija matematike (poseboo teorije množic), kjer vlada ideja neskončnega, na to potencialno neskomičinost, ki je za ptisatelja jezik, bo pomagala pripeljaitd v zavest vsakega uiporabnika ko-da pojern te neslkonjčnosti poetičnega jezika, vloga aksiomatskega siistema pri tem je pa ta, da da nek način povezaive elemenitov analiziranega objektivnega področja.
V. 3. Možen je očitek, da skrajno formaliziranje aksiomatske metode v natančnem opisovanju odno-sov med elemeniti poetičnega koda s pomočjo teio-rije množic pušča ob strani pomenjanje vsakega od teh elementov, literarno »semaiitiko«. Sprejemaimo postavko, po kateri so semantika lingvistionih ele-mentov pirav ti odnosi teh elementov v lingvistionein arganizmu in je semanitiiko torej mogoče matemati-zirati. Vendar moramo pri sedanji sbopnji razislkiav uporabljatd klasične semantične analize (delitev v semantično polje, seimiične in ddstritoucijske analize) kot iziiodiščno točko (kot implicitae definicije) za Bimbolizacijo in formalizacijo načdiiiov funikcij.
V. 4. Iz zveze dveh teorij (semantika +matema-tika) sledi redukcija logiike prve, semantike, v korist matematike. Subjektivna presoja informatofrja ima še vedno pomembino vlogo, kar ne preprečuje, da se aksiomatdka poetičnega jeziika koostruira kot veja simbolske logike, dovoiljujoč ji prthod čez okvire si-logizma in probleme, ki jih postavlja stavek subjekt-p>redikat (pirotolem resnice je kar naenfcrat izločen) in to, da se lahko oprime drugih načinov presoja-nja. Prednost aksiomatske metode pri analizl literar-nega teksita je zajetje utripov jeaika in silnic polja, kjer se izdeluje poetično sporočilo.
Uporaba predstav nove maitematilke je očitno zgolj metaforična toliko, kolikor je mogoče vzpo-staviti analogijo med oidnosom pogovornd jezik-poe-tični jemk z ene in odnosom končno-neskončno z druge strani.
Prav tako sledi neka modifikacija matematične logike iz razlik med tipom relacij, samoumevnih za pj in tiiSitiim, ki konstituira jezik znanstvenega opisa. E. Benveniste, Problemes de linguistique generale, 1965, str. 14: »Ugotovitev, da je enega mo goče opisati v simbolskem beleženju, drugega pa ne ali ne neposredno, ni dovolj; dejstvo je, da oba po-tekata iz istega izivora in da prenašata natančno iste temeljne elemente. Jezik sam postavlja ta problem.«) Prva razilika, ki jo opazi vsak, ki poskuša formali-zirati pj, je znak »=« in problem resnice. To dvoje je v teimelju intelektuakie abstrakcije sknbolske logike, matematike in metamatematike, pj pa se temu upira. Zdi se, da je nemogoče uporabiti znak »=« v forma-lizaciji, ki ne bl poitvorila poetični jezik (prav zaradi korelativnih apdikacij in negacij, ki organiLZiLrajo ra-vem njegove semične manifestacije, da uporabitno Greimasov izsraz); če ga uporabljamo, je to zaito, ker sodobna mateimatdka (znanstvem misel) ne nudi drugega sisitema refleksije. Tudi problem resnice in logične komitradikcije se v poetičnem jeziiku drugače postavlja. Nam, ki nas je oblikovala šola grške ab-strakcije, pj konstruira svoje sporočilo v relacijah, ki se zdi, da predpostavljajo (aristoitelovske) logične resndce in d©lujejo njim navkljub. Torej sta »ra-zumni« dve zvrsti eksplikacij: ali je pj (in vse, če-mur pravijo »konkretno mišljemje«) priinitivna stop-nja jeaika, ki ne 2smore sinteze (Levy-Bruhl, Piaget) ali pa deviacija normalne logilke. Lingvistična dej-stva porušijo ti dve interpretaciji. Pj ohranja struk. turo razjredov in relacij (seriacija iin muiltiplikativne koreilacije) prav tako kot neka skupina, ki povezuje inverzije in recipročnosti v okviru elementarnih gru-paoij (ki tvori »moožico delov«). Zdi se, da iz tega sledi neinožnost razlikovati, kot to dela Piaget, neko konkretino (relacijsko, otrotoovo) logiJko in neko ver-balno logiko (logiko znanstivene abstrakcije). Težko vidimo logiko zunaj jezika. Ralacijiska logika je ver-bajlna, besedo zajema v njeni artikulaoiji izvornemu funkcioiniranju, naša civilizacija ovira te strukture v običajnem ali y znanstvenem jeziku, jih pa ne ulkinja: živiijo dalje v imanenci (y smislu, ki ga temu izraau daje Greimas) našega lingvističnega (lo-gičnega, znainsitveinega sistema) sistema.
"^ V. 5. Polivalentaia logika, ki predpostavlja ne-skončTio število vrednastd v intervalu neresnično-re-snično, pripada bivalentni aristotelovslki logiki.
Poetičina logika še vpisuje na drugačno površino. Dptlžnik aristoteilovske logike ni v smislu, da bi bila njen del, ampak toliko, kolikor jo vsebuje, ko jo kršd. Ker je poetična enota konstruirana v odnosu do neke druge kot dvojno, se je problem resmice (ene) ne tiče. Poetični paragram preskoči 1 in njen logični prostor je 0-2, 1 obstaja samo virtualno. Ali lahko govotrimo o logiki na področju, kjer logika ni princip organizacije? Zdi se, da ob dveh pogojih lahko:
A.  Po G. Boolu logika kot znanost ni več del fi-lozjofije, ampak del maitemafcike. Teži torej k izraža-nju meatataih operacij, ne da bi se ukvarjala z ideo loškimi prindpi (med teml je tiKii resnica), ampak preskrblja modele artikulacije elementov v razisko> vanih  rrmožicaih.  Ko  je  asdmilirana v matematiko, logika uide obvezi »meriti, primerjajoč z vnaprej do-ločenimi standardi« (kar je med drugim slabost se-danjega sfcrukturalizma):  odkloni, da bi bila nume-rični ratio. Sleditl poti, ki jo je Boole inavguriral, pomeni   osvoboditi   logiko   principa   resnice   (ki   je zgodovinsko določen in omejen)  in jo konstruirati kot formalizacijo relacij. Boole ze izvršil prvd raz-cep, ko je ločil logiko od filozofije in jo vezal na matematiko,  ki zanj   ni  bila  znanost  »o  velikosti«, ampaik foirmalizacija kombinacij. Ta korak je sledil iz ugotovitve, da je »logična teorija tesno vezana s teorijo jeziika«, ki je tudi razumljen kot mreža kom-binacij. Boolova  razmišljanja  so  vodila  k  nekemu drugemu  razcepu  in  vezanju   logime  formalizacije z novo matemaitiko in metainatematiko. Ta korak bo upra^ičilo odkritje lomljene, topološke scene pisanja, kjer se poetioni paragrain izdeluje kot dvojno v od-nosu  do nekega  drugega.  Takšna paragmatična  lo-gika, bližja Boolu kot Fregeju, je v takšnem odnosu do  simbolske logike kot nova matematika do arit-metike.
Kot metodologija, situirana med simbolsko logi-ki in strukturalizem, bo dala splošne formule, ki dovoljujejo razumeti posebnosti v nekem zakonu in neki simetriji, se pravi ,da jih dovoljujejo kontroli-rati. »Ni mogoče predvideti zadovoljstva, ki jih tak korak obljublja«  (G. Boole).
B.  Ta mreža šifer, aplicirana na »umetnost« ruši neko  iluzijo,  se  pravi  idealističrio predstavo  umet-nosti kot »preroške in snujoče«  (Platon, Fileb). Lo-gika ,ki je konstruirana kot znanost za razumevanje umctnosti  (ne da bi jo reducirala na monologizem tradioioinalin.o  znanstvejiega  pristopa,  ki  temelji  na resnici), bo torej  prevzela strukturo  te  umetnosti, da bi razkrila, da je vsaka umetnost neka aplicirana znanost: tista, ki jo s svojo epohio poseduje umet-nik, (ali v zaostanku ali pred njo).
V. 6. Zdi se paradoksno, da bi znaki mogli ekspilici-rati fiinkcioniranje besed. Toda tako izkušnjo upra-viouje dejstvo, da je v naši družbi beseda postala po-svetitev, okamenitev, okov: omeji, kosteni, zaklju-čuje. Celo po Rimbaudu, Lautreamontu, surealistih se čudijo, če pri komu beseda prebije prostor in privlačuje vibracije, ki zarišejo nek riteim. Morali smo preifci zaporo racionalizma in v živem zajeti utripajoče   življenje   giba,   telesa,   magije,    spom-
nitd se, da ima človek jezofke, ki ga ne omenjujejo na črbo, ampak mu dovoljujejo, da se razkrili v pro&transtvu. Rodil se je upor proti besedi, lotili so se (Artaud na piimer) pokazati, da je mainj vre-dna kot gib in barva. Lingvistična znanost v tem času trdovraitoo dokazuje, kako ta beseda fiksira, torej lomi ta polet razdalje in relacije: ta beg ob-jekta, ki je jezik. Lingvi&tika kot produkt racionali-stične in logične abstrakcije težko občuti nasilnost jezika kot gibanja čez pjrostranstvo, kjer v utripih svojega ritma vzpastavlja svoja pomnjanja. Mate-matičen formalizem je potreben, da se omehča »mo nologična« znanost in razgali okostje, grafizem teh razporeditev, v kiaterih se uresničuje dialoktika jezti.-ka: neskončnost v urejenih neprekinjenih permutar cijah. In morda je eden najboljših razlogov obstoja lingvistike naloga očistiti jezik teh otrdelih plasti »interpretacij« in pomenjanj« apriornih pojmov in že izdelane logike in nam vrniti čisti red: refleksiv-nct, tranzitivnost in netranzitivnost, simetrijo in nesimetrijo. Potem se bomo morda zavedli, da so besede, ki ne obkrožijo, ker pomenjenja niso, ampak se tvorijo, iin da poebični jezik pomuja svoje neskonč-nost, da nadomestd z novimi povezavami porabo je-zika: grafične krče, ki postavljajo pod vprašaj člo veika .njegovo podobo sveta in njegovo mesto v njem. V matematičnem simbolizmu odkrije red tem.u govoru, ki ga človek kot disociacijsko in vi-bratorično dejanje piše v prostor. Metaforični pro-dukt tega govora, ki se ga da pripeljati k izvoru, da bi ga razjasnili.
V. Te formuile morejo danes zajeti le nekatere močno omejene razsežnosti paragramatizma, ki zsre poetični tekst kot socialni, hfetorični, seksualni koimpleks.
Z druge strand pa nam formalizacija daje reflek-tirano prodnkcijo le v obratnem smislu; semiolog pride za pisateljem, da bi razložil (konceptualiziral) neko sinhronijo in našel mentalne operacije tam, kje v celem deluje neko vse (jezik, telo, socialna pripadnost).
Toda znanstven (monologičen, gnoseološki) pri-stop je bil, je in bo potreben vsaki družbi, ker eksptikacija (»abstrakcija«, ki je Leniniu neka (Lenin, Mlozofiski zvezki) »famtazlja«, kar se s sodobnim iaraaom beleža kot »differance« (J. Derrida, »De la grammatologie«, Orifcique, dec. 1965, jan. 1966 in »Freud et la scene de l'ecritxjxe«. Tel Quel 26 — definira graan kot temeljni mehanizeim »človeškega« funkcioniranja in odslej naprej s tem izrazom nadomešča pojem anaka, ki je poln ideailiz-ma.) je gram, ki je za družbeno (za menjavo) temeljen in nepogrešljiv. »V realmi menjavd,« pravi Marx, »mora bdti abstrakcija s svoje sftarani reificira-na, simbolizirana, realizirana s pomočjo nekega določenega znaka.«
če je »znak« socialni imperativ, problem njego-ve izbire v »humanističnih vedah« (»neik določen znak;«) ostane odprt.
Prednosti formalizirane abstrakcije so po našem mnenju nasl©dnje (predniosti pred diskurzdviio sim-bolizacijo  abstrakoije  namreč):
1.    Formalizacija   daje   v   prisotnost   neko   do-tedaj    neizdvojljivo    strukturo.    Matematika    »raa-svetljuje    običajnd    jezifc,    katerega    del    je«,    piše W.    V.    Qudne,    »v    vsakem    primeru    neka    spe-cialna funkcija, ki je bila dotedaj le slučajno ali ne-zavedno dosežena  v konstrukciji običajnega jezika, drzno izstopi (stands bodly forth) zaradi saine mooi umetnega beleženja. Kakor v neki karikaturi so ta-ko izoliraiie  nezavedne  funkcije  skiipnih idiomov.« (v »Logic as a source of syntactical insigihts« Proce-edings   of   Symposia   in   Applied  mathematios,   vol. XII, 1961).
Beseda karikatura tu kliče v spocmin svoj iz-vorni pomen (gršk. baros, lat. carrus, um, v nizki lat. carricare, ital. oaricare), ki implioira predstave »teže«, »bremena«, »tovora«, pa tudd »močd«, »zane-sljivosti«, »avtoritete«, »resnosti«. Aksiomatizaoija je dejamsko neka teža, nek red, neka avtoriteta, vsiljena kompleksnemu toku raziskovanega objeikta (poetiič-nega jezika). Toda ta sila ndkakor ne pači svoj pred-met, rečd moremo, da zajema silnice tega objekta (»njegove grimase«) tako, kot bi sama grimasiraila, če bi šla prav do konca svojih grimas. Lahko se je go vorilo o proustovski imitaciji kot bremenitvi, o telec su kot »karikaturi«. V tem sosledju silnih »karika-tur« je paragramatdčna aksiomatizacija nek zaletav pri&top, ki je »pretiran« in »ekscentričen« in poteka po potezah in izbiri detajlov (karikatura, rešena pe-jorativnega smisla, da bi bila bolj podobna svojemu predmetu, kakior je diskurzivna deskripoija (portret).
2.  Ker aksdomatiska formalizacdja ostaja simbolič-na praksa, ni zaprt sistem; sledi, da je odprta vsem semiotičnim praksam. Kat vsak  označujoči pristop je ideološka, toda ideologija, s katero je prežeta.Je edina,  ki  jd  ne uide,  kar  ta  ideologdja konstituifa vsako   eksplikacijo   (vsak   gram   in   vsako   znanost, torej vako družbo): to ideologija spoznanja (razlike, ki se teži približati fcistemu, od česar se je izvorno razločila). Ideološka je še v toliko, da pušča sernio logu »svobodo«, da si izbere svoj predmet dn usmeri svojo  obdelavo po  svoji politični  poziciji v sodob-nosfci.
3.  Ko konfrontira sodobna odkritja matematiike in matematične logike s strukturami modernega po-etičnega jezika, se semiologija srečuje z dvema naj-višjima točkama, do koder sta prispela dva nedočljiva človekova pristopa — gramatični (znanstven, mono-logičen)  pristop in paragmatičen (izpodbijajoč, dia-logičen)   in to ji da,je revolucionaren in dinamičen družben iin poilitičan položaj.
Kot vse druge znanOiSti nam pragramationa zna-nost ne more dati kompleksnosii svojega predmeta, pri literarnih paragramih še manj kot drugje. Še manj si utvarjamo, da neka abstraktna isn splošna struktura more dati totalno branje nekega osebnega pisanja. Vendar pa je napor zajeti logiko paragra-mov na absfcrakitni ravni edino sredstvo, da minira-mo vulgarni psihologizem ali sociologizem, ki vidi v poetičnem jeziku zgolj izraz in odsev in tako eli-mindira njegove posebnoatd. Semiolog mora izbrati med molkom in formalizacijo, ki more, tako da se sama konsitruira kot paragram (kot destrukcija in miaksdma), postajtd vedno bolj izomorfna poetičnemu paragramu.
Prev. N. č.
9Q
ŠPANIJA
REFORMA
DEMOCRATICA DE LA INIVERSIDAD (RDU)
niji resno borijo, je po besedah T.-ja, predsednika sindikata na madridski medicinski fakulteti, obstoj privatnih univerz. Te so rezervirane izključno za vi-soko družbo, imajo najboljše predavatelje, ki so tu-di daleč najbolje plačani med akademiki.
Pouk na univerzi je skrčen v golo mehanično po-učevanje. Od študentov se ne zahteva aktivnega sode-lovanja in uveljavljana osebnosti, temveč le pasivno sprejemanje predavanj.
»Plan kadrovskih potreb države iz leta 1964,« je nadaljeval J., »je daleč od stvarnosti, kar zadeva nje-govo izvajanje. Predvidoma bi se moralo število di-plomantov povečati, v praksi pa je padlo pod nivo leta 1957!«
Med »političnimi« zahtevami je predvsem treba omeniti kritiko sheme vodenja v univerzitetnih cen-trih:
—  profesorje,  vodje *kateder,  delegira  politična oblast,
—  rektor, prorektor in člani državnega sveta za prosveto so imenovani z odlokom.
Generalni svet (podoben našemu univerzitetnemu svetu; op. p.) univerze v Madridu se ni sestal že od leta 1956. Univerza nima nobene avtonomije; akadem-ska avtoriteta je združena s politično. Kot posledica te nesamostojnosti pa izhaja:
— ni svobode govora,
—  programiranje uradne ideologije,
— katedre so pod politično kontrolo,
—  javnost je napačno (rendenčno) obveščena o vsakem dogajanju na univerzi.
Univerza je reakcionarna in tehnokratska
Z "bahaškimi kretnjami je turistični vodič v Madri-du razkazoval univerzitetno četrt, kjer študira 40.000 študentov (od tega 12.000 iz Latinske Amerike), in potem so mu roke nenadoma obstale sredi zamaha, ko je iz ozadja avtobusa priletela pripomba:
»če se ne motim, so fakultete zaprte že več kot mesec dni...«
»No, da,« si je potem opomogel, »saj veste, štu-dentje so pač študentje, svojeglavi; sicer pa, saj stavkajo tudi v Ameriki, v Parizu in Varšavi...«
Vendar v španiji študentje niso »le študentje«. Gibanje, začeto v bolečem letu 1939, je v devetin-dvajsetih letih do danes dobilo širše kvalitete. V dr-žavi je 14 univerz (od tega sta dve privatni): v rne-stih Santiago di Compostela, Zaragoza, Madrid, Bar-celona, Murcia, Valencia, Sevilla in Salamanca. štu-dentsko gibanje v zadnjih treh letih kaže naraščajoče elemente povezovanja na čedalje širši fronti; od 27. oktobra 1967, ko so študentje prvič demonstrirali iz solidarnosti z rudarji v Asturiji, protirežimsko gi-banje združuje poleg študentov in pretežnega dela inteligence tudi delavske sindikate in demokratična združenja žena.
Letošnji prvi maj je bil dosedanji vrh teh skupnih prizadevanj. Eden od mnogih izrazov solidarnosti med navedenimi skupinami je bilo pred tem pismo študentom Barcelone, ki ga je na svoji redni skup-ščini sprejelo 9. marca letos Demokratično gibanje žena:
Pismo študentom Barcelone
Ob drugi obletnici Demokratičnega sindikata štu-dentov univerze v Barceloni (Sindicato Democratico de Estudiantes de Barcelona — organizacija je ile-galna, op. p.) vas pozdravljamo in vam želimo izraziti solidarnost z vašimi prizadevanji. Obstoj vašega sin-dikata pomeni v javnosti stalno izzivanje reakcionar-nLh sil naše države, obenem pa jim je opomin, ki kaže na njihovo nesposobnost, da bi nudile demokra-tične rešitve, ki so nujno potrebne v razmerah da-našnje družbe.
Ta izraz solidarnosti z vami sovpada s splošnim bojem za demokratizacijo družbe. Menimo, da je de-mokratična reforma univerze (RDU), poleg pravice študentov do lastne organizacije in vsakoletnega na-cionalnega kongresa študetov španije, eden od temelj-nih elementov za demokratične svoboščine, ki naj bi bile osnova za rešitev aktualnih družbenih problemov pri nas. Poleg tega mislimo, da naša solidarnost z vašimi prizadevanji izvira iz jasnih in konkretnih raz-logov. Vaš boj za tako univerzo, ki bi bila kot nacio-nalna institucija v službi interesov in potreb Ijudstva, za univerzo brez najrazličnejših oblik diskriminacije, ta boj se sklada z našimi osnovnimi interesi za od-pravo diskriminacije, ki danes zadeva žene v španiji in jim onemogoča, da bi se enakopravno vključile v družbo.
Danes v večini primerov ženske ne morejo študi-rati tehničnih ved in največkrat lahko ugotovimo, da ženi študij na univerzi v končni fazi pomeni le okras, ker se z znanjem ne more uveljaviti v družbi.
Uradno skušajo najti odgovore za tako stanje v svobodni odločitvi žena, da se posvetijo družini, ven-dar me ne mislimo tako.
Kriteriji, ki ustrezajo današnji strukturi španske družbe, žensko onemogočajo. Z druge strani pa ideo-loški pritisk, pod katerim je v veliki meri tudi uni-verza, determinira smernice študija, ki jih žene lahko izberejo. Torej je demokratična reforma univerze nujnost, ki bi ženskam omogočila pristop k vsera vejam študija in poklica.
Te okolisčine, ki jih omenjamo, podpirajo in ute-meljujejo naš pozdrav tej drugi obletnici ustanovne skupščine demokratičnega sindikata študentov v Bar-celoni. V celoti se pridružujemo vašim zahtevam za reformo univerze (Movimento dernocratico de muje-res de Barcelona).
Dvaindvajset točk
Kolega T., študent zadnjega letnika medicine in predsednik študentskega demokratičnega sindikata na medicinski fakulteti v Madridu, je med potjo (30. apri-la zvečer, ko smo pešačili do vseh centrov, za katere so bile na predvečer prvega maja v Madridu napo-vedane demonstracije) poklical še nekaj prijateljev, in blizu polnoči je že bilo, ko smo se izgibili v manj-šo krčmo na ozki ulici, ki jih je severno od glavne promenade Avenida de Jose Antonio (ustanovitelj fa-lange, pokopan je v Valle de Los Caidos, dolini mrt-vih, kjer leži railijon padlih v državljanjski vojni) vse polno.
»Kaj je vsebina zahtevne demokratične reforme (RDU)?«
Pridružili so se nam še J. (študent četrtega let-nika strojništva), M. (prvi letnih političnih ved), E. (z dvema letnikoma ekonomije, trenutno ni več štu-dent, ker so ga zaradi udeležbe v demonstracijah vrg-li s fakultete), ter dva gimnazijca.
»če najprej na kratko naštejem problematiko na-še univerze, smo takoj pri točkah, ki jih več ali manj vsebuje skoraj vsak naš apel ali obvestilo javnosti:
—  prosveta v naši državi ima izrazito premajh-no materialno pomoč;
— pri vpisu se očitno pokažejo razredna protislov-ja naše družbe, saj je le 4 odstotke študentov iz de-lavskih in kmečkih družin;
—  vprašanje štipendij  in študentske pomoči ni urejeno, če sploh ne omenim tega, da jih je absolut-no premalo;
— pomožnega profesorskega kadra je premalo;
—  čuti se močno pomanjkanje predavalnic, semi-narjev, laboratorijev;
— od vseh vpisanih študentov jih 58 odstotkov ne konča študija;
—  diplomanti fakultet se nimajo kje zaposliti. 48 odstotkov jih ostane brez službe, 25 odstotkov dobi delo na neprimernih delovnih mestih in iz tega jasno sledi, da je emigracija diplomantov v tujino ogromna.«
Pogovor je prekinil D., biolog iz drugega letnika, ki se je opravičil za zamudo in povedal, da še dveh kolegov ne bo, ker sta bila med demonstracijami pri-jeta.
»če gremo dalje,« je povzel J., »zelo kritična je situacija v študentskih domovih; prvič jih je pre-malo in drugič, sedanje cene bivanja so previsoke, od 4000 do 6000 pezet (pezeta je približno 0,18 N din mesečno !
»Svobodni« slušatelji ne smejo obiskovati preda-vanj. Izjemoma jim to lahko dovoli dekan (tako do-voljenje so npr. pred tem, ko je bila zaprta univerza v Madridu, dobili pripadniki policije — op. p.).
V prvih letnikih je veliko študentov »vzgojno« iz-ključenih, kar je postalo že skoraj instrument za re-guliranje števila slušateljev na posameznih fakulte-tah. Tudi tu je treba omeniti razrednost tega izbora.
Univerze v kulturnem in sploh javnem življenju dežele ni čutiti.
Splošna vzgoja — družbena, kulturna, socialna — je na ničli.
Mednarodno kulturnih in poklicno-znanstvenih iz-menjav skoraj ni; profesorji, vodje posameznih kate-der so na svojih položajih dosmrtno.
Univerzo ureja zakon, ki brez popravkov velja že od leta 1943.
Huda nepravilnost, proti kateri se študentje v špa-
Zgodnje jutro prvega maja nas je pregnalo iz re-stavracije, in J. je predlagal, da gremo k njemu do-mov, kjer da mi bodo pokazali še nekaj posebnega. Med potjo smo se ustavili pred mogočno stavbo z lažno korintskimi stebri in bronastima levoma pred vrati:
»To je hiša mutcev s 589 sedeži!«
Tako študentje imenujejo španski parlament, v ka-terem sedijo predstavniki iz petdesetih pokrajin (Ma-drid leži v Castilli, Barcelona v Kataloniji).
Na stopnicah so ležali kosi raztrganega časopi-sa Pueblo (»Ljudstvo«), ki jje protidelavski časopis in ga delavci ob stavkah trgajo in zažigajo, kar sodi v mirni del demonstracij.
»ce povzamemo prej naštete točke,« je začel T., ko smo prispeli, J. pa se je lotil radijskega sprejem-nika, »univerza ne izpolnjuje svoje naloge — odkriva-ti potrebe družbe in ustvarjati potrebe družbene in tehnične kadre —, pač pa je dodatni podporni ste-ber, ki služi manjšini na državni oblasti.«
Univerza ni abstrakcija, izolirana od družbe; so-cialno ekonomsko stanje v državi vpliva ves čas na njene metode in ideološko vsebino; kot integralni del družbe se formira v skladu z njo pod vplivom direk-tiv, ki jih dajejo ekonomske in politične razmere y španiji. Univerza je tako v službi določene ideologi-je, ki služi interesom skupine oz. razredu na oblasti, namesto da bi izhajala in ustrezala potrebam in za-htevam ljudstva v celoti (kulturno, znanstveno, inte-lektualno, itd.); več ali manj nosi pečat razredne eks-kluzivnosti.
»Politiko vlade proti univerzi,« je povzel E., »oz-načujejo predvsem poskusi, da bi omejila osnovne in stvarne probleme, ki jih obravnava. Od tod izvira nje-na reakcionarnost in tehnokratičnost ter seveda repre-salije za vse tiste, ki skušajo probleme pokazati in najti zanje rešitve. Tako akademskemu vodstvu ne preostane drugega kot vdati se v usodo služabni-kov vlade. Možna je ena sama alternativa: podpreti si-stem ali pa se mu upreti in prevzeti posledice, ki iz tega izvirajo. Vendar je odpora vse več, tako kaže-jo primeri na fakultetah za ekonomijo, pravo, medi-cino...
Nesposobnost režima, da bi rešil probleme univer-ze, pa je le potrdilo njegove nesposobnosti za reševa-nje problemov, ki se pojavljajo v španski družbi; od tod ekonomska kriza, devalvacija pezete, brezposel-nost, rast splošne potrošnje na račun represivno-biro-kratskega aparata ...«
Pogovor je prekinil J., ki je nekaj kriknil ob radio-aparatu.
Sledilo je nekaj hreščanja in šumenja, vmes krat-ki stavki v španščini, in spet motnje in spet posamez-ne besede.
»To je valovna dolžina policijskih oddajnikov,« je povedal J., »pogovarjajo se, če je na križiščih vse mir-no. Tole nam veliko pomaga pri naših akcijah, saj toč-no vemo, če so nam na sledi ali ne!«
»Visokošolci mislimo,« se ni dal motiti E., »da je edini izhod iz nakazanih težav v demokratični refor-mi, za katero se borimo. Izvedba reforme pa zahteva tudi demokratične spremembe v celotni španski druž-bi; pri tem je potrebna podpora mas. Zato je tako velik uspeh, da gremo na prvi maj na ceste skupaj z delavci. Ne zahtevamo najboljše univerze na svetu, kot tendenciozno komentirajo in napadajo naše gibanje tisk, radio in TV. Iščemo le vzroke in terjamo odgo-vornost za krog brez konca, v katerega sta zašli univer-za in država.«
Tehnokratizacija in reakcionaraost univerze se gradi, kot pravijo študentje, povsem načrtno s pod-rejanjem študentov in diplomantov interesom kapi-tala (ki je v veliki meri tuj; domačo aristokracijo tvo-rijo predvsem veleposestniki), s produciranjem ab-straktno iznakaženih kadrov, s spreminjanjem uni-verze v tovarno ozkih specialistov brez širokega kulturnega horizonta...
»Študiramo,« se je razvnel J., »v duhu egoizma in individualizma. Iz nas hočejo napraviti profesionalce brez morale, ki svoje sile uporabljajo le za študij svo-jega področja in za pridobitev najugodnejšega položa-ja v družbeni hierarhični lestvici.«
(Dalje na 31. strani)
31
I I
I
Kakšna naj bo demokratična univerza
(Nadaljevanje s 30. strani)
Predlogi za spremembe niso izdelani do zadnjih po drobnosti, prav gotovo pa bo (kot je bilo ugotovljeno na številnih študentskih shodih in je zahtevano v pro-gramili) nova univerza taka, v kateri bo:
—  svoboda govora, tiska in vseh informacij, svo-boda združevanja in sestajanja, kar je edino zagotovi-lo za izvajanje ostalih svoboščin. Svoboda poučevanja, ki predpostavlja ukinitev vseh diskriminacijskih po-stopkov — političnih in ideoloških — proti profesor-skemu kadru; svoboda raziskovanja in ukinitev ovir pri štipendijah za raziskovalno dejavnost;
—  organizacija in demokratično upravljanje — aka-demske osebnosti in vladne predstavnike na univerzi bodo volili profesorji in študentje.
Njena naloga bo dajati kader v skladu z ekonom-sko stvarnostjo v državi; dajati raziskovalce in Ijudi s splošnim horizontom. Prav tako pa bo uživala večjo ekonomsko podporo.
In, kar je bistveno, ukiniti bo morala razredne raz-like, kar pomeni, da bo vpis prost. Da bi dosegli to, bo treba ukiniti razredne razlike v osnovnih in sred-njib. šolah, menjati metode in vsebino v visokem šol-stvu na ta način, da se bo univerza osvobodila buržoaz-nih navad, ki onemogočajo pristop k delavskemu razre-du (danes slednji tvori 80 odst. aktivnega prebivalstv povečati število štipendij in dodatnih pomoči, spreme-niti sistem štipendiranja v sistem študentskih. plač kot logično funkcijo študija, ter — kar je za režim naj-hujša postavka — izvesti demokratično reformo špan-ske družbe.
»Zaradi močnih demonstracij za RDU so oblasti kmalu po novem letu zaprle nekaj fakultet...«
»To so bile ekonomska fakulteta ter fakulteti za politične vede in komercialo. Vendar so bile zaradi hudega pritiska javnosti, študentov in dela tiska, ki je ukrep zavračal kot neumesten, odprte že 8. februarja in ne 1. marca, kot je bilo predvideno. Vendar so sledile sankcije — ponovni vpis, kjer je vsako moral izpolniti »nedolžnostno izjavo«, ki ga je označila za dobrega ali slabega v pogledu aktivnosti pri demonstracijah.«
26. januarja je o stanju na madridski univerzi razpravljal svet ministrov in sprejel odlok o prisotno-sti policije na fakultetah; to je bil poseben oddelek, sestavljen iz članov službe državne varnosti, ki so no-sili posebne znake in so si dovolili prisotnost povsod, tudi na predavanjih. študentski sindikat je takrat iz-dal razglas, ki je med drugim poudarjal:
»Hočemo opozoriti na odgovornost, ki jo s priho-dom policije prevzema akademsko vodstvo, in na vlo-go, ki jo pri tem ima. Vsaka akademska avtoriteta, ki zavestno sprejme vpliv policijskih inšpektorjev, se sama spremeni v šefa policije!
Opozarjamo univerzitetno vodstvo, da je prav se-daj čas, da uvidi umazano igro, v kateri sodeluje. Pri-čakujemo in želimo, da premisli o odgovornosti, ki jo prevzema; mi vidimo, da policija na univerzi nima kaj iskati!«
Mesec dni za tem, ko so fakultete odprli, je zaradi prisotnosti policije prišlo do novih nemirov, ki so v začetku aprila povzročile ponovno zaporo, vendar to-krat celotne univerze v Madridu. Odprli so jo šestega maja in takoj zatem je spet prišlo do demonstracij.
Zakaj je policija odšla?
živahen pogovor, ki je odganjal vsako misel na spanec, se je razpletal o stavkah in demonstracijah, ko na cestah mrgoli policajev na konjih, s čeladami in puškami, tajnih agentov in blindiranih vozil, ki se hi-tro, potem ko naložijo aretirane in nemalokrat prete-pene demonstrante (dekleta in fante), vračajo nazaj v centralo državne varnosti.
Organizacija demonstracij je odliena. Bistvo na-log odpade na informativno komisijo demokratičnega sindikata študentov univerze v Madridu, ki tiska po-sebne razglase, pozive, lepake in redne informacije.
Tako je na primer po nemirih zaradi prihoda po-iicije izšel tale sestavek:
»Zakaj je policija odšla?«
Nenadoma je policija izginila. žalosten in bruta-len nadzor naše univerze se je tako končal po nekaj mesecih.
V zvezi s temi dogodki se moramo mi, študenti, ki se borimo, vprašati in analizirati, ZAKAJ JE POLI-CIJA ODŠLA?
OČitno bi lahko manjšina pomislila, da se je po-licija umaknila zgolj zaradi velikodušnosti in dobro-
namernosti vlade. Vendar dogodki niso potekali tako. Vprašajmo se samo:
ZAKAJ NAM JE PRAV TA VLADA PRED NEKAJ MESECI POSLALA, »VELIKODUŠNO IN DOBRONA-MERNO«, ENO NAJBRUTALNEJŠIH VOJSK, KAR JIH JE?
In prav tako: Zakaj je znotraj fakultete usta-novila politično-socialne brigade (ki ustrezajo nem-škim SS enotam), ki so še vedno prisotne v univerzitet-nih centrih?
NE! Tisti, ki imajo oblast v rokah, pri stvareh ne popuščajo v obliki »daril«. V tem primeru smo bili štu-dentje tisti, ki smo z vztrajnostjo dosegli, da je polici-ja izginila. žilavost naših manifestacij, naših stavk in protestov, je bila dovolj močna, da je režimu poka-zala obseg našega odpora in hkrati neumestnost oz. nevarnost njenih ukrepov; morali so narediti korak nazaj — kot takrat, ko so odprli našo fakulteto pred predvideniin rokom.
Bi lahko podvomili, da VISOKOŠOLCI NISO BILI TISTI, KI SO DOSEGLI ODHOD POLICIJE?
NE! Prav visokošolci so posredovali pri tem, da je odšla. Kajti prav brez našega odpora in močnega pritiska se oni ne bi umaknili, ker ne bi imeli vzroka, da bi se.
Ta zmaga študentov je bila zmaga razsodnosti nad reakcionarnimi silami, ki nas skušajo utišati. Ta zma-ga razsodnosti ni bila zmaga abstrakcije, zmaga bese-dičenj, to je bila praktična zmaga; in to se je zgodi-lo, ker smo v boju za naše upravičene zahteve upora-bili potrebne ukrepe (manifestacije, štrajke, proteste v vseh oblikah...), da bi premagali brutalno silo, ki jo je poslala vlada: policijo.
Vendar, ne smemo si delati utvar; agenti represi-je so odšli, NISO PA IZGINILI. še vedno obstajajo in vlada jih bo uporabila proti nam, ko vztrajamo v našem boju za pravične zahteve, ki pa niso v skladu z njenimi interesi.
Brez strahu moramo biti pripravljeni za nadalj-njo borbo!
NAŠA BORBA JE PRAVIČNA IN ŽRTVOVATI MORAMO VSE SILE, DA BOMO ZMAGALI!
(Informativni biro pri S. D. E. U. M. — demokra-tični sidnikati študentov univerze v Madridu)
Takih in podobnih tekstov je bilo ilegalno natisnil na tisoče. Pri komur policija najde ilegalno litera-turo, je obdolžen (kot za sodelovanje v demonstra-cijah) protidržavne dejavnosti in je lahko obsojen na dva do šest mesecev zapora, poleg tega pa je lah-ko izključen iz fakutete. Denarne kazni dosežejo zne-sek tudi do 50.000 pezet. Včasih so bile »le« 3.—5.000 pezet, kar pa so za svoje člane lahko sindikati hi-tro zbrali. Zato je kazen sedaj višja.
Od leta 1939 do leta 1968
»Takoj po vojni,« je začel z zgodovinskim pregle-dom študentskega gibanja v španiji medicinec T., »je vlada študentom vsilila SEU (Sindicato Espanol Uni-versitario), ki je bil univerzitetna veja falange. Zakon o ureditvi univerze iz leta 1943 jo je opredelil z na-logo »združiti vse študente« ter »vcepiti duh falange slušateljem univerze«. Prosvetni minister je imenoval vodstvo SEU kakor tudi vodstvo univerze. Slednje je potem dolocalo vodstvo fakultet.
Okrog leta 1950 so se začele podasi formirati prve tajne študentske organizacije, ki so si v programe postavljale borbo proti politični in ideološki kontroli univerze. To gibanje je doseglo višek v fizičnih spo-padih s falangisti. Na fakultete so počasi začele priha-jati povojne generacije, »otroci borcev«, in ena od takih njihovih organizacij je bila na primer ASU (as-sosiacion socialista universitario).
Stanje je povzročilo spore med prosvetnim mini-strotn in vodstvom falange kakor tudi nekatere zahte-ve univerzitetnega vodstva. Posledica — padec naj-liberalnejših rektorjev, ki jih je režim kdaj postavil
—  Tivara in Entralga, rektorjev v Salamanci in Ma-dridu.«
Kljub temu je v tem času, sredi šestdesetih let, prišlo do delne demokratizacije, in prvič so bile zno-traj fakultet izvedene volitve v študentske sindikate. Demokrati so dobili veliko večino in falangi ni preosta-lo drugega kot volitve razveljaviti in zasesti univerzo. Vendar so v enem mesecu morali zaradi močnega od-pora fakultete zapustiti, posledica vsega pa je bila, da je SEU dokončno propadel. Režim je kontrolo nad študentskim gibanjem prepustil akademskim oblastem
— kakor tudi vse pravice za izvajanje represalij.
»Najpomembnejše doslej,« se je oglasil J., »je bi-lo potem leto 1961, ko je bila formirana PUDE (fede-racion universitario democratico espanol), ki pomeni koalizcijo vseh levih skupin (komunistov, liberalcev, demokratov, itd.). Poleg tega so se zaradi pomanjka-nje reprezentativnih organov študentje mnogokrat zbi-rali na svobodnih skupščinah (asambleas libres), kjer so v velikem številu postavljali programe za realiza-cijo svojih zahtev v zvezi s spremembami na univer-zi. Reakcija vlade? Izključitve študentov in tudi pro-fesorjev (Arangusen, Tierno Galvan in Garcia Calvo).
FUDE je v letu 1962 prvič izrazila solidarnost z rudarji v Asturiji.
Demokratično gibanje je postajalo vse obsežnejše, študentje so y letih 1965-66 zavrnil nove zakone o tini-verzi, ki so bili vsiljeni, ne da bi študentje in pedago-ški kader pri sestavljanju kaj sodeloval. L. 1964 so se od formalnih sindikatov odcepili ekonomisti v Madri-du, ki so iineli odličnega voditelja Carla Bomera, ven-
dar je bil preveč usmerjen izključno v demokra«izaci-jo univerze, brez pripomb na družbeno situacijo v španiji; zahteval je predvsem sindikalno svobodo.
Aprila istega leta so se osamosvojili tudi krščan-sko-demokratski študentje (UED).«
V  letu 1965 se je večina fakultet odločila za de-mokratizacijo  in  avtonomijo  uiiverze,  solidarizirala se je z delavci in y februarju je prišlo do takrat naj-večjih demonstracij, ko je šlo na ceste 6.000 študen-tov filozofije s štirimi profesorji. Demonstracije so potekale mirno, dokler ni nastopila policija z vodni-mi curki. Razvij se je pravi spopad, ki je prinesel ve-liko število ranjenih. Demonstracije, ki so sledile kas-neje, so postajale vse bolj nasilne z obeh strani. Višek so dosegale v ukrepu oblasti, ki je univerzo zaprl.
Počasi se je tudi izkristaliziralo geslo: »Demokra-tično univerzo znotraj demokratične družbe.« Pri stva-ri konkretne izpeljave tega gesla pa se začne temnej-ši del — politični razcep v -FUDE.
Vlada je to začutila in SEU skušala nadomestiti z APE (Assosiacion profesional estudiantes), ki si je prizadevala študente ločiti od političnega gibanja ter jih usmeriti izključno y študijske probleme. štu-dentje so se volitvam uprli in organizacija nima no-bene vloge; ukvarja se več ali manj izključno z izpit-nimi roki.
Pojavilo pa se je močno gibanje, najprej v Barce-loni in šele nato v Madridu. To sta SDEUB in SDEUM, nastala spomladi 1966 (demokratičaii sindikat študen-tov bareelonske, madridske univerze). Lebos v začet-ku februarja je bilo v Valenciji koordinativno sreča-nje predstavnikov študentov iz Madrida in Barcelone, kar pomeni velik korak naprej v skoraj tridesetlet-nem boju španskih študentov. V Madridu SDEUM združuje več kot 25 odst. študentov.
»In katere so politične skupine znotraj tega enot-nega gibanja?«
»Po razcepu PUDE lahko govorimo o čistih sindi-kalistih — ki se borijo za demokratično reformo univerze in le proti trenutnemu režimu (ne pa proti ekonomsko-političnem sistemu) —, o buržoaznih de-mokratih s podobnimi cilji, pri komunistih pa lah-ko govorimo o revizionistih in marksistih-leninistih. K prvim brez premišljanja študentje uvrščamo komu-nistično partijo španije, ki se preveč bori za drobtine, v tej drobni borbi pa pozablja na zgodovinsko kriv-do Francovega režima in borbo za komunizem. Mar-ksisti-leninisti so v prvi vrsti študentje in inteligenca, ni pa to gibanje mas, kar je seveda pogoj za kakršen koli uspeh revolucije. Na madridski univerzi nas je okrog 500. Poleg tega pa imamo tudi ekstremiste, »Kitajce« ter anarhiste, ki zavračajo kakršnokoli or-ganizacijo in so pravi mojstri v izvajanju neredov, prevračanju avtobusov, razbijanju šip na baiikah, v spopadih s policijo. Povzročajo nam težave, ker mno-gokrat izzovejo neprimerne reakcije; po drugi strani pa so za policijo neuničljivi, saj ena skupina ne ve za drugo in do izdajstva sploh ne more priti, čeprav fašistični režim dobro ve, kako odpirati usta.«
V  utemeljitev mnenja o španski KP je J. pokazal njen prvomajski proglas delavcem, ki bi v prevodu iz španščine v angleščino in nato v slovenščino bil pri-bližno tak:
Delavci! Prebivalci Madrida!
Na dan prvega maja pozivamo prebivalce Madri-da k udeležbi na velikih demonstracijah...:
—  proti draginji, visokim življenjskim stroškom, za minimalno mezdo 300 pezet in za spoštovanje ko-letetivnih pogodib;
— proti odpuščanju delavcev, za pravico do stavk in za 100 odst. plače brezposelniin;
—  proti zatiranju in za splošno amnestijo Cama-cha, Ariza, Trinidada, Garcio, Hoyosa, Munoza Jabo-nera,... itd., ki so zaprti zaradi boja za delavske pra-vice;
—  proti vsiljenemu sindikalnemu zakonu, za dc-mokratičen in neodvisen delavski sindikat.
2ivela delavska enotnost! živel prvi maj! Svc:j:> do zapornikora! Svobodo sindikatom!«
Diskusijo smo končali v majskem jutru v L\išči-čarni Zahara na Avenidi de Jose Antonio ob ka i in močnih cigaretah Celtas s črnim tobakom.
»Hočemo, da bi svet izvedel in videl pravo sliko španije, ki jo televizija, tisk in filmi predstavljaj o kot čudovito deželo modrega neba, rdečega vina, j mos-nih žensk in temperamentnega fiamenga. Hočeno, da bi turisti bojkotirali španijo, saj teh 6 milijonov, ko-likor jih prihaja, nosi denar Francu. In med drugim že-limo, da nas tudi vi, jugoslovanski študentje, podpre-te v našem boju!« je očitajoče zaključil E. in ome-njal pomoč Zahodne Evrope, čehov in Poljakov.
Po 6. maju, ko so univerzo v Madridu spet odprli, je prišlo do novih demonstracij. 40.000 študentov zo-pet čaka pred zaklenjenimi vrati.
Vendar to niso študentje, pač »svojeglavi študent-je, kot povsod po svetu«, kakor menijo turistični vo-diči. Njihova svojeglavost se imenuje: demokraiič-no univerzo znotraj demokratične družbe!
»če boste objavili stvari o študentskem gibanni in morda fotografije iz demonstracij, španije ne bo-ste več videli!« so mi povedali tam, kjer so mi poto vanje omogočili.
(Odlomke iz španščine je prevedel Boris škapin.>
Slavko Fregl
ZAJEC
Razgrne se trava. Otipa se zajec. Ali je zajec v tra-vi? Ali je trava v roki?
IZ RAZLIČNOSTI
IZVIRAJOČA RAZLIČNOST
Televizija se vida levo, desrao in sinje. Levi zor vidi televizor. Sinji zor vidi žogo. Desni zor vidi svetlobo. V eno stran neba se zvrstijo različni televizorji. V tretjo stran neba se avrstitjo raz-lione lepe žoge. V enajsto stran neba se zvrstijo raz-lione svetilobe. (Bor : Crve-na zvezda.)
ŽABA
2aba leeze gor. AU bi žaba mogla zlesta gor? Ali je žaba padla dol?
DESKA
Cim dlje se riba, bolj disd po ribah.
Dojenček
gleda na na način filmske kamere
MLADINA FOTOGRAFIRA
V  Celju je bila od 23. do 31.    maja    zvezna    razstava umetniške fotografije Mladi-ua fotografira.
V  skupini od 15 do 19 let sta prejela zlati medaJji Jel-ka Simoničiič in Vilko Filač, srebmd Ivica Matič in ViLko Filkč, ter pronasti Ivica Ma-tič in Jelka Simocndič.
V  sfcupini od 19 do 25 let je   aa   načtbodjšo   fotografijo in kolekc&jio prejel Jože Be-nedek zlati medalji, STebnni Jaeko Jelniikar,  bronasti pa sta spreijela ZoiLtan Seke in Stojika  Siimoič.
BRACO ROTAR
Braco Rotar je dcbil nagra-do »MLadosti« aa knjigo »MO-LOH« (ZO — Maribar). Re-dakcdja lista »Mlodosti« po deljiuje tio nagrado za naj-boJjše iavimo kjdževno deio aivtarjem, mlaijšim od 27 let.
Casopis v
polivinilasti vrečki
Oxfordske Novice objavijo vse, kar kdo pošlje na na-slav redakcije. Obstaja samo tdmična redakdja — redak-ci|ja, ki jo terja časopds sam. Vsaka številika izide v dru-gačni obHki in drugačni em-baJaži. Zgadik> se je, da je bdl časopdisu pridan ssobotr©-be*
COLLEGE
ZA
VOHUNE
»St. Anthony College v Oxfordu naj bi služil za šolanje zahodnih vohunov,« je poročal Saturday Eve-nin-g Post. V seriji člankov je časo-pis pisal o življenski poti pmmine-mtndh angleških osebnosti, ki so študirali v kolidžu St. Anthonjr. Ko lidž, inštitut za zgodovino, na ka-terem lahko nadarjeni nadaljujejo študij, so osnovali ob koncu vojne. Inriciator in vodja inštituta je Mr. Deakin, ki je bil po mnenju časo pisa, med vojno tesno povezan s tajnimi operacijami. V najnovejšem olanku pišejo o karieri Petra Wi-lenskega, ki je po študiju na Oxfbr-du odšel na St. Anthony. Kot prve-mu študentus tega kolidža mu je uspelo, da je prišel v svet britan-skih študeratskih avez, potem ko je Intemacionalno študentsko konfe-renco (ISC/CIE, Leiden) v novem-bru 1966 branil pred očitkom, da prejema denar od CIA. Wilenski je bil ob tem času dve letd vodja »ko misije za raziskovanje in informa-cije«, ene najvažnejših oddelkov ISC. Leto dni po njegovi izijavi ni bilo nobencga dvoma več, da je tako Intemacionalno študentsko konferenco kot tudi ameriško na-cionalno študentsko zvezo financi-rala CIA. Peter Wilenski je postal predsednik avstralske študentske zveze, nato pa prevzel službo v u-radu za zunanje zadeve, oddelek Daljni Vzhod, kjer po mnenju ča-sopisa »na svoj način uporablja svoje izkušnje iz časa, ko je bil študentski predstavnik, in svojo di-plomo«.
Haile Selasie potuje
Med svojim potovanjem po Aziji se je etiopski cesar ustavil tudi v Seulu, kjer je odkril spomenik eti-opskemiu   sodelovanju   v   korejski
vajna.
Kako je bilo na University Essex
življenje na angleški univerzi Essex, kjer so bili nedavno hudi nemiri, se še ni normaliairalo. Vzrok nemirov je bila odločitev rektarja, da izključi iz imiveTze tri študente, ki so siloma prekinili predavanje nekega profesorja kemije, ko je le-ta začel predavati o kemijskem bo-jevanju. Zaradi množičnega probesta študentov je moral rektor svojo od-ločitev preklicati. Kljub temu, da že dober mesec zaradd zasedenih prostorov univerze ni predavanj, so profesorji že po običajni poti raz-pisali junijske roke izpitav.
Študentski list Tribuno urejajo:
Nadežda čacinovič, Iztok Gei-ster (odgovomi urednik), Tone Pačnik, Slavfco Pregl, Budi Rlz-man, Dimitrij Rupel, Tone Stoj-ko (urednik fotografije), Dušan Tršar (tehnični urednik), Peter
Vodopivec, Andrej žižmond. TRIBUNO — izdaja TTO ZŠJ — Uredništvo in uprava Trg revo-lucije l-II — Telefon 21-280 — Tekoči račum 501-8-78-1 — Letna naroonina za študente 10 Ndin, za ostale 15 Ndin, posamezen iz-vod 1 Ndinar — Rokopisov in fo-tografij ne vračamo — Tiska ČP »Delo«, Ljubljana, Tomšičeva 1, telefon 23-522 — Poštnina plaoa-na v gotovmi.