Cena: 3,75 EUR Zveza za tehnično kulturo Slovenije • www.zotks.si ■ Poštnina plačana po pogodbi Odstranjevanje oznak na modelu Model polpriklopnika prekucnika ZVEZA ZA TEHNIČNO KULTURO SLOVENIJE Tekmovanje iz znanja naravoslovja za 1. in 2. letnik srednje šole • Izbirno: 26.11. 2013 • Državno: 25.1. 2014 Tekmovanje iz znanja kemije za Preglova priznanja za osnovne šole • Izbirno: 20.1.2014 • Državno: 8.3. 2014 Računalniški pokal Logo za vrtce in prvo triletje osnovne šole • Izbirno: 27.2. 2014 • Državno: 15. 3. 2014 Z računalniki skozi okna za osnovne šole nižjega izobrazbenega standarda • izbirno: 18. 2.2014 • Državno: 13. 3. 2014 Tekmovanje iz znanja biologije za Proteusovo nagrado za srednje šole • Izbirno: 30.1.2014 • Državno: 22. 3. 2014 Festival inovativnih tehnologij za osnovne in srednje šole • Državno: 5.4. 2014 Tekmovanje etnoloških in kulinaričnih značilnosti Slovenije za srednje šole • Državno: april 2014 Tekmovanje iz znanja kemije za Preglove plakete za srednje šole • Izbirno: 10.3.2014 • Državno: 10. 5. 2014 ® Srečanje mladih tehnikov za osnovne šole nižjega izobrazbenega standarda • Izbirno: 13.4. 2014 • Državno: 9. 5. 2014 Srečanje mladih raziskovalcev za osnovne in srednje šole • Izbirno: različno za posamezne regije • Državno: 19. 5. 2014 Z miško v svet za osnovne šole s prilagojenim programom • Izbirno: 18.2.2014 • Državno: 15.5. 2014 © Modelarska tekmovanja za osnovne šole • Izbirno: april, maj 2014 • Državno: 7.6. 2014 Tekmovanje iz znanja konstruktorstva in tehnologije obdelav materialov za osnovne šole • Izbirno: 11.4.2014 • Državno: 17. 5. 2014 Mladinski raziskovalni tabori in ustvarjalne poletne šole za osnovne in srednje šole • Državno: junij, julij, avgust 2014 Prijave na www.zotks.si (prijavni sistem ZOTKiS). Najboljše na tekmovanjih in srečanjih ZOTKS čaka udeležba na naslednjih mednarodnih dogodkih: 14. Expo-Sciences International, Abu Dhabi, Združeni arabski emiiati-13.9. —19.9.2013 26. mednarodna računalniška olimpijada, Tajpej, Tajvan -13.7.-20.7.2014 24. tekmovanje EU za mlade znanstvenike, Praga, Češka - 20.9. - 25.9.2013 46. mednarodna kemijska olimpjiada, Hanoj, Vietnam -19.7. - 26.7.2014 12. mednarodna naravoslovna olimpijada, Atene 2014 - 30.3. - 6.4.2014 12. mednarodna lingvistična olimpijada, Peking, Kitajska - julij 2014 25.mednarodna biološka olimpijada, Bali, Indonezija - 6.7. -13.7.2014 61. svetovno tekmovanje v oranju, Francija —16.9. - 20.9.2014 Nagradni fotografski natečaj »Energija mladosti« "Mladost ima osupljivo prednost - ne ustraši se. " (Honoré de Balzac) Torej se ne boste ustrašili naloge, ki vam jo tokrat ponujamo. Radi bi vas vzpodbudili, da v objektiv ujamete veselje, smeh, optimizem, igro,,,, pri svojem vsakdanjem delu v šoli in doma. Več informacij o natečaju najdete na www.zotks.si med hitrimi povezavami Nagradni foto natečaj. Na natečaj se lahko prijavite do 14. februarja 2014. S ELES ' * Telekom lovenije k Mercator 1. Zdravko Lenac iz Zagreba se je na letošnjem pokalu Revell v Celju prestavil z dolgo pričakovano maketo Austro-Daimlerjevega osemkolesnega oklepnika ADGZ z oznakami 7. SS divizije Prinz Eugen, ki je med II. svetovno vojno delovala na območju bivše Jugoslavije, njeno moštvo pa so v glavnem sestavljali vojvodinski Nemci. Ta vozila so med vojno na slovenskem ozemlju uporabljale nemške policijske enote, zato lahko v prihodnje pričakujemo še kakšno ponazoritev tega zanimivega vozila tudi od katerega slovenskega maketarja. 2. Vitez Frančišek v boju z »barbari«, kot je bil prikazan v prizoru na jaslicah v Viški cerkvi pred petimi leti. Avtor postavitve je Goran Petrov. 3. Povečani figuri Lego, narejeni v celoti iz keramike. Figura na desni ima vgrajeno delujočo digitalno uro. Avtor izdelkov je Matej Colja. 4. Izvrstna ponazoritev Eduardove instrumentne plošče nemškega lovca BM09E je izdelek Igorja Prosena iz Ljubljane. 5. Model potniškega vagona »Baat« v merilu 1 :87 (HO) z vgrajeno razsvetljavo in figuricami potnikov je filigransko izdelal znani maketar iz Lendave, Leo Roudi - Sini. Foto: M. Benedlčlč, A Kogovšek, I. Kuralt In G. Petrov Naročniki revije Življenje in tehnika imate čez leto 20 % popusta v novembru in decembru pa »usta pri nakupu knjig Tehniške založbe Slovenije. PRIDRUŽITE SE NAM! Ekipa revije Življenjein tehnika Obiščite nas v maloprodajni trgovini na naslovu Lepi pot 6, 1000 Ljubljana, spletni strani www.tzs.si 11 modra Številka ali pokličite na brezplačno številko(((»08017 9(P). Ttehniška založba Slovenije www.tzs.si narocila@tzs.si TIM REVIJA ZA TEHNIŠKO USTVARJALNOST Izdajatelj: Zveza za tehnično kulturo Slovenije, Zaloška 65,1000 Ljubljana, p. p. 2803 tel.: (01 >2513743 feks: (01) 25 22 487 spletni naslov: http://www.ZDtks.si Za Izdajatelja: Jožef Školč Odgovorni uradnik revije: Jože čuden tel.: (01 >47 90220 e-pošta: joze.cudenezotks.si rovija.tin.' izotks.si Urednlild odbor: Jernej Bfihm, Jože Čuden, Mlja Kordež, Igor Kuralt, Matej Pavlič, Aleksander Sekimik, Roman Zupančič. Lektoriranje: Katarina Ravnik Poslovni koordinator: Anton Šljanec tel.: (01 >47 90 220 e-pošta: anton.sijanecdzotks.si Oglaievanje: www.tim_zotks.si Naročnine: tel.: (01 >2513 743 fciks: (01) 25 22 487 e-pošta: revija.timOzotks.si Revija TIM Izide desetkrat v šolskem letu. Cena posamezne Števili« je 3,75 EUR z že vključenim DDV. Redni naročniki TIM prejemajo z 10% popustom, letna naročnina znaSa33,75 EUR z DDV. Naročnina za tujino zraSa 50 EUR. Naročila na revijo TIM sprejemamo na zgornjih stikih in veljajo do pisnega preklica. Raiunalnlild prelom: Model Art, d. o. o. Tlak: Korotan Ljubljana, d. a o. Naklada: 3000 izvodov Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (UL RS, St. 117/2006 s spremembami in dopolnitvami) sodi revija med proizvode, za katere se obračunava in plačuje davek na dodano vrednost po stopnji 9,5 %. Izid revije je finančno podprla Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije iz sredstev državnega proračuna Iz naslova razpisa za sofinanciranje domačih poljudnoznanstvenih periodičnih publikacij. Brez pisnega dovoljenja Zveze za tehnično kulturo Slovenije Je prepovedano reprodudranje, dlstrlbulra-nje, dajanje v najem, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnemkoli obsegu ali postopku, vldjučno s tiskanjem ali shranitvijo v elektronski obliki. Fotografija na naslovnici: Pri letenju v aerozapregi je zadnja leta zaznati rast velikosti jadralnih modelov. Spodnja meja razpetim kril se je ustalila pri 5 metrih, zgornja pa pri 6,66 m, s kakršno se lahko pohvali model areus v merilu 1:3. Foto: Uroi Šoštarlč VSEBINA REPORTAŽA 2 Jubilejni 35. pokal Ljubljane 5 Raziskovanje v letalskem modelarstvu 6 Srečanje aerozapreg - Krško 2013 8 GO-CAR-GO - Bo, kar bol (4. del) MAKETARSTVO 10 Odstranjevanje oznak na modelu MODELARSTVO 13 Pegasus 14 Uporaba sodobnih tehnologij v maketarstvu in modelarstvu (2. del) 17 Novo na trgu 30 Letalce iz papirja mirage ZA SPRETNE ROKE 18 Model polpriklopnika prekucnite 32 Izdelava pletenic s tehniko kumihimo PRILOGA 24 Maketa letala F-84G thunderjet JVL 34 Plesišče IZDELEK ZA DOM 38 Jaslice iz steklene prizme Jubilejni 35. pokal Ljubljane MIHA ČUDEN Foto: J. Prpič Letošnji pokal Ljubljane in memorial Komarova, tekma svetovnega pokala raketnih modelarjev FAI z najdaljšo tradicijo v zgodovini tega športa, ki ga organizira ljubljanski Astronavtsko raketarski klub V. M. Komarov, je letos slavil okrogel jubilej, 35. obletnico neprekinjenega izvajanja. Tako kot vsako leto se je tekmovanja na Kamniško-Mengeškem polju tudi tokrat udeležilo veliko število tekmovalcev, zato se po tej plati lahko primerja celo s svetovnimi in evropskimi prvenstvi. V dneh od 11. do 13. oktobra se je na zemljišču Agroemone zbralo prek 100 ljubiteljev raketnega modelarstva iz Bolgarije, s Češke, Hrvaške, iz Nemčije, s Poljske, iz Rusije, s Slovaške, iz Slovenije, Srbije, Švice in Velike Britanije. Pokal Ljubljane je že vrsto let finalno tekmovanje v svetovnem pokalu, zato se mnogi tekmovalci tu potegujejo še za zadnje točke in čim boljšo uvrstitev na lestvici najboljših v skupnem seštevku posamezne kategorije. Raketni modelarji iz 11 držav so se pomerili v kategorijah S3A, S4A, S6A, S7, S8E/-p in S9A, nekateri med njimi pa tudi s šov modeli, ki predstavljajo svojevrstno nadgradnjo in poskrbijo za duhovit zaključek uradnega dela tekmovanja. Članov ARK Komarov se že leta drži sloves odličnih organizatorjev tekmovanj na mednarodni ravni, zato so tekmovalci, ki se udeležujejo Pokala Ljubljane, večinoma že redni gostje, ki Slovenijo obiščejo vsako leto in gledajo na prireditev tudi kot na priložnost za počitek in zabaven izlet. Celoten klubski kolektiv je letos znova dokazal, da je s skupnimi močmi, voljo in dobro koordinacijo prireditev mogoče vzorno izpeljati kljub težavam in tudi v nemogočih vremenskih razmerah, ki so svoj vrhunec dosegle prav v času tekmovanja. Kljub temu je tekmovanje pod budnim očesom predsednika organizacijskega odbora, Jožeta Čudna, in direktorja tekmovanja, Antona Šijanca, potekalo gladko in po zastavljenem urniku. Tako kot vsako leto se je tekmovanje začelo že v petek, vremenska napoved pa ni obetala ustreznih razmer za letenje. Dež in nizke temperature so pregnale tekmo- Letošnji pogled na tekmovalni poligon na Kamniško-mengeškem polju Rus Aleksander Kozlov med pripravo za let v kategoriji raket s padalom valce v zavetje avtomobilov, medtem ko so člani kluba pripravljali teren in vse potrebno za začetek tekmovanja. Slabo vreme ni dolgo vztrajalo in kmalu po začetku tekmovanja v kategoriji raket s padalom S3A se je na nebu že prikazalo sonce in uvodna tekma je bila izpeljana brez težav. Sobotno dogajanje je že v zgodnjih jutranjih urah oviral močan naliv, zato je bil začetek tekmovanja v obilici blata vprašljiv, dogajanje pa stresno tako za Vladimir Khokhlov iz Moskve je eden izmed rednih obiskovalcev tekmovanja. tekmovalce kot za organizatorje. Nejevolje je bilo na pretek, toda nekje je bilo treba začeti. Organizacijski odbor in žirija FAI sta se odločila tekmovanje začeti s kategorijo prosto letečih raketoplanov S4A, ki utegnejo biti v tako slabem vremenu z vidika časomerilcev in sodnikov skrajno zahtevna in neprijetna kategorija. Zaradi bolezni je moral Marjan Čuden, član kluba in priznani mednarodni sodnik, na letošnjem dogodku sodniški stolček prepustiti kolegu in nekdanjemu vodji srbske reprezentance, Andriji Dučaku, ter pomočnici Janki Ka-janovi s Slovaške. Lanskoletni zmagovalec v S4A in dvakratni svetovni prvak, Zoran Katanič iz Srbije, je tudi letos veljal za favorita v svoji najmočnejši kategoriji, kjer ga imajo mnogi za skoraj nepremagljivega, toda sreča mu tokrat ni bila naklonjena. Na stopničke za zmagovalce so se povzpeli Anatoly Zemlyanukhin iz Rusije na prvo, Pavel Ti-lev iz Bolgarije na drugo in Slovak Rasti-slav Kičura na tretje mesto. Sledila je kategorija žirokopterjev S9A, ki je za domače tekmovalce štela tudi kot državno prvenstvo. Dež še vedno ni ponehal, vendar zaradi nekoliko manjšega števila tekmovalcev v tej kategoriji izvedba ni bila problematična. Razplet dogajanja je bil precej presenetljiv. Prvo mesto je osvojil Plamen Yordanov iz Bolgarije, drugo mesto mlada Anastazija Poltavjec s Hrvaške, sicer vnukinja letos preminulega raketnega modelarja Gennadija Poltavca, tretje pa Branislav Krčedinac iz Srbije. Po zasluženem odmoru in toplemu obroku se je začel prvi turnus v kategoriji raket s trakom S6A. Začetek se je malce zavlekel zaradi dolgotrajnega overjanja modelov, saj je v tej kategoriji prijavilo skoraj 60 tekmovalcev, kar krepko presega število tekmovalcev v tej kategoriji celo na evropskih in svetovnih prvenstvih. Vremenska napoved se je končno uresničila, dež je počasi prenehal, dan pa je bil uspešno zaključen z izjemnimi dosežki Branislava Krčedinca in Plamena Yordanova, ki sta tudi tokrat posegla po medaljah. Branislav Branislav Krčedinac iz Srbije med pripravo svojega prostoletečega raketoplana Vsak tekmovalec je moral pred začetkom tekmovanja opraviti registracijo modelov. je osvojil prvo mesto, sledil mu je Plamen, tretje mesto pa si je priborila mlada srbska reprezentantka Vesna Katanič. Po napornem dnevu in tekmovanju v nemogočih vremenskih razmerah so si tekmovalci lahko oddahnili in privoščili počitek šele v termah Snovik, kjer je tako, kot je že v navadi, zvečer potekala tudi uradna podelitev odličij in banket. Najboljši trije v posamezni kategoriji so prejeli ročno izdelane plakete z motivom ljubljanskega zmaja, ki so med raketnimi modelarji izjemno zaželena in cenjena trofeja, poleg teh pa še diplome in praktične nagrade spon- I Vreme je marsikomu onemogočalo normalno pripravo na let. zorja, podjetja Mitol iz Sežane. Priznanja in pokale oziroma plakete so prejele tudi najboljše ekipe ter najuspešnejši mladinec v vsaki kategoriji. V nedeljo so sončni žarki kmalu prodrli skozi jutranjo meglo. Po deževni soboti je to za tekmovalce v prvi kategoriji dneva,radijsko vodenih raketoplanih S8E/P, pomenilo pravo olajšanje. Vzporedno sta potekali tudi kategoriji S7 in šov modeli, kategorija za sprostitev z duhovitimi letečimi modeli. 23 tekmovalcev je bilo za tehnično zahtevno kategorijo S8E/P kar veliko, na najvišjo stopničko pa se je tokrat povzpel odlični ZVEZA ZA TEHNIČNO KULTURO SLOVENIJE Štart radijsko vodenega raketoplana. Rus Grigory Sergienko, sledil mu je dolgoletni član domačega kluba Blaž Grgič, na tretje mesto pa se je uvrstil Švicar Michael Lehmann. V kraljevski panogi maket kategorije S7 je slavil Rus Mikhail Noritsin, novo ime v svetu maketarstva, ki je z izvrstno izdelano maketo sojuza TMA v merilu, večjem od običajnega za ta prototip, postavil nove standarde in utegne kmalu postati resen konkurent za naslov svetovnega prvaka dosedanjemu nespornemu vladarju v tej panogi, rojaku Levihu. Drugo in tretje mesto sta zasedla sin Miodrag in oče Vladimir Čipčič iz Kikinde, z maketama saturn 1B in ariane L-01. Sklepni dogodek prireditve je bil že tradicionalni štart letečega WC-ja, ki tudi oznani zaključek tekmovalne sezone. Tradicionalni let WC-ja Morda se sliši čudno in neverjetno, vendar je dejstvo, da se v ozadju tega šova skriva skrbno načrtovanje ter izdelava konstrukcije, pogonskega motorja in elektronike za aktiviranje pristajalnega sistema, za kar gre zasluga klubskima veteranoma, Andreju Vrbcu in Mihu Kozjeku. Prihodnje leto bo na vrsti 36. pokal Ljubljane, za vpis katerega v koledar mednarodnih prireditev je bila kandidatura že poslana na FAI 19. novembra, dober mesec po tekmovanju pa bodo člani kluba Komarov praznovali še en jubilej, in sicer 45. obletnico ustanovitve kluba. Več informacij o pokalu Ljubljane in klubu lahko najdete na spletnem naslovu www. komarov. vesolje.net in novo nastajajoči spletni strani pokala Ljubljane www.ljubljana-cup. com, ki pa je trenutno še v fazi izdelave. Letos je minilo že 44 let, odkar so 19. novembra 1969, na dan pristanka Apolla 12 na Luni, na Osnovni šoli Poljane (takrat se je imenovala po narodnem heroju Tonetu Tomšiču) v Ljubljani, navdušeni 13- in 14-letni učenci na pobudo Vojka Kogeja ustanovili svoj klub, življenje pa sklenili posvetiti raketam in osvajanju vesolja. Klub so poimenovali po kozmonavtu Vladimiiju Mihajloviču Kbmarovu, ki se je 24. aprila 1967 pri neuspešnem pristanku vesoljske ladje sojuz 1 smrtno ponesrečil. Komarov je bil prvi človek, ki je izgubil življenje med vesoljskim poletom. Leta 1971 so člani kluba pridobili v uporabo manjši, pozneje pa še dodatna dva delovna prostora v eni od bližnjih roških stolpnic ob pozneje znameniti Roški cesti in delovanje kluba je lahko steklo hitreje in bolj kakovostno. Člani kluba so strokovno, moralno in občasno tudi materialno podpirali razvoj večine pozneje nastalih klubov v Sloveniji (ARK Vega iz Sevnice, ARK Jurij A. Gagarin iz Logatca, ARK Saturn iz Kranja, MK Kočevje, ARK Bratstvo in enotnost in Klub eksperimentalne raketne tehnike v Ljubljani), pomagali krožkom raketnega modelarstva in klubom mladih tehnikov. Marca 1975 je klub izdal prvo slovensko značko (emblem kluba) na temo vesolja, leta 1984 pa je ta ista značka poletela tudi v vesolje. To je bil prvi slovenski in tudi prvi jugoslovanski predmet, ki je kdaj letel v vesolju. Člani kluba po štirih desetletjih in pol še vedno sodijo v svetovni vrh športnega raketnega modelarstva in dosegajo vrtiunske rezultate na evropskih in svetovnih prvenstvih. NAROCILNICA Nepreklicno (do pisne odpovedi) naročam revijo TIM. Cena letne naročnine za letnik 2013/14 je 33,75 EUR in že vključuje 9,5 % DDV. Naročnino bom poravnal po položnici. Ime in priimek: Naslov: Kraj: Poštna št.: Telefon: e-pošta: Datum: Podpis: * Naročilo mora podpisati polnoletna oseba, če je naročnik mladoletna oseba, mora naročilnico podpisati eden od staršev ali njegov zakoniti zastopnik. Naročilnico prosimo pošljite na naslov: Revl|a TIM, Zveza za tehnično kulturo Slovenl|e, Zaloška 65,1000 Ljubljana. Lahko jo pošljete po faksu na številko: 01/25 22 487 ali pa nam napišete elektronsko pismo na e-naslov: revl|a.tlm@zotks.sl. Za morebitne dodatne informacije nas pokličite na telefon: 01/4790 220. Več na www.tlm.zotks.sl. Raziskovanje v letalskem modelarstvu MIJA KORDEŽ Na Zvezi za tehnično kulturo Slovenije že od leta 1977 organiziramo tekmovanja za mlade modelarje. Z ukinitvijo Klubov mladih tehnikov po šolah in zmanjšanjem ur predmeta tehnika in tehnologija, se je število mladih, ki bi jih to področje zanimalo, močno zmanjšalo. Zaradi tega smo se odločili, da pripravimo dogodke, ki bi pokazali, da je v modelarstvu mogoče raziskovati, se učiti, zabavati in seveda družiti. Začeli smo v občini Koper z letalskim modelarstvom. Povabili smo otroke od prvega do šestega razreda. V osnovni šoli Antona Ukmarja so nam odstopili telovadnico in na drugo soboto v novembru se je zbrala mala, vesela druščina skupinice zvedavih fantov v spremstvu svojih staršev. Ker v zgodovini slovenskega letalstva ne manjka svetovno znanih in uspešnih konstruktorjev letal, smo jim najprej pripravili kratko predavanje prav o teh. Za to temo in za preprosto razlago zakonitosti letenja letal je poskrbel gospod Srečko Gombač, modelar iz Izole ter zbiratelj vsega, kar je povezano z zgodovino naših uspešnih letalcev, pomorcev in modelaijev. Začelo se je raziskovanje. Najprej s preprostim listom papirja formata A4. Zgibali smo ga na različne načine in preizkušali, katera oblika leti najlepše, najdlje in najvišje. Z metanjem papirnatih letale smo iskali najbolj optimalen kot meta in se pri tem tudi neizmerno zabavali. Papirnata letala so frčala po celi telovadnici in se tudi poškodovala, zato smo se lotili novega materiala. Letalca smo izdelali iz deprona, ki je trdnejši od papirja. Osnovni deli so bili že pripravljeni, treba jih je bilo le zlepiti. Ob tem delu smo spoznali še različne vrste lepil. Medtem ko se je lepilo sušilo, smo izvedli tekmo v metanju papirnatega modela, ki seje med preizkušanjem izkazal za najboljšega. Po malici so bila letalca pripravljena za polete. Letela so daleč in naravnost, če so jih otroci natančno zlepili in pravilno vrgli. Sledili so popravki napak in priprave na tekmo, kjer je bila pomembna dolžina leta. Zadnji model in material, ki so ga spoznali, je bila balza. Mnogi so se z njo Ker so nam dedi na razpolago le telovadnico, smo predavanje izvedli brez projekcije, z ogledovanjem slik, knjig in modelov. Po izdelavi papirnatih letal so bili na vrsti še modeli iz deprona. Pomagali so tudi starši. Četica mladih modelarjev pred tekmo srečali prvič. Izdelali smo drsalce. Sestavne dele je bilo treba zelo natančno zlepiti. Nekateri otroci so pri delu potrebovali pomoč. Z drsalcem nismo izvedli tekme, saj nas je čas prehitel. Čisto za konec nas je obiskal še modelar Alan Goljevšček s svojima akrobatskima modeloma za letenje v zaprtem prostoru. Otroci in starši so bili nad njegovo spretnostjo pri obvladovanju modela in Lan pri metu letalca Popravki pred tekmo prostora navdušeni. Pogovor z Alanom je otrokom razkril, da bodo morali izdelati še veliko modelov, da bi dosegli takšno raven. V soboto so storili že prvi korak in upamo, da bodo vztrajali še pri naslednjem. Osnovne cilje dneva smo dosegli, saj so bili udeleženci na koncu zadovoljni, spoznali so nekaj zgodovine, skozi igro raziskovali osnove letenja, različne materiale in lepila, predvsem pa so se družili in zabavali z vrstniki in starši. UROŠ ŠOŠTARIČ Srečanje aerozapreg - Krško 2013 Ko se mi je leta 2009 porodila ideja po organiziranju prvega srečanje aerozapreg v Krstom, si nisem predstavljal, da bo prireditev tako uspešna in bo iz leta v leto privabljala nove udeležence z jadralnimi in motornimi modeli. Tako je srečanje aerozapreg postalo ena izmed največjih modelarskih prireditev v Sloveniji. Sprva je bila zamisel na enem srečanju zbrati vse modelarje, ki že vrsto let letijo z modeli DG 600 v merilu 1 :4, ki jih uspešno izdeluje Vlado Kobilica z Bleda, potem pa smo se vprašali, zakaj ne bi poleg povabili še ostalih modelarjev, ki se ukvarjajo z aero-zapregami. Na prvem srečanju lastnikov DG 600 V. K. se nas je tako zbralo skoraj dvajset modelarjev. Kerje bilo prvo srečanje tako uspešno, smo naslednje leto povabili še lastnike modelov DG 1000S V.K., ki so se nam z veseljem pridružili. Ker je Krško precej oddaljeno, smo prireditev raztegnili na dva dni, soboto in nedeljo, z možnostjo prihoda že v petek popoldne, kar so udeleženci sprejeli z odobravanjem in kamp je bil tako vsako leto poln (slika 1). Za tiste, ki te modelarske panoge ne poznajo, naj povemo še, kaj je aero-zaprega. Pri vzletu sta soudeležena dva modela, povezana z vlečno vrvico, ki jo lahko odklopita oba. Naloga vlečnega motornega modela je, da povleče v zrak jadralni model (slika 2). Modelarja pilotirata vsak svoj model, vendar morata biti pri manevru med seboj usklajena. Ko motorni model dvigne jadralnega do želene višine, se ta odklopi in nadaljuje s samostojnim jadranjem ter iskanjem dvigajočega se zraka ali izvaja akrobacije, motorni model pa se vrne na letališče. Zakaj smo se odločili prav za Krško? Predvsem zaradi primerne lokacije, kompletne letališke infrastrukture, odličnih vremenskih pogojev, možnosti kampiranja in seveda zaradi gostoljubnosti domačinov, ki so nas sprejeli z obilico navdušenja. Od samega začetka vse, kar je treba, postorita Marjan in Matjaž, od urejanja infrastrukture do ureditve obeh modelarskih stez. V zadnjih letih za odlično petkovo večerjo poskrbita Boris in Sašo, skupaj z Bernardo pa še za sobotno in nedeljsko prehrano udeležencev. Vsi vemo, da dobra hrana že polovico prispeva k dobremu razpoloženju. Letos sta Alpski modelarski klub in domači Modelarski klub Krško skupaj organizirala že 5. srečanje Krško 2013. Število udeležencev se je tako kot vsako leto tudi tokrat povzpelo nad 30, kar je omogočilo široko izmenjavo idej, izkušenj in informacij med navdušenci, ki jih druži ista zvrst modelarstva. V minulih letih nam je bila v največje breme vročina, ki pa nam je tokrat prizanesla. Večina udeležencevje na letališče prispela že v petek popoldne in začela leteti, zvečer pa nadaljevala s prijetnim modelarskim druženjem. Po uspešnem petkovem popoldnevu in družabnem večeru ob odlični hrani domačih kuharjev nas je zjutraj prebudil dež, ki je bil sicer napovedan, a je do osme ure že ponehal. Naredil se je čudovit poletni dan z odličnimi pogoji za letenje. Takšnega smo si vsi želeli, saj nam je prinesel obilico termike, ki smo jo dodobra izkoristili. Ker se na prireditvi v Krškem običajno zbere več kot 30 modelaijev s svojimi jadralnimi in motomo-vlečnimi modeli, je ob dobrih vremenskih pogojih v zraku prava gneča. Tako je bilo letos velikokrat v zraku tudi po osem jadralnih modelov, s katerimi so modelarji poskušali uloviti svoj delček termike in čim dlje ostati v zraku ter to veselje deliti s svojimi kolegi. Lepo se je dalo jadrati na majhnih višinah. Kdor je želel, pa se je lahko povzpel tudi do 1000 m nad vzletišče. Ker nas vročina tokrat ni ovirala, seje letelo neprekinjeno in piloti z vlečnimi modeli so imeli obilico dela, svoje delo z motornimi modeli citabria, hektor, wilga, morava in podobnimi pa so odlično opravili (slika 5). Zaradi nenehnega letenja in številnih udeležencev se na srečanju v Krškem leti na dveh vzporednih travnatih stezah. Zunanja je namenjena pristankom, notranja vzletanju (slika 4). Z leti smo se udeleženci srečanj aerozapreg že navadili pravil letenja in dobro spoznali drug drugega, tako da na srečanjih kljub intenzivnemu letenju v zraku ne prihaja do zapletov. Seveda pa je kljub temu potrebna odgovorna oseba - vodja letenja, ki ureja »modelarski« promet. In s kakšnimi modeli letimo? To so predvsem leteče makete jadralnih letal v merilu 1:4 in 1:3, kompozitne izdelave ali v kombinaciji kompozitnega trupa in stiro-abahijevih kril. Modeli so ventus, discus, arcus, DG 600, DG 1000, apis, cirus, mini-moa, DG 100, ASK 21, K6, DG 300, pila- tus B4, ASW 15 in še bi lahko naštevali. Motorni modeli so prav tako makete vlečnih letal piper, citabria, vvilga, morava in podobni. Z leti je zaznati tudi rast velikosti jadralnih modelov. Če je bilo na prvem srečanju največ modelov DG 600 z razpetino 4,25 m in morda trije modeli s 5-metrskim razponom, se je z leti spodnja meja ustalila pri 5 metrih in zgornja pa pri 6,66 m pri modelih arcus v merilu 1 : 3. Skladno z večanjem jadralnih modelov so rasli tudi vlečni modeli, od razpetine 2,5 m in motorjev do 50 cm3 na sedanje slabe 4 m razpetine ter motorje do 150 cm3. Z razvojem telemetrije, ki je nam jadralcem omogočila bolj kakovostno jadranje s pomočjo variometra, imamo zdaj možnost dodatnega vpogleda v naše letenje. Telemetrija namreč omogoča spremlja-anje višine leta, dviganja in spuščanja, hitrosti, preletene razdalje, oddaljenosti modela, napetosti sprejemniških baterij, temperature itd. Vsi ti podatki modelarju omogočajo daljši in varnejši let. Vsako leto vidimo kakšen nov model in tudi tokrat je bilo tako. Rafael Cajhen je predstavil svoj novi vlečni model swiss trainer z razpetino kril 3,6 m in motorjem DA 120 cm3 (slika 3). Model je pomemben prispevek slovenskim aerozapre-gam, kjer vlečnih modelov ni nikoli dovolj, predvsem večjih, ki so sposobni vleči tudi največje jadralne modele, ki jih je vedno več. Organizatorji upamo, da bo to priljubljeno srečanje doživelo še mnogo ponovitev, saj si želimo program v prihodnje še razširiti in razvijati to modelarsko zvrst ter v svoje vrste pritegniti nove somišljenike. Več o aerozapregi in drugih srečanjih lahko izveste na naši spletni strani www.aerozaprega.si. HrSiaiísSw GO-CAR-GO - Bo, kar bo! (4. del) STANKO KOSTANJEVEC in SILVA DUCMAN Foto: S. Gojkošek, J. Potočnik Lesko Tresko - Oš dr. Franja Žgeča Domava Mentorica: Silva Ducman Sodelujoči učenci: Denis Nedeljko, Simon Horvat, Leon Bezjak, Sergej Rojht Osnovna šola dr. Franja Žgeča Domava je že od samega začetka izvajanja projekta sodelovala na vseh štirih srečanjih GO-CAR-GO -Bo, kar bo!. V lanskem šolskem letu sta sodelovali celo dve ekipi, ki sta izdelali vsaka svoj ekstramobil. Glede na to, da so učenci že doslej zelo radi ustvarjali ter izdelovali zanimive izdelke pri pouku in zunaj njega, jim je bilo sodelovanje v projektu nov izziv. Interes za sodelovanje je iz leta v leto večji. Idejo za lanski projekt so dali učenci ob pomoči mentorice. Avtomobilček so izdelali iz naravnih materialov, rogoze in trstike, ki je bila vzdolžno prerezana. Učenci so ta material nabrali ob jarkih in ribnikih v jesenskem času in ga prinesli v šolo, kjer so ga očistili in čez zimo sušili v kabinetu. Uporabili so še ostanke vezane plošče, odpadni karton in star leseni stol za sedež. Avtomobilček so opremili z električno inštalacijo, vgradili akumulator, luči, radio in kasetnik. Posebnost ekstramobila je vtem, daje karoserija v celoti izdelana iz naravnih materialov, iz razcepljenih polovic stebel rogoze in trstike. Od tod tudi ime Lesko tresko, ki je pravi ekomobil. Učenci so se tedensko srečevali pred ali po pouku, razvijali idejo o obliki, risali skice, izdelovali šablone, pripravljali material (razpolavljali palice iz rogoze in trstike) ter žagali vezano ploščo za ravne površine avtomobila. Temeljite izdelave so se lotili med prvomajskimi počitnicami, ko so delali skoraj vse dni, dnevno tudi po šest do osem ur. Izdelava ekstramobila v šoli je potekala v obliki krožka. Učenci so se ob gradnji ekstramobila veliko naučili. Nikoli si niso predstavljali, da je mogoče rogozo in trstiko enostavno razcepiti z nožem na polovico. Spoznavali so različne obdelovalne postopke in načine pritrjevanja sestavnih delov na ogrodje. Za varno vožnjo so vgradili tudi ročno zavoro, ki so jo našli na avtomobilskem odpadu v Forminu, kjer so jim jo podarili, za kar se jim zahvaljujejo. Izdelava ekstramobila je med prvomajskimi počitnicami potekala pri učencu Simonu, v njihovi garaži. Starši so jo radodarno odstopili za čas izdelave. Simonov oče jim je dal v uporabo tudi nekaj strojev in naprav, občasno pa je pomagal tudi z nasveti in pri izvedbi nekaterih del. Tudi njemu učenci izrekajo zahvalo. Ves čas izdelave pa je pri delu sodelovala tudi mentorica. Ekstramobil je bil na razstavi v nakupovalnem centru Qlandija na Ptuju, v avli šole in občinski stavbi v Domavi, kjer stoji še zdaj. Učenci se z njim kdaj pa kdaj zapeljejo tudi po šolskem dvorišču. Sodelovanje v projektu mentorica ocenjuje zelo pozitivno. Učenci so dobro in usklajeno sodelovali, bili so iznajdljivi, domiselni, delavni, vztrajni in zelo natančni. Zelo dobro so obvladali tudi zahtevnejše delovne operacije in delo s stroji. Za sodelovanje v projektu so se odločili učenci, ki doma razstavljajo in sestavljajo motorje, in učenci, ki staršem pomagajo pri različnih delih. Tukaj so našli tudi priložnost, da pokažejo svoje ročne spretnosti, saj so na tehničnem področju zelo ustvarjalni. Tudi v letošnjem šolskem letu so pokazali interes in željo sodelovati v projektu. STANKO KOSTANJEVEC in JOŽEF REŽEK Foto: S. Gojkošek, J. Potočnik Šolar mobil - OŠ Majšperk Mentor: Jožef Režek Sodelujoči učenci: Blaž Dolšak, Matjaž Ivančič, Žan Hronek Osnovna šola Majšperk je sodelovala na treh dosedanjih srečanjih GO-CAR-GO - Bo, kar bo!. V lanskem letu se je pred- stavila z Majšperskim cvetličnjakom, ekstramobilom, ki je bil v celoti okrašen s svežim cvetjem in lončnicam in je bil prava paša za oči. Za sodelovanje v projektu so se odločili zaradi motivacije učencev za inovativnost in ustvaijanje. Letošnji ekstramobil je nastal s predelavo lanskega. Ideja se je porodila ob vse večjem pomanjkanju energentov in vedno večjem izkoriščanju alternativnih virov energij, predvsem sončne energije. Osnovni material za izdelavo je bila jeklena pločevina. Poleg nje so za podkonstrukcijo uporabili jeklene profile in pravokotne pohištvene cevi. Nosilci zgornje platforme za solarne celice so bili izdelani iz okroglih jeklenih cevi, zaščitenih s PVC-izolacijsko zaščito, ki je prijetna na dotik in ublaži morebiten trk ali udarce. Zunanjost lesko tresko vozila je bila prevlečena s tapisomom zelene barve, ki daje videz ekološkega vozila iz naravnih materialov. Solarne celice so bile improvizirane in pobarvane s črno barvo v pršilki. Kljub temu je bil končni videz izjemno podoben originalu. Dodatna oprema se je skrivala pod krmilnim mehanizmom - pretvornik sončne energije v električno. V primerjavi z drugimi ekstramo-bili, je bil Šolar mobil zelo visok, kljub temu pa je ohranil nizko težišče in s tem stabilnost ter okretnost na tekmovalnem poligonu. Na tekmovanju se je tudi pokazalo, da ima pri vožnji nizek količnik upora. Ekstramobil so učenci ob pomoči mentorja izdelovali skoraj tri mesece. Najbolj aktivni so bili zadnji mesec tik pred napovedanim srečanjem, ko je bilo treba nekatere stvari dokončati tudi po pouku. Sicer pa so avtomobilček v glavnem izdelovali v sklopu izbirnega predmeta obdelava kovin. Učenci so se ob načrtovanju preizkusili tudi kot konstruktorji, izdelali so idejne skice in na njihovi osnovi tehnično dokumentacijo, načrtovali pa so tudi izdelavo. Najzanimivejša je bila seveda sama izdelava, ki je zahtevala veliko truda, vztrajnosti in medsebojnega prilagajanja elementov pri sestavi in montaži. Ves trud pa je bil poplačan pri preizkušanju vozila, ko so fantje dosegli zastavljeni cilj. Po srečanju v Šolskem centru Ptuj je bil Šolar mobil na ogled v nakupovalnem centru v Olandiji na Ptuju, trenutno pa je na šoli in se uporablja kot razstavni eksponat. Po besedah mentorja je projekt zasnovan odlično. Ponuja razvijanje socialnih veščin, novih metod učenja in spoznavanje novih strategij. Učenci so se k sodelovanju v projektu prijavili po lastni želji. Našli so priložnost, kjer lahko odlično sodelujejo v timskem delu, hkrati pa rezultate svojega dela predstavijo tudi širši javnosti. Računalniške novice + Steve Jobs? Skrivnosti predstavitev Steva Jobsa Skrivnosti inovacij Steva Jobsa Akcja veja do 30. 10. 2013 oziroma do razprodaje zalog ter veja samo za nove naročnike. gsm: 041 393 830 I gsm: 040 222 911 tel.: 01 620 88 03 I mail: narocnine@nevtron.si Odstranjevanje oznak na modelu JANITEKAVČIČ Maketarji velikokrat naletimo na težave pri odstranjevanju obstoječih napisov in oznak na plastičnih maketah, kadar želimo nanje namestiti drugačne oznake. V pomoč so nam številni prijateljski nasveti, od namakanja makete v preverjeno učinkovito zavorno olje, pa vse do odstranjevanja z nitrorazredčilom. Ti postopki so preprosti, model potopimo v topilo ali ga z njim le navlažimo in čakamo, kako bo učinkovalo. Če čakamo predolgo, lahko model poškodujemo, če je čas namakanja prekratek, pa ni pravega rezultata. Olja, kisline in razredčila so v tem primeru topila, ki ne samo odstranijo oznako ali baroni nanos, temveč raztopijo tudi plastiko in uničijo model. Da se izognemo takim nevšečnostim, moramo uporabiti ustrezno topilo, ki bo kos tej nalogi. V naboru izdelkov podjetja Samson-Kamnik sem našel primemo sredstvo, ki je sicer čistilo in je izdelano na osnovi citnjsov. Imenuje se SAM - intenzivno čistilo 47. čistilo je vsestransko uporabno in je primemo tudi za uporabo v maketarstvu in modelarstvu (slika 1). Preizkus ugotavljanja obstojnosti materiala Že na začetku naj poudarim, daje čistilo močno, zato velja pred uporabo narediti preizkus, da se prepričamo o obstojnosti materiala, dačistilonebi poškodovalo modela. Najbolje je test narediti na notranji strani ohišja ali nekje na robu, ki ni preveč izpostavljen. Postopek odstranjevanja Uporaba čistila SAM je nadvse preprosta, saj poleg čistila potrebujemo le vatirane paličice in manjšo posodica Čas odstranjevanja oznak je zelo kratek, je pa odvisen od vrste in odpornosti barve, ki so jo v tovarni uporabili za barvanje in izdelavo oznak. Preizkus sem izvajal na različnih maketah. Na sliki 2 vidimo originalni model vagona, na kateremu sem želel namestiti nove oznake. Z odstranjevanjem začnemo tate), da vati rano paličico namočimo v čistilo in rahlo navlažimo obstoječo oznako (slika 3). Počakamo nekaj časa in znova premažemo oznake. Običajno se začne barva že po nekaj minutah topiti in oznake postopoma izginjajo (slika 4). Postopek ponovimo na vseh oznakah, lahko pa že na začetku premažemo vse oznake, jih po potrebi večkrat navlažimo in rahlo podrgnemo z vatirano paličico. Rezultat je viden na sliki 5. Pri modelih, kjer so oznake natiskane na reliefnih površinah, si pomagamo z manjšo, ne preveč trdo plastično ščetko, da lahko čistilo potisnemo tudi v vdolbine in očistimo tudi ta mesta (sliki 6 in 7). Primere odstranjevanja oznak na modelu lokomotive vidimo na slikah 8 in 9. Če ne opravimo testov obstojnosti barv in modela, se lahko zgodi, da čistilo prej odstrani barvo, s katero je model pobarvan, kot pa oznake (slika 10). Takšen model je seveda trajno poškodovan in neuporaben. Če ga želimo uporabljati, ga moramo prej v celoti očistiti in znova pobarvati. Odstranjevanje barve z modela Enako kot pri odstranjevanju posameznih oznak, je treba tudi v primeru odstranjevanja ban/ s celotnega modela, vse površine navlažiti s čistilom in počakati, da se začne barva raztapljati (slikali). Postopek vlaženja in čiščenja ponavljamo, dokler z modela ne odstranimo vsega barvnega nanosa (slika 12). Izkušnje nizozemskega maketarja ERIKTEGROEN V tem prispevku si poglejmo, kako je nizozemski maketar Erik te Groen povsem po naključju odkril podobno sredstvo za odstranjevanje barvnih premazov s plastičnih maket, in njegove izkušnje pri uporabi tega sredstva. Nedavno sem se odločil, da bi si pripravil svoje lepilo. Za to sem potreboval močno topilo, toluen ali ksilen oziroma nekaj na osnovi izobutanola. V trgovini z barvami in laki sem našel novo sredstvo - čistilno razredčilo, ki ga doslej še nisem poznal. Razredčilo je bilo zelo redko in se sploh ni hotelo mešati z mojim starim razredčilom. Poskusil sem ga uporabiti kot običajno razredčilo za barve, vendar so bili rezultati tudi v najboljšem primeru bolj kot ne slabi. Ker sem za liter odštel okoli 8,50 EUR, ga nisem hotel zavreči, zato sem pomislil, da bi ga uporabil za kaj drugega. Poskusil sem z njim raztopiti nekaj plastike. Konec koncev sem hotel pri- Tako očiščen model je pripravljen za vnovično barvanje in nameščanje novih oznak. Na sliki 13 sta modela lokomotive taurus in potniškega vagona, s katerih je bila barva odstranjena v celoti in imata na vse površine že naneseno temeljno barvo. Napotki za uporabo Preberite in upoštevajte navodila za uporabo čistila (na embalaži). Preden praviti svoje lepilo. Na moje presenečenje pa sploh ni vplivalo na plastiko, ampak je zgolj raztopilo barvni premaz, tako akrilne-ga kot emajl. Nemudoma sem poiskal staro plastično maketo in jo premazal z novim sredstvom. Neverjetno, barva se je začela gubati in luščiti s plastike, in to v manj kot 15 minutah. Ugotovil sem, da sem našel idealno sredstvo za odstranjevanje barve, ki odstrani tako emajle kot akrile. Predvsem akrili odstopijo s površine dobesedno pred vašimi očmi. Topilo ne izhlapeva prehitro, tako da zadošča ena do dve plasti toaletnega papirja ali papirnat robček, ki ga navlažimo s topilom, da je barvni nanos ravno prav vlažen, da se zmehča, raztopi in odstopi. Navlažen papir nežno potisnemo v vse kotičke in s tem zagotovimo, da je ves barvni nanos enakomerno namočen. Če je papir kje pretrgan, se barva na tistem mestu znova posuši oziroma se ne raztaplja. Po dveh dneh eksperimentiranja sem prišel do naslednjih zaključkov. Omenjeno čistilno sredstvo je prozorna tekočina, gostejša od vode, skoraj brez vonja in je negorljivo. Na noben način ne vpliva na plastiko ali gumo. V kombinaciji s papirjem začnete delo, obvezno preizkusite učinek čistila na material, iz katerega je izdelan model, da ga ne poškodujete, saj se utegne zgoditi, da ga čistilo raztopi. Model je lahko pobarvan tudi s takšnimi barvami, ki jih čistilo ne topi, zato takih premazov s tem čistilom ni mogoče odstraniti. Če je model pobarvan z obstojnimi barvami in so na njem natisnjene oznake, potem težav običajno ni in lahko po odstranjevanju oznak model takoj na novo označimo. je idealno za odstranjevanje barv z maket in modelov. Med uporabo nisem zaznal nobenih dražeči h učinkov, tako glede vonja kot pri stiku s kožo. Čistilo je topno v vodi in ga je mogoče sprati pod tekočo vodo. Odstranjuje tako akrile kot emajle, bistveno slabše pa se izkaže pri odstranjevanju kovinskih barvnih premazov. Tu traja postopek veliko dlje in pušča svetleče sledi na mestu barvnega nanosa. Poleg tega se odlično izkaže tudi kot čistilo za zračne čopiče. Moj stari, umazani Badgerjev airbrush, ki ga nisem uporabljal že vrsto let, je po 30 minutah prišel iz čistilne kopeli kot nov. Na mestih, kjer je zasušeno barvo težko ali skoraj nemogoče odstraniti tudi z zobotrebcem, je čistilo to opravilo tako dobro, da nisem mogel verjeti svojim očem. Pred tem sem preizkušal veliko različnih izdelkov, vendar nobeno doslej mojih zračnih čopičev ni očistilo tako dobro in hitro kot to čistilno sredstvo. Tudi drago specialno čistilo za zračne čopiče se z njim ne more primerjati. Sam barvam svoje makete z emajli in akrili, zato uporabljam za redčenje in čiščenje pribora različna sredstva, kot so terpentin, white spirit, 70- in 96-odstotni alkohol, čistilo za ščetke, vendar nobeno od njih ne deluje tako kot to. Za konec pa še vprašanje, kje ga je mogoče dobiti. Na Nizozemskem ga prodajajo v mnogih trgovinah z barvami in laki. Izdeluje ga podjetje De Parel, več o njem pa si lahko preberete na njihovi spletni strani www.pearlpaint.nl. Ker gre za neagresivno kemikalijo, maketarji, ki jih nakup zanima, pri naročilu po pošti ne bi smeli imeti težav. BiiiensMlinner BiWtitatox/etanol. <10* anioi»serw Maiden frinijirjslhmiiii ■TOefcgB£Miartnoo!deielnisins5ti' isgitermaiestschkt« I 'ill t "*ne*'ein«ei ejfigfetungsniiddel. mMiscJ] advies de R); (kat. št. 31058 in 35031); (slika 15). Plesišče izdelamo iz dveh delov (A) topolove vezane plošče debeline 8 mm velikosti 450 x 360 mm. Prva plošča predstavlja podstavek oz. dno plesišča, v drugi pa izžagamo okroglino premera 270 mm, katere središče je 180 mm oddaljeno od zgornjega in stranskih robov. V ta okrogli del s kronsko žago premera 60 mm izžagamo šest okroglih izrezov, katerih središče je postavljeno simetrično na vsakih 60 kotnih stopinj, 88 mm oddaljeno od središča plesne površine (načrt tlorisa plesišča). V teh šest podstavkov, na katerih se bodo plesni pari vrteli okrog svoje osi, izvrtamo luknje premera 6 mm. V vsako od teh izvrtin vtaknemo in vlepimo moznik (L) premera 6 mm dolžine 50 mm. Iz topolove vezane plošče debeline 6 mm izžagamo okroglo ploščo premera 250 mm, v katero simetrično izvrtamo šest lukenj premera 6,2 mm na vsakih 60 stopinj, 88 mm oddaljeno od središča plošče. Zdaj tej okrogli plošči v sredini odstranimo okrogel izrez premera 100 mm, da dobimo obroč širine 75 mm (B). Okrogli del plesišča s šestimi 60-mili-metrskimi izvrtinami (A) zlepimo z mizarskim lepilom z obročem (B) tako, da šest izvrtin v obroču nalega na sredine šestih velikih okroglin plošče A. Podstavke plesnih parov, opremljene z mozniki, potisnemo skozi ravne kovinske podložke M6 (K) v izvrtine obroča B (slika 16). Ti podstavki se morajo brez trenja vrteti v plesišču. Če se ne, moramo obrusiti del, kjer prihaja do zatikanja. S spodnje strani plesne površine z lesnimi vijaki pritrdimo sestavljen tridesetzobi zobnik s štirimilimetrsko gredjo (O, P, R, S), na moznike pa tesno nataknemo zobnike z osmimi zobmi (sliki 17,18). Na osemmilimetrsko ploščo, ki je podstavek oz. dno plesišča (A), z mizarskim lepilom (Mekol ali podobno) prilepimo okvir odra, ki ga sestavljata dva kosa šestmilimetrske vezane plošče velikosti 300 x 90 mm (C) in dve velikosti 288 x 90 mm (C1). Zunanji robovi okvirja so 30 mm oddaljeni od zgornjega in stranskih robov. Znotraj tega okvira bo nameščen pogonski del z motorjem in zobniškimi prenosi Fischertechnik. Iz akrilnega stekla debeline 5 mm bomo po načrtu v merilu 1 : 1 iz priloge izžagali držalo pogona (F) velikosti 80 x 74 mm. V to ploščico z desetmili-metrskim svedrom naredimo luknjo za gred motorja, s svedrom premera 4 mm pa izvrtamo izvrtino, v kateri se bo vrtela os plesišča. Izvrtino lahko nadomestimo z medeninasto pušo enakega notranjega premera. Naredimo še šest izvrtin premera 3 mm; skozi tri luknje bomo z vijaki M3 x 10 pritrdili motor, ostale tri izvrtine pa bodo namenjene pritrditvi držala pogona (F) z gonilnim zobnikom (D) z vijaki M3 x 15 in pripadajočimi maticami. Po predlogi na načrtu izdelamo eno kopijo zobnika z 18 zobmi (D) in šest kopij zobnika z osmimi zobmi (E). Kopije z odstranljivim lepilom v stiku (npr.Scotch re-positionable) prilepimo na ploščo akrilnega stekla debeline 8 do 10 mm. Po črtah izžagamo večji zobnik premera 128 mm in šest kosov manjših zobnikov premera 62 mm. Manjšim zobnikom na sredini izvrtamo luknjo premera 6 mm. Večjemu po črti izžagamo oval 56 x 70 mm in naredimo tri izvrtine premera 3 mm, skozi katere ga bomo z vijaki M3 x 15 povezali z držalom pogona (F). Skozi štiri izvrtine premera 6 mm na velikem zobniku bo naveza držala pogona z gonilnim zobnikom postavljena na štiri nosilce držala (J) dolžine 90 mm iz letvic premera 6 mm (sliki 19 in 20). Na koncu bomo na zgornji strani plesnega odra postavili ograjo iz letvic premera 10 mm (slika 21). Potrebujemo osem pokončnih nosilcev ograje (G), visokih 60 mm, ki jih prilepimo simetrično ob daljši in krajši stranici odra. Na te nosilce pritrdimo letvice enakega premera; na krajši strani dve dolžine 310 mm (G3) in na daljši eno, dolgo 440 mm (G1), in na drugi letvico dolžine 350 mm (G2). Na spodnji strani plesišča bomo simulirali nosilce odra (H), saj ne bodo tako visoki, kot je okvir odra, ampak 30 mm krajši. V ta namen bomo pripravili 14 kosov 60 mm dolgih smrekovih stebričkov s prerezom 10x10 mm. Simetrično jih bomo prilepili na spodnjo stran plesišča; v vseh štirih kotih in na krajši strani odra med vogalnima še dva, na daljši stranici pa po tri med kotnima stebričkoma. Nosilce bomo med seboj poševno povezali s štirinajstimi dvomilimetrskimi 125 mm dolgimi in 15 mm širokimi deščicami (I). Zdaj lahko okrogli del plesišča s plesalci, prilepljenimi na podstavke, z osjo (S) vtaknemo v izvrtino držala pogona (F). Če na motorček priključimo enosmerno nape- tost okrog 5 voltov, se mora plesišče začeti vrteti, plesni pari pa se prek zobnikov (E) kotalijo po zobniku (D) in se tako vrtijo okrog svoje osi. Na koncu čez plesišče poveznemo še statični del zabavišča (A); (slika 22). Če pri vrtanju in sestavljanju nismo bili dovolj natančni, bomo morali morebitna zatikanja popraviti s pilo ali brusilnim papirjem in odstraniti delčke, ki se tarejo. Brezhibno delujoče plesišče pobarvamo z ustrezno bravo in nanj postavimo glasbenike. Datoteke barvnih oblog lahko dobite na naslovu: sasa.ogrizekl ©guest.arnes.si. Pa obilo užitkov ob izdelavi zabavišča in veselja ob delujočem plesišču. Če se bo iz zvočnikov slišala še Avsenikova Golica, bo užitek popoln. Kosovnica Oznaka Element Material Mere (mm) Kosov A podstavek, oder vezana plošča 8 mm 360 x 450 mm 2 B pogon odra vezana plošča 6 mm 0 250 mm 1 C okvir odra vezana plošča 6 mm 300 x 90 mm 2 C1 okvir odra vezana plošča 6 mm 288 x 90 mm 2 D gonilni zobnik akril 8 do 10 mm 0 128 mm 1 E zobnik akril 8 do 10 mm 0 62 mm 6 F držalo pogona akril 8 do 10 mm 80 x 74 mm 1 G nosilec ograje letvica premera 10 mm 60 mm 8 G1 ograja letvica 0 10 mm 440 mm 1 G2 ograja letvica 0 10 mm 350 mm 2 G3 ograja letvica 0 10 mm 310 mm 1 H nosilec odra letvica s prerezom 10 x 10 mm 60 mm 14 I veza nosilcev deščica debeline 2 mm 125 x 15 mm 14 J nosilec držala letvica 0 6 mm 90 mm 4 K podložka kovinska, ravna M6 6 L moznik letvica 0 6 mm 50 mm 6 M motor Fischertechnik kat. št. 104574 1 N zobnik Z10 Fischertechnik kat. št. 78238 1 O zobnik Z30 Fischertechnik kat. št. 36264 1 P sponka Fischertechnik kat. št. 31058 1 R sponka Fischertechnik kat. št. 35031 1 S gred kovinska, premera 4 mm dolžina 60 mm 1 Jaslice iz steklene prizme MATEJ PAVLIC Foto: Manca Pavlič Izraz »steklena prizma« se morda komu ne zdi najbolj primeren, saj preveč spominja na tristrano optično prizmo, ki se pri pouku fizike uporablja za prikaz lomljenja svetlobnih žarkov in nastanek mavrice. Vendar je še vedno bolj smiseln kot »stekleni zidak« ali celo »steklena opeka«, čeprav se ti gradbeni elementi v resnici uporabljajo za ravne ali rahlo ukrivljene predelne stene in nadsvetlobe, kot deli pročelja ali celo za tla. Ponašajo se z dobro izolacijo, zaščito pred hrupom ter odpornostjo proti udarcem in ognju. Naprodaj so v različnih oblikah, barvah in vzorcih. Z njimi je mogoče na eleganten način ločiti in obenem združiti notranje in zunanje okolje, saj zagotavljajo popolno zasebnost v prostoru in hkrati učinkovito prodiranje zunanje svetlobe vanj. Seveda pa jih je mogoče uporabiti še za kaj drugega. Tako lahko na sliki 1 vidite nenavadne jaslice, izdelane iz 19 x 19 cm velike brezbarvne steklene prizme z lečastim vzorcem (slika 3), kakršno za nekaj evrov dobite v vseh večjih trgovinah z gradbenim materialom. Da bi prišel motiv jaslic bolj do izraza, je na zadnjo steno prizme pritrjena svetleča dioda (angl. LED - light-emitting diode). Ta polprevodniški elektronski element, ki ga danes srečamo že na vsakem koraku in bo prej ali slej izpodrinil klasične žarnice na žarilno nitko ter tudi manj energetsko razsipne sijalke, se odlikuje po zelo majhni porabi električne energije oz. izkoristku in izredno dolgi življenjski dobi. Ker je prizma razmeroma težka, električno napeljavo pa je treba ustrezno zavarovati, je vse skupaj spravljeno v preprostem lesenem ohišju, ki spominja na hlevček. Gradivo Z izjemo dveh omejiInikov, ki sta iz 1,5-2 mm debelega gradiva (vezana plošča, furnir, lesonit), ter hrbta, ki je iz 5 mm debele vezane plošče, so vsi preostali sestavni deli - tj. podstavek, dve stranici in zgornji del - iz 18 mm debele smrekovine. Obrušene lepljene plošče te debeline namreč prodajajo vvseh gradbenih centrih. Seveda je uporabna tudi katera koli druga vrsta lesa. Če ni takšne debeline, pač ustrezno priredite položaj lukenj za vijake na podstavku in zgornjem delu. Poleg že naštetega potrebujete le še osem 50 mm dolgih lesnih vijakov, štiri 15 mm dolge vijake za pritrditev hrbta na ohišje ter štiri plastične pokrivne kapice. Za lepljenje je najbolje uporabiti belo lepilo za les, pomagate pa si lahko tudi s prozornim silikon- skim kitom za tesnjenje. Za površinsko zaščito izdelka je uporaben kateri koli lak, zaščitni premaz ali lazura za les. Za osvetlitev jaslic zadostuje svetleča dioda 3000 K z močjo 1 W (brez leče) s priključnima žicama, 350-mA napajalnik in 1,5 m dolg dvožilni priključni kabel z vtičem. Vse našteto v sežanskem podjetju DRM, d. o. o. (www.drm.si/), dobite za 18 evrov (s poštnino vred). Orodje Izdelek je namenjen tistim, ki že imajo nekaj izkušenj z uporabo električnega ročnega orodja. Brez tega tokrat namreč ne gre. Potrebujete krožno ali vbodno žago, vrtalni k (po možnosti z navpičnim stojalom) in vibracijski brusilnik. Poleg tega boste potrebovali še risalno orodje, kotnik, ostre škarje in modelarski nož, modelarsko rezljačo s podložno mizico, mizarske spone, brusilni papir različnih zrnavosti, 3 in 5 mm debela svedra za les, srednje velik izvijač in čopič. Izdelava Obrisi figur so na načrtu narisani v naravni velikosti, zato jih samo prekopirajte na kos črne samolepilne folije (slika 2) in čim bolj natančno izrežite ter nalepite na stekleno prizmo (slika 3), ki jo prej očistite s čistilom za steklo. Sestavni deli ohišja jaslic so na načrtu narisani v merilu 1:2,5. Z risalnim orodjem njihovo oblikos pomočjo podanih mer prenesite na les. V izžagane elemente natančno izvrtajte vse luknje (slika 4). Na stranska dela nalepite omejilnika - njun položaj nakazuje tanka prekinjena črta (slika 5) nato pa se lahko lotite sestavljanja. Na podstavek s spodnje strani privijte dve stranici (slika 6) in mednju z vrha vstavite stekleno prizmo. Na koncu privijte še zgornji del (slika 7). Zdaj se lahko lotite električne napeljave. S povezovanjem električnih elementov (slika 8) med seboj je le za nekaj minut dela. Omrežni kabel (kdor želi, si na njem lahko omisli tudi stikalo) potisnite skozi luknjo v hrbtu in naredite vozel, ki bo preprečeval poškodbe (slika 9). Žici priključite na napajalnik (oznaka PRI = primar). V druga dva priključka (SEC = sekundar) trdno privijte žici, ki sta povezani s svetlečo diodo. Pri tem morate paziti, da ne zamenjate priključkov: črna žica pomeni minus (-) in rdeča plus (+). Svetlečo diodo z lepilnim trakom nalepite na sredino zadnje strani prizme (približno 5 cm visoko). Na koncu hrbet s štirimi majhnimi lesnimi vijaki privijte na zadnjo stran ohišja (slika 10). Zdaj lahko vključite elektriko in si ogledate rezultatsvojegadela. Izdelek bo lepši in obstojnejši, če ga boste pobarvali oz. polakirali. V ta namen odstranite hrbet in zgornji del ter izvlecite prizmo, da je ne zamažete z barvo. Ko se tudi drugi nanos popolnoma posuši, prizmo vrnite na njeno mesto in jo na zadnji strani utrdite z nekaj kapljicami prozornega silikonskega kita. Z njim na hrbtno stran prizme previdno pritrdite tudi vezje s svetlečo diodo. Ker se ta zelo malo greje, za odvajanje toplote povsem zadostujejo odprtine na hrbtni plošči. Privijte še zgornji del (stik po želji lahko utrdite z lepilom za les) in glave vijakov skrijte s plastičnimi pokrivnimi kapicami ustrezne barve. Merilo 1 ; 2 Prerez A:A Merilo 1 : 1 klarinet sax (D CM Plesišče Risal: Saša Ogrizek Republic F-84G thunderjet Risal: Tomaž Perme Merilo: 1 :48 0 1m o» o =■ o