Ameriška Domovina
A-flAERie/ftfll—HOME1
AMRfUCAN IN SPIRIT FOR€iGN IN LANGUAG« ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, MAY 11, 1959
SLOVCNIAN
MORNING NGWSPAPGR
ŠTEV. LVIII.-VOL. LVm.
Nova smer v nasi in jordanijski politiki
Amerika in Jordanija se p pravljata na zbližanje Egiptom.
Washington, d. c. — Na
Prvi pogled se zdi malo čudno,!
bi mogla obstojati kaka zve-! Za med notranjo politiko v arab- \ Kbem kraljevstvu Jordaniji in
riašo zunanjo politiko, pa je ven- 1 dar
ANGLEŽI BODO POSLALI KASEMU V IRAK OROŽJE
Theresa Kadic
Včeraj zjutraj je preminula v Lakeside bolnici Theresa Kadic, poprej Biruis, rojena Hudjin, stara 73 let, stanujoča na 1027 E. 70. St. Bila je vdova, soprog Ven-
ločila poslati tja večje količine težkega orožja, pušča sina Johna Birus in več
Novi grobovi
z, Velika Britanija se je kljub temu, da je Irak že sko-
ro Pod popolnim nadzorstvom komunistov, od.jcel je umr, leta 1K2 Tukaj 2a
.	,	. pušča sina Johna Birus in več
med drugim celo moderne jet-bombmke. V' drugih sorodnikov, prav tako Londonu upajo, da bodo na ta način ohranili (tudi v rojstnem kraju Dereza v svoj vpliv V Bagdadu in Irak rešili pred popol- čazmi na Mrtvaškem., Tukaj je
no komunizacijo.
šeg;
Jordanija živi dejansko le LONDON, Vel. Brit. —- Britanija bo poslala V Irak Podpori, ki jo dobiva od na- večje število dvomotornih Canberra jet-bombnikov in mo-'6502 St. Clair Ave. Na mrtva-
bivala 46 let. Pogreb se vrši v sredo zjutraj ob desetih iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na
a državnega tajništva.
dernih Centurion tankov. Angleška vlada je napravila ta škem odru bo danes zvečer od 7.
^ e v sporu z egiptovskim Na- sklep na prošnjo iraške vlade. Odločitev je končala trime-^rjem, kot smo tudi mi. Zato sečno preudarjanje med vladnimi strokovnjaki, katerih del •k biio vse v redu, da je bil na je tul mnenja, da je Irak dokončno izgubljen, drugi pa je
zagovarjal možnost njegove ohranitve za Zahod.
čel
u jordanske vlade človek, ki znan kot hud Naserjev na-sProtnik. To je bil jordanski ^istrski prdesednik ' El-Rifai, 1 se je zadnje tedne mudil v
Ameriki.
Ko se je vrnil domov, je de-mis>joniral!
do 10. in jutri od 2. do 10. ure.
Mary Paynich
Pogreb Mary Paynich je danes zjutraj ob 8:15 iz Jos. Žele in
Agitacijsko potovanje (astra se ni obneslo
Vlada se je odločila za pcši- Sinovi pogrep. zavoda 6502 St. Ijatev orožja iraku verjetno s sta- Clair Ave. v cerkev sv. Vida ob lišča, da je armada edino, kar devetih, nato na pokopališče državo še brani pred popolnim ' Kalvarija.
’ prevzemom oblasti od strani ko- j munistov. S tem korakom upa
‘‘»sijoniral! Nista mu odrekla Caslr a predloga države London okrepiti položaj Kase-ti upanja ne jordanski kralj Latinske Amerike niso ma> ki Sa ne smatra za komum-
v US(dn, ne naše državno tajni-
‘ v°, toda mož ni sposoben, da
,1 Praokrenil jordansko politiko bol'
vzele resno.
Okoli 200 oseb utonilo v reki Nilu v Egiptu
sta ali komunističnega sopotnika, čeprav je on zapeljal Irak v BUENOS AIRES, Arg. — Ku- njegov sedanji težavni položaj. Izletniška ladja
. . J Proti Egiptu. Zato je moral banski ministrski predsednik je Tod poudarjajo, da so Zdru- ( k njegov naslednik Hezza Ma- nalašč letel v Buenos Aires, da £ene države bile obveščene o ai ni razvpit kot Naserjev na-(tam zahteva na seji Organizaci- razgovorih in iraških prošnji za' sPr°tnik, morda; se mu bo bočilo
se je prevr-
po- je ameriških držav, naj naša de- orožje in da no soglasne z odlo-da sklene vsaj začasno žela posodi tekom nekaj let kar čitvijo angleške vlade.
Primorje med Kairom in Ama-
hom.
nila sredi reke Nila. Okoli 200 oseb, med njimi veliko žena in otrok, naj mi našlo smrt v motnih valovih reke.
KAIRO, Egipt. — Zveza po-
30 bilijonov dol. državam Latin-1 Zamera pri Naserju? ske Amerike. Zastopnik našega Počiljatev angleškega orožja
državnega tajništva je hotel da- Iraku bo brez dvoma vzbudila Ijedelskih inženirjev je organi-ti seji utemljen oklonilem odgo- nevoljo v Kairu, kjer se Naser zirala praznično ekskurzijo z vor, toda delegatje južne Arne- ponovno oglaša proti predsed- rečno ladjo “Danadara” v park rike ,so mu odsvetovali tak ko- niku iraške vlade gen. Kasemu ob jezu v Nilovi delti nekaj milj rak,- ki bi končno pomenil samo češ, da je izdal arabsko nacio- °d prestolice. Udeležilo se je poklon Castrovemu političnemu nalno stvar mednarodnemu ko- izleta okoli 300 oseb, večinoma ugledu. Delegatje so kočno pre- munizmu. Med obema se vrši cele družine. Ko je ladja dobi-govorili tudi zastopnika Kube, hud boj za' vodstvo arabskega la luk in je začela voda dreti da je Castrov predlog umaknil, sveta.	vanjo, je kapitan zavil proti
Castro sam je namreč še pred , Prav sta spor je ohladil Na- bregu, da bi se ljudje izkrcali, koncem konference odletel do- serjeve zveze z Moskvo in pri- Pri tem je večina potnikov pre-Cl p	mov.	' i pravil njegovo zbližanje z Za- šla na eno stran ladje, ki se je
ta sm uLA1ND °' ~ D°1lga le:i Ta pripetljaj dokazuje, da dr- hodom. Angleški pomoč utegne prevrnilai in naglo izginila v
Nekaj takega nameravajo tu-.1 v Washingtonu, kajti priha-Jai° db prepričanja, da' je Nas-er sedaj že uvidel, kako nevarna
f Prevelika tovarišija z Moskvo.
^ke ob Velikih jezerih ^ obvladujejo prometa
smo kopali novo morsko pot
1)0 reki
|a so Mi ve
sv. Lovrenca, dolga le-
Pfav,
likih
žave Latinske Amerike ne pri- Naserja na tej poti ustaviti in motnih valovih reke.
...	pisujejo Castru toliko vpliva na	pomagati Moskvi pri	njenih na-	Vsega skupaj se je	posrečilo
astopniki privatne 1Jaicl'	ameriško politiko kot nekateri	porih za pomiritev z	Naserjem,	rešiti komaj kakih 100	oseb, ne-
”	naši diplomat, j e. Na vsak način Angleži so pripravljeni tvega-	kako eno tretjino celotnega šte-
so zastopniki teh držav Castru	ti zamero v Kairu,	ker upajo,	vila. Na kraj nesreče	je prišel
in pre-
lejska polja v Iraku. Vodja
nasprotovali mestnim u-am pristaniških mest na Ve-
ZUNANJI MINISTRI ŠTIRIH VELESIL SE SESLIV ŽENEVI
Danes so se sešli v švicarski Ženevi zunanji ministri Štirih velikih sil, ki so odgovorne za ureditev Nemčije. Razpravljali bodo o Berlinu, združitvi Nemčije, sklenitvi mirovne pogodbe z njo in o varnosti Evrope. Razgovori naj pripravijo pot za sestanek na vrhu. — Eisenhower znova pozval Sovjeti jo k omejenemu končanju preskušanja atomskega streliva.
ŽENEVA, Švica. — Zunanji ministri Združenih držav, Sovjetske zveze in Francije so prišli sem že v soboto. Sovjetski zunanji minister A. Gromyko je izrazil upanje, da bodo razgovori privedli do sestanka na vrhu. Podobne upe je izrazil tudi francoski zunanji minister Maurice Couve de MurviUe. Ameriški državni tajnik Herter je dejal, da upa, da bodo razgovori privedli do trajnega miru. Posvetovanj re bosta kot opazovalca udeleževala tudi zunanja ministra Zahodne in Vzhodne Nemčije, verjetno tudi zunanja ministra Poljske in Češkoslovaške.
“Jaz sem prišel v Ženevo, da--------------------
“ P1'*™*™'T”1 kolegoma, ^	y W[|ars|t|
angleškemu in trancoskemu, v.
razgovorih s sovjetskim zuna- indlSStriji bOtlO
njim ministrom o različnih po-!
gledih vprašanja razdeljene j NEW YORK, N. Y. — Jeklar-Nemčije, je izjavil Herter. Nato | ne in jeklarska unija so se dol-je dodal, db Združene države ge tedne pogovarjale preko ča-iskreno žele dbseči uspeh. Upa-! sopisja, potegovale so se pač za jo, da bodo razgovori ugladili simpatije naše javnosti. Kako pot h končni ureditvi, ki bo' velik uspeh je pri tem dosegla zmanjšala postopno mednarod- ena ali druga stran, tega na-
Iz Clevelanda in okolice
Zadušnica-Jutri ob
7:30 bo v cerkvi sv.
maša
8.
na
za pok. Antona dan po njegovi
Društva Danica
no napetost in ustvarila trajen sprotnika ne povesta. Prišla sta
do prepričanja, dai je debate v javnosti dosti in bi njeno nadaljevanje po časopisju stvarnim
, pogajanjem več škodilo kot koristilo. Zato so zastopniki jeklarn predlagali, naj se pogajanja od sedaj naprej vršijo za zaprtimi vrati. Unijski vodite-tekom razgovorov | jjj so na predi0g pristali. Kar z Vzhodno Nemčijo k0 ge debate v javnosti, se bo
nanašala na uradna poročila o poganjanjih in komentiranje poročil.
Fh?uredTenh’- ^ i ” vPr»ime™°' jasno povedali, da njegovih go- da bodo s tem rešili zase petro- sam predsednik Naser stva '.°. SV0W luke. ^es za ta- spodarskih nasvetov ne potre- lejska polja v Iraku. Vodja Ira- vzel vodstvo reševanja.
T j16 ZaSebna po‘;;!etnost bujejo. Konferenca sama torej ške petrolejska družba družbe Med utopljenimi so tudi naj-toljko hr na meStu' se]e| gotovo ni poglobila prijateljskih Anglež Monckton je obvestil boljši poljedelski inženirji E-Sebna n^r 1‘Sana anaens a za" j odnosov med Kubo in ostalimi
rala P djetnost P°steno blami-	r
1<^	težavah je na primer
cali,
Jevelandska luka, smo že poro-dosti velikih
Nimamo ne
ne dosti pripravnih po-k ,0v povrhu smo pa še poza-iz 1 PresWvili malo letaišče ven SpaP^ststnišča, ker tja sploh ne
prihajajo podobne tožbe nikUetroita. Tam čaka 12-14 par-1 svetnih ^ v kar zunaj pristanišča, ker ^an?laoreic nikjer pristati. Kapi-t’Pa* ^ ^^iki tujih ladij so ob-k0 ni’ ker morajo plačevati ta-WVelike mrtve stroške. Vsega Fom116 bi bil° treba. Detroit je $9 j6 razPisati posojilo v višini stap-^^Wnov za povečanje pri-la _ ^ca> Pa se je načrtu upr-ip0S|. rS°vska zbornica, češ taki 1 s° za privatno incijativo.
»	------o-------
^ *Rodi nesreča, vam ne 't® d	Pomagati, že se ni-
r*sii prometnih predpisov.
londonsko vlado, da iraški vo-titelji ne nameravajo družbe nacionalizirati. Družbo setavlja večinomai tuji kapital. Glavni delničarji so Angleži, Francozi in delno Hblandci in Amerikan-ci.
| Vprašanje je, če bodo angleški tanki in letala poslani levi
državami Latinske Amerike.
------o-----
Nemška mladina ne ve skoraj nič o Hitlerju!
BONN, Nem. — To tožbo slišimo že dolgo iz ust demokratičnih Nemcev. Tožba' je bila sedaj ponovno dognana kot upra- čarski vladi v Bagdadu, rešili za vičena po neki televizijski ko- Anglijo iraški petrolej, misiji, ki j, zasliševala po pro- ^ ^ nacionaljzira| arac.
ustanovah dijake naj-različnejšjih vrst. Komisija je dognala, da 90% nemške mladine sploh ne ve, kaj vse je por čenjal HKtler s svojim nacizmom.
riško bolnišnico
BAGDAD, Irak. — Iratšlki mi-naster za narodno zdravje gen. | danes ne ve, Mohamed Shawaf je sporočil v bodočnosti, vodstvu bolnišnice ameriških
gipta. Tako je izguba še težja'.
Lausche in Feighan bi rada rešila Ellis Island
WASHINGTON, D. C. —Usoda znanega njujorškega otoka Ellis Islanda, ki je v svežem, pa ne dobrem spominu milijonom imigrantov; je precej podobna usodi imigrantov samih. Kot imigranti niso vedeli pri vstopu na ameriška tla, kaj vse jih čaka', tako tudi otok Ellis Island kaj ga vse čaka
in pravičen mir v Evropi.
Zahodno svarilo
WASHINGTON, D. C. -Združene države so v posebni noti opozorile Sovjetsko zvezo, da bodo takoj odšle s konference zunanjih ministrov, če bi Sovjeti j a podpisala ločeno mirovno pogodbo in ji izročila nadzorstvo nad dohodi in izhodi v Zah. Berlin.
V takem slučaju bodo Združene države celotni spor takoj predložile v obravnavo Združenim narodom.
Ike ponovno pozval h končanju preskušanja A-streliva
WASHINGTON, D. C. — Predsednik Eisenhower je pozval Hmščeva v novem pismu, naj Sovjetska zveza vendar pristane na končanje preskušanja atomskega streliva vsaj v o-zračju, dokler ne bodo razgovo-i ri o splošnem končanju v Ženevi uspešno zaključeni. Eisen-howerjev poziv je miren in brez očitkov, pomagal naj bi ustvariti ozračje, ki je potrebno za uspešne razgovore zunanjih ministrov, na drugi strani pa tudi končal zastoj, ki je nastal j pri pogajanjih za končanje
Vida sv.
Sodnika smrti.
Seja—
Jutri je seja št. 11 SDZ.
Rojenice—
Mr. in Mrs. Peter Ropoš, 19502 Kewanee Ave., se je rodila hčerkica, drugi otrok. S tem je postala Mrs. Mary Benda petič stara mama. Čestitamo!
Po pismo naj pride—
Gdč. Anna Lapan, ki je prišla v Ameriko k Johnu Tom-sich na 693 E. 160 St., Cleveland 10, ima v uradu lista važno pismo.
Seja—
Podružnica št. 10 SŽZ ima jutri zv. ob sedmih sejo v navadnih prostorih. Seja je važna! Po seji bo malo zabrve.
Podružnica št. 25 SŽZ ima nocoj po cerkveni pobožnosti sejo. Tajnica bo pobirala asesment od 6. dalje. Po seji bo zabava. -------------n------
Dulles dobi! pljučnico
WASHINGTON, D. C. — Bivši državni tajnik John F. Dulles, ki ga muči rak, je sedaj nenadno zbolel še na pljučnici.
Zdravniki trdijo, da je njegovo stanje zadovoljivo, da pa je malo oslabel.
atomskega orožja, Ženevi že nad' pol
Fidel Castro: Brade proč!
HAANA, Kuba. — Te dni so imeli kubanski policaji in brivci izredno mnogo posla. Castro je ukazal, da se morajo vsi revolucijonarji dati obriti. Revolucijonarji so bili zelo zaljubljeni v svoje brade in so tako hudo protestirali, da' je vlada umaknila svoj odlok.
Castro se ni dal ugnati, obnovil ga je in naročil policiji, naj skrbi, da bo izvršen. Prva je prišla na vrsto policija, brivci so morali obrti nad 1,000 havanskih policajev. Dobremu vzgledu so sledili ostali revolucijonarji, toda obriti obrazi niso kazali nobenega znaka veselja.

V remensk prerok pravi:
J>1°. ^no> Možnost neviht. To-
haimy.aWišja temperatura 80, J u4Ja 68.
Federalna administracija ga (adventistov, da predstavlja tajne rabi več; iniigrantov je se-Kdo je temu kriv? Odgovor v{r sumičenjai, nezaupanja in i daj zelo malo in postopek je so dali nekateri študentje kar sa- nevarnosti ter dai b0 zat0 za-1 danes drugačen, kot je bil pred mi z izjavo: Takoj po vojni smo p]enjena	ma
še slinah, kakšne slabe stvari sOj Adventistom je svetoval, naj počenjali nacisti pod Hitlerje- bo]nišnico izr0£e “prostovoljno”, vim vodstvom, pozneje so nam1^ se na ta na5jn obe strani pa trdili, da je Hitler vendarle izog;neta sitnostim. Vlada. name-. Žal tisti, ki protestirajo proti napravil več dobrega kot slabe-jrava baje nacionalizirati vse’prodaji v zasebne roke, ne po-
desetletji. Administracija ga skuša prodati zasebnim interesom, čemur se je uprl velik del naše javnosti.
vedo, kaj naj z otokom napravi javna roka^
Senator Lausche in kongres-snih Feighan sta nabrala celo
ga.	j zd'ravstevene ustanove v deželi.
Nemško časopisje je zagnalo Shawaf je dejal direktorju bol-veliko burjo. Trdi, da mora bi-’nisnice dr. W. Wagnerju iz Can-ti nekaj gnilega v nemškem tona, N. Y., da upa, da bo vpra« šolskem sistemu. Federalna u- šanje urejeno brez vmešavanja'vrsto kolegov in njihovem ime-prava je sklenila, da bo na pri-1 političnih vprašanj. Pri tem je^nu zahtevala od administracije, hodnji seji prosvetnih ministrov	navajal sam za vzrok to,	da	so	^ naj prodajo odloži in napravi iz
spravili to vprašanje na dnevni	bolnišnico podpirali in	se	za	otoka naroden spomenil, ki naj
red.	njo zavzemali visoki predstav-(bi bil skupaj s kipom Svobode
Dvomimo, da bodo prosvetni niki bivše kraljevske vlade in ena sama enota, ministri in nemški časopisi pre- da prav to dejstvo vzbuja pri	■
okrenili tok nemške vzgoje. A- sedanjih oblastnikih sum. ga osobja. Objavil pa je, da pri-ko nemški starši ne bodo pri-' Zdravstveni minister je	pove-	de v Irak v najbližji bodočnosti
skočili na pomoč, bo nemška	dal direktorju bolnišnice,	da	I-	42 sovjetskih zdravnikov, ki da
mladina; zopet zaplavala v pre- rak nima namena ohraniti a- bodo delali v vseh bolnišnicah tirani nacijonalizem.	Imeriškega zdravniškega druge- prestolice.
preskušanja ,ki tečejo v leta.
Zahodni sili sta precej popustili in sedaj na.tačno proučujeta zadnji sovjetski “kompromisni” predlog o “omenjenem številu” nadzornih postaj. Amerika in Anglija se resno zavzemata za končanje preskusov, toda le, če pristane Sovjetija na učinkovito mednarodno nadzorstvo nad I izvajanjem dogovora. Prav v tem vprašanju je prišlo do zastoja, ki ga skušajo trenutno premagati.
IzslotLnaselbin
ROCHESTER, Pa. — Poročila
Praktične koristi mirne uporabe vsemirja
-NEW YORK, N. Y. - Tekom debate v Združenih narodih načelu vporabe vsemirja v mirne namene so ugotovili na prvo roko sledeče koristi: Umetne lune, ki bi krožile okoli zemlje, bi olajšale študiranje vremena in vremenske napovedi, služile bi lahko kot prenosne postaje za radijo in televizijo, olajšale bi orientacijo ladjam na visokem morju tudi takrat, ko je nebo pokrito z oblaki, in pomagale bi geografom pri ugotavljanju oblike zemlj-ske oble.
Do sedaj je bilo poslano okoli zemlje 11 umetnih lun; samo pet jih še kroži, eni izmed njih
sta se 2. maja. dr. Milan Vozel j prerokujejo, da bo lahko kro-in Gayle Anderson. Ženin je žila 200 let. Ni torej nobena u-zdravnik za notranje bolezni v metnost več za tistega, ki bi rad veteranski bolnišnici Battle poslal umetno luno okoli zem-Creek, Mich. in je sin znane ije. Na drugi strani bi bile slovenske družine v Euclidu v pa koristi neizmerno večje, a-Ohio. Nevesta je po poklicu ko bi vse države v skupnih ak-bolničarka doma v Parmi v O- cijah raziskavale in izkoriščale
hio.
vsemirje.
HAJNOVEJšEVESTI
CLEVELAND, O. — Tornadi so divjali v soboto in včeraj po jugozahodu dežele. Precej škode je bilo zlasti v Texas«, Oklahomi in Iowi.
OBERL1N, O. — Na Ohio Turn Pike je prišlo do hude nesreče. Težki tovorni avto. ki’je vozil tesno za nekim osebnim avtomobilom iz Detroita, je tega pregazil, pri čemer so bile tri osebe mrtve, ena pa težko ranjena. Voznik tovornega avtomobila je na svobodi pod $5,000 varščine.
CLEVELAND, O. — Cuyahoga okraj bo začel jutri deliti okoli 30,000 potrebnim osebam, ki prejemajo podporo iz dobrodelnega sklada, hrano iz zveznih skladišč. To bo prva taka delitev po veliki krizi v tridesetih letih.
CINCINNATI, O. — FBI je prijela bivšega nemškega častnika, ki je 1. 1945 pobegnil iz taborišča za nemške vojne ujetnike in živel 14 lcf. v Chicago. Kurt Rossmeisl je eden od treh nemških vojnih ujetnikov, ki so pobegnili in se jih doslej ni posrečilo ujeti.
ŽENEVA, Šv. — Razgovori štirih velikih se še niso biti začeli. ko je že prišlo do krize, ker zahteva Sovjetija, da mora biti k razgovorom kot enakovredni udeleženec biti povabljena tudi Vzhodna Nemčija. Uradni začetek razgovorov je določen za danes ob pol treh popoldne (10:30 dop. po našem času).
DUNAJ. Avstr. — Pri včerajšnjih državnih volitvah je sicer Ljudska stranka ostala še vedno na prvem mestu, toda socialisti so ji tesno za petami, med tem ko so komunisti izgubili vse svoie zastopnike v parlamentu. Ljudska stranka ima 179 poslancev, socialisti 178, bivši nacisti pa 8.	i
EHERISKX DOMOVINA, MAY 11, 1959
ftm Ameriška Domovi ima
»	» X—»l<>
•117 St. Clalr Avo. — HEnderson 1-0828 — Cleveland 3, Ohio
National and International Circulation
Publlahed daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week in July
Publisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec '	NAROČNINA:
J£& Zedinjene države:
$12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece ga Kanado in dežele izven Zed. držav:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4.00 for S months Canada and Foreign Countries:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 8 months Friday edition $3.00 for one year
Entered as second class matter January 6th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879.	___________
No. 92
Mon., May 11, 1959
Konferenca z ničlo
To naj bi bilo stvarno, akoravno malo spoštljivo ime za sedanjo konferenco zunanjih ministrov Amerike, Anglije, Francije in Rusije v Ženevi. Nismo mi krivi za to ime. Napovedal ga je sam tovariš Hruščev v razgovoru z angleškim ministrskim predsednikom Macmillanom.
Ko je Anglež silil v njega, naj bo vendar za konferenco zunanjih ministrov, ki naj pripravi pot za sestanek na vrhuncu, mu je Hruščev odgovoril takole; Meni taka konferenca ni potrebna. Ako rečem Gromiku, naj sede na led, bo sedel tako dolgo, dokler mu ne rečem, naj vstane. Ako jo pa že hočete imeti, jo imejte.
Če Hruščev da tako malo na Gromika, je potem takem ruski zunanji minister prava ničla, poštni predal, kamor odlaga Hruščev svoje misli, v kolikor jih takemu poštenemu predalu sploh zaupa. Zapadni zunanji ministri se bodo torej morali pogovarjati na drugem klancu na poti proti sestanku na vrhovih z ničlo.
Ta okoliščina bo žal napravila tudi iz njih ničle. Hruščev se namreč lahko vsak trenutek tekom konference spomni, da bo predlagal nekaj takega, na kar zapadni zuna-nji ministri brez posvetovanja s svojimi vladami ne bodo
mogli odgovoriti.	.	,	.
Seje na ženevski konferenci se bodo torej odvijale po znani ne ravno spoštovanja vredni formuli, podnevi bo dosti debatiranja na sejah, narejen bo pa samo en sklep; da se seje jutri nadaljujejo; po končanih sejah bodo pa zabrneli telefoni iz Ženeve v Moskvo, Washington, London in Pariz in brneli vso noč. Ministri bodo namreč poročali o debatah, ki so se vršile tekom dneva in zahtevali vsaj nasvet ako že ne navodila, kaj naj govorijo prihodnji dan.
Kako mučne so take konfreence in take seje, ve tisti, ki se jih je moral udeleževati. Udeležencem sej pomenijo malo tolažbo blesteči komunikeji, ki jih objavljajo po vsaki seji. V Ženevi se torej ne bodo pogovarjali zunanji ministri kot taki, ampak samo kot trobente svojih vlad. Tako daleč so prišla sodobna “diplomatska pogajanje pred javnostjo!”
Konferenco so organizirali Bog ve iz kakih razlogov v tisti obliki, ki jo komunisti najbolj želijo; brez naprej dogovorjenega dnevnega reda. Za komuniste so konference brez dnevnega reda voda na njihov propagandni mlin. In to naj bo po mislih tovariša Hruščeva sedanja ženevska konferenca. Hruščev ie v tem pogledu dosleden, to se mu mora priznati. Ve, da konference, ki se jih udeležujejo po njegovem mnenju samo ničle, ne morejo imeti drugega cilja kot propagando.
Zapadni ministri bodo skušali nastopiti na konferenci solidarno s skupnim programom, ki naj bi bil njegov cilj; smatrati vse probleme o Berlinu, zedinjenju nemškega naroda, evropske varnosti in razorožitve kot dele ene celote, kajti le kompromis o celoti lahko ublaži sedanjo napetost med Zapadom in Vzhodom.
Ta cilj bodo dosegli zelo težko. Ves svet ve, da ima Anglija druge poglede in drugo upanje na uspeh konference kot Nemčija in Francija, in da Amerika da Angliji samo deloma prav. Zunanji ministri se bodo sicer lahko sklicevali na to, da izražajo misli njihovih vlad, ki vse želijo solidaren nastop v Ženevi, ne bodo se pa mogli opreti na javna mnenja v posameznih zavezniških državah. Med angleškim, nemškim in francoskim javnim mnenjem je več prepadov kot brvi čez nje, ameriško javno mnenje pa niha sem ter tja,
Zapadni zunanji ministri lahko stavijo skupne predloge, toda svobodni svet kot skupina nima enotnega pogleda na potrebo, namen in možnost uspeha sedanje ženevske konference. To bo tlačilo kot mora zapadne zunanje ministre, komunistom bo pa dalo priliko, da intrigirajo med zapadni-mi državami; na tem področju se že pridno udejstvujejo, se dobrikajo Angliji, napadajo Ameriko, grozijo Nemčiji in se obdregajo ob Francijo.
Gromiko bo sam na konferenci, toda imel bo močno orožje. Lahko bo obstruircl in vetiral vsak sklep, ki bo predlagan na konferenci od zapadnih velesil. Svojo taktiko lahko uveljavlja tudi v takih tehničnih vprašanjih, kot so čas, in kraj sestanka na vrhovih, dnevni red za sestanek, kate-ic države naj se ga udeleže, itd. Lahko zavleče konferenco v nedogled; že sedaj pravijo, da bo trajala najmanj kake 3-4 tedne. Gromiko jo bo lahko podaljšal ali skrajšal, kakor mu bodo ukazali iz Moskve. Zapad pa se bo moral vežbati v potrpežljivosti. Preskušnja bo verjetno huda, kajti Gromiko bo gotovo uveljavljal načelo paritete, to se pravi, njegov glas mora veljati toliko kot trije svobodnega sveta, morda zato, ker je največja ničla na konferenci.
Ali bo konferenca dosegla svoj namen? Hruščev ne taji, kaj hoče od nje. Pripravi naj mu tak sestanek na vrhuncu, da se bo jasno videlo, da samo on in Eisenhower nekaj pometa v mednarodni politiki, vse drugo je pa samo privesek. To bi strašno utrdilo ugled tovariša Hruščeva na obeh straneh železne zavese, posebno v Sovjetiji. Da doseže ta
line. Lobbistični uradi pa kajpada ne živijo od samega “lufta.” Tisti, za katere delajo, jih vzdržujejo. Tisti, katerim je lobbi-zem dobro poznan, vedo povedati, da se na ta način in s tem zapravi ogromne svote denarja. In
namen, je pripravljen nekaj malega žrtvovati, morda že na strani imajo pa tudi delavske uni-konferenci zunanjih ministrov v Ženevi. Končno je treba je svoje opazovalce in zastopni-tudi vsako propagando plačati ne samo z denarjem, ampak'ke, lobbiste namreč, ki gledajo, včasih tudi s političnimi koncesijami. V bistvenih stvareh ] da njihove zadeve, kdo ne izpod-pa Hruščev ne bo popustil, trdil bo, da je že to, kar je dal na koncesijah, strašno važno za svetovni mir. Hruščev bo torej na ženevski konferenci nastavljal preko Gromika nešteto pasti predsedniku Eisenhowerju, da ga zvabi na sestanek na vrhovih. V tem pogledu ga bo podpiral London. V Londonu so namreč prepričani, da nobena koncesija, ki jo bo moral dati svobodni svet Hruščevu, ne bo zadela angleških življenskih interesov, in da bodo račun za uspešen sestanek na vrhovih plačali drugi narodi in ne angleški.
Predsednik Eisenhower bo verjetno prišel v velik precep. Že davno je napovedal, da bi šel na sestanek na vrhovih samo takrat, kadar bo prepričan, da se bo iz sestanka rodilo kaj pametnega. Lahko se zgodi, da ne bo videl dosti znakov, ki bi ga prepričali, da bo sestanek' na vrhovih res uspešen. Računati pa mora na pritisk levičarskega svetovnega mnenja, komunističnih sopotnikov, komunistom prijaznih nevtralcev in Angležev. Vsi ti ga bodo silili, naj gre delat družbo tovarišu Hruščevu in prispevat k njegovemu političnemu ugledu, češ da je ta njegova osebna žrtev neob-hodno potrebna za ohranitev svetovnega miru.
Upajmo, da se ameriško javno mnenje.ne bo dalo oplašiti po politični javnosti v tujih, posebno zavezniških državah. Morda bo imelo toliko poguma, kot ga ima sedaj nemški narod, ki odkrito pravi; rajše nobenega sporazuma z Moskvo kot sporazum, ki bi šel samo na naš račun in v našo škodo.
Pennsy 1 vanski prepihi
(Poroča Majk)
Pittsburgh, Pa. — Ni še dolgo tega, ko je ameriški tisk objavil javnosti, kako je neki kongresnik imel v Washingtonu na plačilni listi svoje ženo, itd. To, da imajo kongresniki in senatorji v zvezni prestolnici svoje urade in nastavljeno gotovo osobje, da skrbi za korespondenco in druge zadeve njegovega urada, ni nič novega. Poslanci v kongresu in senatu prejemajo številno korespondenco, na katero je treba odgovarjati, gotove slučaje urejati s posredovanjem in drugače, kar vse da obilo dela in posla. In kongresnik vsega tega sami ne more izvršiti. Zato ima nastavljenega tajnika ali tajnico, ki vodi tak urad in izvršuje delo, ki ga zahteva tak urad. Ugovori proti temu prihajajo radi tega, kako in komu te službe dajejo.
Ljudje imajo velike oči, razsodnosti pa ivčasih malo. Prav za to je na dnevnem redu vse preveč ugovorov, namreč takih ki niso res upravičeni. Včasih so pa na mestu in upravičeni.
V teh slučajih pravijo kritiki, da kongresniki in senatorji nimajo preslabih plač in da z njimi menda lahko izhajajo in jim ob njihovih plačah ravno ni treba stradati in trpeti pomanjkanja in sodijo ter zdi se jim, da lahko udobno izhajajo. In taki kritiki, ljudje namreč, ki gledajo na vse to, pravijo: ni potrebno, da je kdo tako sam vase zaljubljen, da le “sebi” in ‘“svojim” vse privošči! Zakaj ne bi kako
drobtino še drugim privoščili?.,^	^ Meadville Tri-
Tn beseda da besedo in z beseda-1,
j»■	* -j • i ibune ima dosedaj ze 38 naših
mi se pa gradijo in zidajo kriti-	, v , ,	,
:	zveznih držav tako uzakonjeno
ke m a pa pada na t,ste lAta.-	..lobist,.. Zakaj bl
1’ame ” J28,*'' .^,,P0TJ0	0» ne imeli in uvedli tudi pri nas,
svojo zlahto, ’ onih, ki Jih BVO-| čujejo losovi od vseh strani
l„o v srečne in dobro plačane ^ Jpem, Ivanie.
jo pri njihovem “trudapolnem delu.” Izračunati morajo marsikaj za nas, koliko davkov imamo za prispevati, ter še mnoge druge zadeve jim zadajajo težave. In da se potem vse lepo izvede in izvrši, morajo tudi neprestano kovati postave in zakone, po katerih se mora potem dvake plačevati, itd. Mi sami navadni plebejci bi bili brez njih sploh iv velikih težavah in bi si ne znali pomagati. Tako pa gre vse lepo po “žnorci.” Nam vse lepo “izrajtajo,” potem pa “raj tenge” pošljejo in zraven nam še lepo dajo navodila in nasvete: Do tega in tega časa vse to lepo plačajte, da nam ne bo treba hoditi po to reč s kakimi “bobni,” katerih ropot nihče rad ne posluša.
Kritika proti “nepotizmu” je dala tudi po naših pennsylvan-skih mestih in okrajih precej snovi za politične prepire ob zadnjih pomladnih volitvah. Mnoge je kritika marsikje opozorila na njih ravnanja in nekaj se bo tu in tam radi tega že izboljšalo. Taki prepihi so vedno koristni tudi v političnem življenju, kajti tudi to se po dolgem času, če ga po potrebi ne prezračijo usmradi. Treba je od časa do časa odpreti okna, da prepihi prineso tudi v polično življenje sveži zrak.
* DELOVANJE “LOBISTOV” mora biti javno in pod državno kontrolo, ta zahteva prihaja od različnih strani v naši državi.
Kaj je “lobby” in kaj so “lob bisti”? Beseda lobby pomeni
zapečke pa največkrat po izvolitvah niti videti nočejo.
Temu ravnanju, ki ga zgoraj omenjam pravijo “nepotizem,”, Perdsobo, pa pomeni tudi ču-kar pomeni naklonjenost načel- va-in*co' Lobbisti so pa zastop nikov ali ravnateljev raznih ura- ^iki raznih interesiranih korpo-dov do svojih sorodnikov s tem, racij in ustanov, pa lahko tudi da jih imenujejo v razne službe posameznikov, ki čuvajo v zvezni in meijta svojih uradov, itd. prestolnici in po prestolnicah po-
Ko je tista vest prišla v jav- sameznih držav, kaj kujejo in nost iz Washingtona, so se seve- uveljavljajo poslanci (ljudski da na take podobne zadeve spo- zastopniki) po zakonodajah. Lob-mnili vsepovsod, tudi po posa- bisti zastopajoč interese korpo-meznih državah, po okrajih in racij in ustanov gledajo, da se mestih. In kajpada takih k “ne-^proti tem ne uveljavlja pretrdih potizmu” nagnjenih javnih urad- postav in zakonov, da se jim ne nikov je povsod nekaj in marši- nalaga pretežkih davkov in dru-kje še veliko, ki bolehajo na “bo- §'b takih reči. I ojasnujejo raz-lezni,” da radi svojo “žlahto” ri-^ge korporacij proti novim po-nejo k mizi in skledi, da ne za- £tavam in kajpada delajo na to pišem robatega izraza h “kori- c,a v takih zadevah niso korpo-tn.” Političnim voditeljem, ki racije in ustanove, katere zasto-bolehajo na “nepotizmu” se ee- Paj° preveč postavljeni pod kon voda te kritike ne dopadejo in se ^rolo, itd. Seveda se pri
ob njih nekam jezno mrdajo. So pač voditelji, ki “delajo in trpijo” za narod in si mislijo, da so “veliki reveži in trpini,” ki za nas “težke križe” nosijo. Seveda in še kako! Poglejte samo na
.tem
včasih poslužujejo vseh mogočih propagand, pa menda tudi bakšiš ima v takih zadevah svojo besedo in vpliv. Kadar gre zr kake delavske zakone, so lobbisti posebno zaposleni v prid
Pojasnilo Slovenskega demokratskega kluba v Euclidu
Euclid, O. — Slovenski demokratski klub v Euclid, Ohio želi članstvu pojasniti, da je še vedno v aktivnemu stanju in da redno posluje v okviru poslovni-
,,	,	,, . j	, , ce, ki je bila izdana leta 1939 po
to, odkod pride ta denar m vzdr- ’ .J	C<1	. .
v . , , , . ^ v	j , državi Ohio. Slovenski demo-
pno pričakuje njegove prihodnje starte in je zelo radoveden kako se bo ta., do pred kratkim popolnoma neznani šporntik, obnesel pri prihodnjih tekmovanjih, kajti izjavil je, da se mu met 90 m ne zdi nemogoč.
• • *
52 metalcev krogle je doslej prekoračilo znamko 17 m. ^
metalcev pa je prišlo nai 16,80 m in več. Med temi je samo Arne-rikančev 42 (!), dalje 9 Sovjetov, 6 Nemcev ter po 3 Angleži in Poljaki. Več kot 18 m je d0'
žavanje lobbističnih uradov, ka-'kratski k|ub bil	iziran
kor tudi vzdrzavanje takih pro-;, a	•
...	.	, v leta 1935 m bil mkorporiran v
pagand, bi morala voditi država. I . .	, v	,	. ,
Treba je kontrole, odkod pride ™,‘slu pravnega zakona leta ^	^ „ metalcev
,	,	. v . , ,	11939. Pripomniti je, da ni bU J	„ . 6	„ šn
denar, kam gre m pa ce je to ko-1	.	.	. .
,	.	, ®	, . j v zgoraj imenovani k
nstno in dobro za narod in deze- i ° Jv v .	.	.	.
.	..	,	, ,	,	razpuščen in ima vso legamo
lo, ali gre le za kake privatne in i_^
druge koristi na škodo drugih.
pravico do obstoja in poslovanja.
V1. ,	,	,	Vsako drugo mnenje je neuteme-
Ali k°«K> prish do take kon- ljeno in nesmiseln0< Nikdo ni
trole v naši Penni, šeni jasno.	ičen ra,biti kluboVo ime
Mešetarji navadno niso preveč ia2Ven član0V) ki imajo za leto
radi odkriti in ne razkrivajo radi umetnosti, ki se jih poslužujejo pri “glihanjih” v
1959 pristojbino plačano.
I Da ne bo napačno pojmovanje razni ja|- razume(vanje je izvoljeni ali
v	“1U'T	P1"6’ i v smislu klubovih pravil imeno-
več navdušeni za kake kontrole. van. sledeči odbor. Matt F_ Inti.
Za javnost in za splosno korist'	dsednik; Joseph penk0)
pa je taka kontrola koristna m I d dsednik; Ann Intihar) taj.
in z izjemo Čeha Skobla_ so 1° samo Amerikanci.
kupčijah. Zato tudi niso pre-1
potrebna.
jnica; Anton Zorko, blagajnik;
* STAVBINSKA DELA so v Tillie Bolek, zapisnikarica; Frank naši okolici to pomlad zelo oži-1
vela, V nekaterih industrijah se je po novem letu poznal delni zastoj. Tudi stavbinstvo v zimskih mesecih vsaj na zunanjih delih počiva. Zdaj ko je gorkej-še vreme se pa po vsej okolici in na vseh koncih in krajih našega slavnega mesta, ki mu pra-■vdjo nekateri “mesto večnega dima,” koplje, zida, razbija, podira in nove stavbe rastejo, kakor gobe po dežju. To je dokaz, da mi Pittsburžani, ki letos slavimo 200-letnico našega mesta, ne mislimo še končati in pomreti. Tudi v druge kraje ne silimo. Za nas je kar dobro tu in tu bomo nadaljevali za še večjo in boljšo
M. Surtz, zastopnik. Nadzorni odbor: Anton Strnad, John Bolek in John Bradač; članski odbor: Joseph A. Kuisar, Charles Starman in Louis Godec; zastopniki za Klub društev:	Charles
Starman in John Bradač.
Matt Intihar, predsednik.
čez noč pojavil neki 20 letni rast in napredek našega mesta in ^ Alley, ki pravi, da bo vrgel
kopje 90 m daleč. Pa se mu bo verjetno to tudi posrečilo, kajti
naše slavne z demokracijo in svobodo blagoslovljene Amerike! Yeseri! Korakamo naprej v življenje s polnim zaupanjem v srečno bodočnost in v božjo pomoč!	1
Allegheny in deloma v Westmoreland okraju se bo letos postavilo in zgradilo nad 12 milijonov dolarjev vrednih novih domov. Stanovanjske hiše bodo prodajali od $25,000 do $40,000 pravi poročilo. Domovi bodo boljši in udobnejši kakor dosedanji. Opremljeni bodo kar najbolj moderno. To kaže, da smo se zadnjih 50 let v tem oziru pomaknili daleč naprej. Zdaj bo resnično še le luštno živeti na svetu. Meni staremu Majku je kar malo žal, da sem prehitro prijadral na ta svet. Le kaj se mi je mudilo tako!
*	MORDA VESTE — MORDA NE, katerai reka na svetu je rajglobokejša? — Najbolj globoka reka na svetu je “Saguenay River” v kanadski provinci ji Quebec. Dognali so, da je na nekaterih krajih do 1400 čevljev globoka.
— Kje je iveč afriške celine nad ekvatorjem (ravnikom), ah pod njim proti jugu. — Afriške celine je mnogo več na severni strani ravnika, kakor na južni strani.
*	RIBNIČAN GAŠPER, je ves prepoten dospel s težkim tovorom na hrbtu v Šiško. Pri prvi hiši se ustavi in poprosi meščana slavne Šiške za malo vode. Meščan mu prinese zajemalko vode in Gašper se je oteščal in oddahnil ter meščana zahvalil. Meščan ga pa vpraša:
‘“Kaj pa v Ribnici oča, imate kaj vade?”
“Menda ja, kako bi pa živeli brez vode?”
“Kakšna, pa je vaša voda doli pri vas?”
“I kakšna, mokra kakor pri vas,-. se je porogljivo odrezal Gašper.
Pozdrav vsem!
Stari Majk.
“težke odgovornosti,” ki jih ima-1 korporacij kajpada. Na drugi le.
— Velika Britanija ima skupno preko 4,000 milj morske oba-
Zelo visoke mere so postavi i Sovjeti za svoje lahkoatlcte, ki bodo šli v Rim. Za sovjetske lahkoatlete in lahkoatletinje, ki hočejo sodelovati na olimpijsk’*1 igrah v Rimu leta 1960, so P°' stavili njihovi merodajni čini' telji izredno visoke mere. Pa s oglejmo nekatere (v oklepaju so olimpijski rekordi):
100 m moški: 10,3 (10,3); Žen' ske: 11,5 (111,4); 200 m moški-20,9 (20,6), ženske 23,5 (23,5) > skok v viš: moški 2,08 m (2,12)’ ženske 1,75 m (1,76); skok v da' Ijavo mošlji: 7,70 m (8,06), ?e£' ske 6,20 m (6,35); disk: moški 56 m (53,69); kopje moški: 80 ^ (85,71), ženske 55 (53,86).
* * *
Orodno prvenstvo švicarskih
carskih telovadcev za 1. 1^’ V Švici, kjer imajo tri telovaa organizacije, so ravnokar za ključih svoja letošnja prvsn stvena tekmovanja v orodni 1° lovadbi. V takozvani nevtron1 organizaciji (Eidgenoss. Tuin verband), ki je tudi najmočne) ša, je zmagal Maks Benker i' Ciriha z 99,70 točkami. V kai°j telov. in športni zvezi je P°s prvak Anton Kraummemacn6
z 85,15 točkami, v socialistic^ zvezi pa se je umestil na Pr mesto Walter Bueschlen s 94,
. i
točkami.
• * *
Nov svetovni rekord v sl,v n ju krogle je štirikrat prekop čil nedavno ameriški atlet D ^ las Long, katerega najdaljši nj ^ škega rekorda z znamko 82,33 je bil 19,65 m. Ta uspeh Je .°v m, tudi v tej deželi ni bil po-1 segel komaj 19 letni mladenk^ znan. Zdaj je pa kar naenkrat Arizoni, vendar mu rekorda^ ^ postal slaven, kajti postavil je s ^ bodo priznali, ker ni bil dose? svojim mestom- sedmi najboljši na tekmovanju, temveč
PO ŠPORTNEM SVETU
Neverjetni športni talenti v Ameriki. V Združenih državah severne Amerike imamo vse polno prvovrstnih športnikov v vseh panogah in še prav posebej v lahki atletiki. Sedaj se je kar
pred kratkim ga je zalučal nič manj kakor 82,33 m daleč. Sedaj si pa malo oglejmo kakšen “tič” je to pravzaprav.
Alley je 1,90 m visok in tehta 98 kg. Do pred kratkim, dokler ni postavil novega ameri-
safl10 ri'
rezultat na svetu v vseh časih, ipri neki javni produkciji. O P_ Alley je svojačasno igral ko-j liki te demonstracije je šarko (Basketball) in sicer z ve-! vseh osem metov zalučal P likim uspehom. Ko se je pcFko 60 čevljev (18,28 m). tem športu nekoč poškodoval, se meti, ki so šli preko svetovne je slušajno vrgel na met kopja J rekorda, pa takole izglen^J
Po nekaj mesecih se mu je posrečil met 73,91 m. Leta 1957 se je zopet ranil in je bil v celi sezoni nesposoben za borbo in
19,65 m,
19,64 m,
* *
in 19,41 ntr
3000 vojakov bo pomaga*0 p prihodnjih olimpijskih igrah-
o4b$
tudi v letu 1958 ni bilo dosti sli- j talijanska,- armada bo dala šati o njem. Pred kraktim se je razpolago olimpijskemu kar naenkrat zopet pojavil in za olimpijske igre v Rimu ^ takoj porušil svoj, dve leti stari | tritisoč posebno izvežbanih ^ rekord, kar za 7 m in postavil jakov ki bodo pomagali pr* r j novega z znamko 78,74 m. Ne- j nih delih. Vsi vojaki bodo P^ kaj dni kasneje je zalučal to novelistvom generala in 0 “špičasto palico” kar 82,33 m daleč, s čemur se je nai presenečenje vseh šjportnih krogov uvrstil v mednarodni vrhunški razred v tej športni disciplini.
Ves športni svet sedaj nestr-
poveljstvom generala —	^
zaposleni razen pri splošnih
- ZD1’
Žbi-V
Uh tudi pri obveščevalni sluz
transportu, sanitetski prometu in tehnični služb* raznih stadionih.
Ivo Kermavner-
Kdo pomaga svobodi in kdo jo zatira
zadnjih let je pridobila 271. , kvadratnih milj. Vedeti je ^ treba, da Sovjetija obsega vlada ozemljem, ki niso nJe _
od'
neruska. Zadnjih dvajset l6*'S.
Sovjeti naslino okupirali i*1
Tekom zadnjih 20 let so “zapadni imperijalisti” kakor jih komunisti nazivajo, dah neodvisnost in svobodo naslednjim narodom in deželam:
Egiptu leta 1922, izvedeno in
potrjeno leta 1936, Siriji leta jarmili: Estonijo, Latvijo, ^ *941, Eritreji leta 1945, Jordani- nijo, del Finske, Prusijo, del ^ ji leta 1946, Filipinom leta 1946. hodne Poljske, romunsko Burmi, Indiji, Pakistanu in Cey- rabijo in Bukovino, južni de*
Ion leta 1948, Južni Koreji leta balinskega otoka in Kur* ^ 1948, Kambodji, leta 1949, Indo- otoke. Poleg tega so Sovjet* neziji leta 1949. Malaji 1956, 'ganizirali in podprli razširj6 ^ Maroku leta 1956, Tuniziji leta njihovega vladnega sistema ^ 1956, Sudanu leta 1957. Te dr- komunistične diktature Pr®a, zave obsegajo in merijo 5,650,- 'Albanije, Bolgarije,
500 kvadratnih milj in imajo ške, Vzhodne Nemčije, Ma okoli 700 milijonov prebivalcev, ske, Poljske, Rumunije in •*
Na drugi strani lahko ugoto- slavij e. Te dežele merijo vimo tole: Sovjetska zveza je 420,000 kvadratnih milj in 1 ^ merila leta . 1936 8,260,000 kva- jo okoli 115 milijonov P?6*31' dratnih milj. Tekom dvajsetih jcev. •
FrANC JAKLIČ:
Od hiše do hiše
, ‘Ali slišiš, kako Lazar vpi--■ — o, to živinče! — In ne-kdo joka — O, križ božji! — O-jo tako pohlevna ženska. Le
ai neki imajo, tudi Rožanka vpije;..
Rohnečka je vstala in si dela ruJo na glavo,
. ^aj greš menda pomagat?” 1° vpraša on in se nasmehne.
Gotovo jih pretepa Lazar — ^nesrečna Mica!”
. ^aj bo nesrečna! — Je že lozik preveč iztegovala, da ji
Sa mora sedaj uravnati. Take ste!”
Meni ne moreš nič reči . . . °glejmo, kam pa Lazar tako Praši?”
Rohne se je ozrl in videl La-^arja ki je mahal po vasi ka-.0r Ra bi ga kdo podil. Oziral se evv Rohnetovo hišo, d'a se je acelo Rohnetu nekaj doždeva-1 lri je dejal:
“n
ra ne, ko bi ga sedaj k nam esl°? . . ye|( ge si tj kakšno
' eaedo prenesla!”
Jaz
ne vem—
^Rohnečka je sedla nazaj, ker ^ le tudi nji zdelo, dai gre La-n^m’ pa ugibala’ ka^
Lazar je res zavil k Rok Otovim.
Rsko zabodeno gleda!” za-ona.
,Jjazar ni mogel precej izpre-v°riti; stal je pred Rohnetom ga gledal, kakor bi ga hotel ut6takniti. Potem se je nekaj i v njem, stisnil je pest Zagrozil Rohnetu: k To si ti naredil! — Ti, a bihče drugi! Ti si—”
LJUDSKA POVEST
“I, boter, kaj pa je?”
“Boter gori, boter doli, te sramote ti ne odpustim! ... Ti si mi tega človeka v hišo vrgel! Ti si me dal ljudem v zobe . .
“Kaj pai kanižiš? Kaj ti je naš naredil?” se postavi Roh-nečka, ko vidi, da je sama nedolžna.	!
“Jaz ga; bom ubil!”
Grozeče je iztisnil te besede in Robne se je prestrašen odmaknil.
“Jezes! . . . Zmešan je . . • Zmešan je!” je zavpil Rohnečka, in stara je pritrdila: “Skoči brž po blagoslovljene vode, da ga panamo!”
“Nisem še nor, ampak ubil ga pai bom! Barbiča bom ubil .
“I, zakaj pa, boter? I, zakaj? Kaj vam je naredil?” so izpraše vali vsi trije, ko so videli, da niso v nevarnosti.
“In ti si mi ga v hišo vrgel! ... Ti si tega kriv! ... In tega ti ne odpustim . . . Nikoli, pa boter gori ali doli ... Pa proč mi ga spravi, da ne bom videl vec tega . . .”
“I, kaj pa je naredil? Ali je vam kaj ukral? Sedite nu!” “Vse po meni poka, da bi kar zdrobil vse, kar mi pride v roke .
:Vf
s * i «r i f i
P, 3
iit|o
VŠM'17 18 19 20 2122 28
^ ^ % 25 26 27 28 29 30
I 2
5 6 7 8 9 12 13 14 15 16
KOLEDAR
društvenih
prireditev
vmes iščejo hrano in se jim nikamor ne mudi tako zelo kot ljudem.
Le tiste ptice, ki ne znajo plavati, se morajo nekoliko bolj potruditi. Od Danske do Anglije, ki sta 450 do 600 kilometrov narazen, pomeni to biti 8 do 12 ur v zraku. Ob slabem vremenu
MAJ
17. — Pevsko društvo Slavček poda koncert narodnih pesmi v novi šolski dvorani pri Sv. Vidu. Začetek ob štirih popoldne.
17. — Koncert pevskega zbora “PLANINA” pod pokroviteljstvom Društva Mir 6t. 10 SDZ v SND na E. 80 St. Začetek ob štirih popoldne!
JUNIJ
13.	—Slovenski dom na 6818 Denison Ave. priredi ob sedmih zvečer banket v proslavo 20-letnice obstoja.
14.	— Dn-maOsko društvo LILIJA priredi na farmi sv. Jožefa piknik.
20. — Društvo Naš dom št. 50 slavi z banketom v SND na E. 80 St. 30-letnieo obstoja. Začetek ob šestih zvečer.
28. — Letni Ohio KSKJ dan v St. Joseph’s KSKJ Park na White Rd.
28. — Pevski zbor KOROTAN
priredi na Kaliopovi farmi piknik.
JULIJ
4. __ Ohijske podružnice Slo-
venske ženske zveze imajo skupni piknik v St. Joseph Park na White Rd. 15.-16-17.-18. in 19. — Letni kar-nival fare sv. Vida na šolskem dvorišču in v novi dvorani. AVGUST
2. — Dramatsko društvo LILIJA priredi “Slovenski dan” na farmi sv. Jožefa.
OKTOBER
4. — Slovenski dom na Holmes
Ave. slavi 40-letnico obstoja. Sodelovala bodo vsa društva. 17. — Oltarno društvo fare Marije : Vnebovzete priredi “Gard party.”
NOVEMBER
22. — AJC na Recher Ave. proslavi svojo 40-letnico z banketom. Začetek ob petih popoldne.
Najhitrejše živali
Še pred sto leti je bil človek na zemlji zelo nebogljen. Race Ko bi mi sedajle prišel ^ so znale bolje plavati, ptice hi-pocf roke ta Barbič, jaz bi mu že treje leteti, orel je ostreje videl, pokazal! . . . Vi ne veste, kaj mi skoraj vse živali so tekle hitre-
je naredil!”
(Dalje prihodnjič.)
PITTSBURGH, PA.
^JTtsburgh, pa.
FEMALE
Domestic help
— Must like children. Live in. er help employed. Private room, at*', TV. Excellent wages. Refer-ences- STerling 1-&219.
2 Kichland township bedroom stone ranch
bIRCH KITCHEN 1 ACRE
hil,ltop 3-2i3t>
(94)
REAL ESTATE
PLUM BORO — Off new Texas Rd. 4 room brick bungalow and 20x30 shelter. Beautiful setting, over an acre in lawn on 5'/j acres of ground. Price 322,000 plus other lots or acreage. Owner FA 7-3371.	(94)
9 ROOM INSULATED BRICK HOME — 3 apartments, $S,500 Convenient transportation. Owner BR 9-1360 or BR 1-4936.	(93)
EASTMONT — Attractive 7 rooms, 2 fuM baths. 2 patios, picnic area. Handy school. Priced at $17.900. Owner VAlley 4-4945.	(93)
je, kenguru je dlalje skakal, jazbec je bolje kopal. V sto letih pa je tehnika vse prekosila. Letala drvijo danes po zraku z nadzvočno hitrostjo. Medtem ko smo prej jeseni s hrepenenjem v mislih spremljali žerjave na njih poletu proti jugu, jih danes pustimo z letalom daleč za sabo in v nekaj urah preletimo razdaljo, za, katero potrebujejo oni mnogo tednov.
Ker so živali lahko igraje zbežale ali odletele pred nami, smo njihovo hitrost vedno občudovali in — precenjevali. Šele pred nekaj desetletji so začeli pravilno meriti hitrost posameznih živali.
Ko so v Vzhodni Prusiji ustanovili slovito ptičjo opazovalnico Rossitten, so tudi kmalu začeti meriti hitrost ptičjega letenj ai z uro. Tako so dognali, da preleti skobec 41 kilometrov na
r4STRE shannon
r, i .	• rA o,. * • r,
■j>n. c>„	— St. Ann’s Pa-
0'L levpM1^11*.	ranch, 3 years
sp/ ot n'cely landscaped, storm >di,intfen windows and dors, air gansnnr*8 un‘t' Near schools and 0niy7,'Mlon. For qu'ick sale $17,900. ^ Porecf^P down. Call owner
^est 4-0770.
(92)

BROOKLINE — $1650 down, 3 years old, 3 bedrooms, living room, dining room, large kitchen, birch cab; inets, 1 y2 baths, full basement, patio. Owner transferred. Phone: Fleldbrook 1-6249.	(93)
BROOKLINE — 6 room red brick, breakfast room, porch, paneled game - room, storm windows, carpeting. $20,900. Owner TUxedo 2-8841.	(93)
Sylvester vicinity. %2 c w room brick; finished attic; fr0r^r garage; double lot. 1 block ti0n c*lllrches, schools, transporta-garHp	trees, also space for
_n' Call TUxedo 1-3753. (92)
Mt
nor tBAN0N — 01d Virginia ma-Clygj Udor English-type home. Ex-transVe neighborhood. Close to
es !?0r,:ation, schools and church-• Owi
DRY CLEANING PLANT — Route 51. Cost $10,000. Bargain $3.350 or lease to responsible party. Owner CE 1-0322.	(93)
BUSINESS OPPORTUNITY
(92)
'’"er LE 1-9069.
HoLEB^N°N _ $16,000. St. Clair esrarryj ?rea- 2 story 6 room brick, separate1!? Eath, gas air force heat, in kupu"'n'ng r0°m, eating space . nen, large closets, lovely
"'nod
pri tern so dobili prav iste številke kot v Rossittenu nekaj časa prej. Ti ortinologi so pa tudi doživeli, da so opazovalci pri protiletalskem topništvu večkrat naznanili jate ptic selivk kot “jate sovražnih letal.” In proti tem nedolžnim ptičjim jatam so potem v obliki granat popokala v zrak cela premoženja. Upajmo le, da niso sestrelili preveč teh domnevnih sovražnikov!
Posebno hitro letijo ptiči hudourniki. Oni dosežejo celo 150 km na uro, to je 40 do 50 metrov
popadajo mali ptičji potniki izčrpani na ladje in se skušajo odločiti. Razne ptice, ki ne plavajo, preletijo naravnost neverjetne razdalje. Tako preletijo nekatere selivke iz Aljaske prečo Tihega oceana okoli 4,000 km. Sokoli in čebelo jedi preletijo brez postanka 3,000 km široki Indijski ocean med Afriko in Spodnjo Indijo. Tudi pri hitrosti 100 km na uro se to pravi biti nenehno 30 ur v zraku.
Da kiti, morski levi, delfini, morski psi in druge ribe spremljajo parnike, jih brez težave prehitijo in obkrožajo, so pomorščaki že pogosto opazovali.
V primeri z drugimi živimi bitji ljudje seveda niso nobeni hitri tekači. Rekord v teku na 100 metrov znaša 10.1 sek., kar bi bilo 35 kilometrov na uro. Rekord v teku na 5.000 metrov ustreza hitrosti 22 km na uro, medtem ko je rekord Čeha Za-topeka iz leta 1950 v teku na 10.-000 metrov še nekaj nižja hitrost na uro- Veliko hitrost lahko zdrži človek le na zelo kratke razdalje. Celo olimpijski prvak bi s svojimi mišičastimi nogami ne mogel ubežati črni mambi, orjaški strupeni kači, katere ugriz je za človeka vedno smrtonosen. Ta kača se vzpne tako visoko kot je človek in ga s sunkom brez nadaljnje ga podre.
Danes hitrost raznih živali lahko zelo natančno merimo, če jih zasledujemo z avtom in pri tem gledamo na brzinomer. Tako je na primer uspelo dohiteti emuja, velikega avstralskega noja, šele pri hitrosti 60 do 70 kilometrov. Geparda pa na neravnih stepah tudi najhitrejši avtomobili ne morejo ujeti. Ge-
Divje mačke so rade tekle poleg avtomobila, ki je vozil 40 km na uro.
Povodni konj lahko prav tako hitro teče kot konj, v diru pa ni tako vztrajen. Tudi medvedu, ki se zdi zelo okoren, človek peš ne more ubežati.
Antilope, zebre in žirafe lahko le kratek čas bežijo zelo hitro: tedaj ko skušajo ubežati leopardom in levom, ki se iz bližine z neverjetno urnostjo vržejo na plen. Druge roparice, kot na primer volkovi, še malo niso take hitre, so pa zato vztrajnejše. Volkovi gonijo svoj plen v tropih tako dolgo, dokler preganjana žival ne obleži izčrpana. Na "dolge proge zmaga vedno tisti, ki je sicer počasnejši, a vztrajnejši. Zato je P™ dirki med konjem in velblodom do katere je pred nedavnim prišlo v Turčiji zaradi neke stave, zmagal velblod, ki je sicer počasnejši. Konj in velblod sta morala preteči 150 kilometrov.
Sicer pa se človek tolaži, da živijo na zemlji še počasnejša bitja nego je on, pa ne same polži in deževniki. Lenivec se pomika s hitrostjo 300 metrov na uro, pri tem pa niti ni len, ampak se pošteno trudi!
------o------
Kjer pa so, so slabo urejene. Slabo je urejena tudi “družbena prehrana.” Pomanjkanje stanovanj med železničarji je tudi občutno, saj jih je kar 7,000 brez stanovanj.-
Številnih nesreč med železničarji je kriva slaba razsvetljava ponoči na raznih postajah, 24,000 bolniških primerov in 312,782 izgubljenih delovnih, dni pa kaže na nezadostno zdravstveno zaščito. Vse to so ugotovili železničarji na svojem sestanku v Ljubljani.
Novo tovarno bodo zgradili
Mariborsika tovarna pohištva namerava na Pobrežju zgraditi novo tovarniško poslopje na površini 7,000 lov. m. V novih prostorih bo tovarna pohištva lahko dvignila svojo zmogljivost od 11,500 na 24,000 kuhinjskih garnitur letno. Te izvažajo tudi v inozemstvo, zlasti na Madžarsko. Letos jih bodo poslali tja 2,000.
Zenske dobijo delo
Kuharska pomočnica
Išče se izkušena kuharska pomočnica za delo od 2 pop. do 8 zv- Mora razumeti angleško.
SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave. (x)
IZ SLOVENIJE
■ «U OGLASI
na sekundo, medtem ko prevozi
brzovlak največ 40 metrov v se- pard je najhitrejša žival na kop-
kundi. Samo na kratke razdalje so ptice lahko še hitrejše. Kormoran, ki je mislil, da ga zasleduje letalo, je zdržal 15 km s hitrostjo 105 km na uro, medtem ko preleti normalno le 70 km na uro. Če hudournik lovi. lahko šine po zraku tudi s hitrostjo 200 km na uro. Sokol selec, ki se spusti v padalnem poletu na goloba, doseže celo 250 km, to je pa že hitrost letala. Se-
uro, galeb, vrana in ščinkavec veda so te vrhunske hitrosti
dosežejo na uro 50, sokol selec in kavka 60, škorec 75, divja gos 70 do1 90, divja raca 72 do 97 in lastovka 100 do 120 km.
Tudi vojaško suknjo so v drugi svetovni vojni oblekli ptič-jesloVei; nekateri so se znašli pri protiletalskem topništvu. Če se je nudila priložnost, so z dragocenimi in natančnimi inštrumenti tudi oni merili hitrost di-
možne le za majhen čas, in v temi je razlika od naše tehnike.
Čeprav leti ščinkavec s hitrostjo 52 km na uro v 8 do 10 urah na dan ne preleti morda 500 do 600 km, ampak v resnici le 10 do 25 km. Štorklja si vzame za svoje potovanje 80 do 100
nem, saj doseže 130 km na uro. Hrti, ki so na nekem angleškem dirkališču tekli na stavo z afriškimi gepardi, jih niso . mogli dohiteti. Psi so pretekli 100 metrov v 6 sekundah, kar ustreza 60 kilometrom na uro, gepardi pa so pretekli 100 metrov v 5 sekundah, to je s hitrostjo 72 kilometrov na uro. Tako lahko ta velika mačka igraje ujame razne ptice, ki hočejo pred njo vzleteti.
Čeprav bi mi hitrostni rekorc morda prisodili psom, ga imajo velike mačke. Med psi so pač najhitrejši hrti- Skoro prav tako hitro beži divji kozel-skakač neka afriška antilopa, medtem ko napravi kravja antilopa 60 ,km, divji zajec 50 km, gnu in
Tudi cigane bi radi organizirali
Komunisti v Sloveniji hočejo tudi iz ciganov napraviti prave komuniste. V njihovem naselju v predmestju Murske Sobote so ustanovili zanje krajevni odbor Socialistične zveze delovnega ljudstva. Ti cigani imajo tudi svoj nogometni klub, ki je menda edini ciganski nogometni klub državi.
Poročevalec v listu navaja, da cigansko mladino še neikako gre in se uči tudi kakih obrti, s starimi cigani pa so vsi poizkusi, da bi jih pripravili na stalnejšb naselitev in urejeno življenje v kraju, ostali brez uspeha.
Slabo jim gre
Delovni pogoji slovenskih železničarjev so zelo slabi. Tako bi n. pr. morali v Sloveniji nastaviti 10,000 ljudi več, da bi vsi železničarji lahko imeli 8-urni delavnik. Zaradi nepravilnega razporejanja dopustov, lani ni moglo izkoristiti letnega odmora okoli 30% železničarjev, medtem, ko so morah nekateri železničarji delati tudi po 300 ur mesečno.
železničarji dalje nimajo zadostnega števila bivalnic, odnos-prenočišč, med vožnjami.
Hiša naprodaj
Starejša hiša v lepi okolici, 6 sob, 3 spalnice, velik lot, pri Beverly Hills, blizu sv. Felicite, šol in trgovin. Cena zmerna. Kličite lastnika zvečer ali koncem tedna IV 6-0873.
—(11,15,maj)
Selitev v Arizono
Moramo prodati sledeče: elek. peč, 8 čev. divan, hladilnik, avtomatični pralnik, lampa, elek. roaster, broiler, stojalo za plošče, ročni sušilnik za lase. Kličite WH 3-6034.	(11,15,maj)
v
dobrih dveh urah. Ptice potu-vjih gosi in drugih ptičjih jat. In ’ jejo na jug torej kar počasi,
dni časa, na dan prejadra le 100 j zebra 60 do 65 km in prav toli-do 120 km, kar lahko opravi v ko tudi dirkalni konj. Jezdni
velblod lahko preteče 50 km na uro, slon 25 do 32 kilometrov.
Cori,Venie ?t’ aPProximately 50x200, t‘°" ani *ocation, near transporta-Parish p, schools and St. Bernard k'~'~--~L^ner LO 3 3639.	(93)
r M
Ece. SioAn transferred — Sacri-v0le. £ EO. 4 miles from Monroe-1 st°ne Aa"tiful level lot. native' to ^aii c bedr.°orns, 1baths, wall ‘V WatPrarE,et‘nig, storm windows, ci-■ Owner SYcamore 3-5021.
_________ <93>
!> &0.N- — $18,900 brick Co-dar8e livi,,^ high. Good TV reception. A Wan j.'8 room 13x23, dining room, “ wall carpetjnig throughout, be‘arae bed"-eatin8 area, 8ame room,
GROCERY STORE - SERVICE STA TION - HOME — Long established well equipped in village of Cook pori, Indiana Codnty. Store size 46x48 ft. with 4 room finished apart ment. Seven (7) car garage with new hoist and greasing equipment, all equipped for Inspection Station. Nice nine room home located next to store. Store with apartment can be purchased separate if desired. Priced for fast sale. Phone Commodore, Pa., AL 4-4228.	(93)
BRICK COMPANY MANUFACTURES 16-inch ROMAN MORTAR BRICKS FOR SALE or LEASE PHONE HUDSON 3-2802
(93)

i "autifU| ,(/0°rns, lots of closet space.
^°r- Own^'Er system and inciner-- er FI 1-1534.	(93)
RESTAURANT PITCA1-RN WELL ESTABLISHED FULLY EQUIPPED $3,000
PHONE DREXEL 2-9852
ČAS BEŽI — V ospredju stoji angleško lovsko letalo iz prve, svetovne vojne, v ozadju pa medcelinska raketa “Atlas” na razstavi Svetovnega letalskega kongresa v Las Vegas, Nev.
V blag spomin
PETE OBLETNICE, ODKAR JE UMRLA NAŠA LJUBLJENA SOPROGA IN MATI
Kristina Urankar
Odšla je v večnost 10. maja 19r>4
Minilo hitro pet je let, odkar si zapustila svet!
Spominjamo se srečnih dni,
.ko še živela si med nami, sedai vse prazno je pri nas, ne sliši se Tvoj dobri glas
Sladko spavaj v tihem grobu, v kraju večnega miru, pa na nas ne pozabi v raju tam — nad zvezdami!
Tvoji žalujoči:
SOPROG, SINOVI in Hči
Cleveland, Ohio, 8. maja 1959.
Stanovanje oddajo
Tri neopremljene sobe s kopalnico oddajo na 1048 E. 71. St. Vprašajte v stanovanju št. 1 ali pokličite EN 1-0989.	(93)
Soba se odda
Velika opremljena spalna soba se odda v najem moškemu. Kličite: LI 1-6073.	—(93)
V najem
4	sobe in kopalnica, zgoraj,
zadaj, se oddajo samo odraslim. Na razpolago 1. junija. 1081 E. 66 St.	—(92)
Hiša naprodaj
Dvodružinska, 5-5, pralna soba, polna klet, 2 plinska furne-za. Kličite IV 6-0803.	(92)
Službo dobita
Zakonski par, mož in žena, srednje starosti, dobita službo o-skrbnika. Prosto stanovanje, toplota, plin. Morata biti spretna v hišnem delu in popravljanju. Za pojasnila' kličite IV 1-5380.
(95)
NAPRODAJ
Dober živalski gnoj naprodaj. Kdor ga rabi naj kliče UT 1-3955.	(93)
Hiša naprodaj
Proda se hiša za dve družini,
5	sob spodaj in 4 zgoraj, 2 fur-neza na. plin, zidana garaža za 2 avta. Na 392 E. 73 St'
—(96)
AKO IMATE NADUHO
se oglasite pri nas! Imamo garantiran preparat, ki vam bo pomagal 100%
MANDEL DRUG
15702 Waterloo Rd.	KE 1-0034
Prijatel’s Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamin# First Aid Supplies Vogal St. Clair Ave in E. 68 St
CE HOČETE . . . prodati ali kupiti posestvo ali trgovino, obrnita se do nas
J0S. GLOBOKAR
886 E. 74th St.
HE 1-MOf
s
Pegam in Lombergar
apiaal dr. Fr. Detela
AMERIŠKA DOMOVINA,
“Ne govorite tako abotno.” mu je segel oni v besedo, “ja?; Vas še ne objamem ne čez pas.” Tomaž je osupnil nad tem mnogo manj zbadljivim ko neumnim ugovorom; spoznal je takoj vso logično revščino Gašperjevo, se ohrabril in mu zasolil drugače:
“Pij pa plačaj!”
“Ta krčmarska ošabnost,” se je hudoval oni, “presega že vse meje. Kaj! Še za to naj plačam, ker govorim resnico?” “Govori resnico,” je oni dejal, “le govori; a poslušaj, da jo povem tudi jaz. Kaj mi pa segaš v besedo, ko še ne veš, kakšna prilika mi je bila na jeziku?” “Kaj prilika, oče Tomaž! Pil-ka se držite, pilka! — Jerica, glej prazno kupo! To je prilika. Prinesi ga še na vso jezo!” Krčmar je zopet osupnil. Gotovo si že naletel, častiti bralec, v svojem življenju na trmastega bedaka, kakršnemu bi kralj Salomon zaman dokazoval, da je bedak. Meni se je že tudi tako godilo. Kaj ne? Kar vedela nisva, ali naj bi se jezila ali smejala. Najpametnejšle bi bilo seveda, ako bi ga bila pustila pri miru; a zloradost in ničemurno zadoščenje, ki se nam napoveduje, ako izpodbijemo puhle razloge nas žene v nepotreben, brezuspešen prepir. Takisto Tomaža, ki se je jezil, a si vendar tudi domišljeVal natihem, da pouči zmotenca Gašparja. Jel mu je brez prilik, jasno kakor beli dan, dokazovati, da bi se bili že zdavnaj otresli cesarskih, ako bi se dalo.
“Kaj le čakate?” je vprašal o-koliščinam jako primerno. “Da vam poide v samostanu jed in pijača?”
“Do jedi, vedite, oče Tomaž, nam ni toliko,” je odgovarjal trdovratni Gašpar. “Zaradi pijače se pa nikar ne bojte. Kleti so polne, in naš poveljnik ima vse natanko popisano, koliko sodov ga imate še Vi. Še ga bodemo pili.”
“Ali pa ga bodo cesarski.” “Dajte si kaj dopovedati, oče, in ne delajte sramote svojemu patronu, ki si je dal navsezadnje vendar dopovedati. A to Vam rečem: nobene kaplje Vašega vina ne bodo popili cesarski, in če imajo popokati od vode.”
“Bahač grdi!” se je srdil Tomaž.
“Kako bahač? Stoinpetdeset vojakov nas je, sama krepka gr-
CHICAGO. ILL
BUSINESS OPPORTUNITY
GROCERY - MEAT MARKET. — A Money Maker! 348^50 W. 72nd St. Doing excellent ousiness. Goo,d lease. Double store. Fixtures and stock. Phone RAdcliffe 3-0095 except Sunday.	(	(92)
TAVERN — Widow must sacrifice. Busy section, near transfer corner. Steady year round business. Established 15 years. 3461 Montrose or call INdependence 3-9849.	(92)
RESTAURANT - TAVERN — Brick building, 11 sleeping rooms upstairs. Industrial district. Excellent business. Phone Portsmouth 7-9975.	i (92)
HOUSEHOLD HELP
HOUSEKEEPER for family in near Northside apartment. Pleasant surroundings. 3 school aoge children. No cooking. Recent references required. Live in. Owno room, bath. Good salary. Call Superior 7-3878.
(94)
la; in poveljnika niti ne štejem, ki pije za tri. In da ne bi osušili Vaiše kleti? Glejte, da se Vi ne izkažete bahača! Seveda dolivati, oče Tomaž, in Zalivati nič!”
Neznano se je jezil Tomaž, da Gašpar ne umeje njegovih ostrih in deloma bistroumnih o-pomb. Najrajši bi mu bil priskočil na pomoč s palico, a ni bilo varno. In ta bedak je začel zdaj njemu razlagati, kako da se suče svet!
“To je jako naravno,” je dejal, “in vsakemu otroku mora iti v glavo, da jo pobrišemo mi vojaki odtod’, če nam začne presti.”
“Mi naj pa ostanemo, kaj ne!” je očital bridko Tomaž.
“Kaj že to! Mi bodemo poskrbeli, da Vam ne bodo mogli ^ sovražnik je premočan cesarski nič škodovati in nič, a]j nag prema]0i da ga bode dal vzeti. Na primer, če Vam mi|obesiti Zakaj me torej plašite popijemo vse vino, ali se boste še bali kakega žejnega razboj-
zaslužil popolnoma, ampak, ko je bil prisedel h Gašparju še lo-variš, nad vsem vojaštvom.
“Nad vinom bi se znašali!” je dejal; a da je govoril splošno, to ni bilo prav. “Znosite se nad cesarskimi, če ste za kaj! A se jih bojite in boste še brusili pete, kakor ste jih že. Premalo vas je!” Tovariš Gašparjev je porasel in udaril ob mizo, da je odskočil kozarec, Gašpar pa je miril.
“Molči ti!” je dejal. “Midva ^ imava s Tomažem svoj pogovor. Kako, oče? Vi trdite, da je nas premalo, in da nas bodo zrno- ( gli cesarski? Da, vse se utegne primeriti. A prosil bi Vas jaz, da1 mi nikar ne jemljete poguma s takim strašenjem. Zakaj če mu trobite to dan na dan v ušesa, se bode zbal tudi junak.1 To sem že jaz sam izkusil, prejšnjih časih sem drl v boj j kakor lev, zdaj se pa držim le bolj zadnjega konca. Seveda, ker vedno slišim, da bodemo premagani; kako bi ne izgubil srčnosti? A tako govorjenje je kaznivo, Tomaž. Poslušajte namreč! Naš poveljnik je hud mož in ne pozna nobene šale. A rekel je, če bi kdo plašil tovari-
ba napeti drugo struno.
“Ne boš mi šel, ne,” je zadrževal Gašparja. “Jerica, bokal boljšega, na moj račun.” Gašpar je še vedno iskal kape. “Sedi, Gašpar, in pij pa molči! Še la bokal izpraznimo, pa še ne gremo.”
“A mi gremo,” je dejal Gašpar s tako kruto odločnostjo, da je Tomaža stresel mraz na dnu srca.
“Le pojdi!” je dejal milo v največji stiski. “In spravi me v nesrečo, če si tak. Kaj ne? jaz ti nisem storil nikoli nič dobrega, in ti se nisi nikoli zastonj napil pri meni! Le pojdi! Do danes sem mislil, da si moj prijatelj. Sedaj pai vem, kakšen si. In jaz se ti nič ne smilim in
Jerica nič, moja nedolžna hči.” Kamen bi se bil moral omečiti; in genii je res ubogi Tomaž Gašperjevega tovariša, ki je začel pogovarjati hudomušnika in ga posadil zopet na klop. Sedaj so se začeli pogajati in pogovarjati, da sta se dodobra napila oba junaka.	)«?	1
I “Ampak to Vam povem, Tomaž,” se je zagrozil nazadnje ! Gašpar, “če ne poterjate Vi še katerikrat nesramno v druščini, storim jaz svojo dolžnost.”
I Vojaka sta se grohotala na dvorišču, Tomažu pa je krvavelo srce za mizo. Zakaj obešen biti za prazen nič, to niso mačje solze; zlasti za človeka, ki ni modrijan kakor Sokrat, da bi se mu le količkaj slajše zdelo u-
mreti po nedolžnem. “Oj, ti ne- mu jih je bil izkazal. Saj ga -srečni jezik!” si je dejal Tomaž bil on rešil iz ječe, in hvalne in se udaril po ustih. Zapravi ji- mu mora biti zai to, če je le vec on ni bil, a zdelo se mu je, ^ poštenjaka. “A kaj, ko je da bi dal rajši sod najboljšega ležnost) dandanes tako red ; vina, ko da ga obesijo. Da, ka-1 je vzdihnil bridko. Dobro mu ^ ko zapelje človeka strast! Zdaj vendar delo, da je bil proti ^ je popolnoma v rokah tega brez- gorju tako dobrosrčen. Samo,
| vestnega človeka, in drago ga ima ta dosti veljave pri P0^ ^ bode stala prevelika odkritosrč- niku Lambergarju, da bi ga . nost. In sitna nevarnost bode nil, to ga je skrbelo. trajalai, dokler bode Gašpar tu mogel tudi poveljniku storiti
Zamislil se je. 1 iiti P9
(da bi ga prenesel vrag!). Sedaj ko uslugo! i bodi človek pa še domoljub! Ka- čudne misli so mu jele roji ko pa! Pri tej priči se je odpo- glavi. Pujke križem nai hr


nika? Smejali se mu boste v zobe. Ne res? Govorite! Kaj men-hiši, kakor bi
Vi? Veste kaj? Ovadil Vas bodem jaz poveljniku, dokler še niste napravili večje nesreče. To mi veleva, vest in pa vojaška
drate po hiši, kakor bi proso dolžnost» To govorjenje se je phali. In to bodemo naredili mi
tem prešmentanim cesarskim.
zdelo Tomažu pusto in jel je v smeh obračati svoje besede, a
Ne bodo se napajali z Vašim vi- ^ Qagpar ga je zavračal z nepri nom. Kakor hitro uvidimo, je^n>0 resnobo in se skliceval na se ne moremo več držati, bode- ^ prj£0. Prisiljeno se je smejal mo jedli in pili, kar so da, zakaj, j^r^m.gr jn menil, da še vzeti ne Tomaž, takrat bode vse zastonj,	nihče poguma takim juna-
“Oj, grdobe!” je vzdihnil To- kom
“Ker ga nimajo, kaj ne? O, le zabavljajte,” je dejal oni, “saj ne boste dolgo.” Tomažu je prihajalo vroče in menil je, da ni govoril zares, da ga je le izkušal.
“Kako pa” je dejal oni hladnokrvno. “Danes stg izkušali mene, drugič boste druge. A ravno
maž.
“Kako se motite, ljuba duša! Ne iz požrešnosti in pijančljivo-! sti, Tomaž, ampak iz vojnih ozi-1 rov; da ne. pade nič sovražnikom 1 v roke. Umejete?” To pa je bilo ^ Tomažu že preveč. Da bi se njemu, ki ni storil nikomur nič ža-1
|to je Vašemu vratu nevarno.
lega, godila taka krivica! V pikrih besedah je dal duška svo- tr- •	• i o» rr »
v , J. ... v „ Kje je moja kapa?” Krčmar jim cuvstvom m razlil žolc ne
V bins spomin
16. OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA SOPROGA, OČETA IN STAREGA OČETA
Andrew Gerl
ki jc umrl 11. maja 1943. leta
Grob je že prerastel s cvetjem, sveti mir pa okrog in okrog,
Ti pa spavaš pod zavetjem, nad Teboj pa ljubi Bog!
Spavai mirno v tihem grobu,
Bog Ti večni daj p„koj, upamo, da v svetem raiu združimo se spe: s Teboj!
Tvoji žalujoči:
MARY, soproga HČI in SINOVI VNUKI in VNUKINJE Cleveland, Ohio, 11. maja 1959.
samo nad Gašperjem, ki je to
je prestrašil in uvidel, da je tre-
vedal Tomaž nepraktičnemu domoljubju. Po njegovi pameti bi bilo najboljše, da vzemo cesar- lice. ski samostan, še preden bi bil on obešen. Zakaj ali mu popijo sovražniki vino ali pa domačini, to je zelo vse eno.
Nemara bodo pa ti še jepo ravnali z njim. Spomnil se je Gregorja in obilih dobrot, ki
začel urno korakati p°
izbi
J6	umu ivui -- i- h
in razburjenost mu je ^de
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
7 ROOM MODERN BRTcKljOMi^ Country Club privileges. W. to W., stone fireplace, built--in oven and rsmge, ceramic tile kitchen and IVa, full basement, 2 car garage. Storms, screens. 7 closets. Fully landscaped, low taxes. Reasonable. Call owner DU 1-2271.	(g2)
SKOKIE — 7 room, 3 bedroom ranch, family room suitable conversion to bedroom. Wall to wall carpeting 4 main rooms. Many extras. Phone ORchard 3-6141.	(92)
WOOD DALE — Elmwood Avenue. Attractive 4 room cottage; expandable. Large corner lot. Joining lot available. 2 car new garage. Near schools, bus, trains. Large yard, shrubbery. Immediate possession. Phone POrter 6-2107.
___________________________   _(92)
BY OWNER — S551 W. Irving Park. Large 3 bedroom brick. Ceramic tile bath, kitchen; Large porch, dry basement, aluminum screens and storms, Cyclone fence, Landscaped. Mid 20’s. NAtional 5-7538.	(94)
BENSENV.LLE. — Attractnve 5 room Cape Cod, attached garage, full basement, gas heat, knotty pine den suitable conversion to bedroom, wail to wall carpeting. Ideal locadtion, close to R.R.. bus schools, shopping. Many extras. Mižst sell. By owner. 419 W. Grove, POrter 6-1128.	(93)
2716 S. TRUMBULL. — All brick 2-4’s. Modern facilities. Gas heat,
2	car garage. Near shopping etc.
Priced to sell by owner.	(03)
DOWNERS GROVE. — By owner. 6 room brick in choice N.W. location.
3	huge bedrooms, lyi baths, spa-
cious home wi(h gas heat. Attached garage, recreation room, screened porch. Near schools, shopping. — Priced exceptionally low. 4606 Oak-wood. WOcdland 8-4214.	(93)
V'
V BLAG SPOMIN
ENAJSTE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE SOPROGE IN DRAGE MATERE
Terezije Rozman
ki je zn vedno zatisnila svoje blage oči in zaspala v Gospodu dne 9. maja 1948
Enajst let hladni grob Vas krije, od žalosti nam krvavi srce, ko Bog nam odvzel drago mater, počivajte v grobu zdaj sladko.
Zdaj bivate vrh višave jasne, kjer ni mraka in ni noči, kjer sonce nikdar ne ugasne, kjer vse se srečno veseli. .
Žalujoči ostali:
SIN in HČERE
Cleveland, Ohio, 11. maja 1959.
DR. ŽUPNIK
ZOBOZDRAVNIK -USI St. Clair Ave.. vbod na E. S2 8f. Uradne ure: 9:30 *j. do 7 it.
PHiave nenotretme N«d North American banko
AVB
AFELY
T. CLAlPf avings
813 ta«* 185*H S»r»rf 25000 Euclid Avenu* 6235 S». Clair Avan«*
Cleveland. Ohio _
Se priporočamo
7A POPRAVITI ALI STAVITI NOVO STREHO ALI ŽLEBOVE-VRŠIMO VSA V KLEPARSKO STROKO SPADAJOČA DELA-NAŠE DELO JE POZNANO IN ZANESLJIVO
FRANK KURE
Lahko pišete na ta naslov:
R. F. D. No. 1, Route 44, Newbury, Ohio Pokličite telefonično: JOrdan 4-5503
HAZELCRESTJ — Gor. 7 room ranch.) 3 large bedrooms. Deluxe built-in kitchen with dishwasher. 1% tile baths. 2 car attached garage. Priced in mid 20’s.	2630 Woodworth PI.
DEwey 5-0277.	(93)
VSA V ROŽICAH — Dekle na sliki ima ovratnico, zapestnico, uhane in diadem izdelan v obliki marjetic. To je nova moda za letošnje poletje v okrasnih draguljih.
Ena pomebnih predpriprav za najlepši dogodek življenja, je izbira poročnih vabil.
Oglasite se pri nas in oglejte si najnopejše, pravkar dospele vzorce vabil, naznanil, papirnatih prtičkov, kozarčnih podstavkov, vžigalic, na katerih je natiskano Vaše in njegovo ime.
Ogled je popolnoma neobvezen!
AMERIŠKA DOMOVINA
fill? St. Clair Ave.	Cleveland 3, Ohio
HE 1-0628
!

MEJA NI NOBENA OVIRA — Dansko dekletce hodi vsak dan čez mejo v privatno dansko šolo v Nemčiji, ki ji je bliže od one na Danskem.
LETEČI ŽERJAV — Znana tovarna Sikorsky helikoptrov v Stratfordu, Conn., je izdelala poseben helikopter S-60, ki lahko dvigne s tal do šest ton težko breme ali tovor in ga odnese do 100 milj daleč. Utegne se izkazati ne samo kot odličen, ampak tudi kot cenen tovornjak.
V VARSTVU TOPA — Natale Bei se je ob koncu d1"1 ge svetovne vojne naselil v zaklonišču za top, s katerim italijanski prestolnici Rimu pred vojno redno oznanja poldne. Ko so sedaj oblasti zahtevale, da se Natale z dtu^ no izseli iz svojega “doma,” se jc ta odločno uprl. Na sV ga vidimo, ko pripravlja svojemu 3 leta staremu sinu k°s lo, med tem ko stoji žena z mlajšim otrokom v naročju ° strani.