IYD Cene iti sejmska poročila. CENE TUJEMU DENARJU. Na zagrebški borzi se je zadnje dni dobilo v valutah: amcriški dolar za 56.50 Din. Dne 8. februarja pa v devizah: 100 avstrijskih šilingov za 800.75 do 803.75. 100 nemških mark za 1356.75 do 1359.75. 100 madžarskih pengov za 995.55. 100 italijanskih lir za 300.508 do 302.508. 1 ameriški dodar za 56.79 do 56.99. 100 francoskih frankov za 222.75 do 224.75. 100 čehoslovaških kron ja 168.40 do 169.20. SEJMI. 14. februarja: Brežice. Poaikva, Središče, Sevnica, Žalec. 16. februarja: Soš.anj, Buče. Mariborski trg dne 4 .fcbruarja 1928. Trg je bil dobro založen in prav dobro obiskan. Slaninarjev je bilo 102. Cene mesu so bile zjutraj 16.50 do 19 Din, slanini pa 20 do 22 Din. Sicer je bilo mnogo prodanega, ali vendar je bilo popoldne še dosti neprodanega blaga, radi česar so proti koncu cene zopet padle. Pri domačih mesarjih so cene oslale neizpremenjene. — Perutnine in drugih domačih živali je bilo komaj kakih 400 komadov. Tudi tu so ostale še vedno liste visoke cene, kakor so bile pretečeni teden in sicer za piščanre 20 čo 35 Din, kokoši 40 do 50 D, race 40 do 60 Din, gosi 60 do 100 Din in purane 60 do 125 Din. — Krompir, zelenjava, druga živila, sadje, cvetlice: Cene so biler krompirju 6 do 7 Din za mernik, kislcmu zeIju 4 Din, kisli repi 2 Din, čebuli 3 do 4 Din, česnu 10 do 15 Drn, hrenu 8 do 10 Din 1 kg, solati in pndiviji 1 do 2 Din. karfijolu 5 do 15 Din, zeljnalim glavam 1 do 3 Din komad, maslu 36 do 40 Din, kiihanemu maslu 44 do 46 DLn. fajnemu maslu 50 do 60 Din za 1 kg, mleku 2.50 do 3 Din, smetani 12 do 14 Din, oljfnemu olju 20 do 22 Din, bufnemu olju 18 do 20 Din liter, jajcem 1.50 do 1.75 Din komad, jabolkom 4 do 10 Din, hruSk. m 8 do 12 Din, posušenim slivam 10 do 12 Din, mandeljem 55 do 65 Din, orrhom 32 do 35 Pin kg, pomaranfam 1.50 do 2.50 Din, limonam 1 do 1.50 Din komad, rveMiram 50 para do 5 Din. z lonci vred 15 do 50 Din komad. — Lonfpna in lesenn roba 1 do 100 Din, brpzove melle 2.25 do 5 Din komad, koruzna slama 25 Hin vrefa. — Seno in slama: V sredo je bilo 9 vozov sena, 6 vozov slame, v sobolo pa 2 voza sena in 3 slame na trpn. Cene so bile BPTiu 75 do 90 Din. slami pa 45 do 50 Din za 100 kg. Gospodarski drobiž. Gospodinjska šola čč. šolskih sestcr v MeIju (Maribor). Začetkom marca se pričenja zopet štirimesečni tečaj tukajšnje kmelijskogospodinjske šole. Gojcnke se učijo kuhanja, priikrojevanja pcrila in obleke, šivanja s strojem in z roko, pranja, likanja in drugih gospodinjskih del. Natančnejša pojasnila daje vodstvo šode v Mariboru, Meljska cesta 74 St. Lenart v Slov. gor. Konjerejska podruinica za okraj Maribor levi breg je imela preteklo nedeljo dne 5. t. m. svoj občni zbor v gostilni >Narodni domc ob lepi udeležbi članov. Na to zborovanje je dospel tudi odbornik društva in oblaslni poslanec državni viš. živinozdravnik Franc Pirnat iz Maribora. Načelnlkom je bil soglasno izvoljcn Alojz Lorber, veleposestnik v Radehovi, ker je dosedanji načelnik Franc Lorber iz Spodnj. Poroiča izjavil, da tega časlnega mesta radi preobilne drugostranske zaposlenosli r.ikdar nc bi mogel zopet prevzeti, prvim namestnikom Jakob Purgaj iz Varde, drugim namestnikom pa Franc Lorber iz SpacLnjegaPorčiča. Odborniki so: Maks Suman iz Radehove, Jurij Krempl iz Zgomjih Zerjavcev, Anlon Rop iz Gormanja, Rudolf Rop iz Varde, Janez Vogrin iz Jiirjevskega dola in Janez Potrč iz Gormanja. Preglednikom računov sla izbrana: Franc Skof iz Gormanja in Vinko Dvoršak iz Spodnjega Porčiča. Delegatom za občni zbor drušlva so določeni: Fran Stupica, notar pri Sv. Lenartu, Alojz Lorber iz Radehove in Maks Suman iz Radeho-ve, namestuje pa enega ali drugega izmed leh delegatov Anlon Rop iz Lormanja. Tajniške in blagajn.ške poslc je prevzel za drž. živinozdravnikom Fr. Samcem, ki je bil koncem preteklega leta premeščen k okrajnemu glavarstvu v Gornjemgrarlu, Maks Suman. Blagajna je v redu, članarina za leto 1928 se je pobrala. Sklcnjeno je bilo: 1. OdboT naj podvzame čimprej korake v dosego deinarnih sreds.ev, da se v letošnjem polelju zopet vrši premovanje plemenskih kobil in žrebic pri Sv. Lenartu v Slov. gor. 2. Popišejo naj se vsi pos_stniki, ki imajo plemenske kobile in sicer vsled tefia. ker konjerejei žele, da ostanejo- Siftvenske gorice kol doslej oko-liš za rejo belgijske pasme. 3. NaSa konjerejska zadruga naj se ne razide. — Nato se je vršil še razsovor o Tažnih krajevnih konjerejskih zadevah. Občni zbor ptujske podružnicc konjcrejskega društva za mariborsko oblast se vrši v nedeljo, dne 19. t. m., ob pod devetih dopoldne v gostilniških prostorih g. Brenčiča v Ptuju. Ormoška cesta 3. V slučaju nesklepčnosLi sc vrši eno uro pozneje zbor ob vsakem številu članov. Cebe.arsko predavanje priredi celjska podružnica Cebelarskega društva v nedeljo, dne 12. t. m., ob pol devetih dopoldne v telovadnici nove okoliške osnovne šole v Celju. Na to zanimivo predavanje so vabljeni prcd vsem vsi čebelarji iz ccljske okodice in vsi, ki se za čebelorejo zammajo! Gu«tanj. Na svečnico jc imela kmctijska podružnica za Guštanj in okolico občni zbor. Kot predavatelj je bil ludi povabljen sreski živinozdravnik, a radi obolelosti ni prišel. roročilo narelnika, blagajnika in tajnika se jt- z zadovoljstvom vzelo na znanje. Nnmesto nedošlega živinozdravnika je g. šolski nadzornik Močnik govoril o potrcbni strokovni izobrazbi kmetov, o kmelijsko nadaljevalmh šolah in o kmctskem knjigovodslvu, obširno in prepričevalno. 2eleti bi bilo, da bi se nie gove besede prijele kmelov in da bi začeli ddali v istem smislu. Mlajši kmplje se bodn ncmnra posluževali danih nasvplov, a stari rod bo ostal nasproli vscm novolarijam, ka kor do zdaj, akoravno bi ga le novolarijp reSile pred grozečim propadom. DnljSi rnzjiovor se je vršil ividi kolekovanja živins'<ih nolnih Iistov in sicer kpdaj je smntrnfi živnl lcot domačo, kedaj kot kupljcuo, ker tukaj je razlika pri kolekovanju. Na primer: kmel kupi lele, izredi isto za vola, je lo polem doma izrejen vol ali kupljen? Polrebno bi bil» nalančnega dodočila. Dalje se kmelje pritožujejo, da tukajšnji mesarji nočejo plačevati kolkov za prenos lastnine, akoravno zakon o tcm nahinčno določa, da mora prodajalec preskrbeti brezhiben živinski potni list in kupec mora skrbeli za pravilno kolekovan prenos laslnine. A tega se mesarji nočejo držali, naj nosi le kmet vse stroške čuditi se je, da se me._arji še niso odkrižali trošarine in drugih dajatev. Potrebno bi bilo, da bi se oblasti ludi malo pobrigale v tef zadevi; prodajalci naj pa vsako tako postopanje oblaslvom naznanijo, potem bo izkoriščanja kmelov tudi konec. Ako mesar kolek plača, ga odtegne tedaj ko plačuje živino. Radi bi vedeli, ali se lo dogaja samo T Mežeški dolini ali ludi drugod. Navzoči so bili pozvani, naj se pri načelstvu zglasijo mladeniči iu mladenke, ki bi bili sposobnl za kmetijske oziroma gospodinjske šode ze katere bi podružnica skrbela za brezplačno šolstvo. Podružnici pa želimo v vsem dober uspeh in naj deluje za dobrobit ljudstva, kakor dozdaj. Špitalič pri Konjirah. Letos na Sv-čnic* je iniel tukujšnji Zivinorejski odsek svoj prvi redni občni zbor. Lahko se trdi, da tako lepega gopodarskega shoda še tu ni bilo. Prišli niso samo domačirii na shod, ampak tudi sosedi: Konjičani. 2ičani, Ločani, Drameljčani in Crešnjevčani. Sam g. sreski poglavar iz Konjic se ga je udeležii Otvoril je shod in pozdravil navzoče naš novi župan g. Zidanšek kot načelnik imenoTanega odseka. Govorili so: g. inž. Zidanš-ek iz Maribora, g. učilelj Goričan iz Vojnika, g. referenl Zupanc iz Maribora ter domači g. župnik Goričan. Gg. govorniki so nam podali smernice za napredek v krnetijstvu, v živinoreji, v sadjarstvu, v svinjereji i. t d. V zahvalo jim je občinstvo burno ploskalo. Zdnj. ko vinogradi začenjajo odpovedovati, ko so gozdovi po večini padLi pod sekir^ Ireba je iskati drugcga vira dohodkov in U je: napredno gospodarstvo. Ljudstvo hoč« kruha; zato je hvaležno gg. predavateljem iz srca za poučen shod. Posebej se še odsek zahvaljuje g. inž. Zidanšeku za veliikodoišeD dar 100 Din kol podpornino odseka Braslovče. Občnega zbora sadjarskega drušlva se je udeležilo mnogo občtnstva in z zanimanjem zasledovali pročilo odbora, nosebno pa še podučno predavanje sedjarskcga slrokovnjaka g. Miloša Levs.ika, ki nam je po domače razložil o sajenju in gno•enju sadnih dreves. Le škoda, dn je bilo lako malo časa na razpolago. 2elja j«, da bi rtam g. Levstik prišel večkrat predavat — Na Svečnico ]e priredilo bolavasko kat nrosvelno drušfvo v društvenem domu igro »Revrek Andrejček«, ki je sijaJTio izpadla. Vsi igralci so svoje vloge prnv dobro igraili, posebno pa še g. Vipolnjak iz žaica y vlogi »rcvčka Andrejčka«. Da je igra tako lepo izpndla, je veliko pripomogla lppota in kot v resniri v naravl slike pokrajine odra in razsvetljava. Razpis licencovanja bikov v Ictu 1928. V času od marca do sredine maja se vrši toletno lieencovanje bikov po vseh okrajih mariborske oblasti. Ker je licencovanje bikov najvažnejši oblastveni posel na nolju povzdige živinoreje, je treba zanj Tiainteresirati tudi širšo javnost. Namen licencovanja je sledeči: Iz celotnega števila bikov se odberejo oni, ki po zunanjo«li in po poreklu povsem odgovarjajo namenu zboltšanja govedore.je. Samo lastniki tch bikov dobijo dopustnico in s tem dovoljenje, da jih smejo uporabljati za splošne plemenske svrhe proti primerni odskodnini. PripnSčcnje nelicencovanih bikov je prepovedano in se kaznuje z de- narno globo 10 do 250 Din. Zato je potrehno, da prižene vsakdo svojega nad eno leto starega bika v pregled in morebitno licenciranje. Da se olajša onim požitvovalnim kmetovalcem, ki dižijo dobre plemenske bike, za obče blagostanje prevzeto breme, so določene denarne nagrade. — Ob priliki licencovanja se vrši povsod tudi kralko strokovno predavan je o smer nicah za povzdigo živinoreje. Naj se zanimajo za to prircditev tudi oni gospodarji, ki sami nimajo bika. — Največje važnosti je licencovanje bikov tudi za vsa občinska predstojništva. Med glavne naloge občin spada tudi skrb za zadostno število licenciranih bikov. Stajerski govedorejski zakon z dne 17. aprila 1896 v tem oziru določa sledeče: »Ako ne zadostuje v občini broj spuščalnih bikov, katere imajo zasebniki v splošno uporabo, dolžna je ista, da skrbi za nabavo in za vzdrževanje še potrebnih bikov.« Ker se bo v tem pogledu slrogo poslopalo, bodo imele občine velike izdalke, h katerim še pridejo stroški za naknadno licenciranje takih občinskih bikov. Zalo naj. pridobi vsaka občina čimveč zasebnikov za držanje bikov, katerih je treba na vsakih 80 do 100 krav najmanj po enega. LicencoTanja se vršijo po podrobnem vsporedu, katerega sestavi okrajni zastop, odnosno sreski pnglavar. Ta spored se objavi po vseh občinah.