Poleg verjetnih pifem fpifal FR. MALAVA bukvarji. 1845. JSfafha domovina ima toliko prigodb fp amin j a vrednih in toliko flavnih rnosh ftarih iti fadajnih zhafov, de fe je zbuditi, de fe nihzhe do f lej ni lotil, une sapifati in jih ljubim JSlovenzam v roke dati, te pa k pofnemanju v/im, pofebno pa mladofii, v isgled pojtaviti. Po nemfhko fe je fim ter tje she vezli pifalo, pa v domazhim jesiku fhe nimamo taziga pifanja. t Slovenzi radi berejo, fe radi uzhijo in vefelje imajo, kadar kaj lepiga od fvo- jih f prednikov berejo. Kako malo pa imajo tazih beril! ,, P o fkufhnja velja! u fim ji mi f lil, ko fim fe te bukvize pifati lotil, in zhe ravno ne morem, jih po volji in shelji vfih f pifati, fe vunder nad jam, de mi bo ve/l, de fim tudi kaj k flavi domovine in k pod- uzhenju fvojili ljubih rojakov pomagal, sa trud dovolj plazhila dala. Sazhetek je v vfaki rezhi teslidk , in zhe ima zhlovek pri sazhetku vezh podpore in vezh p rij at lov, bolj fe mu delo odfeda. Ramo tako je tudi tukaj. Zhe bodo te bu- kvize vezh prijatlov in bravzov imele, jih bo tudi vezh in lepfhih fhe kmalo fledilo. Verftile fe bodo lepe povefti s popifovanjem shivljenja flavnih rojakov, in tako fe bo prijetno berilo s lepim poduzhenjem sdru- shilo. V Ljubljani v mefzu Roshnim zvetu 1845 . F. M. 5 Uvod# .■Treden slavljenje nefrezhniga junaka Eras- ma popifovati sazhnem, fe mi treba sdi, od tifiiga kraja kaj povedati, v kterim je fvoje shivljenje tako shaloltno fklenil, in v kterim fo njegovi fpred¬ niki po fhegi tiftih ofornih zhafov fi fvoje prebi- valifhe svolili. Sa Po f lojno proti Terftu je Kraf } shiva po¬ doba rasdertije in pufhave. /htenim boji." — „ Ali fo vara snane bi’ - < Ifkc poltave?^ •j Poflitenje je vojaku in Titesu nar fvetejfhi poftava. Nobene poftave ne posnam, ki bi mi sa- povedala. fvoje ali fvojiga prijatla rasshaljenje bres mafhevanja terpeti." — Ali ni fodnifh na Nemfhkim. kjer naj vfak fvojo pr avizo ifhe ? " — ^Kaj? vojak s ranami pokrit naj fhe le pri vaf sadoltenja ifhe, vi perefni junaki, in naj pulti, de fe bodete s njegovim po Hitenjem in s njegovo pravizo v fvoji flepoti igrali? — Gorje nafhi do¬ movini, zhe bi nafhi junaki take babe bili! Obfo- dite me k fmerti, taziga zhafa nezhem doshiveti. “ £ Sodnikov ftarafhina ga ojftro pogleda in mu sapove, obrase tiftih pogledati, ki ga bodo sdaj fodili. Le malo njih posna, pa ti fo — njegovi fovrashniki. 19 V drugo liani/,o fo ga sdaj peljali, fodniki pa fo fodbo fklepali. Vfak je vsel eno krogljizo (ku- gljizo), in jo je v pokrit lonez vergel. Ko lonez odgernejo, je bilo med dvanajltimi krogljizami pet belih fedem pa zhernih. Ko ga nasaj pripeljejo, mu povejo, de bo zlies tri dni ob glavo djan. ,, Pred zefarjem hozhem obfojen biti!" jim rezke, ,,tode ne miflite, de hozhem s tem fi mi- lolt fprofiti; umreti hozhem, pa ne v rabeljnovih rokah. “ Odgovori mu Itarafhina: „Zefar je she od- fhcl; sanefheno vam ne bo!“ To isgovorivfhi mu prelomljeno fhibizo pred noge verske. „ Naj fe mi tako sgodi! — Prevezhkrat Jim v bojili sa domovino fmerti v oblizhje gledal, de bi fe je sdaj bati mogel, llabeljnov mezh nobeniga vezh ne omadeshcva, kar ga je Baicmkirherjevu kri fprala!" Tako govorivfhi fe Erasem oberne in gre. Mirno fe je po ljuditvu oserl, ki je bilo v fodnizi sbrano, in marfikomu fo ftale folse pomi- Ijevanja v ozheh. Njegovo moshko sadershanje je marfikomu prizhijozhih ferze poprijelo; vfim fe je fmilil. VI. Erasem is jezlie reflien. V drugo jezho fo sdaj obfojeniga Erasma sa- perli. Bolj proltorna in fvitla je bila, kakor pcrva, * •20 pa sato ni bila nizh menj lirafhna. Vfi, ki fo bili va-njo saperti, fo mogli umreti. (Stanoviten^ ka¬ kor moshu gre, je prizhakoval Erasem /tfafhne ure, ki bi ga is tega shivljenja peljala. Ljudje, ki fo ga obifkat in gledat hodili, fo ga slo nadlego¬ vali, pa vfe je voljno fprejel. Pogovarjal in zlo norzheval fe je s njimi, pa vef poln poboslinolti je bil. Nar bolj ga je neki Itar zhaltitljiv duhoven rasvefelil, kadar je prifhel. Rad je govoril s njim od prihodnjiga shivljenja in od neumerjdzholti dufhe. Tako lia mu pretekla dva dneva — in tako fe je blishal she tudi konez tretjiga. Erasem je bil pripravljen umreti. Sanizheval je fvet, njegovo nehvaleshnolt in njegove fleparije. — Njegova du- fha je bila she nad semljb, loshje je she dihal. Marfikakiga fvojih prijatlov je she v duhu vidil, ki je v boji sa domovino fvoje shivljenje sgubil. Kramljal je she v duhu s fvojim uzhenikam in to- varfhem v bojih — s B a u m k ir h e rj e m , ki mu je vefel naproti hitel — v domazhiji ljubesni. Bres otrok, bres shene, od fvojih tovarfhev lozhen in sapufhen je bil, — kaj bi ga bilo fhe moglo na semlji vef eliti? Tako samifhljen je v mraku tretjiga dneva v famoti fedel, svunaj pred jezho fo fe njegovi zhu- vaji shidane volje s jedjo in pijazho goftili, ktero jim je jetnik kupil. Na njegovo sdravje fo ga pili. Bres de bi fe bil nadjal, fe jezha odpre in va-njo /topi velik minili. Erasem je miflil, de ga pride duhoven obifkat: satd vltane, mu gre na proti ter rezhe mu s milim glafain: j,Sahvalim fe vam, zhaltitljivi duhovni ozhe, de tako ljubesnjivo sa-me fkerbite! Moja rajtenga s Bogam je fkle- njena; rad bi poflednje ure fvojiga shivljenja fam s feboj preshivel. “ — Minihmolzhe fvojo kuto na- saj odgerne in Erasem fposna v minifhkim obla- zhilu zefarfkiga dvornika Viljelma Bereneka. To je bil shlahten, hraber { Shtajerz, is itariga rodu fhtajerfkih grofov, od kterih je f Shtajerfka de- shela fvoje ime dobila. Kakor dober duh je pred fedeshem zefarja Friderika III. Ital. Miflil je, de drugazh fvoje s volt ol) e zefarju ne more fkasatf, kakor zhe bres vfe famopridnolti pomaga farno to vfe dopernelti, kar je do briga, in zefarja sape- ljivih fvetovavzov varje. Viljelm fi je saltojn prisadeval, sa Baum- kirherja milolt fprofiti: fprofil jo je pa sa fvojiga seta Janesa Stubcnberka, ki je bil posneje de- shelfki poglavar na £ Shtajerfkim in sveft fhlushab- nik zefarjev. Viljelma je to slo v ferze shalilo, de bo mo¬ gel sopet velik junak v rabcljnovih rokah umreti.