Danes na 5. strani: DOBER ZASLUŽEK ZA DOBRO DELO Četrtek, 17. ssptemibra 1864 Št. 36, leto XXII JE DECENTRALIZACIJA SAMOUPRAVLJANJA NA ŽELEZNICAH RES NESMISEL? • .V . KJE SO OVIRE ZA SINHRONO POSLOVANJE ŽELEZNIC ? Različni komentarji, članki in vesti v zadnjih treh tednih, odkar je javnost obveščena o predvideni 30-mili-jardni izgubi Jugoslovanskih železnic, so zaradi svoje po-splošenosti dokaj pomanjkljivi. V vseh je sicer izražena potreba po tehnološko organizacijski enotnosti te panoge, kar je za tako zamotan in važen gospodarski organizem prav gotovo potrebno in koristno, vendar je v teh težnjah nekaj narobe. Kajti »ponovno upostavitev tehnološke in organizacijske enotnosti« pojmujejo nekateri kot upostavitev centralizma na železnicah in ne kot sodelovanje železniških kolektivov na ravni enakovrednih partnerjev z vsemi samoupravnimi pravicami. Prav zaradi teženj zavreti decentralizacijo na železnicah, še preden se je uspela vsaj s prvimi koraki izviti iz zastarelih šablon, se mi zdi potrebno (čeprav smo o železnici — železničarji že pisali) soočiti bralce še z nekaterimi resnicami, ki naj potrdijo, da je prav centralizem v tej panogi kriv mnogih težav, ki jih, kot pravijo v skupnosti jugoslovanskih železnic, sami ne morejo premostiti. Resnično, železničarji sami ne morejo gospodariti bolje in tudi če bi, bi bilo brez haska. Zakaj? Zaradi centralistične organizacije, za katero nekateri trdijo, da bi ji bilo treba še bolj »stisniti vezi«. V teh stvareh ne najdejo skupnega jezika železničarji in njihova skupnost. Prav to ustvarja pogoje, da se pojmujejo železničarji- kot svet zase, železnico pa kot nekaj tujega. Tod so poleg objektivnih pogojev (tehnična zaostalost prog, opreme, prevoznih in vlečnih zmogljivosti) tudi korenine slabosti, ki bodo letos rezultirale v 30-milijardni izgubi. SPLOŠNA POVPREČJA NE MOREJO DATI OBJEKTIVNE OCENE Za izboljšanje materialnega položaja železniških podjetij so gotovo potrebne temeljite organizacijske spremembe' na osnovi ekonomizacije poslovanja železnic. S tem pa ni rečeno, da je treba le na pol uresničeno decentralizacijo zatreti kot »nepremišljeno eksperimentiranje«, temveč jo je nujno premišljeno oživiti in poglobiti. Z vsemi dolžnostmi naj delovni kolektivi dobijo tudi pravice, da samostojno delijo dohodek, ki so ga sami ustvarili! Ko znova in znova poudarjamo, da je rast dohodkov treba vezati na več dela, rentabilnost in boljši poslovni uspeh delovne organizacije, to za železničarje, , IZVLEČEK POROČILA N A SEJI RAZŠIRJENEGA PREDSEDSTVA OSS UGODNA GIBANJA ZA ODPRAVO NIZKIH DOHODKOV Na razširjeni seji predsedstva OSS Koper so razpravljali o nekaterih aktualnih nalogah sindikalnih organizacij po V. kongresu. Ker je bilo poročilo tovariša Fune zelo konkretfio, analitično in dobra osnova za živahno razpravo, ga v krajšem izvlečku brez naših ko-riientarjev objavljamo, ker smo prepričani, da je v njem obilo dobrih misli in zaključkov, ki lahko služijo kot spodbuda za delo sindikalnih organizacij. Nekateri pokazatelji o gibanjih v materialni proizvodnji v sedmih letošnjih mesecih kažejo za naš okraj ugodne rezultate. Industrijsko proizvodnjo smo v okraju v juliju glede na lansko letno povprečje povečali za 28,4 odstotka, v avgustu pa po ceni za 36,3%. S tem smo planirani fizični obseg industrijske proizvodnje za 8 mesecev za 14", o prekoračili. Produktivnost dela /v primerjavi z letom 1963 smo povečali v juliju za 17,5 %, kar pomeni, da je planiran • porast produktivnosti dosežen z 107,3 odstotka. Indeks fakturirane realizacije znaša ob koncu julija v odnosu na lansko leto 126,5 %, za vnovčeno realizacijo pa 126,2. Zaposlenih v industriji okraja je bilo glede na povpreček leta 1963 v juliju za 9.3 % več, predvsem pa to ugotavljamo na območju občine Nova Gorica (18,1%), Ilirska Bistrica '(10%) in Tolmin (9,4%) manj zaposlenih kot lani pa imamo le v Piranu. in sicer za 16,7 %. Do konca julija smo imeli za 2.7 % več zaposlenih delavcev, kot pa je bilo predvideno po planu. CENENA »DELOVNA SILA« Razlogi za še vedno ekstenzivno zaposlovanje delavcev ležijo predvsem v tem, da je bila delovna sila do sedaj relativno poceni in često cenejša od drugih ukrepov. Seveda pa imamo tudi organizacije, ki so šle na povečanje 'števila zaposlenih , zaradi predvidene . razširitve proizvodnje in sedaj delavce priučujejo k delu (Mehanoteh-nika in TIK Kobarid). Ob razširjenju dejavnosti, prehajanju k več izmenam itd. je treba še naprej iskati notranje rezerve delovne sile z boljšo organizacijo proizvodnih procesov, modnosti zmanjševanja administra- tivnih delavcev -in podobno. Racionalizacija v koriščenju delovne sile postaja torej zaradi njene povečane udeležbe v strukturi cene proizvodov še dalje večji problem, ki se postavlja pred sleherno delovno organizacijo. ' Poglejmo še na kratko, kako je bilo v tem času z delom v izmenah. Statistični podatki za letošnji januar nam kažejo, da je od 52.787 delavcev, zaposlenih v gospodarstvu našega okraja, delalo 40.393 delavcev (67,5) samo v eni izmeni, 8020j (15,2) v dveh izmenah in le 4365 (8,3%) v treh; od 55.105 zaposlenih v maju v eni izmeni 41.891 (67 %), v dveh 9393 (15.2 odstotka) in treh samo 4821 (8.8 odstotka). Predvsem vidimo, da je bilo v skoraj pol leta na novo vključenih le minimalno število delavcev v dve oziroma triiz-mensko delo. Zanimivejši "se nam kažejo ti podatki, če si jih ogledamo v merilu občin in gospodarskih panog. Tako je delalo samo v eni izmeni več kakor tri četrtine delavcev v naslednjih občinah: Izola, Piran, Tolmin in Nova Gorica (januarja 75,8 do 91,2 "/o zaposlenih, maja 75,8 92,3%). V tem času je bilo najboljše stanje v Ajdovščini, toda tudi tu je odstotek delavcev, ki so delali le v eni izmeni, doka) visok (januarja 55,7 %, maja 61,8 ”/0). Podatki nam nadalje odkrivajo, da je razširjenost večizmenskega dela relativno najslabša v obalnih občinah. V občinah je januarja delalo kar 87.7 % zaposlenih samo v eni izmeni (v vseh drugih občinah 71,4%), maja pa 83.6 % (v vseh drugih občinah 71.4%). maia pa 83,6 % (v vseh drugih občinah 72,1 %>. Nekoliko boljši od podatkov za vse gospodarstvo so podatki za industrijo. V okrajnem me- rilu je januarja letos od 23.160 zaposlenih v industriji delalo v eni izmeni 63,3 % (v vsem gospodarstvu 76,5%), v dveh 25,5 odstotka (15,2%) v treh 11,2 (8,3%), maja pa od 23.452 zaposlenih v eni izmeni 65,2 % (v vsem gospodarstvu 76 %), v dveh 23,6 (15,2%) in v treh 11,2% (8,8). Vendar tudi to stanje. dasi je boljše od povprečja v vsem gospodarstvu, ne zadovoljuje, saj kaže na stagnacijo. Maja se je strukturalno razmerje za delavce, ki so delali v dveh izmenah nasproti januarju celo poslabšalo na račun tistih v eni izmeni, medtem ko se je udeležba delavcev v treh izmenah ustavila na isti višini. V pogledu večizmenskega dela kažejo najslabše stanje podatki za občino Izola in Koper, saj je v prvi polovici delalo samo v eni izmeni januarja 88,6 % delavcev, maja pa celo 93,3 %, v' drugi občini pa januarja 77,7 odstotka (maja 78,8%), torej v obeh več kakor tri četrtine delavcev. 2e ti podatki — v druge podrobnosti se ne bi spuščali — nedvomno razkrivajo na ' eni strani, da marsikje še niso pričeli resneje proučevati organizacije proizvodnje, na drugi strani pa dajejo famoznim rezervam, ki jim »gospodarstveniki« kaj radi prilepijo etiketo »politična parola«, povsem konkretno podobo. Gotovo je na.i-večja rezerva v gospodarstvu našega okraja to, da si skušamo privoščiti enostavno reprodukcijo v osmih urah na dan in pri tem še pričakujemo znatna sredstva z» razširjeno reprodukcijo. Iz naše junijske informacije o organizaciji proizvodnje v več izmenah naj navedemo, da so strojne kapacitete v 18 pomembnejših podjetjih izkoriščene le 52,2 % (in pri tem: v prvi izmeni 81,5%, v drugi 56,4 "/o in v tretji 24,1%). oziroma, da višina izkoristka ni dosti boljša (le okrog 60%), če ocenimo možnost maksimalnega dnevnega angažiranja med 80 do 85 %. Gledano s tega aspekta ter z upoštevanjem prejšnjih podatkov o zaposlenosti in o obsegu proizvodnje v posameznih izmenah (že omenjena ju-(Nadalj. na 4. strani) izgleda, ne v.elja. Čistih računov o ustvarjenem in razdeljenem dohodku nimajo. Dohodek se zbira centralno (tudi izguba) in tako ga na zamotan način tudi delijo — centralno. Ne majhna, ne velika prizadevnost se jim ne pozna na žepih. Zakon o jugoslovanskih železnicah iz leta 1961 predvideva sicer decentralizacijo, vendar je še vedno v veljavi centralna delitev dohodka, ki ga vrh tega ugotavljajo šele v naslednjem letu. Letos železničarji vedo, da za izplačilo osebnih dohodkov v letošnjem prvem polletju zmanjka približno devet milijard. Če pa bi vsak zaposleni dobil še minimalno vsoto 1500 dinarjev kot nadomestilo za povečanje življenjskih stroškov, zmanjka do konca leta nadaljnjih pet milijard. Citati so vest beograjskega Tanjuga, da se je bolj kot promet na železnici povečal nered, da so v juliju bile zamude potniških vlakov za 20.7 odstotkov, tovornih pa za 34,7 odstotkov večje kakor lani v juliju in da so temu krivi subjektivni vzroki, kajti objektivni — nizki osebni dohodki -— po splošnih podatkih odpadejo. Podatki Zveznega zavoda za statistiko namreč kažejo, da so znašali povprečni mesečni prejemki železničarjev v. času januar— maj letos 33.000 dinarjev ali 2400 dinarjev več, kakor znaša povprečni zaslužek delavca v gospodarstvu. In še to je bilo pridejano na račun železničarjev: da sami ne store dovolj za zboljšanje poslovnosti železniških podjetij in za povečanje dohodka, ker pozabljajo, da sta samoupravljanje dohodka in poslovnost dve plati medalje. Potemtakem so sarpi krivi, če organi samoupravljanja na železnici nimajo zadostne materialne osnove? S takimi podatki je beograjski Tanjug dokumentiral zgornji zaključek: — Železničarji na primer pravijo, da je vozni red glavni zakon železnice, toda nekatera podjetja se malo menijo za to. Da se da stvari na področju poslovnosti prav urediti, navala Tanjug, so nekatera podjetja uvedla tako imenovano servisno zasedanje lokomotiv, tako da je njihovo izkoriščanje čez dan-skoraj dvakrat večje, kakor je bilo prej. Druga podjetja pa so ostala pri klasičnem načinu, •šest ur vožnje, šest ur počitka (Nadalj. na 2. strani) V OKVIRU Neizpolnjevanje planiranega izvoza že vpliva na dinamiko proizvodnje, še hujše posledice se nam obetajo v naslednjih mesecih' ko bo usahnil priliv, turističnih deviz, s katerimi snuvv poletnih mesecih za ‘ silo krpali naš izvozni deficit. Če^teh neskladij in težav med. izvozom in uvozom ne bomo začeli v najkrajšem času zelo energično odpravljati, nam lahko povzročijo zelo občutne težave pri nadaljnji dinamiki naše proizvodnje, intenziviranju gospodarstva in ne nazadnje — tudi v rasti realnega standarda. Težave s premajhnim izvozom niso včerajšnjega da-turna, temveč se z njimi opletamo že vsa povojna leta. Indeksi izvoza kažejo, da smo v manjku, ki se v zadnjih letih povečuje. Medtem ko v prvih povojnih letih ta manjko ni tako občutno irplival na dinamiko gospodarstva, večji del je bil njegov vpliv na investicijsko in splošno potrošnjo, je v zadnjih letih spričo velikega razmaha predelovalne industrije postal sestavni del naše gospodarske dinamike. NeusUmr jen izvoz nam je povzročil, in nam bo po- / vzročal čedalje večje težave pri preskrbi z reprodukcijskim materialom, na katerega je vezano precej naše industrije, njegovo pomanjkanje že predstavlja motnjo v redni proizvodnji, kooperaciji in tehničnem sodelovanju. Se večjo oviro pa lahko predstavlja pri želji pri intenziviranju proizvodnje, kajti nekatere panoge in številne delovne organizacije lahko začnejo uvajati drugo, tretjo izmeno šele ob zanesljivejši preskrbi z reprodukcijskim materialom. Sprostitev sredstev za razširjeno reprodukcijo, ki naj jo projektirajo delovne organizacije, bo zanesljivo vzbu- IZVOZ V KRIZI jala realne kalkulacije in apetite, da z enim ali več novimi modernimi stroji odpravljamo ozka grla, omogočamo boljšo tehnologijo in boljši izkoristek živega dela, kar vse bo nujno pritiskalo na devizna sredstva. Toda teh, če ne bomo pri izvozu dosegli večjih uspehov, zanesljivo ne bo dovolj na razpolago. Nenasitni notranji trg, ki potroši skoraj vso trenutno proizvodnjo, ne pritiska avtomatično na povečan izvoz. Tiste delovne organizacije, ki so po sestavu svojih sredstev za delo, po delovnih izkušnjah in tehničnih kadrih najbolj usposobljene za mednarodni trg, ravno te delovne organizacije spričo teh, prednosti najlaže prodirajo na jugoslovansko tržišče in se na vse kriplj-e otepajo izvoza, ki jih postavlja pred nove, težje zahteve, kot pa jih ustvarja in diktira notranje tržišče. Po vsej verjetnosti tu s pozivi na splošne potrebe, 2 dokazovanji o nujnosti takšne orientacije ne bomo dosegli pomembnih uspehov. Če jih nismo doslej (vsaj trajnih ne), jih najbrž ne bomo tudi poslej. Postavlja se zelo stvarno in konkretno vprašanje: Alt naj neka delovna organizacija, ki naj uveljavlja princip dohodka, nujno teži k izvozu, če ji vse računice kažejo, da je zanjo notranji trg ugodnejši? Ali naj izvaža v lastno škodo, ker je to interes skupnosti? To bi bilo sicer zaželeno, 'da bi sprevidele realno perspektivo svojega razvoja. Toda dokler to ni nuja, ali naj čakamo, da bodo to delovne organizacije same uvidele? Takšno čakanje bi se mm utegnilo spričo kritične situacije zelo hudo maščevati. Zato. bo nujno p-otrebno ■ ukrepati, stimulirati izvoz, kajti na njem smo vsi življenjsko zainteresirani. So to morda prehude zahteve? Zanesljivo niso! Kljub zelo intenzivnemu povečanju proizvodnje smo v Evropi po izvozu na glavo prebivalca samo še pred Grčijo in verjetno pred Albanijo, za katero nimam na razpolago primerljivih podatkov. To zaostajanje pa nam ne zagotavlja nadaljnje organske dinamike našega gospodarstva niti ne občutnega porasta življenjskega standarda. VINKO TRINKAUS B a a B B ■ a a a m B B B a B B ■ a a a a. a a a B B B B B B B a a a B a a B a a a B a B 9 B a a B B Toliko časa že dela na izvozu, da je tudi sam pričel šepati . .. Karikatura: MILAN MAVER ■■BBBBB»»BB»»ewe#UBepB*»»a»i-Bit'BBaBiaBeaa s 3 s s p e 9 b x s a m $ s: ® r s r. : BB*BBaMB3B*BBaBSBBaEBSBBB3SHBBEBBI KJE SO OVIRE ZA SINHRONO POSLOVANJE ŽELEZNIC? (Nadaljevanje s 1. strani) osebja, in v tem času lokomotiva »čaka«, potem pa spričo pomanjkanja lokomotiv odpovedujejo in opuščajo vlake, kršijo vozni red, dohodek se zmanjša itd. KOLIKO UR IMA ŽELEZNIČARJEV DELOVNI DAN Posplošenih povprečij, posplošenih meril in tudi posplošene graje je kriva centralizacija (ki jo v imenu tehnološko organizacijske enotnosti nekateri hočejo ponovno vzpostaviti, čeprav je še vse preveč prisotna in velika ovira, da bi se železniški kolektivi vključili v naše družbeno dogajanje). Centralizacija je po sredi, da smo zaradi splošnih meril pri iskanju vzrokov slabosti zašli na stranpot, da ne odkrijemo konkretnih vzrokov za težave na železnicah: delavcev manjka in še tisti, ki so, niso stimulirani za boljše delo. Železničarji delajo, dohodek pa dobijo tak, kakršnega »prenese« kvota, ki so jo za njihovo podjetje odmerili »iz centrale«. Prizadevnost se ne nagrajuje, nadure so slabo plačane, jih je pa veliko, preveč za človekove moči. Neprostovoljne in nikakor ne nepotrebne, temveč nujne, ker manjka ljudi. V železniških podjetjih Ljubljana je na ' primer zaposlenih 6288 delavcev. Da bi normalizirali delovni čas posameznikov — 208 ur mesečno, bi potrebovali še najmanj 1527 delavcev. Pa jih ne morejo dobiti. Kar 30 % imajo nestalnih, Iz drugih republik, ha nekaterih železniških postajah celo do 60 %, In ko so letos z razpisom objavili sprejem učencev v šolo za vlakovne odpravnike, so se prijavili le štirje kandidati! Delovna obremenitev strojnega in voznega osebja na železnici je tolikšna, da ogroža varnost prometa, pa tudi zdravje in življenje njih samih. Letos v avgustu, so strojevodje v 52.006 opravljenih izmenah kar v 5935 primerih delali preko dvanajst ur. V 1,4 °Io izmen pa je delo trajalo kar nad 18 ur brez vmesnega počitka! Še večje prekoračitve delavnika je Republiški inšpektorat dela ugotovil pri strojevodjih in kurjačih v sekcijah za vleko v Ljubljani in na Reki. Od skupaj 15.876 opravljenih izmet? je NEODGOVORNO RAVNANJE Z DELAVCI ALI: SAMOVOLJA SEKRETARJA PODJETJA Pretekli četrtek je prišlo v Kranju do neljubega dogodka. Sezonski delavci iz drugih republik, ki so zaposleni na kranjskih gradbiščih pri gradbenem podjetju »NOVOGRADNJE« iz Tržiča, so po delu kot običajno odšli na »voja stanovanja (beri v barake ob Partizanski cesti v Kranju). Nemalo so bili presenečeni, ko so vse svoje stvari dobili na prostem s posteljami vred. Kako je prišlo do tega dejanja? O nemogočih razmerah življenja gradbenih sezonskih delavcih, ki ,so zaposleni pri »Novogradnjah« smo tudi v našem listu precej pisali. Toda kažeta to ni zaleglo. Ostalo je vse po starem. V baraki, v prostoru 7X8 je 32 postelj. Te so postavljene celo v tri nadstropja. Svojih stvari delavci nimajo kam postaviti, Hodijo malo manj, kot drug drugemu po glavi. Pred kratkim so v njihovi soseščini izpraznili 66 eno barako, kjer so hoteli preurediti prostor za neko družinsko stanovanje. Ko so delavci, ki živijo v teh barakah, videli, da je prostor v sosednji baraki prazen, se jih je nekaj preselilo v ta prostor. Razumljivo. hoteli so na ta način vsaj delno ublažiti trenutne težave. Toda. ko je pretekli četrtek prišel v to delavsko naselje sekretar podjetjd »Novogradnje« in ko je videl, da so se delavci sami vsajili v prazen prostor, je naročil šefu naselja in snažilkam, da morajo ta prostor takoj izprazniti in znositi vse stvari s posteljami vred na prosto. Po nalogu sekretarja so to tudi storili. Ko so to videli delavci, so bili nad takim početjem sekretarja zelo ogorčeni. Naslednje jutro, v petek, 4. septembra, se je v uredništvu »Gorenjskega glasu« oglasil omenjeni sekretar, ki je skušal pojasniti še drugo plat tega dogodka. Toda to, kar nam je povedal, da imajo s sezonskimi delavci precejšnje težave, do neke mere drži, nikakor pa. se ne moremo strinjati z dejstvom, da je prav on postavil delavce samovoljno na cesto, ne da bi se prej z njimi pogovoril in jim pojasnil, da prazen prostor ni bil namenjen za njih, marveč za nekoga drugega. Naslednji dan, v soboto; 5. septembra, se je v podjetju »Novogradnje« v Tržiču zaradi takega početja sekretarja in na zahtevo prizadetih delavcev sestal tudi upravni odbor. Ta je pravilno ocenil negativno dejanje, ki ga je storil sekretar. Zato OD ZAVLAČEVANJA SE NE DA ŽIVETI IZVOZNO-UVOZNI KARNEVAL Težko je razumeti zmedo na relaciji izvoza in uvoza barvastih kovin, posebno bakra in medenine. Čeprav skušajo nekateri gospodarski forumi in bilo 9698 primdtov, 'kjer je delo J—P.osarr!e'zn*jp .v forumih celo nad 12 ur. v 16 % Izmen lotno zmešnjavo prikriti s tan- trajalo nad 12 ur, v 16 % izmen pa so delavci delali brez počitka preko 18 ur. Več primcroV je bilo poleti", "di”- so" delavčU-delali nepretrgoma od 24 do 48 ur. Splošne ugotovitve v železniških podjetjih Ljubljana so take: predpisanega dnevnega počitka ni izkoristilo 30 % strojnega osebja, tedenskega počitka pa 49 % voznega, 99 % postajnega, 51 °/e strojnega in 67 % osebja za vzdrževanje prog. Tako ni samo poleti. Skozi vse leto delajo preko rednega delavnika, čeprav je ta določen z zakonom o delovnih razmerjih in pravilniki podjetij, Vozni red je pač zakon železnice! ALI LAHKO GOVORIMO O DOHODKU PO DELU? Po povprečju, ki ga je za dohodek železničarjev izračunal Zvezni statistični zavod, zaslužijo več kot je povpreček dohodka delavca v gospodarstvu. Slovensko 'povprečje je drugačno. Lani so znašali na primer osebni dohodki delavcev ZTP Slovenije pri 208-urni zaposlitvi povprečno 27.824 dinarjev, s periodičnimi obračuni, ostalimi izplačili in nadurami, je bilo skupno povprečje na zaposlenega 33.615 dinarjev. Letos pa so se. povprečni osebni dohodki dvignili dvesto dinarjev (povprečje delavcev v gospodarstvu je pri nas letos v prvem'polletju preko 48 tisoč dinarjev). In če iz povprečja izluščimo še posamezne skupine? Še vedno je v ŽTP Slovenije okrog 440 delavcev z dohodki med 15 in 20 tisoč dinarjev in okrog 2220 delavcev ra zviti pri- šanj, vendar bi to pot. poudarili le tista, za katera se nam zdi, da so med drugim produkt napačnih odnosov v gospodarskem sistemu. Razumljiva je težnja nerazvitih, da stremijo po »visoko akumulativnih« dejavnostih (kemija, elektronika itd.), vendar celotna taka orientacija vzbuja previdnost glede ekonomske racionalnosti, če se področja ne bi lotila onih »nizko akumulativnih« panog, za razmah katerih obstajajo najugodnejši pogoji na teh področjih, ki skrivajo največje potencialne jugoslovanske Rezerve surovin in šli bolje skozi«. Vzpostavljanje realnejših ekonomskih odnosov in doslednejše delitve pri delu v vseh domenah našega gospodarskega življenja je pogoj za boljše gospodarjenje in racionalnejše proizvodne usmeritve tako razvitih kot tudi nerazvitih predelov dežele ne glede na drobnjakarske in pogosto sumljive račune »koliko kdo dobiva«. pri katerih se tako pogosto lomijo najavljene pozitivne spremembe v sistemu gospodar- '*en'' ‘ (Po »Vijesniku«) K. DŽEBA gospodarsko špijonažp. Tujci, zavoljo naše velike odkritosrčnosti — vsi naši časniki in ga-spodarski časopisi priganjajo k večjemu izvozu in pišejo o nezadovoljivi izvozni bilanci — dobro vedo, da smo primorani izvažati in ker smo primorani, pač pristanemo tudi na nižje cene, kakor bi jih naši izdelki zaslužili" po kakovosti. To občuti tudi Iplas. Strokovnjaki so obšli veliko inozemskih tovarn za plastične mase in se prepričali, da se v kakovosti spenjene mase lahko merijo z njimi, in vendar je kupci nočejo enako plačati, Zgube v devizah bi se kljub temu znebili, če bi jim uspelo ceneje kupovati surovine. Pri tem pa naletijo na tako trd oreh, kakor pri prodaji spenjene mase. Podjetja, ki prodajmo surovini, jih namreč sama timi predelujejo. Ne samo to: proizvodne zmogljivosti niso izkoriščene. Proizvodnja teče letno samo okoli 90 dni, da zadostijo potrebam trga. Jasno, da potem niso pripravljeni poceniti surovin, res bi povečali konkurenčno sposobnost tistih, ki se ukvarjajo samo s predelavo, kakor se na primer Iplas. Vrh tega se surovine med potjo od dobavitelja do naročnika zelo podražijo. Jugoslavija ni v skupnem evropskem trgu, zato mora plačati Iplas petkrat večjo izvozno carino kakor sorodne tovarne v številnih drugih državah. Na surovino pa se »obesita« še naša carina (in sicer višja kakor na uvoženi izdelek iz nje!) in še 35 do 45-odstotni prometni davek. Tako pride poliuretanska masa že v stroj' veliko dražja, kakor v tujih tovarnah. Če tega ne bi bilo, trdijo pri Iplasu, bi jih izvoz manj skrbel. V produktivnosti baje ne zaostajajo za inozemskimi konkurenti, ker pač stroj diktira proizvodni tempo, le surovine malo slabše izkoriščajo zaradi neustreznih prostorov. Ko zgradijo nove, tako pravijo, bo ta edini njihov minus v primerjavi s tujimi proizvajalci odpravljen.' OMEMBE VREDNI POMISLEKI Devizno samofinansiranje sili Iplasove ljudi, da se tudi širše razgledujejo po našem skupnem deviznem gospodarjenju. Iplas ima tolikšne kapacitete za proizvodnjo spenjene mase da bi lahko z njo zalagal vso pohištveno industrijo, ki maso potrebuje za blazinjenje. Gospodarneje bi bilo, če bi se povezali s temi tovarnami in preko njih izvažali ta svoj izdelek. Dokazi: Za kilogram vgrajene mase bi po Iplasovih računih dobili 3.5 do 6 dolarjev, medtem ko dobijo za enako količino direktno izvožene mase samo 0.9 dolarja. S kooperacijo med Iplasom " in pohištveno industrijo si ne bi opomogla samo tadva, ampak še skupno devizno gospodarstvo. Istočasno namreč, ko Iplas pod ceno izvaža spenjeno maso, jo mnoge tovarne pohištva veliko dražje uvažajo saj plačujejo kilo po 2.5 do 6 dolarjev. In po nepotrebnem trošijo celo čvrsto valuto! V Iplasu se zgražajo nad tem, vendar je tudi res, da bi to potratnost lahko sami pomagali odpraviti, če bi se povezali s potencialnimi naročniki spenjene mase. Nihče rad ne troši deviz, če lahko doma dobi enako blago! Namreč, če zve zanj in če je res enako. Nadalje se v zvezd z deviznim gospodarjenjem sprašujejo: Ali je pametno uvažati izdelke, kakršne tudi pri nas izdelujemo, zgolj zato, ker so ne-ko’iko cenejši? Menijo, da ni. Steklenička njihove polivinil acetatne emulzije, ki se uparobija v tekstilni in lesni industriji pa v gradbeništvu, je za 20 do 30 din dražja kakor uvožena, za potrošnike ta prihranek precej pomeni, za naše devizno gospodarstvo pa je zguba. Iplas namreč porabi polovico manj deviz, ker pač uvaža samo kemikalij e, medtem ko je pri uvozu treba odšteti devize tudi za čisto vodo, te pa je v steklenički 50 odstotkov. Verjetno bodo mnenja Iplasa naletela tudi na ugovore, nekaj pa je temu kolektvu nedvomno treba priznati: zares se poglabljajo v izvoz in si prizadevajo. da bi se devizno gospodarjenje izboljšalo. Pa so komaj prešli na devizno samofinanciranje! MARIOLA KOBAL UGODNA GIBANJA ZA ODPRAVO NIZKIH DOHODKOV J”' (Nadaljevanje s 1. strani) nijska analiza ugotavlja, da odpade od celotne industrijske proizvodnje 61% na prvo izmeno, 35 % na druge in le 4 % na tretjo) se nam v merilu okraja pokaže dokaj splošno, da večina kolektivov daje le enoizmensko proizvodnjo, z drugo in tretjo pa nadomeščajo le prezasedeno (nezadostno) kapaciteto nujnih posebnih oddelkov. Zaposlitev v večizmenskem delu smo lahko prikazali le za dobo januar—maj 1964, ker s podatki za nadaljnje mesece ne razpolagamo. Naj pripomnimo, da se je v maju in juniju pričela v tej smeri obsežnejša akcija v precejšnjem številu kolektivov in da je že danes stanje ugodnejše, pravi rezultati pa se bodo • pokazali šele od zadnjega letošnjega tromesečja naprej. Tega vprašanja pa smo se nekoliko podrobneje in do-kumentarneje dotaknili predvsem zaradi tega, ker se bo ob sedanjih ukrepih precej podjetij v resnici znašlo v težavnem položaju, kakršnega predvidevajo prvi izračuni gospodarske zbornice — o tem bo govora kasneje — če ne bodo storjeni še hitrejši in odločnejši koraki v organizaciji proizvodnje v več izmenah. ZAOSTANEK V IZVOZU Pri pregledu izvajanja izvoznih obveznosti ugotavljamo, da smo planirani izvoz do konca julija v okraju izvršili le 42%. Zaostajanje izvoza je posledica nekaterih objektivnih težav v elektroenergiji, v elektroindustriji in V nekaterih drugih proizvodnih panogah zaradi pomanjkanja reprodukcijskega materiala ter izvozne dinamike. Odbor za gospodarstvo OSS, ki je izvozno problematiko posebej obravnaval, pa meni, da je v precejšnji meri vzrok zaostajanja izvoza tudi v tem, da proizvodne organizacije še vedno prepuščajo proučevanje zunanjega trga le izvoznim posrednikom, ali pa ga samo čestokrat proučujejo le občasno, nesistematično -in površno. Investicijska dejavnost se je v prvem polletju gibala nekoliko izpod predvidenega okrajnega plana in je bila v odnosu na lansko prvo polletje v gospodarstvu za 21,5 % v negospodarstvu pa 36,5 % večja. Ustrezni ukrepi in subjektivni vplivi so vsekakor pripomogli, da na področju investicijske dejavnosti prehajajo postopoma k smotrnejšemu in skladnejšemu vlaganju, vendar pa je tu zaradi še prepogostejših ekscesov zlasti v nekaterih občinah očitno potrebno še nadalje maksimalno družbeno angažiranje, da realnih možnosti in okvirov ne prekoračijo. ODPRAVLJANJE NIZKIH OSEBNIH DOHODKOV Iz razpoložljive dokumentacije in analiz OSS vidimo, da je bilo v našem okraju še vedno 28 % zaposlenih, ki so preje-’ mali do 30.000 din osebnih dohodkov mesečno, v gospodarstvu 30 %, 35,2 % .v obrti, 35,1 % v prometu, v gostinstvu pa celo 43 %. Ti podatki nam "kažejo, da je skoraj tretjina delavcev, zaposlenih v vseh delovnih organizacijah, prejemala v razdobju januar—junij 1964 povprečno mesečno do 30.000 din, nad 50.000 mesečno 20,4 % in v razponu med 30.000 do 50.000 din 47,9 %, kar nedvomno kaže na realno grupiranje delavcev v razponu med 30.000 do 50.000 dinarjev. Od približno 21% zaposlenih, ki je na začetku leta prejemalo do 25.000 din osebnih dohodkov, je v juniju letos to padlo na 8 %', oziroma na 4000 delavcev. Viden napredek, saj je lani>4melo tako nizke prejemke povprečno 14,500 zaposlenih. Analiza' OSS nadalje nakazuje tudi značilnost v tem, da je delež zaposlenih z dohodki nad 50.000 v negospodarstvu skoraj enkrat večji od deleža v gospodarstvu; deloma gre to na račun višjega kvalifikacijskega sestava zaposlenih v negospodarskih dejavnostih, nedvomno ta podatek odkriva tudi neure- Gorica, Cementarna Anhovo, Lesonit Ilirska Bistrica, Meha-notehnika Izola, da omenimo samo tiste, o katerih statistični podatki kažejo zadovoljivo podobo in katerih položaj pobliže poznamo iz naših zadnjih obiskov. K tej skupini spadajo še kolektivi, kj prav v tem. času intenzivneje proučujejo ista vprašanja —(kot npr. Pletenina Sežana) bodisi glede sVoje nadaljnje perspektive, bodisi v zvezi š pripravljanjem elaborata za 42-urni delovni teden, razširitvijo gospodarskega sodelovanja z drugimi delovnimi organizacijami v cilju izboljšanja angažiranja kapacitete itd. V vseh takih kolektivih je odigralo pomebnejšo vlogo pogumno nagrajevanje, večanje osebnih dohodkov. Polagoma prodira spoznanje, da je priznanje večji delovni sili bistveni soelement, ki vodi k hitrejši racionalizaciji in ga morajo prav zato sindikalne organizacije propagirati in uresničevati. Menili smo za potrebno posebej podčrtati takšno orienta- Pogled na proizvodno halo »Mehanotehnike«, kjer s specializacijo in kvaliteto vse bolj prodirajo na zahtevna tržišča j eno vprašanje nagrajevanja strokovnega kadra, zaposlenega v gospodarstvu. RAZLIKE V SPREMEMBI INSTRUMENTOV Ob analiziranju in razreševanju problematike gibanj osebnih dohodkov in nagrajevanju moramo posebej proučiti tudi nekatera vprašanja, ki se nanašajo na položaj delovnih organizacij po spremembi družbenih instrumentov delitve dohodka, ocen in povečanja stroškov za leto 1964. Iz prvih podatkov, ki jih je zbrala gospodarska zbornica okraja Koper na podlagi 65 anketiranih večjih delovnih organizacij okraja ugotavljamo, da bodo anketirane delovne organizacij okraja, ugotavljamo, da družbenih instrumentov in drugih ukrepov imele naslednje olajšave oziroma večje obremenitve: olajšave “ v tisoč din zaradi ukinitve prispevka od izr. dohodka 1,033.861 zaradi ukinitve prometnega davka 484.390 zaradi ukinitve 15 % prisp. iz dohodka 790.327 zaradi prenehanja veljav zakona o prisp. v DIF 436.537 zaradi sprememb prodajnih cen, določenih izd. in storitev 415.481 skupne olajšave 3,160.536 večje obremenitve zaradi v 000 din podražitve nabavnih cen produk. materiala, i energije in storitev 2,473.796 znižanje regresov na umetna gnojila 56.620 znižanje drugih regresov 16.793 zvišanje oseb. doh. glede na zadnje ukrepe ZIS 817.746 skupne večje obremenitve 3,438.375 cijo kolektivov, ker se bodo le na ta način, z urejanjem akutnih notranjih organizacijskih in drugih problemov, tudi tista podjetja, za katera se po sedanjih aproksimativnih izračunih kaže slabša finančna situacija, uspešno vključila v gospodarski sistem. IZPLAČILA DODATKOV IN RAZLIČNE REŠITVE Okrajni sindikalni svet je po zadnjih ukrepih ZIS izvedel kratko anketo med večjim številom delovnih organizacij. Anketa je bila prilagojena potrebi po hitrih odgovorih, torej omejena na nekaj najvažnejših pokazateljev in prirejena tako, da je omogočila hitre odgovore brez daljših priprav in študija. Prav zato je tudi naletela na zelo dober sprejem, tako- da razpolagamo s prvimi rezultati, ki zajemajo 82 podjetij, med njimi dejansko vsa večja podjetja našega okraja. Podatki kažejo, da je večina podjetij — vsega 48, sklenilo izplačevati dodatke od 1. julija, mnoga druga pa od dneva podražitve, le 17 podjetij izplačuje dodatek šele od 1. avgusta. Mnoga podjetja so še pred sklepom začela z izplačevanjem akontacije. Pet podjetij je navedlo, da sedaj ne bodo dvignila osebnih dohodkov, ker so to storila tik pred podražitvijo, Treta Bovec od 1. 7. za 14 % (z novimi osnovnimi postavkami), medtem ko na primer Tovarna pletenin Sežana navaja, da so izvedli s 1. aprilom povečanje za 36%, nameravajo pa kljub temu po koncu tretjega tromesečja povišati za 1500 din, ako bo ostalo pri sedanji ugodni prodaji in realizaciji. Priporočeni dvig za 1500 din so podjetja v skladu s priporočili družbenih organizacij res povsod obravnavala kot minimalen. Zato pa so dvigi znašali ponekod občutno več, maksimalni znesek, zajet v anketi, je celo 9800 din in to v TGP Metropol, kjer znaša povprečno mesečno povečanje na zaposlenega 7000, kar je 30 % povprečnega neto zaslužka v letu 1963. Ob znano prenizkimi . prejemkih v gospodarstvu sploh je očitno, da gre tu za splošno prilagoditev sistema nagrajevanja, ne pa samo za povišanje zaradi višjih cen. Povprečno povišanje v vseh 82 podjetjih pa znaša 3300 din ali nekako 8,5 % povprečnega osebnega dohodka v letu 1963. Nekatera od anketiranih podjetij so pri tem razlikovala med delovnimi mesti z nizkimi, srednjimi in visokimi osebnimi dohodki ter bolj dvignila najnižje osebne dohodke, na primer Lesonit, kjer dobijo delavci z najnižjimi osebnimi dohodki 3000 dinarjev dodatka, tista z najvišjimi pa le 1500. Zelo številne so tudi tiste organizacije, kjer znaša dvig na vseh delovnih mestih enako, bodisi, da gre za 1500 din kot v lesni industriji 22. julij Idrija, kjer so večje zviševanje izvedli v maju (povprečno 5900 dinarjev) ali za 5000 din kot v KZ Kras Sežana, obrat TOL (tovarna lepil). V obeh primerih lahko smatramo, da so delovne organizacije s tem poviškom res samo poizkušale nadomestiti povišanje življenjskih stroškov. Pri tistih pa, kjer gre za stopnjevanje od najnižje plačanega delovnega mesta k najvišje plačanemu, gre v bistvu za spremembo nagrajevanja, ki je že dalj časa zaostajalo. Tak tipičen primer je Delamaris. Razni pristopi so očitni tudi iz načina, kako so dodatek vključili v obstoječi sistem nagrajevanja: 41 delovnih organizacij ga plačuje kot fiksni dodatek, ki se prišteva k osebnemu dohodku, obračunanemu po dosedanjih merilih. V vseh teh primerih gre torej za administrativni draginjski dodatek, čeprav je začasna ureditev v obliki akontacije, ki ga bodo morali prej ali slej vključiti v svoj sistem nagrajevanja po delu, ob tem pa bo zahteval nekatere konkretne korekture samega sistema. V 26 delovnih organizacijah so dodatek všteli v osnovno vrednost vsakega delovnega mesta, v 6 delovnih organizacijah pa so s posebnim korektivnim faktorjem po določilih pravilnika prilagodili osebne dohodke. Zlasti tam, V »Tomosu« so s povišanimi osebnimi dohodki najnižjih grupacij dosegli lepe gospodarske uspehe. Zanemarili pa so nagrajevanje strokovnjakov, kar jim zdaj povzroča precej težav kjer so uporabljali korektivni faktor, kjer so v osnovno vrednost delovnega mesta vključili le del predvidenega poviška, medtem ko je ostali del delavec dobil, ako je presegel svojo delovno nalogo (ker je bila osnova za izračun potrebnih sredstev norma plus povprečno preseganje norm) so torej dodatek že vključili med stimulanse za boljšo proizvodnjo. Nekateri, npr. KIK Ilirska Bistrica, so obravnavali administrativni dodatek do višine 1500 din, ostali del (pri KIK do povpreč-ka 6000 din) pa vključiti v sistem stimulacije. Dodatek nam je torej prinesel opazno povečanje cene dela in bo s tem moral izzvati racionalnejše trošenje živega dela ter večjo skrb delovnih organizacij, da so delovna mesta pravilno postavljena, ljudje celotni delovni čas pravilno izkoriščeni ter da ni potrebnih neproizvodnih delovnih mest. Linearni ali degresivni dodatki, čeprav smatramo, da so sedaj bili nujni in pravilni, pa skrivajo v sebi nevarnost,' da bodo bolj kvalificirani delavci premalo stimulirani za večji trud in da nam ta pojav čez čas začne zavirati porast proizvodnje. Letošnji podatki, ko v nekaterih panogah raste zaposlovanje v korak z večanjem proizvodnje (npr. v elektroindustriji novozaposlenih v prvem polletju' 24,9%, porast proizvodnje 25,1 %) ter podatek, da smo že pred uveljavitvijo dodatkov doživljali koncentriranje osebnih dohodkov med 30.000 in 50.000, ali morda 60.000 kar pomeni, da bi nekatere anketirane delovne organizacije navzlic zmanjševanju nekaterih družbenih obveznosti v letošnjem letu dosegle slabši finančni rezultat kot pred izvedbo novih ekonomskih ukrepov Treba pa je pripomniti, da vse te ugotovitve o višini olajšav, oziroma dodatnih obveznosti in povečanja stroškov slonijo na izračunih, za katere je bila podlaga deloma vzeta iz zaključnih računov za leto 1963. Zato jih moramo uporabiti le za orientacijo v razpravi, saj bo efekt spremenjenih instrumentov odvisen predvsem od letošnjih rezultatov gospodarjenja v vsaki posamezni delovrii organizaciji. Nedvomno pa lahko že danes, po kratkem času delovanja obravnavanih sprememb ugotovimo, da je situacija v tistih podjetjih, v katerih so že pred tem vztrajno proučevali svojo notranjo organizacijo v tej smeri, izvedli smotrne ukrepe, poštopoma uvedli moderno tehniko in tehnologijo, nadalje razvili in okrepili sistem delovnih enot z materialnimi pristojnostmi in podobno, znatno iz-, boljšala. Med. takimi podjetji lahko navedemo Meblo Nova V »Delamarisu« so naposled spoznali, da nizki osebni dohodki niso stimulacija za dobro delo in večje gospodarske usptjie dinarjev (kjer je več kot 80 % delavcev v gospodarstvu našega okraja), kažejo, da bomo morali v naslednjih mesecih istočasno, ko bomo dvignili ceno vsakemu proizvodnemu delu, še posebej skrbeti, da še bolj dvignemo ceno visokokvalitetnemu delu, delu strokovnjakov, organizatorjev, visokokvalificiranih ter kvalificiranih delavcev. Podatek iz KIK, kjer se je razpon od 1:5 zmanjšal na 1:3, nam govori, da ob še vedno prenizkih osnovnih in najnižjih osebnih dohodkih resno zanemarjamo strokovnjake. Sličen ozek razpon, ki pa prizadeva zlasti kvalificirane delavce in srednji kader, pomeni povpreček 50.000 din ob najnižjih prejemkih 38.000, kot je to baje v cementarni Anhovo. Seveda pa tako visok povpreček resno ublaži problem, ker so ohranjene razlike do podobnih delovnih mest v drugih podjetjih. ZAPOSTAVLJENO ŠOLSTVO Splošno znano, pa žal vse preveč mirno sprejeto dejstvo. je, da so bili. letos občinski proračuni prizadeti v korist proračunov višjih politično teritorialnih skupnosti in tudi razdelitev v okraju na občine ni bila grajena na objektivnih kriterijih. Tako kljub nadpovprečnemu prilivu sredstev v večini občin ni bilo možnosti, da bi primerno povečali sredstva za šolstvo. Le občina Koper je kljub temu, da je bila, ako upoštevamo principe formiranja proračunov, kakršni" izgledajo, da bodo uveljavljeni, najbolj prizadeta, je vendar uspela z rebalansom povečati sredstva za 45 milijonov. Smatramo, da bi občinski proračuni lahko šolstvu vendarle posvetili več pozornosti in sredstev. Potrebno bi bilo samo, da se zavemo, da bi morale biti šole na prvem mestu, ne pa da pobirajo v proračunu tisto, kar ostane ali pa celo tisto, kar se s prostovoljnim pritiskom iztis-, ne iz delovnih organizacij. Vendar se je situacija, zlasti v mišljenju vseh odgovornih, letos zelo izboljšala. Zato je tudi večina občinskih uprav avtomatično smatrala, da je treba pripraviti ob povečanju osebnih dohodkov enoten predlog za občinsko upravo in za družbene službe, odvisne od proračuna. Osem občin predvideva enotno povečanje osebnih dohodkov za 3000 din mesečno, le Ajdovščina ima baje sredstev samo za povečanje 2000 din, medtem ko so v Ilirski Bistrici po prvem predlogu sicer imeli sredstva za dvig osebnih dohodkov občinski upravi za 3000 din, za šolstvo pa so našli le 1500. Smatramo, da bodo občinske skupščine, ko bodo obravnavale vse pripravljene predloge, sledile predlogu okrajne, skupščine in preskrbele, da bodo vsi, ki so odvisni od proračuna, dobili enotni dodatek v višini 3000 din. / MALI »ČUDEŽ« V SEŽANSKI TOVARNI PLETENIN ^ll!lllll!l!!illlllllllllllllllll!llli;i!lll!!lll!lllllll!ll!!llllllllll||||l!l!llllllll||||||||!ll!lll!!llllllll!l||||ll!lll|||||||||||||||||||||||||||!llllll!l!l!l!l|||||||||||||||||||!l||||||||||||||||||||iy|| Kaj naj storijo v podjetju, kjer se kopičijo zaloge; kjer de- g E lavci zavoljo izredno nizkih osebnih 4°hodkov zapuščajo ko- § E lektiv; kjer — naposled — nimajo, po njihovem prepričanju se- j g veda, nobenih notranjih rezerv, da bi z njimi sanirali svojo g g delovno organizacijo? Ali naj životarijo še naprej in čakajo na g E morebitno konjunkturo, ali naj se priklučijo k večji in solidnejši 1 g delovni organizaciji, ali pa naj ustavijo stroje in zaprejo tovar- 1 g no? Takih rešitev se namreč poslužujemo v naši praksi. Sežanska § g tovarna pletenin, ki je že dalj časa preživljala omenjene težave, gj g je letos na pomlad »našla« povsem novo, čeprav tvegano rešitev. 1 1 Ne da bi imeli »kritje«, so aprila letos vsem zaposlenim povečali g g osebne dohodke povprečno za 36 odstotkov in hkrati izplačali 1 E tako povečane dohodke še za tri mesece nazaj. Računica je bila E 1 preprosta: ali bodo s tem spodbudili višjo produktivnost, ali pa g g bodo tovarno kar pokopali. Tudi to bi bilo bolje kot večna ne- g g gotovost. = j Na prelomu lanskega v letošnje leto, ko je tovarna premago- g g vala najhujše težave v vsej trinajstletni zgodovini, je iz pod- g E jetja odšlo 36 delavcev. Tako jih je takrat, ko so povečali osebne g E dohodke, ostalo samo še 144. Sedanji kolektiv pa dosega večjo g g proizvodnjo kot prej, ko je vključeval več delavcev. Produktiv- j g nost na zaposlenega je v povprečju za 28 odstotkov višja. V av- g E gustu so dosegli povprečno 34.112 dinarjev osebnega dohodka na g g zaposlenega. Samo še dve delavki sta zaslužili manj kot 25.000 E E dinarjev za polni delovni čas. Ob tem pa so povprečni osebni g = dohodki lanskega leta znesli samo 19.818 dinarjev ... ^Il!lll!llllllll!lllllll!llllllllll!lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!lllllllllllllll!lllllllllllllllllllllllllll!lllllllllllillllllll!lllllllll!llllllllllllllllllllllllll!llllllllllllllllllllllil Takšni uspehi, razen drugega tudi vnaprej razprodana proizvodnja, povsem prazna skladišča gotovih izdelkov in po dolgem času tudi prva sredstva v skladih, so očitna posledica zvišanih osebnih dohodkov. Porečete, da to ni nič novega v naši praksi, da so tako, storili še marsikje, čeprav morda bolj postopoma. Debelejše kuverte pa se tako ali tako nihče ne brani. V sežanski tovarni pletenin je bilo »skoraj tako*. Ljudje so si želeli boljše dohodke, toda: veliko je bilo tudi takih, ki bi se zadovoljili tudi z nižjimi prejemki, samo da ne bi slučajno izgubili službe, če podjetje ne bi preneslo tolikšnega zvišanja osebnih' dohodkov. Dosedanja predsednica delavskega sveta Marija Brezovčeva je povedala: »Zmeraj sem bila ia to, da zvišamo osebne dohodke. Zagovarjala pa sem stališče, naj bi se to zgodilo postopno, da se ne bi zaleteli in da ne bi bilo kaj narobe.« Podobno je menila Jolanda Žvab iz šivalnice: »Jaz si tako mislim: raje manj, pa tisto gotovo: Saj ne rečem, da bi se branila denarja, ampak vseeno nisem mogla verjeti, da bi se na hitro vše spremenilo in izboljšalo. Skušala sem si dopovedati, da imajo prav tisti, ki so na papirju izračunali, da podjetje ne bo šlo po zlu. če bomo drugače in bolje delali. Ampak sigurno je sigurno...« Vzroki in posledice Aleksander Stojkovič-Sandro, pomočnik vodje skladišča, je bil na zadnjih volitvah izvoljen za predsednika upravnega odbora. Ko sem ga vprašal, kako so iskali poti iz težav, je poudaril predvsem misel, da so veliko prepozno storili tisto, kar se je zgodilo v začetku letošnjega leta. »Morda smo bili vseeno preveč skromni in zadovoljni z malim,« je menil. »Morda je bilo tako tudi zato, ker v podjetju ni bilo pravega reda in organizacije. Pristojnosti niso bile razmejene. Uspeh pa dosežeš tedaj, če vsakdo ve, kaj je njegova dolžnost in za kaj je odgovoren. Ce pa vsakdo dela po svoje in se povsod vtika, pride kvečjemu do zmede. Nekaj takega je bilo pri nas. Tudi zdaj še ni vse v redu, ampak bolje je, kot je bilo. Končno pa v nekaj mesecih, čez noč kot pravimo, vsega tudi ne moreš storiti. Mislim pa, da je naš novi direktor ubral dobro taktiko, ko nas je postavil pred izbiro: ali bomo živeli še naprej, ali pa bodo zaprli tovarno. Tako smo se najprej spopadli z organizacijo in razmejili pristojnosti. Potem pa jo prišla specializacija v proizvodnji. Še lani smo na primer dajali na trg 136 različnih vrst pletenin, zdaj pa je v proizvodnji samo še 20 artiklov. Nekateri delavci celo predlagajo, da bi izbor še skrčili. Kajti manj menjav je, bolje dosegajo in pre- In še mnenje Pavle Macarol, predsednice sindikalne podružnice: »Na sestankih smo povedali kolektivu vse tisto, kar so ljudje sami videli. Ni bilo treba dosti govoriti. Navkljub vsemu so bili pomisleki. Še zdaj, ko so prišli boljši rezultati, so nekateri hudo skeptični, doklej bo to trajalo. Drugega ne bi vedela povedati, kajti žalostne stvari skušaš pozabiti. Upam in prepričana sem, da samo pri tem, kar imamo zdaj, ne bomo obstali.« (Fotihoma, ali kot pravimo — med vrstami — veje iz vseh odgovorov misel, da je tovajma nekakšna socialna ustanova in da je najvažnejše pač to, da so ljudje v službi; ne glede na to, koliko zaslužijo. Zato verjamem direktorju te tovarne Francu Tesarju, da so zavoljo takšne miselnosti in skromnosti: raje manj in tisto gotovo, imeli v tovarni največ težav, ko so iskali rešitve, hi naj bi tovarno spet spravile na »zeleno vejo« in solidno gospodarsko osnovo. segajo normo. Vse to je bil seveda postopen proces. Kako bo vnaprej, bomo še videli. Vse je odvisno od tržišča., Ko smo ga začeli proučevati, smo povsod ugotovili, da manjka moških in športnih pletenin, ženskih pa je tako ali tako na pretek. Kaj bi se torej še mi silili tja, kjer je najhujša konkurenca; za nas dvakrat težja, ker delamo s starimi stroji, ki so jih že pred 13 leti druge tovarne izločile? Zato smo se specializirali na tisto, česar trgu manjka. Obenem smo ugotovili, da so naši izdelki na dobrem glasu predvsem ali celo izključno pri moških in športnih pleteninah, kjer vedno dajemo nekaj novega, modnega. Pri ženskih pleteninah pa smo sicer dosegali potrebno kvaliteto, nismo pa imeli pravega imena, kot se temu reče. In ko že govorim o specializaciji, naj omenim, da smo iz proizvodnje izločili vse vrste uslug.« »Bilo pa je precej zamere,« je dodal direktor Tršar. »Res pa je. da so usluge, ki so jih občasno naročali nekateri občani, v bistvu prinašale samo škodo.« To, o čemer pišem, je nekaj vzrokov nekdanjih žalostnih razmer v sežanski tovarni pletenin in nekaj posledic sedanje spodbudne gospodarske rasti. Glede tega pa so v tovarni iz dneva v dan bolj optimistično razpoloženi, saj poslovni uspehi kažejo, da so izbrali pravo pot. Zanjo pa je eno samo ime: Dober zaslužek za dobro delo Začelo se je pravzaprav še lani jeseni pri njihovem trgovskem potniku. Ob rieki priliki je omenil predsednici delavskega sveta: »Pri meni gledate na tisočake, v skladišču pa ležijo milijoni.« Res je bilo tako in prav je povedal. Na zalegi so imeli kar trimesečno proizvodnjo. Potem so zanj spremenili merila nagrajevanja. »Mislim, da se mi zdaj izplača, če se potrudim,« je rekel potnik. Kaj je dosegel, sem že napisal: skladišča so se izpraznila in proizvodnja je vnaprej prodana. Za svoje delo je dobil nekaj sto tisočakov, toda podjetju je prihranil šestnajst milijonov, ki bi jih sicer plačali za obresti za bančne kredite, oziroma »odpisali« na račun znižanja cen. Tako je podjetje prišlo do sredstev, s katerimi je začelo odplačevati tudi kredite za občasna obratna sredstva. Direktor Tešar zdaj na primer meni, da čez kakšno leto verjetno sploh ne bodo potrebovali kreditov za obratna sredstva, ker bodo imeli svoj denar. To ni nič čudnega, saj se sredr stva res hitro obračajo, če je blago sproti in vnaprej razprodano. Morda so ob tem utemeljeni pomisleki, zakaj kako drugače ne organizirajo prodaje; zakaj so bili v kritičnem času odvisni rpalone od enega samega človeka — potnika? Vendar^je tako, da ta način prodaje pomeni, praktično edino obliko, s katero proizvajalci pletenin posredujejo svoje blago na tržišče. In ker je tako, je tudi razumljivo, zakaj v tovarni menijo, da so se prepozno odločili za korekturo osebnih dohodkov. Če bi to storili prej, bi bila skladišča prej izpraznjena; prej bi prišli do sredstev, ki bi jim omogočila normalnejše poslovanje in spodbudnejše nagrajevanje. V tem je bila ena rezerv, ki pa je v strahu, da nekdo ne bi preveč zaslužil, sploh videli niso. Bile pa so tudi druge posledice. Ob času, ko so zvišali osebne dohodke, je kolektiv v povprečju komaj dosegal norme. Zavoljo nizkih prejemkov je skoraj prišlo do prekinitve dela. Takrat pa, ko so ljudje dobili denar v roke, ko so izvedeli, da bodo dobili še več, če bo njihov uspeh boljši, se je sprožil plaz. Tiste norme, za katere so trdili, da so odločno previsoke, zdaj presegajo za dvajset, trideset in celo petdeset odstotkov. Temu ustrezno pa se oblikuje njihov dohodek. Vsakdo po pravilniku ' zasluži najmanj 25.000 dinarjev, če dela polni delovni čas in če stoodstotno doseže normo. Ker je tako in ker norm ne strižejo, kot so jih v prejšnjih letih, ampak izplačajo dejanski ekvivalent doseženega uspeha, je hitro prišlo do notranjih premikov. Ob začetku maja je bilo v tovarni še 35 delavcev, ki so zaslužili manj kot 25 tisočakov. Junija jih je bilo še dvanajst, julija še pet in avgusta še dva. Med tem časom niso spreminjali osnov delitve; niso torej zviševali osebnih dohodkov zavoljo nekakšne sociale, pač pa doseženi osebni dohodki pomenijo rezultat dela slehernega posameznika. Res pa je, da se v zvezi z normami zdaj precej prepirajo. Ko so zviševali osebne dohodke, so jih povečali linearno, ne da bi hkrati proučili realnost norrč v vseh oddelkih. Tako se je zgodilo, da so — vsaj kaže tako — predilje po krivem prizadete. Najtežje delo imajo, zaslužijo pa manj kot delavke v šivalnici, ki imajo dosti lažje delo. Pogoji dela se namreč razlikujejo v toliko, da predilje največ za deset ali petnajst odstotkov presegajo normo, med- tem ko je v šivalnici številka štirideset skoraj normalno. Ker so osnovne postavke, za interni obračun preračunane na urni zaslužek, približno enake, so razlike v zaslužkih toliko občutnejše. Prav zato zdaj proučujejo realnost vseh norm, kajti to precej vpliva na razpoloženje v kolektivu. »O tem bomo še precej razpravljali,« je dejala Pavla Macarol, predsednica sindikalne podružnice. »Ali ni vseeno, kje delajo?« V tovarni torej zlagoma urejajo notranje odnose. V ta sklop sodi tudi dejstvo, da njihova tovarna zaposluje samo tisti kader, ki jim, je neobhodno potreben. Za ostalo pa poskrbijo »kooperanti«. To so sežanske gospodinje, zdaj jih je 126, ki v gotove izdelke navežejo še potrebne vzorčke. Prejšnji mesec, je vsaka izmed njih povprečno zaslužila z delom na domu po 11.000 dinarjev. Razponi v zaslužkih pa so seveda večji: od 5 do 40.000 dinarjev. Pač odvisno od tega, koliko je katera delala. So pa vse možnosti za večji zaslužek, kajti tovrstnega dela tovarna daje več kot dovolj. Tudi to pa pomeni eno izmed oblik dodatnega zaposlovanja, hkrati pa eno izmed rezerv, ki jo sežanska tovarna pletenin že izkorišča. Včasih so nalašč za vzorčenje zaposlovali posebne pletilje. To delo ni lahko, še posebej če traja osem ur nepretrgoma, Gospodinje pa delajo, kadar morejo in kadar so razpoložene. Zato je bilo za tovarno ceneje, da je vpeljala delb na domu, »svoje« pletilje pa zaposlila pri drugih delih. S tem so prišli do »novih« rezerv. Najboljše pletilje so premestili od ročnih k strojnim pletilnim strojem. Tako njihova tovarna delno obratuje še v tretji izmeni, pri čemer pa niso zaposlili niti enega novega delavca! Specializacija in delo v treh izmenah sta jih že pripeljala do tega, da so v prvih enajstih dneh tega meseca izdelali toliko pletenin, kot jih običajno naredijo v mesecu dni. To pomeni, da bo ob mesecu tudi zaslužek ustrezno višji, kar bo gotovo pomenilo' novo spodbudo za še večje uspehe. Kaj želijo? Zdaj ko se stvari in razmere v tovarni zlagoma normalizirajo, bi bil za-nimiv odgovor na vprašanje, česa si predvsem želijo v prihodnje? Tako so povedali: Direktor: »S tem tempom naprej, da bi se tudi v skladih nabralo več denarja. Samo s tem in z izvozom (letos 75.000 dolarjev — vse na zahoda tržišča) bomo prišli do sredstev za modernizacijo tovarne. Delamo na strojih, ki so jih drugod izločili. Radi pa bi kupili šest sodobnih strojev, na katerih bi naredili dvakrat toliko kot na vseh sedanjih. Plačati jih mislimo z izvozom. Sicer pa bo po mojem potrebno, da predvsem izboljšujemo notranjo organizacijo, ki še zdaleč ni v redu.« Predsednik upravnega odbora: »Se več reda bo treba, predvsem pa je nujna močnejša notranja kontrola v proizvodnji. Štipendiramo nekaj naših delavcev. Eden izmed njih bo v kratkem doštudiral na srednji tekstilni šoli. Ko bo prišel, bo dosti zalegel, saj imamo zdaj samo enega tehnika.« Vsi skupaj pa: »S tem tempom naprej!« Jolanda Žvab je ob tem izrazila čisto razumljivo željo: »Ce se bo še kaj podražilo, bi morali takoj povišati naše dohodke!« Mozaik vtisov Morda je pripoved o »čudežu« v sežanski tovarni pletenin preveč neure.en mozaik vtisov. Morda je res to, da je njihov uspeh posledica sorazmerno naglega urejanja razmer v dotlej povsem neorganiziranem podjetju. Nekaj pa je povsem gotovo: niso se izgovarjali na objektivne pogoje poslovanja, na zastarelo strojno opremo, na vse mogoče »zunanje« vplive. Namesto tega so se vprašali, kaj lahko storijo sami. Tvegali so, izbrali edino pot, ki je obetala, da tudi ob morebitnem neuspehu nikomur ne bi bili v breme. Ljudem so dali denar; spodbudili so materialni interes proizvajalcev. Tveganje se je obneslo; podvig je uspel. Morda se bo kdaj kasneje pokazalo, da navzlic vsemu trudu, volji in hotenjem zaradi konkurence njihova tovarna ne bo sposobna življenja. Morda bo tako in takrat bo treba iskati novih rešitev. Toda podjetje zdaj živi. Prav je, da živi in da se razrašča kolektiv, ki se je poglobil vase; ki je na račun večje prizadevnosti dosegel boljše uspehe in svojim članom zagotovil kolikor toliko primerne osebne dohodke. V tem je ves smisel njihove takratne odločitve: ali bomo živeli ali pa bomo zaprli tovarno. Bili so v položaju, ko so morali tvegati. Brez tega ni napredka. iti. GOVEKAR DELAVSKA ENOTNOST - St. 36 - 17. septembra 1964 \ Zdi se, da je prišel čas, ko vsakoletni, povprečni in tehnično ne preveč izobraženi obiskovalec težko vidi kak posebno nov domač izdelek na prireditvi, kakršna je na primer jesenski zagrebški velesejem. Tehnični napredek namreč ni tako hiter, da bi iz leta v leto postregel z osupljivimi novostmi. Seveda pa se uspehi — tako naših kot tujih razstavljavcev — kažejo drugje: v manjših tehničnih izpopolnitvah, ličnejši obdelavi, lepšem videzu pripomočkov, ki jih sicer dobro poznamo. In naposled: pri bolj organiziranem nastopanju na velesejmu. Številne delovne organizacije namreč nastopajo združeno; pretežno v okviru poslovnih združenj. Velesejem namreč pomeni predvsem komercialno prireditev (zato tudi razočaranje med povprečnimi obiskovalci!), na kateri manjša, čeprav za naše razmere morda velika podjetja, ne pomenijo dosti ob hudi mednarodni konkurenci. Do tega združenega ali bolje: do skupnega predstavljanja izdelkov seveda ni prišlo samo zavoljo zagrebškega velesejma, ampak predvsem zavoljo želja po bolj rentabilnem in ekonomičnem poslovanju, h kateremu doprinaša delitev proizvodnih in drugih nalog. Vendar pa v tolikšni meri (čeprav še vedno premajhni), v taki obliki in na tak način jugoslovanske delovne organizacije pravzaprav prvič nastopajo. Prav v tem in pa v dejstvu, da smo se v kvaliteti razstavljenih eksponatov zelo približali ravni razvitejših dežel, morda nudi povprečnemu obiskovalcu zadoščenje za njegov občutek, da je na velesejmu vseeno videl nekaj oiovega in spodbudnega. tw /r v ir ir* : J. . napredku proizvajalcev iz ostalih republik tukaj v Zagrebu in najbrž ne samo tukaj, kupci zelo cenijo visoko stopnjo obdelave in kvaliteto, značilno za slovensko pedantnost pri pohištvu. Zakaj proizvajalci ne bi pomagali, da bi s skupnimi sredstvi zgradili nove prodajne prostore in skladišča. Vseeno, če bi proizvajalec nad svojim prostorom obesjl svojo firmo ali ne. Kot trgovca me zanima samo to, da bi imel prostor, na katerem bi lahko pokazal več kot zdaj in kjer bi. prodajal več, kot prodam zdaj. To bi bilo ugodno tudi za proizvajalca, ker bi si zagotovil večjo prodajo. Mi, trgovci,' pa bi seveda v nekem dogovorjenem roku odplačali tisto, kar bj v prodajni prostor investirali proizvajalci. Ali pa bi se drugače dogovorili. To ni važno, važen je prostor in blago, ki ga nimamo.-Še najbolj pa to, da nehamo govoriti dva jezika!« velesejma, kjer razstavljajo naša podjetja, nekoliko razočaran. Razstavljamo namreč samo to, kar tudi proizvajamo. Tudi RIZ, ki ga predstavljam, je seveda zainteresiran za čim boljše poslovne uspehe, za čim večje izkoriščanje zmogljivosti. Morebitna združitev s katerim koli sorodnih podjetij, da bi znotraj integriranega podjetja dosegli delitev dela, po mojem ne bi bila koristna. Lažje in hitreje bi to dosegli s poslovno tehničnim sodelovanjem. Ker pa se je poskus sodelovanja z Elektronsko in.dustrijo Niš, kot največjim proizvajalcem, izjalovil zaradi znanih stališč, ki so jih zastopali predstavniki te tovarne, smo se pač obrnili drugam. Z .Iskro' in .Rudijem Čajevcem' smo ustvarili enotno komercialno organizacijo, ki je pogoj za prilagoditev, oziroma ureditev proizvodnih planov, raziskovalnega dela, prodaje, izvoza: Najbolj obra- za največjega med njimi, Crveno zastavo, so značilne majhne serije. Majhne v tem smislu, da bi se nam amortizirala draga orodja. Zato s toliko večjim upanjem spremljamo razvoj kooperacije med našim Tomosom in Citroenom. To še ne pomeni, da samo gledamo in čakamo. Citroen že preskuša nekatera naša tesnila. Če se bo odločil zanje (preskus je namreč izredno strog, pet strokovnjakov za posamezna področja ima pravico veta, kadar Citroen uvaja nove dobavitelje polizdelkov, oziroma sklopov ali elementov), bi to za nas pomenilo naravnost veličastno zadevo. Prvič gre za afirmacijo našega podjetja v mednarodnem merilu. Drugič pa bi s tem prišli do velikih serij, ki bi hitreje povrnile stroške za orodja (zdajšnje serije jih. le redkokdaj!) in do rentabilnosti tudi pri proizvodnji tesnil. Če bodo Sprehod po jesenskem zagrebškem velesejmu is..: liillllll!lllllllllllllllllll!lllllllllllllllllllllllllllllll|ll!lllllllllllllllllllll!llllllllllllll!llllllll!llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllll!llllllllllll!llllllllllllll!lllilllllll Del razstavnega prostora poslovne skupnosti podjetij »Iskra«, »RIZ« in »Rudi . Čajavec« Kot rečeno, je zagrebški velesejem predvsem ali celo izključno komercialna prireditev. Nekakšna razstava, na kateri proizvajalci pokažejo svoje blago, da bi trgovci z vsega sveta lahko izvedeli, kaj lahkp (tudi pri nas) dobijo. So seveda tudi podjetja, ki ne pridejo na velesejem, ker nimajo interesa, oz. imajo vnaprej prodano prtiiz-vodnjo in jim je zatorej škoda denarja za dragi .razstavni .prostor. Vendar to. ni važno in ne spremeni bistva" stvari, čeprav bi s takimi stališči zlahka polemizirali. Razumljivo torej je, da se proizvajalci in trgovci na velesejmu veliko Traktor ITM 555 je nov izdelek Industrije traktorjev in motorjev Beograd ter predstavlja posrečenega »križanca« med znanim Fergussonom in domačim Zadrugar.jetn, Novi traktor se odlikuje z večjo stabilnostjo, uporablja pa lahko precej več priključkov kot katerikoli obeh »očetov« pogovarjajo o kupčijah. Zavoljo tega so pravzaprav' tudi prišli v Zagreb. Vendar se včasih zdi, da so pomenki o iskanju skupnega jezika med proizvajalci in trgovino, o izboljšanem sodelovanju med kooperanti, o možnostih za povečan izvoz in višjo proizvodnjo važnejši; da jim predstavniki podjetij namenijo največ časa. V teh pomenkih slišiš res zanimive reči. Nekatere je »ujel« tudi mikrofon »Delavske enotnosti«! »Razčistiva tovariš...« Jugoslovanska lesna industrija, vštevši tovarne pohištva, razstavlja v treh paviljonih. V. enem je predstavljajo proizvajalci, povezan; v »Export-drevo«, v drugem podjetju okrog »Ju- godrvo« in v tretjem vsi ostali. Med njimi tudi trgovsko podjetje »Slovenija les — Kooperativa« iz Ljubljane. Njegov razstavni prostor je skoraj prazen, saj so pokazali — razen nekaterih drugih manjših eskponatov — samo razkošno baročno jedilnico v holandskem stilu. Čeprav v našem denarji! velja okoli tri in pol milijona dinarjev, tuji kupci pokupijo toliko garnitur, kolikor jih lahko naredijo pridni mojstri Mizarske produktivne zadruge v Sevnici. V slušalkah poslušam, kaj je ujel mikrofon. Najprej čisto razločno vprašanje nekega, očitno razočaranega fotografa: »Lepo, ampak drugi vseeno več pokažejo. Kaj pri vas samo to prodajate?« »Letos previdevamo okoli 30 rriili-jard dinarjev prometa, od tega okoli dvanajst ali trinajst na notranjem tržišču. Zagrebški velesejem za naše podjetje pomeni samo informativno razstavo, na kateri kupcem pokažemo samo smetano. Sicer pa v Ljubljani, takoj po zaključku vinskega sejma priredimo interno razstavo za naše stalne kupce, kj jim je ob velesejmu v Zagrebu na voljo kombi, da se lahko peljejo .v Ljubljano in nazaj. Naj pa povem, da so težave s pohištvom. Vsako leto na pomlad prodaja na notranjem trgu zaspi in to traja do jeseni. To se pa letos ni zgodilo. Razprodali smo skoraj vse, kar je bilo v skladiščih. Novega blaga pa ne dobimo, ker se bližamo koncu leta, ko proizvajalci hitijo z izvozom, da bi izpolnili svoje obveze. Če bi imeli skladišča, bi bilo drugače. Trgovina pa nikoli po vojni ni bila toliko akumulativna, da bi lahko sama skrbela za svoj razvoj.« To je povedal predstavnik »Slovenija les — Kooperativa«, tovariš Čehovin. So zdaj samo proizvajalci krivi, če v trgovinah ni prave izbire, ali samo njim lahko pripišemo krivdo, da hitijo z izvozom, ker bo pač kmalu konec ieta? Mikrofon reproducira pripovedovanje tovariša Meleta, direktorja obrata Martinjak v kombinatu »Brest« Cerknica. »Naša tovarna je opremljena tako, da se izplača samo velikoserijska Pro~ izvodnja. To nas avtomatično sili na tuja tržišča. Posamezne naše izdelke pa bi, kot stalne artikle po stalnih cenah, lahko dobavljali tudi domačemu tržišču, če bi trgovci seveda imeli skladišča. Zdaj tarnajo, da nimajo blaga. Kje pa so bili poleti, ko so se pri nas nabirale zaloge, ker tuji kupci niso vršili odpoklicev? Tako pač prodajamo tistemu, kj naroči večje serije, se pravi: izvažamo! Letos bomo izvozili za dva in pol milijona dolarjev blaga, od tega za 1,8 milijona dolarjev finalnih izdelkov.« »Lepo in, prav: tovariš direktor. Lahko pa rečem, da sem več kot prepričan, da-bi naša zagrebška poslovalnica prodala najmanj trikrat več kot zdaj, če bi imeli več prostora,« je brž odgovoril tovariš Švagelj, zagrebški predstavnik »Slovenija les — Kooperativa«. Navzlic naglemu razvoju in Tovariš iz Cerknice mu ni ostal dolžan: »Kar razčistiva, tovariš! Zame kot proizvajalca je najprej. tovarna, potem trgovina. Ko smo kolikor toliko ^ 'uredili tovarno, prihajajo na vrsto razne drobnejše izboljšave in dopolnilne investicije, skrb za standard in tako naprej. To nam jemlje denar. Kje pa ste vse doslej bili trgovci? Zakaj nam bolj ne pomagate pri izvozu? Vzamete naše kalkulacije, greste z njimi ven in ponujate blago po tisti ceni, ki smo vam jo mi dalj in ne po ceni. ki bi jo marsikdaj lahko dosegli na tujem trgu. Trgovci bi nam morali sugerirati cene, kakršne so zunaj dosegljive za tako in tako blago. Namesto tega pa raje špekulirate...« Žal mi je bilo, da sta se sobesednika po vseh teh besedah in pozdravu: »Potreben je skupen jezik, lahko pa bi diskutirala do jutra!« razšla. Morda bi namreč našla vsaj gaz, ki bi povezovala proizvajalčeve in trgovčeve celokupne poslovne interese in ne samo tiste med njimi, kjer zdaj eden zasluži na račun drugega in obratno. Velika družina »Radio Industrija« Zagreb, »Iskra« Kranj in »Rudi Čajavec« iz Banje Luke predstavljajo svoje blago na .skupnem razstavnem prostoru. To pa je le eden izmed znakov' njihovega poslovnega sodelpvanja. Govori direktor »Radio industrije« Zagreb, inženir Tugomir Surina: »Živimo v pogojih neurejenega tržišča. Zato tudi v naši dejavnosti zaostajamo z izvozom. Proizvajalci so zvečine majhni, domače tržišče pa absorbira skoraj vse. Vendar so se stvari v zadnjih dveh ali treh letih vseeno začele obračati na bolje. Dosegli smo velike serije pri izdelkih splošne potrošnje, serijsko proizvodnjo pri instrumentih in tako"naprej. Zato ni čudno, da je marsikateri obiskovalec tega dela Marsikaj kaže, da velesejemski ključavničarji najraje uporabljajo »macolo« brujoče je, da smo v teh dveh letih, odkar smo se dogovoril; za sodelovanje, že dosegli prve rezultate v delitvi dela. in sicer v tem smislu, da že opuščamo take Izdelke, kjer se naša podjetja pokrivajo v proizvodnji. Iz vsega ostane v proizvodnji le- najboljše. Razen tega med seboj izmenjujemo izkušnje, delavce in strokovnjake. Tako drug za drugega vemo, kaj dela. Tako se ustvarja medsebojno zaupanje. Mislim, da bi jugoslovanska pot poslovnega sodelovanja morala temeljiti na takih osnovah. Tudi hišo začneš gradit; pri temeljih. Če je med partnerji interes, pri nas treh je tako, drugače tudi biti ne more!« Omenjena tri podjetji zaposlujejo letos okoli 15.000 delavcev, dosegla pa bodo okoli 80 milijard dinarjev celotnega dohodka. Šele združena (v komercialnem pomenu besede) se čutijo sposobna za resnejši nastop na zunanjih tržiščih; zlasti še potem, ko bo docela urejena delitev dela in nalog med njimi samimi. O prvih in spodbudnih znamenjih tega njihovega notranjega preporoda smo se že prepričali na letošnjem zagrebškem velesejmu. »To bi bilo veličastno!« Tovarna tesnil in plastičnih mas »Tesnilka« iz Medved dobavlja — med drugim — vse vrste tesnil za motorna vozila, ki jih pošiljajo na tržišče jugoslovanski proizvajalci. Navzlic naglemu naraščanju motorizacije v naši .deželi pa ta proizvodnja za »Tesnilko« pomeni najmanj rentabilno proizvodnjo. Zakaj? Mikrofon je ujel mnenje tovariša Lazarja, komercialnega direktorja: »V Jugoslaviji je petnajst ali šestnajst proizvajalcev mbtornih vozil. Tudi pogodbe s Citroenom tudi sklenjene — vse kaže, da bodo, kajti preskusi kvalitete so se izteki; proti pričakovanju ugodno — smo že predvideli kooperacijo z našimi dobavitelji, kajti sami vsega ne bomo zmogli.« Tako »Tesnilka« misli na kooperacijo, čeprav' je sama — kooperant! Kooperacija je tudi njej potrebna, čeprav v zadnjih petih letih zdaj* že tretjič rekonstruirajo in razširjajo tovarno. ki pa je vseeno še vedno premajhna za potrebe našega tržišča in možnosti prodaje v tujino. Sprehod je končan Samo toliko, kot je ' bilo nujno potrebno. komentiran sprehod po jesenskem zagrebškem velesejmu je končan. Mikrofon je ujel samo nekatere pomenke; upam. da ne tistih, ki bi bili najbolj dolgočasni. Kot rečeno, pa že zgolj zato, ker naši proizvajalci nastopajo dosti bolj združeni kot kdajkoli, pa zato, ker razlika med kvaliteto naših in tujih proizvodov ni več očitna, oziroma toliko opazna kot pred leti, povprečni obiskovalec zagrebškega velesejma ne bo razočaran. Ker tudi dosedanji podatki o kupčijah govorijo o ugodnem poslovnem uspehu, smo lahko še toliko bolj zadovoljni. Šč toliko bolje pa bo, če bomo ob letu ugotovili, da so začeta gospodarska gibanja obrodila še večje sadove. To bi namreč hkrati pomenilo solidnejšo osnovo za naglejši prodor na mednarodno tržišče, katerega križišče je prav zagrebški velesejem. Na Svidenje na prihodnjem srečanju proizvajalcev in trgovcev (ter vedno radovednici obiskovalcev') — na zagrebškem jesenskem velesejmu 1965! -mG S DELAVSKA ENOTNOST - St. 36 - 17. septembra 1964 S SIGNALI Zakaj ne drugače? Nekaj eklatantnih primerov, kako se pri nas včasih zadnjih ukrepih Z1S večina občinskih uprav pripravila hude anomalije zde nekaterim povsem logične. Dogajajo se brez posebnega hrupa. Toda takšno logiko lahko imenu-jemo kvečjemu logiko »bolj sitega«, — Ko smo še v družbenih službah ih upravnih službah na vseh nivojih ob koncu koledarskega leta izplačevali trinajsto plačo, se je v marsikateri občini zgodilo, da smo vedno za občinsko upravo ta sredstva takoj našli, nemalokrat pa smo npr. prosvetne delavce »odpravili« s tem, da občinski proračun žal. ne omogoča, da bi to trinajsto plačo dobili tudi oni (primer občine Maribor-Tezno izpred dveh ali treh let). Kriva je bila nepravična delitev med teritorialnimi skupnostmi! — V Logatcu (pa tudi Cerknici) smo še letošnjo pomlad imeli na Šolah predmetne učitelje, ki so zaslužili za svojo polno učno obveznost 23.000 din (triindvajsettisoč din, da ne bo pomote!). Odgovor: občina nima dovolj sredstev za šolstvo, kriva je delitev! Kako »nelogično« bi se slišalo, če bi npr. taka občina zaradi pomanjkanja sredstev plačevala uslužbence svoje občinske uprave skoraj za polovico ■slabše kot druge slovenske občine! Toda nikar ne mislite — kaj takega se pri nas še ni primerilo. — Znani so piranski dogodki ob koncu preteklega šolskega leta, ko je prvega v mesecu sploh zmanjkalo denarja za izplačila osebnih dohodkov šolnikom. Toda ne verjamem, da se je pri nas že zgodilo, da bi občinska uprava nekje ostala prvega v mese.cu brez plačilnih kuvert. — In končno, zadnji signal, V koprskem okraju je po enoten predlog za izplačilo dodatka (ob dvigu cen nekaterim življenjskim artiklom) tako za občinske uprave kot za družbene službe, katerih dejavnost se financira iz občinskih proračunov. Osem/ občin je predvidelo povečanje osebnih dohodkov za 3000 din, v Ajdovščini je bil enoten predlog za 2000 din. Toda glej, nekdo je zopet našel zelo »logičen« predlog. V Ilirski Bistrici so takoj v prvem predlogu sicer našli sredstva za izplačila dodatkov občinski upravi v vrednosti 3000 din, za šolstvo pa so »zmogli« le 1500 dinarjev! Kaj bi bilo, če bi pri nas včasih ntkatera takšna razmerja malce prekucnili. Da bi za občinsko upravo zmanjkalo denarja za trinajsto plačo, zmanjkalo denarja za tako visoke mesečne osebne dohodke v občinski upravi, ki so »v navadi« drugje, ali da bi neka občinska uprava ostala vsaj enkrat prvega v mesecu brez plačilnih kuvert, ali pa, da bi na neki občini izplačali občinskim uradnikom nižje draginjske dodatke na osebni dohodek kot npr. prosvetnim delavcem v njihovi občini. Nikomur tepa ne želim, toda če bi se to zgodilo, ali bi se zadovoljili z odgovorom, da je za to kriva delitev in ali bi prenesli ta eksperiment brez hrupa? S temi primeri sem hotela le pokazati, kako nelogična so pri nas nekatera pojmovanja. Za nekatere stvari preprosto ne more zmanjkati denarja, medtem ko si zlasti na račun prosvetnih delavcev dovolimo res pravo diskriminacijo, saj le--te itak že poznamo leta nazaj leot dovolj potrpežljive. S. G. MiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiisiifflSiiiiiiiiiKtiiiiiiiciiiiiMiiiiiiiiiiiiiBimeiinrTiiiiiiiiMiiiiiiiiiiBiiiiiiiiiN V LESCAH PRI BLEDU: Vzorna zasnova družbenega centra Pet minut pred prvim šolskim zvonjenjem v Fot(h Milan Šparovec §| ocene MMUAS /n form a a je |f V Lescah pri Bledu gradijo na obrobju starega vaškega jedra že četrto leto Prostore, kjer naj bi zaživela kulturna, politična, izobraževalna in telesnovzgojna dejavnost. Ob.tem dejanju se ne bi ustavljali posebej, če ga ne bi spremljala vrsta prijetno presenetljivih značilnosti. To velja za lokacijo,- saj bo center čez nekaj let v resnici v središču novega naselja, danes pa se lahko pohvali s travnato okolico, pa z dzvrstnim razgledom na blejski grad in na Julijske Alpe. Čez čas bodo del trave prekrile stanovanjske hiše, razgled tn igrišče na južni strani pa bosta ostala. Kot kaže, ne bo nobenemu Leščanu treba pešačiti do stavbe, ki danes že kaže del svojega obraza, več kot deset minut. Druga svojevrstnost je arhitektonska zasnova centra. Sestavljajo jo večji in manjši šesterokotniki. ki se v eni stranici stikajo in tvorijo polkrožen niz paviljončk-ov, objemajoč stopničasto teraso, s katero se stavba podaljšuje v igrišče Šesterokotna celica je osnova centra. Znotraj je lahko prazna — služeč knjižnici, glasbeni aktivnosti, bifeju ali klubu — ali pa predeljena in namenjena sejam, pisarnicam, garderobi, oskrbnikovemu stanovanju in sanitarnim naprave ni. Ker je stavba Pritlična, je lesena konstrukcija strehe odprta, s tem pa prostornina večia in gradnja cenejša. Varčevanja pa ne razodeva samo streha, marveč tudi uporabljeni material (opečna stena proti severu, železno ogrodje, velika okna in smučna vrata proti jugu) ter paviljon-ski, zaporedni način gradnje. Toliko celic pozidajo, kolikor je denarja pri hiši. In ker je v Lescah denarja bolj malo, bodo letos odprli le bife in klubske prostore, s knjižnico, pisarnami in glasbeno sobo pa bodo morali počakati do prihodnje pomladi. Zatem Pride večji in dražji oreh: dvoranica za filmske m druge predstave, garderoba pa telovadnica. Takrat bo v centru prostora za vse: ljubitelje knjig in prijatelje glasbe, Športnjke, pa filmske entuziaste, igralce in šahiste, za tiste, ki radi plešejo in za tiste, ki se raje pogovarjajo Tudi družbeno politične organizacije, ki so danes brez svojega kotička, bodo našle svoj prostor na soncu, točneje rečeno, Pod salonitno streho Za sestanke, predavanja, razgovore. Za predstave na Prostem, saj predstavlja polkrožna terasa pravcati avditorij. Do vsega tega pa je še daleč. Ceneni gradnji navkljub in veliki prizadevnosti domačinov se bodoče satovje le počasi polni z medom V tem se center v Lescah prav v ničemer ne razlikuje od številnih krajev v Sloveniji, ki si poskušajo izboriti družabno središče, kulturni domek, prostore za smotrno izrabo prostega časa. Morda so celo na slabšem. Načrte za tak dom so imeli že leta 1928. po vojski so se dolga leta prerekali okrog lokacije, leta 1953 so ustanovili sklad, v katerega ie vložila Tovarna verig šest milijonov, pa tudi posamezniki so nekaj primaknili. Vendar je sklad presahnil in denarji so odtekli drugam Želja pa ni prenehala in potreba po zbirališču občanov je bila iz leta v leto močnejša. V letu 1959 so objavili razpis za izdelavo načrtov, najuspelejšega še popravljali tn leta 1961 začeli z gradnjo. Predvideni stroški so takrat znašali 120 milijonov dinarjev. Od teh jih je tovarna VERIGA dala 36, nekaj so primaknili v tovarni čokolade, v trgovskem podjetju in v tovarni industrijske opreme. Občina ni dala nič. Denarnih težav torej ne zmanjka in če ne bi bilo razumevajočega vodstva Tovarne verig, se kulturni in. politični dejavnosti v Lescah še zlepa ne bi obetala skupna streha. Težave: ki so druge narave, pa šele nastajajo. To je upravljanje in vzdrževanje centra, predvsem pa program, ki naj bi napolnjeval njegove prostore, to se pravi, koordiniran program, saj interesentov za uporabo prostorov ne bo zmanjkalo O vsem tem bodo morale krajevne in občinske družbene organizacije še temeljito premisliti, saj bi center brez otipljivih, javno pretresenih in potrjenih ciljev pa načina dela še zdaleč ne dosegel svojega namena, izkušnje, ki bi iih dosegli ■ z družbenim upravljanjem in s skrbno zastavljenim programom, pa čez leto dni ne bi bile koristne samo domačinom, marveč vsem, ki gradilo oziroma upravljajo družbene centre, kat pomeni, da za seminar o vedenju družbenih centrov ne bi mogli najti boljše lokacije kakor ravno v Lescah. — saj je prostorska zasnova n liho ve hiše narav-n ost vzorna. DUŠAN TČMŠE KOPIRANI HITCHCOCK ANGLEŠKO-AMERIŠKI FILM -KRIK STRAHU- Med možmi, ki imajo v svetu poseben sloves z dognanimi filmskimi deli, in to predvsem filmi kriminalne zvrsti, je še vedno na vrhu lestvice Alfred Hitchcock. Marsikakšna dela, ki nastajajo bodisi v ameriški ali drugih proizvodnjah, nosijo pečat njegovih domislic, triltov in stila in zaradi tega ne morejo doseči tiste ustvarjalne in vrednostne ravni, ki bi jo sicer morda lahko. Nekaj podobnega je tudi z angleško-ame-r iškim kriminalnim filmom »Krik strahu«, ki nosi obeležje solidno izdelanega dela, z vsemi elementi tovrstnega žanra, s solidno zasedbo glavnih vlog ter dobro tehnično opremljenostjo. Posamezniki ga celo enačijo s Hitchcockovim fil- mom »Pspcho«, vendar dokaj krivično, ker nikakor ne dosega ravni Hitchcockovega dela. Film »Krik strahu« je posnet po scenariju Jimmpja Sang-sterja in obravnava pohlep po dediščini. Tema je standardna, prav tako nosilci dejanja: ostareli bogataš in njegova mlada žena z ljubčkom ter bogataševa pohabljena hčerka iz prvega zakona. Mlada žena mora spraviti s poti svojega moža in njegovo hčerko, da bi se lahko polastila ogromnega bogastva in v tem se dejanje zapleta in razpleta ter razrešuje mračno skrivnost bogataševega izginotja in hčerinega samomora. Medtem, ko je Hitchcockov film Psycho grajen na grozljivem razreševa- nju mračne skrivnosti dveh duševnih ekstremov, dveh bolezenskih nagnjenj, ki ju spremlja pretresljivo emocionalno doživljanje, je film »Krik strahu« p tem povsem prazen in brez resnejše psihološke osnove. Osnova dogajanja je edino pohlep po dediščini in nič več. Sicer pa je režiser Seth Holt mojstrsko izrabil že znane Hitchcockove trike kriminalnega Zapleta ter z njimi dosegel bolj ali manj napete scene grozljivosti in strahu. Seveda pa je delo s tem izgubilo na svoji izvirnosti in originalnosti. Najboljše, kar film ima, je glavna igralka Susan Strasberg s svojo pi'e-pričljivo in pretresljivo igro. I. B. ocena kritike Informacije ocene kritike informacije ocene kritike Informacije ocene kritike informacije ocene kritike Informacije ocene Decembra nova osemletka v Zagor‘u Med 19 šolami, ki bodo usposobljene s pomočjo republiškega dolgoročnega posojila, je tudi zagorska osemletka O povsem dotrajani zgradbi osnovne šole v Zagorju je bilo spomladi s tribune Prosvetno-kulturnega zbora Skupščine SRS večkrat govora Pogoji varnosti pri pouku so bili tako nevzdržni, da so aprila morali šolo zapreti. Številni apeli na najrazličnejših nivojih, naj bi zagorski občini širša družbena -skupnost pomagala rešiti ta hudi problem, so rodili uspeh. Po rebalansu republiškega proračuna ;je namreč republika prispevala 421 milijonov din v obliki dolgoročnega dvajsetletnega posojila z 1 % obrestno mero nekaterim komunam. S tem denarjem se bo saniralo 19 šolskih prostorov; dogradilo, kjer je zmanjkalo sredstev, ali pa adaptiralo oziroma dozidalo. Med temi 19 šolami je tudi osnovna šola v Zagorju. Občina je dobila od republike doslej 50 milijonov din v obliki dolgoročnega posojila. Seveda pa je vprašanje, ali bodo ta sredstva povsem zadostovala. Zagorjani bodo letos priče Izredno pomembnemu uspehu: Skupščina občine Zagorje ob Savi je zagotovila sredstva za dokončanje nove osnovne šole v središču mesta, za katero računajo, da bo dograjena do konca letošnjega leta. S tem bo dograjen nov — izredno pomemben in prepotreben — šolski objekt ter uresničena dolgoletna želja občanov, zlasti še najmlajših Zagorjanov, ki so bili v zadnjem času pri pouku izpostavljeni res nevzdržnim razmeram Staro šolsko poslopje na Cankarjevem trgu. zgrajeno pred 95 leti, je že zdavnaj odslužilo in ni ustrezalo več higienskim, zlasti pa še varnostnim predpisom. Pa tudi sicer že vrsto let v učilnice ni bilo mogoče sprejeti vseh šoloobveznih otrok. Zraven starega šolskega poslopja je bil pred časom zgra- jen paviljon, ki je predstavljal pravzaprav le izhod v sili, saj je bilo potrebno kljub temu vpeljati pouk v dveh izmenah; za pouk pa so začeli uporabljati še dom TVD Partizana; dve leti pa gostujejo najmlajši Zagorjani tudi v zgradbi Strokovno izobraževalnega centra v Zagorju ob Savi. Aprila letos so zaradi dotrajanih stropnih nosilcev, zaradi česar je grozila nevarnost, zaprli 95 let staro šolo za pouk Tedaj so uredili zasilne učilnice v domovih ŠD Proletarec in PVV; pouk pa je prešel na tri izmene. Leta 1960 so sicer že začeli z gradnjo novega šolskega poslopja. Lani in predlanskim so zaradi pomanjkanja sredstev ustavili dela. Letos pa je končno zagorski občinski skupščini uspelo zagotovili potrebna posojila za dograditev novega šolskega poslopja. Izvajalec del — Gradbeno podjetje Zagorje ob Savi — pa se jg obvezalo, da bo dogradilo novo šolsko poslopje do zadnjega decembra letos. MARIJAN LIPOVŠEK IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ IN KOMUN • IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ IN KOMUN I £IIIIIIIIIII!IIIIIIIIIIIIII!IIIII!IIII!||||!I|||||!|!|||||||||||||||||I!I|||||||||||||I|I,milil, | V novo šolsko leto | ZASAVJE —- Tudi v Zasavju so se v začetku septembra H S odprla vrata sol. Vse kaže, da se bodo v novem šolskem §§ s pojavljali na področju šolstva v zasavskih občinah s = ‘ rbovlje, Hrastnik, Zagorje ob Savi in Litija isti proble- H = mi kot že doslej. = E posedanja prizadevanja, da se omogoči pouk v sodob- 3 = nejših prostorih in ob ustreznih učilih ter z usposobljenim / = = kadrom, niso bila uspešna. V Trbovljah še vedno nima 1 gl pretežna večina šol svojih telovadnic, laboratorijev in š g drugega, V Zagorju ob Savi, podobno pa tudi v ostalem 1 H Zasavju, predstavlja osrednji problem pouk matematike, 1 g ,ker ni učiteljev; zdaj je v vsem Zasavju le en predmetni g s učitelj za matematiko. V. Hrastniku primanjkuje učiteljev g g za predmetni pouk; v Litiji pa nimajo zadosti niti razred- j§ g nih učiteljev na podružničnih šolah. g 1 Nekoliko, bolje je na šolah II. stopnje, ki so v Trbov- g p Ifah. Tako je mogoče pričakovati, da bo dobila gimnazija s 1 ustrezen laboratorij za pouk kemije in fizike; Tehnična g g srednja šola pa predvideva novo opremo za prostore. Te- jj = iave so v Trbovljah še v industrijski kovinarski šoli. ki je g g zaprtega tipa, čeprav je za Zasavje izredno važno šolanje =§ g proizvajalcev. g Direktor zavoda za prosvetno pedagoško službo za Za- 1 g sa-vie Veselin Perič meni na začetku novega šolskega leta, = g da občinske skupščine in sveti za šolstvon v Zasavju še = p vedno prepočasi rešujejo probleme v šolstvu. Razumevanja g g za reševanje problemov je sicer v zadnjem času več, ven- g g dar se problemi rešujejo vse preveč teoretično. Po mnenju g g tovariša Periča najslabše napreduje gradnja novih šolskih g g prostorov in grozi nevarnost, da bo v oddelkih preveliko g g število učencev, kar bo vsekakor negativno vplivalo na §§ g kvaliteto znanja in na učne uspehe. Učne moči sicer pri- g g hajajo, vendar zanje ni ustreznih stanovanj, zaradi česar g = je fluktuacija prosvetnih delavcev vse večja. Ker so pro- g g blemi kompleksni, jih bo treba rešiti v širšem obsegu, saj g g jih same šolske delovne skupnosti ne bodo mogle rešiti., g Stanje in potrebe v šolstvu pa bodo morale nujno upo- g g števati zasavske občinske skupščine pri rebalansih prora- g = čunov za letošnje leto in pri sestavljanju proračunov za §§ g leto 1965. -k- p SLOVENSKE KONJICE — Ko se je v teh dneh pričel S g reden pouk na osnovnih šolah v konjiški občini, se je g g vnovič pojavil problem prostorov, in sicer v mnogo ostrej- g j§ ši obliki kot pretekla leta. Sicer ta ni v vseh krajih enak, g g zlasti pa ni pereč v nekaterih pohorskih krajih, kjer je g g učencev vedno manj. Zato pa toliko bolj stopa v ospredje g g v večjih krajih, posebno v Slov. Konjicah, v Ločah in v g g Zrečah. Obe konjiški osnovni šoli sta letos dobili precej g p novih učencev iz sosednjih podružnic in imata obe vse §§ p učilnice zasedene v dveh izmenah. Razen tega pa je prva §§ = osnovna šola morala dobiti še en dodaten prostor izven g p šolske stavbe, medtem ko je dva imela že v preteklih letih. g = Vsekakor je to za pouk dokaj neugodno, saj morajo hoditi p H učitelji iz ene stavbe v drugo, prenašati s seboj različne g g pripomočke in s tem tudi delno izgubljajo na času. Do- = g graditev spodnje šole za eno nadstropje, ki je predvidena g g v prihodnjih dveh letih, bo lahko le začasna rešitev, do- p p končna pa bo šele takrat, ko bo zgrajena še ena nova g P osnovna šola. L. V, p lillllll!ll!llll!ll>l>ll!li;illl!lll!l!llllll!l!llllllllll!l!lll!lllllll!llll!ll!llllll!ll!!!ll!l!lllll!!!l!lll!!llllll!lllll!HIIIIIIII!!lll!!!llll!llllllllilllllin!!!!jjl m Železarna štore: Večji operativni plan Organi sammipravlianja v štorski železarni sb na svojih zadnjih zasedanjih uvrstili med najvažnejše točke dnevnega reda operativni plan proizvodnje za mesec september in delitev osebnih dohodkov za mesec julij. Sprejeti operativni plan za september predvideva, da bo podjetje ustvarilo 11.273 ton proizvodnje. Operativni plan je v delovni enoti aglomeracija in elektroplavž višji od dinamičnega za 393 ton zaradi obratovanja novega transformatorja in predvidevanj, da bo na razpolago dovolj električne energije. Podjetje si prizadeva, da bi dobilo nekaj električne energije iz uvoza. Ta je sicer dražja od domače. vendar se jo vseeno izplača nabavljati, ker so stroški še vedno nižji od fiksnih stroškov v primeru, če plavž samo delno ali pa sploh ne obratuje. Če bo podjetju uspelo dobiti dovolj električne energije iz uvoza, bo plavž v mesecu septembru dosegel proizvodnjo preko 3500 ton.. Ko so, obravnavali delitev osebnega dohodka za mesec ju- vprečju celo nazadovali za okoli 4 %. Podrobnejša razprava je sicer pokazala, da ima občinska uprava za letošnje leto za; osebne dohodke na . razpolago okoli 3 milijone dinarjev več sredstev kot v lanskem letu. Na zmanjšanje vpliva predvsem dejstvo, da so se povečale nekatere družbene obveznosti, razen tega pa so z ustanovitvijo enega novega oddelka zaposlili dodatno še dva uslužbenca. Kljub temu pa zaposluje občinska uprava razmeroma zelo nizko število uslužbencev, v primerjavi z nekaterimi drugimi, približno enako velikimi in razvitimi občinami. Medtem, ko je v preteklih letih bilo prečej pripomb na delo uslužbencev, pa jih je v zadnjem času vedno manj, razen pri davkih in drugih dajatvah, kjer je vsem težko vedno ustreči. Prav iz teh in ostalih razlogov so člani plenuma SZDL menili, da bo čim prej treba urediti osebne dohodke uslužbencev v državni upravi, v sodstvu in v prosveti ter jih približati povprečni ravni delavcev z ustrezno izobrazbo v gospodarstvu. To je potrebno tudi zaradi tega, ker se že sedaj opaža, da je v upravne službe kader mnogo teže pridobiti kot. v gospodarstvu. L. V. • KROPA: Lepi uspehi v »Plamenu« V tovarni vijakov »Plamen« v Kropi so v letošnjem avgustu presegli družbeni načrt po količini za 55 odstotkov. Izdelali so 534.000 kg izdelkov, 294.000 kilogramov več, kakor v avgustu lani. Letos so presegli družbeno obveznost v osmih mesecih za 22 odstotkov. V primerjavi z istim obdobjem preteklega leta so povečali proizvodnjo po količini za 1,588.000 kg ali 80 odstotkov, število zaposlenih pa le za 18 odstotkov. Letos so izdelali že do 15. avgusta po količini toliko izdelkov, kakor v .vsem preteklem letu. Od celotne proizvodnje so izvozili v glavnem v Ameriko 415.000 kg izdelkov, ostalo so prodali na domačem tržišču. V osmih mesecih so presegli celotno lanskoletno proizvodnjo že za 288.000 kg ali 8,3 odstotka. Če bodo uspeli dobiti zadostne količine reprodukcijskega materiala, bodo . proizvodni liji sp med drugim ugotovili, da šo 'hiti rezultati razdelitve za prvo polletje zadovoljivi, saj so v tem razdobju dosegli 56,08 % planiranega dohodka. Trenutna vrednost točke znaša 210 dinarjev, kar pomeni, da je bil v mesecu juliju povprečni osebni dohodek na zaposlenega 53.330 dinarjev. Draginjski dodatek je povečal osebne dohodke za 5,5 %. Ker so daginjski dodatek delili po načelu manjši osebni dohodek, večjj dodatek, so tako občutno zmanjšali razmerje med najvišjimi in najnižjimi osebnimi . dohodki. V letu 1960 je bilo to razmerje 1 :6,5, sedaj pa znaša le še 1 :4,5. • SLOV. KONJICE: Neurejeno in navzkrižno nagrajevanje Ko so na občinskem odboru SZDL v Slovenskih Konjicah obravnavali gibanje osebnih dohodkov v letošnjem prvem polletju, so ugotovili, da so osebni dohodki uslužbencev občinske uprave v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta v •po- lezama Jesenice ne bo takoj dobavila novih količin materiala, pa bodo imeli že v mešecu septembru 1964 večje zastoje v proizvodnji vijakov in matic za izvoz in za domače tržišče. Pri nabavah materiala so v glavnem odvisni od Železarne Jesenice, ki jim je letos vseh osem mesecev redno dobavljala material. C. R. S TOLMIN: * Čedalje več zanimanja za gradnjo hidroelektrarne Ko je Izvršni svet SR Slovenije na eni izmed svojih sej pred nekaj meseci obravnaval projekt za gradnjo akumulacijske hidroelektrarne v Trnovem pri Bovcu, je bil mnenja, da je o tem potrebna pred dokončno odločitvijo široka javna razprava. In res smo zadnje čase slišali in brali precej različnih stališč za in proti predvideni gradnji tega pomembnega energetskega objetka. Če bi vse do sedaj povedano hoteli strniti v eno samo kratko misel,' potem bi lahko rekli, da se go sp o dar- Pogovor pri vaškem vodnjaku,.. stveniki, prav tako pa tudi skupščini okraja Koper in občine Tolmin ter še nekateri drugi odločno zavzemajo za čimprejšnji začetek gradnje, vtem ko se od drugod tu in tam še slišijo nekateri pomisleki. Strokovnjaki zatrjujejo, da so akumulacijske hidrocentrale, kakršna naj bi bila HE Trnovo, v Sloveniji nujno potrebne, ker bi dajale energijo v dnevnih konicah, njihova poglavitna naloga pa bi bila izravnavati nihanje. električne energije iz drugih elektrarn, ki so odvisne od večjega ali manjšega dotoka vode v posameznih letnih časih. Posebej je bilo poudarjeno, da bi gradnja HE Trnovo ugodno vplivala na še hitrejši gospodarski napredek in razvoj tu-rizrna na Tolminskem. Po dru- Gradbeno podjetje »Tehnika« je pred dnevi opravilo vsa dela na gradbišču velike športne hale, ki bo pokrila drsališče v parku ing. Stanka Bloudka. Sedaj so na vrsti monterji Metalne iz Maribora, ki že postavljajo nosilno konstrukcijo. Če bo vreme še nadalje ugodno, bo hala gotova do sredine marca. Foto M. Šparovec IZ ČASOPISOV DELOVNIH KOLEKTIVOV # IZ ČASOPISOV DELOVNIH KOLEKTIVOV ® IZ CASO DE ŽEBLJARNA PBESL0G DELAVSKEMU E VETIJ 2ELEZKBNE. Na zasedanju delavskega sveta delovne enote žebljarne so obravnavali problematiko osebnih dohodkov ter lazdeljevanje sredstev iz sredstev stimulacije za izvoz. Obrato vod j a žebljarne je •najprej seznanil člane delavskega sveta delovne enote z vzroki zaostajanja r povprečni višini osebnih dohod kov v primerjavi z drugimi proizvodnimi in celo neproizvodnimi enotami. Vzrok je treba iskati v tem, , ker je bil že lani uveden stimulacijski dodatek za dosega- nje oziroma preseganje plana nad 85.%. Seveda je ta dodatek dosegel svoj namen le v. enotah, ki so ga dobile po sklepu delavskega sveta železarne. Razen tega so tudi. ostale delovne enote povečale višino osebnih dohodkov s korekturo cenikov oziroma dodeljenimi sredstvi, ki so jih dobile pri delavskem svetu železarne. To ne velja samo za žebljarne, cevarno in elektrodni oddelek. Zaradi tega je delovna enota žebljarne kljub večji proizvodnosti med zadnjimi delovnimi enotami, kar zadeva osebne dohodke. — Delavski svet delovne enote žebljarne meni. da ni pravilno in pravično stališče delavskega sveta železarne, da delovne enote žebljama, cevar-na in elektrodni oddelek niso bile upoštevane pri stimulacijskem dodatku za doseganje in preseganje plana nad 85 %. Delavski svet delovne enote predlaga delavskemu svetu železarne, da omenjene delovne enote vključi v ta sistem in jim omogoči dodatek z veljavnostjo za drugo polletje, od 1. julija 1964. Le tako bi bil pravično urejeni odnosi med posameznimi delovnimi enotami. V zvezi z drugo točko dnevnega reda je tovariš obratovod-ja seznanil člane delavskega sveta delovne enote z namenom . stimuliranja proizvodnje za izvoz v višini 5 % osebnih dohodkov. Vzrok stimuliranja je v,tem, ker so obrali, ki izvažajo svoje izdelke, v zaostanku s proizvodnjo v količini in pri dobavnih rokih. Železarna mora po drugi strani realizirati devizna sredstva, ki so ji potrebna za nabavo reprodukcijskega materiala. Zaradi tega je delavski svet železarne sprejel sklep o dodatnem stimuliranju proizvodnje za izvoz. Na osnovi tega sklepa je po izračunu za julij kolektiv žebljarne dobil 178.555 dinarjev več osebnega dohodka, ki ga je treba razdeliti. V zvezi s tem je de- lavski svet delovne enote žeb-ljarna sprejel naslednji sklep: — Sredstva v višini 178.555 dinarjev je treba razdeliti tako, da bo vzpodbudno vplivalo na tista delovna mesta ter ljudi, od katerih je v največji meri odvisno izpolnjevanje obveznosti pri izvozu izdelkov. Dodatni -osebni dohodek . je treba izplačati na osnovi prizadevanja posameznikov in na osnovi vloženega dela. O tej razdelitvi je treba razpravljati vsak mesec posebej in potrditi izračun razdeljevanja dodatnih osebnih dohodkov v višini 5000 din. Za julij so bila sredstva razdeljena takole: razkladale! 30 dinarjev od dejanske tone, navijale! 24 dinarjev od dejanske tone. delavci pri bodeči žici po posebni tabeli, žeb-ljarji 25 dinarjev od obračunske tone. Na ta način je bilo razdeljenih 163.479 dinarjev, ostanek 15.076 dinarjev pa predstavlja rezervni sklad za avgust. ROK GLOBOČNIK gi strani pa nekatere turistične organizacije in posamezni turistični delavci opozarjajo, da bi bil to krut poseg v naravo, ki bi uničil del enega izmed naših najlepših naravnih biserov, kot je zgornja Soška dolina, zatorej naj se objektivno pretehtajo vse okoliščine, preden bo sprejet dokončen sklep. Skupščina občine Tolmin, na katere teritoriju naj bi elektrarno zgradili in je za to družbeno najbolj odgovorna za urejanje problemov na tem območju, gradnjo hidroelektrarne podpira in meni, da s tem lepota narave ne bo občutneje prizadeta. Tudi odbor za izgradnjo gornjega Posočja, ki ga je imenoval še prejšnji ObLO Tolmin, je na posebni seji, na katero je povabil tudi številne predstavnike drugih zainteresiranih organizacij, pristal na gradnjo, vendar s ppgojem, da bo investitor upošteval sprejete obveznosti. Med drugim morajo biti izvedeni ustrezni ukrepi, da nihanje gladine akumulacijskega bazena ne bo bistveno vplivalo na podobo pokrajine. Sanirati je treba tudi vse hudourniške dotoke ter urediti brežine in vegetacijo ob jezeru. Korito pod jezersko pregrado bo moralo biJ ti vzdrževano po posebnem projektu, ki ga je dolžan pripraviti investitor. In kaj pravijo k vsemu temu prebivalci vasi 'Čezsoča, ki jo bodo vode novega umetnega jezera popolnoma potopile? Kot kaže, načelno niso proti gradnji elektrarne, vendar pa med drugim zahtevajo, da se v okviru danih možnosti upoštevajo želje posameznikov pri preselitvi in ureditvi njihovih domov v drugem kraju in da se glede gradnje hidroelektrarne čim-prej sklene nekaj konkretnega, se pravi, da se z delom prične ali pa zamisel dokončno zavrne. 2e od leta 1953, ko se je prvič začelo govoriti o gradnji akumulacijskega jezera na Bovškem, živijo namreč Čezsočami in prebivalci bližnjih zaselkov v stalni in moreči' negotovosti. To pa prav gotovo ni v prid nadaljnjemu razvoju kraja, ki zadnja leta stagnira ali celo nazaduje, namesto da bi bilo tudi tu vidno vsaj malo tistega napredka, ki se opaža povsod drugod. Na osnovi vsega povedanega bi lahko zaključili, da ekonomski interesi. terjajo čimprejšnji začetek gradnje HE Trnovo, vendar pa bo nujno, da se bodo pri tem uskladile potrebe gospodarstva in zahteve turizma, kar pa z obojestranskim razumevanjem in aktivnim sodelovanjem vseh zainteresiranih či-niteljev ne bo težko doseči. >š. • ZASAVJE Omogočeno poglobljeno razpravljanje Te dni sta bili v Zasavju kot prvi po počitnicah seji občinskih skupščin v Trbovljah in Hrastniku. V Trbovljah je bila osrednja točka dnevnega reda razpravljanje o gibanju gospodarstva v prvih sedmih mesecih letos; v Hrastniku pa sta bil; v središču pozornosti razpravi o gibanju gospodarstva v I. polletju in sprejetje sklepa o reorganizaciji osnovnega šolstva. Odborniki v Trbovljah in Hrastniku so v razpravi o poročilih o gibanju gospodarstva v letošnjem letu poudarili, da so z dosežki večine delovnih or- Foto M. Šparovec ganizacij zadovoljni. Kaže, da predložena poročila o gibanju gospodarstva niso omogočila odbornikom teh dveh zasavskih občinskih skupščin poglobljeno razpravljanje o gospodarstvu, saj iz podatkov o celotnem dohodku, narodnem dohodku in še iz nekaj drugih podatkov ni mogoče razbrati uspešnosti poslovanja in gospodarjenja v posameznih delovnih organizacijah. V Hrastniku so odborniki izrazili celo bojazen, da so verjetno v nekaterih delovnih organizacijah dosegli večjo realizacijo na račun zvišanja cen. Vendar teh problemov na seji niso mogli proučiti, ker ustrezne službe občinskih skupščin doslej še ne pripravljajo izčrpnih in poglobljenih analiz o gospodarstvu, kar pomeni precejšnjo slabost za delo občinskih skupščin. V zvezi z gospodarjenjem so v Trbovljah in Hrastniku razpravljali tudi o nadomestilih osebnih dohodkov v zvezi z zvišanimi- življenjskimi stroški. V Hrastniku so v izvezi s tem poudarili, da je treba ugotoviti, če zvišanje osebnih dohodkov v razponu od 2500 do 3200 din zadošča za kritje zvišanih živ-ljenskih stroškov. Sicer pa so odborniki naglasili, da je treba sredstva za nadomestila in za nadaljnje zviševanje osebnih dohodkov zagotoviti predvsem s povečano produktivnostjo, z 'boljšim izkoriščanjem zmogljivosti ter s spodbudnejšimi sistemi nagrajevanja. Skupščina občine Trbovlje je na seji razpravljala še o gradnji nove zasavske ceste in v zvezi s tem soglašala s podpisom pogodbe z republiškim cestnim skladom za soudeležbo pri financiranju gradnje v višini nekaj nad 32 milijonov din. -k- 7 dni ' v sindikatih SLOVENSKE KONJICE — Občinski sindikalni svet v Slovenskih Konjicah je na seji predsedstva, ki je bila v tem tednu, obravnaval nekatera vprašanja iz gospodarstva v letošnjih osmih mesecih. Zbrani podatki za območje občine kažejo, da se gospodarska dejavost dokaj ugodno razvija. Z ozirom na povišanje osebnih dohodkov, iz katerih se obračunava proračunski prispevek, bo tudi v proračun občine doteklo več sredstev. Vendar pa bo tudi na tem področju več izdatkov, zlasti pri osebnih dohodkih prosvetnih delavcev, uslužbencev uprave in sodišča. Odborniki sveta so ob tej priložnosti sprejeli tudi okvirni delovni program tega foruma do konca letošnjega leta. Poseben poudarek bodo dali nalogam na področju izobraževanja in usposabljanja članov organov upravljanja. Komisija za izobraževanje in upravni odbor sindikalne politične šole bosta še v teku tega meseca izdelala širši program izobraževanja za bližnjo zimsko obdobje, ki ga bosta nato predložila v obravnavo širšemu zasedanju plenuma občinskega svčta. Razen tega pa bodo že, v teku tega meseca ugotovili, kako so se v različne naloge m področja vključili slušatelji letošnjih dveh oddelkov sindikalne politične šole. L. V. \ ZAPISKI Z OTOKA BADIJB ČUDNI REZULTATI Človek bi sodil, da je v športu vse odvisno od pogojev. Vsaj več kot pol. Ampak še to ni! Zadnjič na primer, ko smo radovedno spremljali na ljubljanski »Kolezi ji« naše ase v plavanju, smo bili nemalo presenečeni. Favoriti iz Dalmacije so se hočeš nočeš namreč morali zadovoljiti z hižjimi stopničkami na zmagovalnem odru, na najvišjo pa je stopil plavalni klub iz Ljubljane, ki živi in dela v gotovo najskromnejših pogojih. Se bolj čudno smo gledali, ko smo zvedeli za rezultate državnega prvenstva v podvodnem ribolovu, ki je bilo pred dnevi v Rovinju. Domačinom sta "kopenska- lovca iz Ljubljane izpred nosa potegnila iz morja največ rib in tako odnesla najvišje priznanje. Kot ekipa in kot posameznika. Sedaj si zastonj belim glavo, da bi pogruntal, v katerem grmu tiči zajec. Vendar, ker je takih presenečenj — ki dokazujejo, da zavisi v športu marsikaj tudi od pridnosti in ne vse od tako opevanih pogojev — vse več in več. ne bo nič nenavadnega, če bomo pozimi zvedeli, da so na primer na skakalnih tekmah v Planici zmagah Splitčani, ali. da je osvojila drždvno prvenstvo v hokeju na ledu reprezentanca Hvara. ČE SODNIK ZNA ... Znana je slabost sodnikov v našem vaterpolu. -Akcije- se " odvijajo pri tem športu pretežno pod vodo. In na to se tudi sklicujemo ter smo prepričani, da je edini vzrok slabega sojenja. Seveda,- še zdaleč ne — nestrokovnega! Glede na ta »dejstva« je bilo prav presenetljivo sojenje derbgja prve lige. ko. sta se pomerila za točke -Partizan« in "Miadvst- v Žagrebu. Tekma je bila odločilna za prvo mesto, bila je v Zagrebu, sodil je zagrebški sodnik, izgubili pa so jo domačini. Po končani tekmi se je namreč zgodilo nekaj neverjetnega. Domačini in gosti (!) so bili eno- A glasni v tem. da je sodnik več kot odlično opravil svojo nalogo! Torej, tudi v vaterpolu se da soditi dobro. Seveda, če človek hoče. In če — zna .. Kako skrbijo za strokovne kadre v SR Hrvatski Na otoku Badiji. pri Korčuli ima Zveza organizacij zp, telesno kulturo SR Hrvatske svoj poletni kadrovski center. Staro, iz * belega kamenja klesano poslopje, edino, na otoku, ki je bilo po vojni opuščeno, so preuredili v sodobno gostišče. Pod streho lahko sprejmejo do 200 tečajnikov, prav toliko. pa jih lahko prebiva pod šotori. Otok je ves zelen, delno porastel z bori in cipresami delno z visokim grmovjem. Tu imajo prostrano telovadnico, vadišča za nogomet, košarko, odbojko, rokomet, kegljanje, balinanje in atletiko. Najmikavnejše pa je kajpada kopališče: kristalno čista voda, topla od pomladi do pozne jeseni, ob obali pa mivka in prod. Srečal sem skupino tečajnikov, ko so se vračali z nepozabnega izleta. Zgodaj zjutraj so se odpeljali/s čolnom na Orebič, od tam pa so se vzpeli na Sv. Hi j o, najvišjo goro na Pelješcu. »Tak izlet je treba doživeti ..zatrjujejo. Možje if različnih delovnih organizacij Hrvatske so se na morju navdušili za izletništvo. »To so naši kandidati za organizatorje rekreacije/l. razreda,« pojasnjuje njihov vodja Mirko Relac. Nedavno se je vrnil s študijskega potovanja po Sovjetski zvezi in 'Poljski, kjer je proučeval problematiko aktivnega počitka, proizvodne gimnastike, aktivnosti v prirodi, jutranjo telovadbo, šport za stare ljudi in druge oblike telesne kulture. Zdaj je Mirko Relac predstojnik katedre za športno rekreacijo na Visoki šoli za telesno kulturo v Zagrebu, sodeluje pa tudi pri vzgoji kadrov , za potrpbe delovnih organizacij. Tokrat ima na Badiji 23 tečaj -- nikov. »To je že osmo leto, odkar hodimo na Badi-jo,« pripoveduje. Zvedel sem. da ne gre za začetnike. Na Hrvatskem prirejajo v različnih krajih nekake začetniške tečaje za animatorje rekreacije. Najprej se na kratko seznanijo z namenom rekreacije, nato pa jih pripravljajo za praktično delo. Prva stopnja so preprosta tekmovanja, za katera ni treba posebno velikih priprav. Potrebno pa je, da so tekmovanja tako organizirana, da imajo ljudje z njimi veselje in da si jih v prihodnje še želijo. Tečaji ža animatorje trajajo po 5 dni. Ža kratka predavanja o teoriji rekreacije, o poznavanju človeka in o propagandnih prijemih porabijo 5 ur, ves preostali čas pa izkoristijo za praktične vaje. »Pred desetimi leti je bilo v naših tečajih preveč filozofiranja,« pripoveduje Mirko Relac, »in delavci so nam zbežali. Zdaj pa že delamo na podlagi izkušenj,.« Kakšne so njihove izkušnje? Velikega pomena je povezava s prakso. Kadre je treba najprej preizkušati pri lažjih nalogah na terenu. Tisti, ki se po kratkih tečajih obnesejo, gredo naprej. Delovne organizacije. Partizan ali pa na pr. kadrovske komisije okrajnih zvez jih pošiljajo na višje tečaje. Takle tečaj, ki so ga imeli nedavno na Badiji, traja že 14 dni in ustreza po zahtevnosti tečajem za športne ■trenerje I. razreda. Letos bodo začeli s posebno organizacijo izrednega študija športne rekreacije tudi na Visoki šoli za telesno kulturo v Zagrebu. Med splošnimi pogoji za sprejem je tudi ta, da je kandidat uspešno opravil izpite za organizatorja rekreacije I. razreda in da že ima potrebno prakso v delovnem kolektivu. Po dveh letih izrednega študija in po uspešno opravljenih izpitih bodo dobili kandidati višjo strokovno izobrazbo, hkrati pa tudi pravico za nadaljevanje študija na drugi stopnji visoke šole. Razen različnih republiških tečajev za vzgojo kadrov za potrebe telesne kulture je bil letos na Badiji prvič tudi mednarodni seminar, na katerem so obravnavali problematiko šolske telesne vzgoje. Presenetila je velika udeležba iz inozemstva, saj so se zbrali na Badiji strokovnjaki iz devetih evropskih držav. Tudi šolniki so se zavzemali za svobodne aktivnosti in sploh za različne oblike športne rekrea-Predstavnik francoskih sindikatov g. Neaumet se je zavzemal za to, da bi omogočili šolski mladini igre, šport, in druge aktivnosti v prirodi Vsak dan. Z njegovim načelnim stališčem se strinjajo vsi poznavalci bioloških potreb razvijajočega se človeka, vendar Ja zamisel še ne-uresničlii.va, kajti po vseh državah se čuti na področju šolske telesne vzgoje pomanjkanje strokovna kadrov in pomanjkanje vabišč. V prid rekreaciji so referenti na Badiji naglašali, da je bila šolska telovadba pred 100 leti samo »veščina«, pozneje je dobila značaj telesne vzgoje, dandanes pa že ugotavljajo potrebo, da bi se otroci že v šoli naučili med drugim tudi takih športnih aktivnosti, ki jim bodo pozneje prav prišle kot sredstvo športne rekreacije. Ne gre samo za zdrav telesni razvoj in za splošno gibalno izo- brazbo, temveč za navajanje na telesno kulturo vsak dan. Spoznanje. da šola ne more v celoti zadostiti gibalnim potrebam mladine, veleva vsem pristojnim vzgojiteljem novo rešitev: utrjevati zavest, da mora vsakdo sam najti kaj časa vsak dan za telesno nego, za gimnastiko, za sprehod, za športne igre ali za kako drugo obliko športne rekreacije. To pa ne velja samo za učence, temveč prav tako za vse tiste odrasle, ki jim je na tem, da bi bili čili in zdravi. No. in tudi o tem smo se lahko prepričali na Badiji, ko smo gledali praktično rekreacijo odraslih: slovenska delegacija učiteljev telesne vzgoje je nastopila v odbojki proti francoski (in jo premagala), v finalu pa so »Šu-madinci« slavili zmago r.ad »Kranjci«. D. Združitev športnih društev V zadnjem času' je v središču zanimanja zasavske športne javnosti združitev športnih društ?'.- Bratstvo in Rudar v Hrastniku v enotno športno društvo Hrastnik. V zadnjih dveh letih so v Hrastniku večkrat razpravljali o stanju na področju telesne kulture, pri čemer so ugotavljali, da zaradi razdrobljenosti hrastniški š^ort ne more dosegati takih ‘ uspehov, kot bi jih sicer lahko glede na tradicijo in možnosti. Zaradi tega so družbene in politične organizacije skupaj z vodstvom športnih društev Bratstva in Rudarja dale članom obeh športnih društev v razpravo predlog o združitvi. Člani društev, pa tudi večina občanov Hrastnika, je predlog o združitvi pozdravila; člani društev pa so ga ob koncu meseca avgusta potrdili še na izrednih občnih zborih obeh društev. V skalu z nadaljnjim razvojem na vseh področjih družbenega življenja pričakujejo v Hrastniku odslej tudi v športu večji razmah in množičnost. V novem enotnem športnem društvu Hrastnik bo mogoče uspešneje razvijati kvalitetni špdrt. omogočen pa bo razvoj vseh sporinih dejavnosti, in ne samo nogometa, kot je bilo to doslej. UresnjfcitH bo mogoče priporočila o enotnem financiranju športne dejavnosti v občini ter v skladu z razvojem komune začrtati tudi nadaljnji razvoj športne in telesno-vzgojne dejavnosti. Pričakovati jč. da se bo športno življenje v Hrastniku že v prihodnjem letu močno razmahnilo in da se bodo že v kratkem mimo nogometa. kegljanja, rokometa in kolesarstva razvile še ostale športne panoge. za katere vlada med mladimi veliko zanimanje. ■ -k> imiiiiiiimiiiimimmimmiiiiiiiimMiimiimiiMiimimmiimmimimiimmi RAZGOVOR Z JOŽETOM TURKOM, LETOŠNJIM DRŽAVNIM PRVAKOM V PODVODNEM RIBOLOVU »RIBJI SVET - MOJ KONJIČEK« Pred dnevi je bilo v vodah Rovinja VIII. državno prvenstvo v podvodnem ribolovu. Najvišje priznanje je letos osvojil študent Jože Turk iz Ljubljane, ki je priredil vsem svojim lovskim kolegom pravcato »lekcijo«. Z velikim naskokom je osvojil prvo’ mesto in prinesel domov bleščeč pokal. Pri podvodnem ribolovu je marsikaj odvisno od vremena. Ali drži, da vam rovinjska Sv. Puma to pot ni bila najbolj naklonjena? — Pa še kako drži! S tekmovanjem bi morali pričeti že ob osmih zjutraj, vendar smo imeli zaradi »višje sile« kar triurno zamudo. Lilo je kot iz škafa in nebo ni štedilo niti z gromom niti s strelami. Kljub vsemu smo se še dopoldne spravili na morje in lovili do štirih popoldne. Ti je veter zelo nagajal? — Želo, saj je povzročal meter in pol visoke valove, ki so človeka le malce motili pri »delu«. Še slabše se je godilo seveda onim v čolnu, ki so tio-i bili morsko bolezen. Pa vidljivost. ..? — Ker je bilo nebo oblačno, je bila še zunaj slaba vidljivost. Pod vodo je bila naravnost tema. Ves cas tekmovanja, sem si moral pomagati z baterijo . .. Baterijo? — Da, s posebno, v ta namen skonstruirano baterijo, ki pomeni lovcem odličen pripomoček pri lovu v večjih globinah. V Franciji je uporaba baterije prepovedana pri podvodnem ribolovu. Si uporabljal na tekmovanju še kak drug poseben pripomoček? — Lahko bi omenil še plastičen plovec, od katerega se ni-/sem ločil niti za sekundo. Brez njegove pomoči bi bil moj plen po vsej verjetnosti precej skromnejši. Je bilo lovno področje tam kjer si predvideval? — Lahko bi rekel — toč m tam! Boj za točke se je odvija namreč južno od Dveh sestrb na doc roč ju grebena »Gustinja - So bile propozicije lova običajne? — Vse. razen lega, da smo bili v vodi le pet ur namesto šest. Temu je bilo krivo, precej milo povedano, muhasto vreme. Ostale propozicije so bile običaj'ne: vsak gram plena je veljal točko, vsaka posamezna riba pa še 500 točk. Razumljivo, v poštev so prišle samo ribe, ki so imele najmanj pol kilograma. Kaj pa vrsta plena ...? — Vse. kar je bilo vsaj malo podobno ribi, je bilo dobro. Si-cbr pa tam, ■ kjer smo lovili, je bilo »peklensko« malo rib. Najkvalitetnejša riba, ki sem jo ulovil, je bila škorpina; zobatcev, brancinov in orad sploh nisem videl... Ali drži, da si prav ti ulovil najtežjo ribo? — Bo držalo. To je bil 6,89 kg težak ugor, ki mi je prinesel 7390 točk. / Je bilo kaj borbe? — Niti ne. Trikrat sem se potopil, enkrat, streljal s harpuno, enkrat z ostmi in ugor je bil moj. Malo večje težave pa srtio imeli z njim v čolnu; tako se je premetaval, da mi je popolnoma prelomil in uničil osem-milimetrsko jekleno harpuno. Na srečo sem imel s seboj še tri rezervne. Kaj ti bo ostalo s tega tekmovanja najbolj v -spominu, seveda — poleg najvišjega priznanja? — Prav gotovo izredno težki tekmovalni pogoji. Samo enkrat sem se v vodi tako 'slabo počutil. To je bilo v bližini Loparja. ko sva s prijateljem lovila v viharnem morju, ki je imelo komaj 15 stopinj. Bila sva brez oblek. Kdaj spet odrineš na morje? — Po vsej verjetnosti čez nekaj dni v Poreč, ki er se bomo pomerili za »Memorial Edi Žele«. Pa načrti? — Še letos bom diplomiral n potem pride slovo od lepih itudentovskih let«. Lova pa še ie mislim opustiti. Ves prosti •as bom prežive) v mor'1']. A. UL GA Humoreska Sorodnike delimo po kolenih. Pri njihovih kolenih seveda ne merimo gibljivosti sklepa, ampak razdaljo od skupnega stebla. Redki si zapomnijo sorodnike do petega kolena, po petem kolenu pa se jih živa duša več ne spomni, razen v primeru, če čakajo še na dediščino. Nekoč, o sorodnikih ljudje niso imeli dobrega mnenja. Štor' pregovor trdi, da je »ilahta strgana plahta«. Toda sorodniki so se popravili in niso več takšna strašila. Rodbinski odnosi tečejo sedaj čisto po drugih tračnicah. Z ureditvijo družinskih in rodbinskih zvez je postal sorodnik pogosto rabljena osebkova beseda v stavčnih analizah. Po osebkovi besedi pa se vprašamo z kdo ali kaj? Pravi sorodnik je torej tisti, ki je po krvi, položaju in po prepričanju najbližji. Sorodniki, ne vsi, si med seboj pomagajo. Kdor ima na pravem mestu pravega sorodnika (strica ali njemu podobnega) lahko zvrta investicije, rotira navzgor in navzdol in skratka živi kot človek. Sorodniki se zaradi vedno boljo pogostih uslug v stiski pozdravljajo podobno kot gasilci: »Na pomoč!« Dobrim sorodnikom postavljamo lepe in drage nagrobne spomenike vselej, ko kaj podedujemo. Pa tudi sicer o njih lepo govorimo, ko so mrtvi, za hrbtom pa običajno vse najslabše. So pa ljudje, ki tudi za hrbtom ne rečejo nič slabega na račun svojih sorodnikov. Takšni značaji so sicer precej redki, pa vendar jih včasih najdemo. Sam sem naletel na takšen trden značaj v prvem razredu potniškega vlaka. Vlak ni kočija. Če bi bil kočija ne bi cvilil, tako pa tudi kolesa povedo, da je železnica v izgubi. Potniki smo Sorodniki mirno sedeli na rdečih klopeh in nihče ni molil rožnega venca. Obrabljene vzmeti na sedežih in' kolesih so nas premetavale, kot da bi jezdili žfrebce. Človek, ki bi 'si zaradi obilnega trebuščka težko navlekel konfekcijske hlače, je imel v oddelku glavno besedo. Na stara leta bo imel najbrž težave. Poznam takšne vrste ljudi. Pri petdesetih dobijo zaradi močne hrane čir na želodcu. Sprva je govoril kot misionar za vse. Vsi so ga poslušali in nikogar ni zanimalo, kakšne vere je. Pozneje je začel iskati priložnost za osebno izpoved bolj med štirimi očmi. — Še daleč potujete? — Grem po opravkih. Saj veste, kaj je služba. Naša tovarna ni ptičje gnezdo. Kaj hočem reči? V tovarni nisem ravno najmanjša riba. Stvar je nekoliko zaupna. Potujem v tujino. — Torej uradno potovanje ... — Seveda. Pri nas v tovarni pravimo, vsakemu po njegovih sposobnostih in zaslugah. Saj me prav razumete. Oče je oče in brat je brat. Naš direktor vam je kres. Drugače je moj stric. Ko bi ga videli. Ima brke še iz druge svetovne vojne. Zares je fant od fare. Pred dnevi me je . poklical V ~svoj brlog. *&tjal je:' »Fant, čas je, da iz tebe kaj postane. Ze deset let si v tovarni. To niso mačje solze. Deset let vzdrži malokdo na tako odgovornem položaju. Brez skromnosti: predlagam ti, da se malo sprehodiš po svetu, sicer boš otopel. Vidiš, tovarna je napredovala. Izvažamo veliko in razpolagamo tudi z deviznimi sredstvi. Pojdi ven. Oglej si izložbe na Dunaju, obišči sejem otroških igrač v Nurnbergu, popij kozarec bavarskega piva v kletnih pivnicah v Miinchnu in čez deset dni se zopet vrni na delo. Da ti ne bo preveč dolgočasno vzemi s seboj še tajnico.« Zdaj potujeva s potnimi dovoljenji v žepu in z devizami, s katerimi razpolagamo. Ne pritožujeva se. Računovodja je gad. Vsakemu je zvrtal dnevnico v višini 60 mark. Deset dni skupaj je že lepa vsotica. Pri teh besedah je vlak ustavil na veliki železniški postaji. Ni še bila mejna postaja. Nekaj potnikov je iz vlaka poskakalo kot kobilice. Ko smo izstopili, me je stresla mrzlica. Po zvočniku so iskali znanca, ki mi je pravil, kakšne težave so v njihovi tovarni, ker glavni inženir, ki preizkuša neki svoj načrt, ni mogel v tujino, ker je zmanjkalo deviz. ZDRAVKO TOMAŽEJ ^ us ....................................................Illlllllllllllllllllli.. — Ne morem razumeti, kako ste tako hitro uspeli dograditi te hiše? — Preprosto: preimenovali smo jih v cene, potem smo H 'ih -po dvigali, dvigali, dvigali. .. 18. potegljaj, 20. arabski knez, 21. znak za kemično prvino, 22. znak za kemično prvino, 23. del obleke, 24. portugalski otok v Atlantskem oceanu, 27. slika z vodnimi barvami. Navpično: 1. oblasta bakterija, 2. ograjeno polje (mnpž.),-3. ime jugosl. pevke popevk, 4. naslovna oseba Gotovčeve opere, 5. japonska dolžinska mera, 7. aligator, 11. velik morski rak, 12. jugosl. reka, 14. velika jadrnica z enim jamborom, 15. mesto na Javi, 16. seme, (biol.), 17. rdeča medenina, 19. država v Aziji, 21. priimek jugosl. rekorderke v skoku v višino (Olga), 23. hrastov plod, 25. začetnici imena in priimka slov. slikarja in linorezca, ki je med NOB ustvaril mnogo dokumentarnih listov, 26. začetnici priimka in imena utemeljitelja relativnostne teorije. DIVJA GRADNJA — Hitreje, hitreje, urbanisti bodo samo še nekaj dnina dopustu! . / 2 3 * 5 e 7 8 9 m m 10 ■ H « 13 Vjmm h 15 □ IZ Z C 18 l _ H So E Sl □ l2~ ■ 23 j i 25 26 S? u Križanko Vodoravno: 1. energičen, razburljiv človek, vročekrvnež, 8. sediment, usedlina, 9. prevozno sredstvo 10. časovna enota, 11. glavno mesto sosednje države, 13. solmizacijska nota, 14. rt v Egejskem morju, 15. samec domače živali, 16. mirujoči del električnega stroja, REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE Vodoravno: 1. ferment, 7. Erato, a, 8. lij, 9. los, ll. Adam, 13. P(rimož) T(rubar), 14. ha, 15. rane, 17. padar, 18. krama, 20. veto, 21. so, 23. at, 24. rtič, 26. dok, 28. ena, 29. odlok, 31. ra-psodi. Navpično: 18. kvader. — Vaša desna roka je nenormalno razvita! — Nasprotno, to je dandanes čisto normalno, šaj moram vsak hip v žep po denarnico! LEPO OBLEČEN — ZADOVOLJEN, KDOR OBISKUJE: PRODAJNI SERVIS' LJUBLJANA. MARIBOR — Da, da, včasih sem bil fotelj, potem me je pa doletela rotacija .. . IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII wXxXXXXXXXXXXXXXXxXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX\X\\XXXXX\XXXXXXxXXXXXXX\XXXXXXXVxXXXXXXXXXX\X\XXXXXXXXXXXXX\XXX\XXXXxXXVX\\XXXXXXXX\XXX\XXXXXXXXXXXXXXXX\XXXXXXXXXXXXXXXXVXXVXXXXXXXXV XXXXXXXXXXXXVXXXXXXXXXXXXXXXXX\XXXXXXXXXXXXXXXXX\XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX\X; Spored RTV Ljubljana za teden od 17. do 23. septembra 1964 ČETRTEK 17. septembra 1964 5.00-7.00 Dobro jutro! -6.00-’* 6.10 Jutranji radijski dnevnik — 7.13 Jutranja glasbena srečanja — 8.05 Pojo mali vo- kalni ansambli — 8.25 Madžarski oikest-! in solisti zabavne glasbe — 8.55 Radijska, Šola za višjo stopnjo — 9.25 »Veseli pozdravi« — 9.40 E£-tvard Grieg: Variacije na staro norveško' romanco — 10.00 Dopoldanski radijski dnevnik — 10.15 Z domačih opernih odrov — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Pozor, nimaš prednosti! — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Jugo- slovanski pevci popevk — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam — 14 05 Mali glasbeni mozaik — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in po-zdravljajo — 15.00 Po- poldanski radijski dnevnik — 15.15 Zabavnh glasba — 15.40 Žanrske skladbe v raznih zasedbah — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Poletni ' sprehodi po glasbenih galerijah — 18.00 Poročila — aktualosti doma in v svetu — 18.10 Turistična oddaja — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Večerni radijski dnevnik — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Večer umetniške besede — 21.40 Benjamin Ipavec — Bogo Le-skovip: Ser ena d ax za godalni orkester — 22.10 Glasbena med^ra — 22.15 Skupni program pt — studio Ljubljana PETEK 18. septembra 1964. 5.00-7.00 Dobro jutro! — 6.00- 6.10 Jutranji radijski dnevnik — 7.15 Od uverture do finala — 8.05 Majhni zabavni ansam- bli — 8.30 Listajoč po skladateljskem albumu Lucijana Marije Škerjanca — 8.55 Pionirski tednik — 9.25 Slovenski pevci zabavne glasbe — 10.00 Dopoldanski radijski dnevnik — 10.15 Igrajo pihalne godbe — 10.35 Naš podlistek — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Pozor, nimaš prednosti: — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Opoldanski pele-mele — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 ‘Priporočajo vam — 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 14.35 Iz vlog naših opernih pevcev — 15.00 Popoldanski radijski dnevnik — 15.15 Zabavna glasba — 15.45 Pojo mladinski zbori iz Holandije, Estonije in Rusije — 16.00 Vsak dan za vas — 17.03 Poletni sprehodi s pevci zabavne glasbe — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Promenadni koncert — 19.00 Obvestila — 19.03 Glasbene razglednice — 19.30 20.00 Trideset minut v studiu 14 — 20.30 Italijanske narodne in umetne pesmi pojeta zbora iz Val Sagone in Valseriane — 20.50 Arena za virtuoze — 21.15 Oddaja o morju n pomorščakih — 22.10 Plesna glasba - 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Obrazi iz sodobne romunske, madžarske in bolgarske glasbe SOBOTA 19. septembra 1964 5.00-7.00 Dobro 3ut.r0! — 6.00- 6.10 Jutranji radijski dnevnik — 7.15 Jutranja glasbena sre- čanja — 8 05 -Nekaj solistične glasbe — 8.25 Iz koncertov in simfonij — 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.25 Ko bi bil velik... — 9.40 Orkestri in pevci zabavne glasbe iz Sovjetske zvejze — 10.00 Dopoldanski radijski dnevnik — 10.15 Moderni plesni ritmi z majhnimi zabavnimi ansambli — 10.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — ll 15 Pozor, nimaš prednosti! — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.23 Lahek opoldanski glasbeni spored — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Mali glasbeni mozaik 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 10.00 Popoldanski radijski dnevnik — 15.15 Zabavna glasba — 15.40 Poje zbor ‘Ljubljanski zvon« — Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Vedri uvodni takti — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Prizori iz Dvorakove »Rusalke« — 18.45 Novo v znanosti — 19.00 Obvestila — 19-09 Glasbene razglednice — 19.30 Večerni radijski dnevnik — 20.00 Lepe melodije — 20.30 Sobotni večeri v naših krajih — 21.15 Plesni zvoki — 22.10 Oddaja za naše izseljence — 23 05 Nočni akordi NEDELJA 20. septembra 1964 / 6.00-7.00 Dobro jutro! — 7.19 Narodni In domači zvoki — 8.00 Mladinska radijska Igra Franci Punta« Packe — 8.40 Iz glasbenega albuma za mladino — 9.05 Naši poslušalci čestitajo In pozdravljajo -I. — 10.00 Se pomnite, tovariši. . — 10.30 Pesmi borbe in dela — 10.50 Deset minut z orkestrom Al Calola — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Vedre melodije z velikimi zabavnimi orkestri — 11.40 Nedeljska reportaža — 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo -II. — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Za našo vas — 14.00 Koncert pri vas doma — 14.15 Med virtuoznimi skladbami — 15 03-19.00 -Danes popoldne- — 16.00 Humoreska tega tedna — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Večerni radijski dnevnik — 20.00 Vilko Ukmar: Lepa Vida — 20-50 Športna poročila — 21.00 Melodije v izložbenem oknu - 22.10 Godala v noči — 23.05 Nočni komorni koncert z deli mlajših slovenskih skladateljev — 24.00 Zadnja. poročila in zaključek oddaje PONEDELJEK 21. septembra 1964 5 00-7.00 Dobro jutro! — 6.00- 6.10 Jutranji radijski dnevnik — 7.15 Jutranja glasbena srečanja — 8.05 Iz arhiva domačih vižarjev — 8.35 Zabavna glasba iz Madžarske in Bolgarije — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.10 Deset otroških zborov — deset otroških pesmi — 9.25 Od koračnice do- scher- za po jugoslovanski simfonični literaturi — 10.00 Dopoldanski radijski dnevnik — 10.15 Arrau igra Chopina — 10.35 Naš podlistek — 10.55 Glasbena medigra — 11 00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Pozor, nimaš prednosti! — 12.05 Kmetijski nasveti — 12.25 Opoldanski domači pčle mčle — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Mali glasbeni mozaik — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.00 Popoldanski radijski dnevnik — 15.20 Zabavna glasba — 15.45 Igra pihalni orkester LM — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Poletni sprehodi — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v sve- tu — 18.15 Zvočni razgledi — indonezijska in mehiška zabavna glasba — 18.45 Na mednarodnih križpotjih — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Večerni radijski dnevnik — 20.00 Revija slovenskih izvajalcev zabavne glasbe — 20.50 Simfonični koncert orkestra RTV Ljubljana — 22.10 S popevkami po svetu — 22.50 Literarni nokturno TOREK 22. septembra 1964 5.00-7.00 Dobro jutro! — 6.00- 6.10 Jutranji radijski dnevnik — 7.15 Lahka koncertna glasba — 8.05 Jugoslovanski pevci popevk — 8.30 Naši zbori in ansambli pojo pesmi raznih narodov — 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.25 Mladi izvajalci — mladim poslušalcem — 9.40 Dvajset minut z majhnimi zabavnimi ansambli — 10.00 Dopoldanski radijski dnevnik — 10.15 Z domačih opernih odrov — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Pozor, nimaš prednosti! — 12.05 Zabavna glasba - 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 pevci zabavne glasbe — 13.15 Z bolgarskimi in sovjetskimi Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 14.35 Paul Constantinescu: Trije romunski simtonični plesi — 14.50 Zvoki katar — 15.00 Popoldanski radijski dnevnik — 15.20 Zabavna glasba — 15.30 V torek na svidenje — 16.00 Vsak dan za vas -- 17.05 Poletni sprehodi z zabavnimi orkestri — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu - 18.15 Koncert po željah poslu- šalcev — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19,30 Večerni radijski dnevnik — 20.00 Silhuete iz nemške glasbe s konca stoletja — 20-20 Radijska igra — 21.00 Impresije noči — 21.40 Veseli zvoki — 22.10 Plesna glasba — 23.09 Nočni koncert SREDA 23. septembra 1964 5.00-7 00 Dobro jutro! — 6.00- 6.10 Jutranji radijski dnevnik — 7.15 Narodni in domači zvoki — 8.05 Plesni orkester Gene Dersin — 8.25 Isaac Albeniz: 8.55 Pisan svet pravljic in Iberia — simfonična suita —■ zgodb — 9.10 Slovenski pevci zabavne glasbe - 10.00 Dopoldanski radijski dnevnik — 10.15 V tričetrtinskem taktu — 10.30 Človek in zdravje — 10.40 Skladbe Lucijana Marije Škerjanca in Matije Bravničarja — 1100 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Pozor, nimaš prednosti! — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Opoldanski pčle mčle — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 14.35 Iz koncertantne literature za klarinet — 15.00 Popoldanski radijski dnevnik — 15.20 Za- bavna glasba — 15.40 Komorni zbor RTV Ljubljana poje pesmi slovenskih skladateljev — 16 00 Vsak dan za vas — 17.05 Poletni sprehodi z našimi solisti — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18,15 Iz fonoteke radia Koper — 18.45 S knjižnega trga — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Večerni radijski dnevnik — 20.00 Iz naših studiov - 20.45-23.00 Gilbert, Becaud: AR AN jpera v dVeh dejanjih — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Melodije za lahko noč I 44. komuna PIRAN 9. LOGATEC 10. NOVA GORICA 11. GROSUPLJE 12. MURSKA SOBOTA 13. PTUJ 14. TREBNJE 15. METLIKA 16. RADOVLJICA 17. RAVNE 26. ŠMARJE PRI JELŠAH 27. POSTOJNA 28. ČRNOMELJ 29. ŠENTJUR 30. TOLMIN 31. CERKNICA 32. RIBNICA 33. MARIBOR — CENTER 34. BREŽICE 1. VELENJE 2. IDRIJA 3 JESENICE 4 KRANJ 5. KAMNIK 7. NOVO MESTO 8. SEVNICA 18. ŽALEC 35. KOPER 19. ŠKOFJA 36. TRBOVLJE LOKA 37. ILIRSKA 20. SLOVENSKA BISTRICA BISTRICA 38. IZOLA 21. DOMŽALE 39. MARIBOR 22. SLOVENJ — TABOR GRADEC 40. HRASTNIK 23. VRHNIKA 41. MARIBOR 24. LAŠKO — TEZNO 25. SLOVENSKE 42. CELJE KONJICE 43. ZAGORJE Slovensko okno v svet, naša riviera, Ažurna obala — s takimi in podobnimi epiteli opisujemo tisti seženj Jadranske obale, ki pripada Sloveniji. Res je ni veliko, komaj 41 kilometrov od Debelega rtiča do Dragonje, vendar je s svojim bujnim rastlinjem, prijaznimi obrežji in gosto naseljenostjo prijetno nasprotje skalnati k raški puščobi večine ostale jugoslovanske jadranske obale. Jugovzhodni, najlepši del tega območja, zajema piranska občina. Središče je stari znameniti Piran, rojstni kraj slovitega Tartinija. Mestece je s sVojo tesno živahnostjo tako prikupno mediteransko, strožji videz mu daje močno obzidje iz 13. stoletja, ki ga zapira s celinske strani. Za Slovence je Piran še posebej pomemben, ker je tu sedež naše prve pomorske družbe »Splošne plovbe«, ustanovljene leta 1954. Velik in čedalje večji pomen Pirana — in vse občine — pa je seveda v turizmu. V zvezi s tem omenimo naselji Strunjan in Fieso, iri pa predvsem slovensko Opatijo - Portorož. Samo ime — po rožnem cvetju — Portorož najbolje označuje, kraj je res en sam nasad. Odlično oskrbovani turistični objekti zadovoljujejo velik del tujega turizma, mimo izbornega morskega kopališča so v -hotelu »Palače« urejene tudi zdravilne terme. V bližnjih krajih Luciji in Sečovlju so mimo turističnih zmogljivosti — predvsem počitniških domov in kampingov —, tudi soline in premogovnik. Na polotoku Seči je prizorišče mednarodnega kiparskega 'simpozija Forma vi v a. Zlasti v turističnem in športnem oziru je pomembno letališče aerokluba v Sečovljah. V južnem delu Savrinskih brd, blagovne menjave. Gostinski promet je bil za 27 odstotkov večji kakor leta 1962, nočitev tujih gostov pa je bilo za 48; odstotkov več. Značilen je podatek, da so v letu 1963 zamenjali za 750 milijonov dinarjev tujih plačilnih sredstev! Investicije v turizem so velike. Lani so znašala vlaganja v turistične objekte milijardo dinarjev, letos pa približno 1,7 milijarde. Investicijska politika ni bila zmeraj najbolj skrbno pretehtana, zato je prihajalo do .velikih nesorazmerij in do ne-enakbpravnega položaja nekaterih gospodarskih organizacij v primeri z drugimi. Zdaj je prevladala treznejša smer, ki si prizadeva doseči z ustalitvijo in notranjo utrditvijo so-lidnejše rezultate in boljšo kvaliteto turističnih storitev. Resda velja spričo sedanje turistične konjunkture ter naravne lege s. <>4?' l Kopališče v osrednjem rekreacijskem centru — Fiesi ki se spuščajo v dolino Dragonje, je zlasti dobro razvito kmetijstvo. Odlikujejo ga sredozemske kulture, ki jih uspešno prodajajo po koprskem delu Slovenije. Tod so lepi vinogradi, dobro urejeni sadovnjaki in oljčni nasadi. Pri Parecagu so veliki nasadi zdravilnih rastlin. Piransko občino odlikuje nagla rast prebivalstva. Na njenem območju je živelo leta 1956 nekaj nad 9 tisoč ljudi, leta 1961 11 tisoč in pol, letos pa je število stalnega prebivalstva že preseglo 12 tisoč. Piransko občino lahko uwstimo v gospodarsko močnejše slovenske občine. Lani so ustvarili nad 17 milijard dinarjev družbenega bruto proizvoda, kar je za 17 odstotkov več kakor leta 1962. Po planu predvideno 13-odstotno povečanje celotnega dohodka občine je bilo realizirano kar z 18.3 odstotki. To veliko povečanje gre predvsem na račun dinamičnosti gospodarske dejavnosti in delno zmogljivosti, zlasti v turizmu. Za gospodarstvo -občine v lanskem letu je bilo značilno krepko povečanje turističnega prometa in s tem v zvezi pomembno zvečanje jev. To je precej več kakor v drugih pomorskih občinah, in tudi znatno nad povprečjem koprskega okraja. Na podlagi dosedanjih gospodarskih uspehov, materialnih pogojev in drugih okoliščin upajo doseči v piranski komuni v letu 1964 povečanje celotnega dohodka za pet odstotkov. Predvidevajo, cfe bodo z raznimi ukrepi uspeli zvečati produktivnost, za povprečno 12 odstotkov. Povprečni osebni dohodek naj bi se z,večal na 36.919 dinarjev, vendar bodo ta znesek vsekakor presegli. (Po podatkih, o prvem polletju letošnjega leta so se .-povprečni neto dohodki zaposlenih v gospodarskih organizacijah v tem času zvečali na 43.832 dinarjev.) Kar zadeva investicijsko politiko, bodo vložili največ sredstev v razvoj pomorstva, v gostinstvo in stanovanjsko izgradnjo. Mimo skrbi za razvoj prometa (ta zavzema zaradi Splošne plovbe prvo mesto v gospodarski strukturi . občine). industrije, kmetijstva, trgovine in drugih panog, je namenjena posebna pozornost razvoju turizma in dejavnosti, ki so z njim v zvezi. Celotni dohodek gostinstva naj bi se v letošnjem letu zvečal za 27,9 odstotkov. V času do 31. julija so zabeležili v turističnih kapacitetah občine že nad 320 tisoč nočitev, od tega približno polovico domačih in polovico : tujih gostov. Značilno je, da med tujimi gosti daleč, vodijo, turisti iz Zahodne Nemčije in. 1 Avstrije, sledijo jim pa Švedi in precej za njimi Italijani. , V razvoju, ki ga planirajo za prihodnje leto, bo veljala poglavitna skrb konsolidaciji in utrditvi vseh dejavnosti ter ureditvi notranje organizacije podjetij. Skladna tej usmeritvi bo tudi politika investiranja. Razširili bodo obstoječe plaže, dogradili novo, hkrati pa zboljšali opremo plaž. Važno mesto ima tudi komunalna izgradnja, kjer bo veljala posebna skrb ureditvi perečega piranskega problema — kanalizacije. Temeljiteje bodo uredili prostor Forme Vive na Seči. Pomembna turistična investicija bo namenjena novemu kampingu s kapaciteto 500 vozil, ki bo namenjen predvsem članom touring klubov iz tujine. Dalje govore o razširitvi športnega letališča v Sečovljah, kar je zlasti pomembno spričo prvenstva v padalstvu, ki bo tam prihodnje leto Reorganizirali bodo piranski muzej, ki se je že precej preorientiral v pomorski muzej. V komunalni in gradbeni dejavnosti bodo skušali še nadalje s postopnim reševanjem problemov in premišljeno graditvijo ohraniti — zlasti v samem mestu Piran — tipični ambient. Naloge, ki so si jih zadali za prihodnje leto delovni kolektivi piranske občine, niso majhne, vendar kažejo dosedanji rezultati, da jih bodo uspešno uresničili. in drugih razlogov glavna pozornost razvoju v smeri turizma, vendar ne smemo pozabiti, da so po svojem mestu v gospodarski strukturi občine — in seveda po dohodku — turistične dejavnosti šele na peteiji mestu. Levji delež dohodka, ki ga ustvarijo v občini, gre na račun prometnih dejavnosti pomorskega podjetja »Splošna plovba«. Močno mesto v gospodarski sliki zavzema tudi industrija. Velja pripomniti, da bi bil njen delež v dohodku občine znatno večji, ko ne bi prišlo do akutnih težav v zdaj likvidirani Piranski ladjedelnici. Precej močno razvite so tudi trgovina in kmetijstvo ter gradbeno-urbanistična dejavnost. Manjši delež zavzemata obrt in komunalna dejavnost. Narodni dohodek je rasel počasneje, vendar se je vzpel na 461.111 dinarjev na prebivalca, kar je za 51.000 dinarjev več kakor leta 1962 Število zaposlenih se je v letu 1963 zvečalo le za 8 odstotkov, kar je omogočilo, da se je delovna storilnost dvignila za povprečno 12 odstotkov glede na prejšnje leto. Dosežen je bil povprečni mesečni dohodek na zaposlenega 35.232 dinar-/ Turizem, pogoj za nadaljnji razvoj komune il;: $ :<§> S i ;F« '1 i vAKv. m" Tartinijev trg v središču Pirana V spomin na ustanovitev Prve pomorske čete v okviru IX. korpusa narodnoosvobodilne vojske v oktobru leta 1944 in v spomin na osvoboditev slovenske obale praznuje 15. oktobra občina Piran svoj občinski praznik. Ob lej priložnosti za letošnji občinski praznik čestitajo vsem občanom v reportaži imenovana podjetja, ustanove in delovne organizacije ter vse družbeno-politične organizacije. SMOTRNA ZDRUŽITEV TURISTIČNIH DRUŠTEV TURISTIČNO DRUŠTVO PIRAN—PORTOROŽ je začelo svojo dejavpast ločeno v dveh društvih, v Piranu in Portorožu. Nekaj let ločenega ftfela pa je pokazalo. da rezultati vloženega truda niso takšni, kakor so si ustanovitelji in člani obeh društev želeli. Okviri njunih dejavnosti so bili skromnejši, deljena sredstva pa prešibka, za .uresničenje nalog, ki sta si jih Panorama Pirana društvi zadali. Zato je leta 1960 prišlo do združitve obeh društev in od takrat dalje je društvo lahko krepkeje in vplivneje posegalo v turistično dejavnost piranske komune. V svojih vrstah je zbralo do danes več kot 600 članov', jih spodbujalo za oddajo zasebnih sob, jim pri tem pomagalo pri posredovanju turističnih kreditov, prirejalo tečaje in na turističnih tednih skrbelo za vsestransko turistično izobrazbo. Turistično društvo je za eno svojih poglavitnih dejavnosti, to je za obveščanje o turističnih možnostih in lepotah, kraja, skratka za turistično propagando, žrtvovalo veliko sredstev. Med drugim izdaja prospekte, pripravilo je kratkometražni turistično propagandni barvni film, izdalo vodič ter z vzdrževanjem rednih stikov z domačimi in inozemskimi predstavniki potovalnih agencij in turističnih uradov, z uredništvi, predstavniki kinopodjetij in ■te^vizijskih oddaj, skrbelo za čim učinkovitejšo propagando Portoroža in Pirana. Med važne naloge društva sodijo kulturno zabavne in športne prireditve, ki so vsako leto kvalitetnejše in popularnejše, nekatere med njimi pa so postale tradiconalne. Med slednje sodijo Jugoslovanski folklorni festival, »Middsommar«, švedski praznik poletja, »Portoroška noč« z volitvijo miss Portorož, »Tekme osličkov«, mednarodne avto-moto dirke za »Nagrado Primorske«, folklorna skupina Turističnega društva Piran — Portorož pa s svojimi rednimi nastopi, ki jih ima tudi do 30 v letu seznanja tujce z našo slo-vensko-istrsko oziroma gorenjsko narodno nošo, plesi in pesmijo. Turistično društvo koordinira svojo dejavnost z ostalimi organizacijami,' podjetji in ustanovami, ki posredno ali neposredno pospešujejo razvoj turizma v piranski občini. i $ pr.,;, .Jg j; v j&p * *»-*- f ^ ; v%; ^\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\V\\\\\\\\\\V\\\\\^^^ HOTEL Z VELIKIMI NAČRTI Ko je leta 1950 prevzel hotel »PALAČE« kolektiv gostinskega podjetja — do takrat je bila v zgradbi vojna uprava — ga je čakalo veliko truda in sredstev, da bi lahko usposobili obrat za turistične storitve. Potrebno je bilo urediti centralno kurjavo, napeljati toplo vodo, položiti nov parket, urediti jedilnico. Iz leta v leto so čedalje več popravljali in investirali, s tem pa se je iz leta v leto dvigal tudi promet. Kolikšna sredstva je terjala obnova in modernizacija hotela in nekaterih drugih objektov priča podatek, da je podjetje investiralo od leta 1954 do lani skupaj več kot 350 milijonov dinarjev. Med drugim so razširili kavarno in restavracijo »Jadran«, uredili kopališča, tenis igrišča, garaže in vrtne nasade, v kuhinji hotela »PALAČE« in v kuhinji restavracije JADRAN postavili najsodobnejše kuhinjske stroje. Posebno pomembna investicija za hotel, ki mu omogoča podaljšanje sezone je bila zgraditev že pred vojno obstoječih term, kjer imajo sedaj 11 najsodobneje urejenih kabin za termalno kopanje ter posebne prostore z inhalatorji in irigatorji. Lani je podjetje dokončalo nadgrad-' njo 14 enoposteljnih sob. Teraso hotela PALAČE in HELIOZE so prekrili s plastičnim steklom, velika sredstva pa so vložili tudi v načrte za zgraditev pokritega bazena. Ta vložena sredstva so kaj kmalu rodila tudi rezultate. Celotni promet se je dvignil od približno 55 milijonov dinarjev v letu 1954, na več kot 400 milijonov v lanskem letu. Iz leta v leto se je večalo tudi število inozemskih gostov, ki Ustvarjajo danes skoraj celotni promet. Podjetje ima poslovne stike z le večjimi in 30 manjšimi inozemskimi potovalnimi uradi. Tako se je od leta 1954 do lani povečal devizni promet penzionskih storitev (pri čemer niso vštete ostale storitve, ki jih ni mogoče evidentirati) od približno 8 milijonov, na več kot 200 milijonov dinarjev, devizni promet v menjalnici hotela pa je dosegel lani skoraj 250 milijonov. Hotel »PALAČE« ima za prihodnje razdobje še velike načrte. Preurediti nameravajo' celotni hotel »PALAČE«, ki naj bi postal objekt »čiste« A kategorije (v'sobah kon-fortne kopalnice, toalete, sodobne signalne naprave, telefoni, televizorji), na novo bodo zgradili restavracijo in kavarno Jadran — izredno pomembna novost pa bo pokrit plavalni bazen, s čimer bo postala sezona v hotelu praktično neprekinjena. MED MOČNO ~..... KONKURENCO Med močno konkurenco množice gostinskih podjetij v Piranu, si je gostišče »NA OBALI« s svojo solidno postrežbo, kvalitetno hrano'in veliko izbiro pijač zagotovilo številne goste. Tudi do 300 gostov obišče dnevno to gostišče. Med njimi so redni abonenti, večje skupine iz drugih krajev, turisti ip drugi, ki si želijo poceni in dobro hrano. Že na vratih opozarja gosta jedilni list, kaj lahko in za kakšno ceno dobi. Vsak dan so najmanj štiri vrste jedil pripravljene. Odslej nudi gostišče »Na obali« tudi jedila po naročilu. Poudariti je treba, da je bilo to gostišče svojčas precej zanemarjeno, zdaj pa je lokal renoviran in se gost prijetneje počuti. Kolektiv pa ni samo lepo uredil restavracijska prostora, temveč je znatna sredstva vložil tudi v opremo kuhinje, s čimer je povečal zmogljivost na 500 obrokov dnevno. RAZVEJANA DEJAVNOST »METROPOLA« Če govorimo o turistično gostinskem podjetju »METROPOL«, potem . moramo nedvomno ugotoviti, da gre za eno največjih, hkrati pa tudi najbolj razvejanih delovnih organizacij v piranski komuni, saj ima kar 37 ekonomskih enot v Piranu, Strunja- vzrokov: velike obremenjenosti dohodka z družbenimi obveznostmi in odplačilom anuitet in — perečega pomanjkanja kvalitetnega gostinskega kadra. Pri tem zmanjšujejo rentabilnost poslovanja zlasti neugodni kreditni pogoji, pod katerimi si je moralo podjetje sposoditi sredstva za obsežne investicije. Pri tem pa je treba' v zvezi s finančnimi težavami upoštevati tudi dejstvo, da se stroški podjetja zaradi podražitve živil in drugega materiala ter storitev drugih nenehno t^ečajo. cen svojih lastnih storitev pa podjetje zaradi obstoječih razmer na evropskem turističnem trgu ne more zviševati. Z ozirom na omenjene težave se v naslednjem obdobju perspektivnega razvoja podjetja kolektiv ne bo usmeril v nadaljnjo širitev gostinskih zmogljivosti, temveč na svojo notranjo utrditev. Na temelju dosedanjih uspehov lahko ugotovimo, da bo to tudi marljivemu kolektivu uspelo. NEPOGREŠLJIVA DEJAVNOST MLADEGA ZAVODA Lansko leto jeseni je Občinska skupščina Piran ustanovila ZAVOD vidljive uspehe. S pomočjo Turističnega društva so povečali število ležišč od lanskih 1470 na 1728. S propagando in z rednim dopisovanjem s turističnimi uradi v tujini in posameznimi interesenti so zabeležili do konca avgusta letos 82.500 nočnin, kar je za 24.000 nočnin več kot jih je bilo lani celo leto. V svojih recepcijah za oddajanje zasebnih ležišč je zavod organiziral tudi menjalno službo, s katero je do septembra ustvaril 100 milijonov dinarjev prometa. Da bi turistom nudili bogatejšo izbiro narodnih umetnin, je kolektiv zavoda odprl novo prodajalno spominkov v Piranu, kjer je moč kupiti izdelke priznanih umetnikov in domače, folklore iz vse države. Iznajdljivost kolektiva pri akciji za poživitev turizma pa se kaže še na drugih področjih. Zavod je v piranskem pristanišču na stari, za plovbo neupbrabni ladji odprl majhno gostišče, po zgledu starih dalmatinskih barkul, kjer so na prodaj samo ribe na žaru in pristna istrska vina. V gostišče prav radi zahajajo domačini in tujci. Dobro obiskane so bile tudi razstave, ki jih je organiziral zavod s pomočjo Etnografskega muzeja in Moderne galerije iz Ljubljane. Eden najstarejših hotelov na slovenski obali — »Hotel Palače« v Portorožu nu, Portorožu ter v Luciji, Seči. Zaposluje. pa približno 300 delavcev, od tega 35 vajencev in 21 praktikantov. Pri zmogljivosti okoli 400 ležišč v Luciji in 140 v Piranu so dosegli lani 17.200 nočnin, letos pa so jih do konca avgusta zabeležili že 25.468. In končno pričajo o hitrem naraščanju turističnih storitev podjetja »Metropol« še podatki o realizaciji: medtem ko so dosegli lani 290 milijonov dinarjev, bodo letos celo presegli predvideni plan, ki znaša 433 milijonov dinarjev. Ali: lani so zabeležili do konca julija 113, letos pa že za 100 odstotkov več, to je 225 milijonov dinarjev prometa. Za takšno dinamično naraščanje obsega poslovanja so bile seveda potrebne obsežne investicije. Samo v letu 1966 so znašale blizu 1 milijarde dinarjev — za dograditev depandanse v Luciji, lucijske plaže in av-tocampa ter Taverne. Sedanje turistično gostinsko podjetje »Metropol« je nastalo s postopnim združevanjem vrste gostinskih obratov: piranskega »Metropola«, kavarne »Tartini« in »Galerija«, gostišča »Sidro«, avtocampov Strunjan in Portorož ... Novo združeno podjetje pa je pozneje dogradilo še več novih objektov, med katerimi so najpomembnejši hotel v Luciji, bar in samopostrežna restavracija v Piranu, bungalove in pralnico v Strunjanu. Hkrati s temi naložbami pa je podjetje vlagalo svoja sredstva tudi za renoviranje oziroma adaptiranje obstoječih obratov. Kot smo že omenili, je terjala takšna intenzivna širitev podjetja obsežna investicijska sredstva, ki pa jih ni bilo mogoče dobiti vedno pod ugodnimi kreditnimi pogoji. S kakšnimi finančnimi problemi se mora boriti kolektiv »Metropola« pa najbolje ilustrira podatek, da mora -približno 70 odstotkov najetih posojil odplačati že v petih letih. To nedvomno negativno vpliva na formiranje tistega d»la dohodka, ki bi ga morali izločiti za dvig osebnih dohodkov in standarda zaposlenih. Omeniti pa velja, da je v teku vrsta akcij pri poslovnih bankah, da se kreditni pogoji, izboljšajo in s tem Omogoči podjetju normalnejše poslovanje. Holel »Central« v Portorožu Portoroška razglednica ZA POSPEŠEVANJE TURIZMA z namenom in nalogo, da urejuje vse tiste probleme, ki nastajajo v zvezi s turizmom in katerih doslej ni nihče obračunaval in reševal, ter vodi pregled nad razvojem turizma v občini in daje predloge za njegovo izboljšanje. Vendar pa vseh nalog zavod ni mogel že prvo leto poslovanja zajeti, predvsem zato, ker ni imel na voljo dovolj finančnih sredstev. Zategadelj se je delo zavoda nujno nekoliko- spremenilo in to, da si ustvarja potrebna finančna sredstva z lastno komercialno dejavnostjo. Le-ta pa se je letos razvijala v smereh, ki doslej na področju niso bile dovolj razvite ali pa 'jih sploh ni bilo. 1 Sporazumno s Turističnim društvom Piran-Portorož je zavod prevzel nalogo oddajanja zasebnih sob. Na tem področju so dosegli za- Zavod je skrbno spremljal celotno turistično delovanje, beležil napake in statistično ugotavljal dejstva, ki bodo služila kot smerokaz za priprave na bodočo in nadaljnje sezone. Pri delovanju zavoda velja poudariti njegovo pobudo, ki jo je dal Občinski skupščini za povečanje turističnih kapacitet. Iz dveh stanovanjskih zadrug, ki nista mogli prav zaživeti, naj se osnuje nova zadruga, preko katere naj bi se s pomočjo turističnih kreditov omogočila hitrejša in cenejša gradnja stanovanj ali hišic, kjer bi bile v času sezone kapacitet na razpolago turizmu. S tem bi se povečalo število ležišč, hkrati pa prištedilo dokajšnja sredstva za graditev večjih gostinskih objektov. NOVE ZMOGLJIVOSTI OR PORTOROŠKI ORALI Izredno dinamično naraščanje turističnega prometa, ki postaja spričo naraščajočega zanimanja inozemskih turistov za naše kraje, posebno ob jadranski obali eden najbolj pomembnih virov deviznega pritoka, je spodbudilo tudi gostinsko podjetje »CENTRAL« v PORTOROŽU k širitvi svojih nočitvenih in drugih zmogljivosti. V letih 1961, 1962 je podjetje zgradilo oziroma adaptiralo novo restavracijo, kuhinjo in teraso, leta 1963 je bil dograjen hotel »Portorož« s 100 ležišči, hišnim bazenom in drugimi pomožnimi prostori, v lanskem in letošnjem letu je podjetje dokončalo gradnjo drugega dela novega hotela, to je depandanso »Riviera« in restavracijo za vse novozgrajene objekte. S tem so se nočitvene zmogljivosti povečale od 320 na 520 •ležišč, restavracijske zmoglji vosti pa od 400 do 800 sedežev. O tem, kako hitro je naraščal turistični promet v zadnjih letih pa priča naslednji podatek: leta 1954, ko je bilo podjetje ustanovljeno, so zabeležili 26.000 nočnin, katerih število je leta 1962 doseglo že 45.000, letos pa jih bo predvidoma 70.000. V tem razdobju je hotel »Central« povečal letno realizacijo od 38 na 300 milijonov dinarjev, to je približno za osem krat, medtem ko se je število zaposlenih povečalo samo za štirikrat (od 40 na 160). Gostinsko podjetje »Central« v Portorožu si torej, kot smo videli, močno prizadeva, da bi v skladu s svojimi možnostmi pripomoglo k razvijanju turističnega gospodarstva v piranski komuni. Vendar pa, žal, spremljajo ta prizadevanja, tako kot sicer v vseh gospodarskih organizacijah sezonskega gostinstva, velike težave, ki izvirajo v bistvu iz dveh - - ^xXXV>XXXXXXXXXXX\X\XX\\\XXXXXXX\\XXXX\XXVXXX\XX\\XVXXX\\X\XXXX\X\\X\X\XXX\\XXXXXX\XXXXXXXX\XXXXXXXX\X\\XX\XXXXX’XXX\X\X\X\XXX\\XXXXXXXXXXXX'XXVXXXX\\\\XX\XX\XX\XXXXXX\XXVXX\XXXXXXXXXXXXX\X\XX\\XXX\XXX\XX\XXXXX\\\XXX\XXXXXXX\\\\XXXXXXXXXX\XXX\XXXXXXXXXV\XXX\XXXXX\\XXX\\XXX\XX\X\\XXXXXXX\\\N Novozgrajeni objekt hotela »Metropol« v l*iciji Izlet v Savudrijo Vedno ve e ladij s slovensko zastavo Veliko prostora bi rabili, če bi hoteli v enem sestavku našteti vse prednosti, ki jih ima za narodno gospodarstvo lastna razvita trgovska mornarica. V mednarodni delitvi dela — vanjo pa se naše gospodarstvo čedalje intenzivneje vključuje — ima prvorazredno vlogo. Znano je namreč, da je pomorski transport blaga zaradi objektivnih možnosti daleč najcenejši in da samo ta omogoča izmenjavo množičnih količin blaga in tistih surovin, ki prenesejo le najnižje cene prevoza. Gospodarstvo tistih dežel, ki nimajo lastnega ladjevja, pa je izpostavljeno velikemu izsiljevanju tujih brodarjev tako glede višine prevoznin, kakor tudi kvalitete servisa. Razen tega ima trgovska mornarica v narodnem gospodarstvu največji vpliv na plačilno bilanco: več kot polovico vsega blaga, ki ga prevozijo jugoslovanska brodarska podjetja, odpade na prevoze med tujimi lukami, vsa trgovska mornarica naše države pa prinaša letno več kot- 35 milijonov dolarjev deviznega dotoka! Že samo teh nekaj dejstev dovolj zgovorno priča, da zasluži prekomorski transport posebno pozornost skupnosti in da je razvijanje trgovske mornarice ena najbolj varnih in donosnih investicij. In kflko smo Slovenci, ki smo postali po osvoboditvi prvič v zgodovini gospodarji svojega morja, izkoristili to prednost? O tem govori razvojna pot največjega podjetja prekomorske plovbe na skrajnem severnem Jadranu SPLOŠNE PLOVBE, ki je letos aprila slavilo svojo desetletnico. Prvega aprila 1954 so namreč predstavniki domačega pomorskega gospodarstva prevzeli prvo ladjo trgovske mornarice Martina Krpana in vkrcali vanjo kompletno domačo posadko. In tega dne se je začel dejanski razvoj slovenske trgovske mornarice. Ko je bila leta 1954 vsa aktiva in pasiva predhodnikov — to so bili najprej »AGMARIT«, internacionalna pomorska agencija d. d., po njeni likvidaciji pa podjetje »VAL« in »SLOVENIJA LINIJE«, ki je bilo likvidirano oktobra istega leta — prenesena na novoustanovljeno podjetje »SPLOŠNA PLOVBA — KOPER«, je začelo mlado slovensko pomorsko podjetje svojo razvojno pot s tremi plovnimi objekti:.Martin Krpan, Gorenjska in Rog, s skupno nosilnostjo 12.147 ton. To so bile stare ladje, kolektiv pa ni imel niti potrebnih izkušenj in tradicij. Prav zato pa je bila dinamika nadaljnjega razvoja in rasti naravnost presenetljiva. V pičlih sedmih letih je narasla tonaža SPLOŠNE SLOVBE na 156.096 ton svetovnem pomorskem trgu podvrženo velikim oscilacijam. Ker je v letih od 1954 do 1957 vladna na pomorskem trgu konjunktura, podjetju še ni bilo potrebno preusmerjati svoje dejavnosti. Toda po letu 1957 je nastopila na svetovnem pomorskem trgu depresija in podjetje je moralo začeti iskati poti stabilnejšemu zaslužku. Prav to iskanje je privedlo do sklepa, da lahko zagotovi uspešen nadaljnji razvoj podjetja samo tako imenovano mešano poslovanje, ki bi mu bili hrbtenica ena ali dve dobro organizirani liniji. Tako je vpeljala Splošna plovba leta 1955 linijo za Rdeče morje, ki jo je pozneje prepustila Jadranski slobodni plovid-bl, v letih 1956 in 1957 pa je vložila veliko truda za organizacijo linije na Daljni vzhod. Poglavitne težave, ki so zavirale prehod na linijsko poslovanje, so bile ladje, ki za takšno poslovanje niso bile primerne. Nabava ladij tipa BBB je v letu 1960 omogočila Splošni plovbi, da je odprla prvo linijo Jadran—ZDA in v istem letu tudi poskusno linijo okoli sveta z ladjami tipa KTG, dobljenimi iz X. konkurza. Slednja se je v teh letih, v sodelovanju z Atlantsko plo-vidbo iz Dubrovnika in Jugooceani-jo iz Kotora vpeljala in uveljavila, medtem ko je bila linija za ZDA v letu 1962 preusmerjena na Južni Atlantik v skupnem servisu z Jugoli nijo. Tako opravlja danes Splošna plovba pravzaprav 4 vrste dejavnosti: linija za Južni Atlantik, na kot.e-ri je zaposlila ladje tipa BBB, v smeri Južne Amerike in zahodne obale Afrike v kooperaciji z Jugolinijo; linijo okoli sveta, na kateri poslujejo tri ladje Splošne plovne in. štiri ladje poslovnih partnerjev iz Dubrovnika in Kotorja; trampersko poslovanje, kjer je težišče na izvozu jugoslovanskega boksita v Severno Evropo, uvozu premoga, železne rude in fosfatov ter prevozu, različnih homogenih tovorov med tujimi lukami in končno — obalno plovbo, ki posluje kot samostojna enota v mejah male obalne plovbe. Ima 7 tovornih ladij s 550 tonami nosilnosti in 7 manjših potniško turističnih objektov. Vse to ladjevje pa je precej iztrošeno, ekonomsko nerentabilno in terja perspektivne rešitve. Skupna tonaža ladij Splošne plovbe šteje več kot 106.000 BRT, oziroma 158.000 ton nosilnosti, pri čemer odpade več kot polovica tonaže na linijsko poslovanje. V kolektivu Splošna plovba se zavedajo, da je nadaljnji uspešni razvoj podjetja in standard njegovih delavcev odvisen samo od čimbolj-šega gospodarjenja. Pred štirimi leti je bilo podjetje med prvimi, ki so se Strojni oddelek na nosilnosti ladij dolga plovbe ter 555 ton nosilnosti in 230 potniških mest male obalne plovbe. Ko govorimo o razvoju našega slovenskega pomorskega podjetja, velja omeniti, da je uspešno poslovanje Splošne plovbe precej pripomoglo, da smo v naši državi v skladu s splošnim gospodarskim in političnim razvojem tudi v pomorstvu izvedli decentralizacijo. Po vsej jadranski obali je nastala vrsta pomorskih podjetij, ki so dobila od prejšnjega centraliziranega podjetja Jugoslovanske linijske plovbe z Reke stare tramperje. Splošna plovba je dobila ladje Neretva, Kornat, Bihač, Ljubljana, Gorica. Vendar je vodstvo podjetja takoj ugotovilo, da preživlja veliko izmed teh ladij svoja zadnja leta rentabilne plovbe in da bo takšna sestava osnovnih sredstev brez ustreznih amortizacijskih sredstev privedla kolektiv v velike težave. Zato so organi upravljanja sklenili, čimprej postopoma nadomestiti stare ladje z novimi iz druge roke — hkrati pa modernizirati pogonske naprave na tistih ladjah, ki so bile sicer še sposobne za daljšo dobo plovbe. Zgledu Splošne plovbe je potem sledila velika večina jugoslovanskih pomorskih podjetij. V začetku svojega delovanja je bilo podjetje usmerjeno izključno na trampersko poslovanje. To pa je na fr ladji m/l »Korotan« Ladja »Bled« v koprski luki — razkladanje tovora lotili iskanja novih oblik delitve čistega dohodka, predvsem pa osebnih dohodkov. Celotni sistem delitve so osnovali na formiranju ekonomskih pnot, na katere so bile prenesene pristojnosti. Res delajo pbmotfščaki’ v posebnih pogojih, zato 'se je pred kolektiv postavila naloga nadaljnjega proučevanja in izpopolnitve sistema samoupravljanja in delitve. Iz tega razloga so v tem obdobju sprejeli vrsto pravilnikov, ki urejajo notranje odnose, s statutom podjetja pa šele prihaja do enotnosti notranjih predpisov, do uskladitve vseh notranjih pravilnikov in drugih , normativnih aktov. Osebni dohodki pomorščakov niso bili nikoli usklajeni z osebnimi dohodki delavcev enakih kategorij na kopnem. Prav zaradi tega so temu vprašanju posvetili posebno pozornost ter izdelali analitsko oceno delovnih mest, ki v svojem sestavu zajema tudi elemente posebnih pogojev, v katerih delajo pomorščaki. Kot v celotnem sistemu delitve tudi v pomorstvu postavljajo načelo, da morajo biti osebni dohodki odvisni od doseženih rezultatov poslovanja, to je od smotrnega gospodarjenja, produktivnosti, varčevanja pri poslovnih stroških in skrbi za razširjeno reprodukcijo. V objektivizaciji omenjanih prizadevanj je prehod na plansko in načrtno gospodarstvo eden najosnovnejših elementov, ki so ga uspeli realizirati. Plan za leto 1964 je tako temeljito izdelan, da predstavlja osnovni element za ukrepanje, kakor tudi za ugotavljanje doseženih rezultatov po posameznih delovnih enotah. S planom so postavljeni elementi, preko katerih se lahko zasledujejo doseženi rezultati in odstopanja. Vsekakor bodo morali v bodoče na tem iskati novih oblik in elementov ob-jektivizacije delitve, vendar pa lahko ugotovimo, da so postavili čvrsto osnovo. Kljub temu. da so postavili šele osnove, pa lahko ugotavljamo, da so v razdobju od leta 1959 do 1963 dosegli zelo ugodne rezultate. Tako je v tem obdobju porasel celotni dohodek za 212 %, dohodek za 387 %, izplačani osehni dohodki v masi za 215%, medtem ko so poslovni stroški porasli le za 193 %, iz cesar iz- Oficirski jedilni salon na ladji m,l »Goranka« haja, da so posvetili tudi posebno skrb zniževanju stroškov in iskanju notranjih rezerv. Število povprečno za$jpslenih se je kljub visokemu porastu celotnega dohodka povečalo samo za 36 %, osebni dohodek na enega zaposlenega pa za 111 %. Povečanje osebnih dohodkov so omogočili že omenjeni doseženi rezultati, saj je celotni dohodek na enega zaposlenega porastel za 129 %, dohodek pa celo za 257 %. Kot smo napisali že v začetku, ima pomorski transport za gospodarstvo dežele izreden pomen tudi glede deviznega pritoka. Medtem ko je znašala bruto realizacija deviznega pritoka leta 1955 nekaj nad 800.000 dolarjev, je ustvarila Splošna plovba že predlanskim nad 7.8 milijona bruto dolarjev, lani okoli 8,4 milijona, približno 'toliko pa planirajo TTidi v letošnjem letu. Medtem ko so do konca leta 1962 uživala pomorska podjetja različhe regrese, so bili lani uveljavljeni novi instrumenti premi-ranja, po katerih je prermiran neto devizni priliv enotno, ne glede na to, na kateri relaciji posamezne lad- m / f Nova »Ljubljana« v luki Buenos Airesa je poslujejo, ali od kakšne zvrsti poslovanja je ustvarjen. Ti instrumenti so sicer stimulativriejši od prejšnjih, vendar pa postavljajo pomorska podjetja v neenakopraven položaj glede na to, s kakšnimi kapacitetami razpolagajo in kakšno strukturo plovbe imajo. Ne glede na to so tudi na tem področju v Splošni plovbi dosegli jz-rednoTigodne rezultate. Neto devizni priliv, ki se je v letu 1961 gibal okoli 33 %, je v preteklem letu presegel 50 %, kar pomeni, da je kolektiv skupnosti ustvaril znatno več deviznih sredstev. In kakšni so načrti Splošne plovbe v prihodnosti? V sedemletnem programu razvoja, ima podjetje na men prodati v staro železo več ladij v skupni nosilnosti nad 75.000 ton, namesto teh zgraditi nove, z večjo skupno nosilnostjo. Tako predvideva graditev 10 ladij za linijsko poslovanje po 8500 ton nosilnosti, za prosto plovbo 4 ladje po 13 000 ton, 2 ladji po 18 500 do 24.000 ton in 2 tramperja po 1500 ton nosilnosti. Tako predvideva celotni sedemletni plan povečanje nosilnosti ladjevja nasproti sedanjemu za 61.7 %. V sedemletnem programu torej nameravajo povečati celotno nosilnost ladjevja, hkrati pa zamenjati stare ladje, ki niso konkurenčne na svetovnem pomorskem tržišču. Pred nedavnim je bila splovljena po tem programu nova moderna linijska ladja »Ljubljana«, postavili pa so kobilico tudi za novo enako ladjo. Po delovnem programu razvoja ladjevja je podjetje že podpisalo pogodbo za zgraditev nadaljnjih 5 li nijskih ladij. Za vse novogradnje ladij obstajajo temeljiti izračuni, po katerih bodo nove investicije uspešne in rentabilne. Iz vsega prikazanega lahko ugotovimo. da je podjetje Splošna plov ba doseglo prvo stopnjo razvoja, da podjetje gleda na nadaljnji razvoj, da namerava zastarelo tonažo zamenjati z novimi kapacitetami, ki bodo podjetju omogočile uspešno nastopanje na svetovnem tržišču, podatki o doseganju rezultatov v obdobju od leta 1959 do 1963 pa dokazujejo, da so usmerili vse napore, da v drugi fazi razvoja dosežejo še boljše in ugodnejše rezultate, tako za podjetje kot za. vso družbeno skupnost. Prizadevanja za nadaljnje poglabljanje družbenega samoupravljanja, kakor tudi nadaljnjo ureditev notranjih odnosov pa so porok, da bo kolektiv Splošne plovbe postavljene naloge in rezultate tudi dosegel. 'X»vXV.XXXXXXXiXXXXXXXXXXX'^XXXXXXXXXiXXXXXXXXX\.XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXvXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXvXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXx r ,V<> \\' • I V Piranu največje industrijsko podjetje h »DROGA« — prehrambena industrija Portorož je sicer med našimi industrijskimi gospodarskimi organizacijami novo ime, ni pa novo podjetje. Nastalo je z združitvijo dosedanjih podjetij: Začimbe in Piranske soline iz 'Portoroža ter podjetja »Gosad« iz Ljubljane. »Droga«, ki ima sedež y Portorožu, je v piranski komuni največje industrijsko podjetje — po višini bruto družbenega dohodka, kakor tudi po številu zaposlenih. Podjetje zaposluje 690 delavcev, od teh večino na območju piranske občine in na območjih občin Sežana, Tolmin, Ljubljana center Novo mesto in Ormož. Ena izmed značilnosti te gospodarske organizacije je precejšnja raznolikost dejavnosti, ki pa so specializirane po obratih. Po obsegu poslovanja je največji obrat »Začimba« v Seči v Portorožu, ki proizvaja in predeluje začimbe, dišave, gospodinjske praškč in pravo kavo. Po številu zaposlenih najmočnejši, po 'obsegu poslovanja pa na drugem mestu je obrat »Soline« — Seča pri Portorožu, ki proizvaja in oplemeni-tuje morsko sol. Ta obrat, ki predstavlja poglavitni del nekdanjega podjetja »Piranske soline« je vsekakor najstarejše podjetje na piranskem območju, saj so na tem mestu pridobivali sol že pred 60p leti. Tretji obrat je »Sudest« v Gradišču pri Kozini, ki si ga je že nekdanje podjetje Začimba pripojilo v letu 1960. Ta obraj se je specializiral za predelavo (sušenje) sadja in zelenjave, za destilacijo in ekstrakcijo žganih pijač ter eteričnih in aromatičnih olj in zdravilnih zelišč. Značilnost tega obrata je, da prodaja podjetje večino njegovdh proizvodov na inozemske trge. Četrti obrat »Droge« pa bo začel obratovati letos oktobra in sicer v Središču ob Dravi, to je sredi sadnega in zelenjavnega proizvodnega bazena. To bo obrat z enakim imenom »Sudest« — to je okrajšava za besedi sušilnica — destilacija. Peti obrat »Jelka« Vrhnika je specializiran za proizvodnjo domačih čajev' in eteričnih olj. Za izvrševanje različnih popravil za potrebe podjetja in za druge naročnike pa skrbi obrat »Pomožnih) dejavnosti« v Seči pri Portorožu. Ta obrat ima mizarsko, mehanično-ključavničarsko in električno delavnico in ladjedelnico. Najmlajši obrat podjetja »Droga« predstavlja proizvodnja gob šampinjonov. Tudi ta obrat je šele v izgradnji, dosedanji poizkusi pa so že pokazali, da nudi zapuščeni predor nekdanje železnice izredno ugodno. naravno okolje za vzgajanje gob in v podjetju menijo, da ima ta obrat še veliko prihodnost. Za redno in kontinuirano dobavo sučovine proizvodnim obratom ima podjetje dobro organizirano omrež-_ je odkupnih postaj po vsej Sloveniji in to v: Mostu na Soči, Gradišču, Ljubljani, Novem mestu in Središču ob Dravi. Prek teh odkupnih postaj odkupuje podjetje predvsem zdravilna zelišča in gozdne sadeže, ki so xr inozemstvu zelo iskano blago in predstavljajo za to pomembno postavko v izvoznih uspehih podjetja. Takšna je na kratko organizacijska struktura največjega industrijskega podjetja v piranski občini. Zdaj pa si še oglejmo nekaj problemov, s katerimi se srečuje »Droga« v svojem poslovanju: Tako kot mnoga druga podjetja v piranski in v drugih komunah se ubada portoroška živilska industrija predvsem s problemom pomanjkanja finančnih sredstev. Ker mu pri- Strokovni nasveti delavcem v nekdanjem portoroškem železniškem tunelu, kjer vzgajajo šampinjone (gobe) Sodobno nakladanje soli — soline pri Luciji manjktije namenskih sredstev, na primer ne more dokončati izgradnje svojih obratov niti nabaviti opreme, ki bi jo nujno potrebovali. Pomanjkanje sredstev vpliva tudi na to, da podjetje ne doseže tistega obsega proizvodnje, ki bi ga sicer glede na ostale možnosti lahko. Vse to se končno kaže na višini samega bruto proizvoda in — kar je za podjetje še bolj važno — na višino dohodka. Če k temu prištejemo še dejstvo, da je obseg proizvodnje soli odvisen predvsem od ugodnih vremenskih razmer, lahko ugotovimo, da je poslovni uspeh oziroma neuspeh podjetja v mnogočem odvisen od zunanjih vplivov, od teea pa je končno odvisna tudi višina sredstev za razširjeno reprodukcijo. Ti problemi zadevajo predvsem proizvodnjo obrata Soline. Kot ugotavljajo v podjetju »Droga«, bi bila sleherna rekonstrukcija, ki bi izločila \"pliv vremenskega činitelja. nemogoča, ravno tako pa bi bila tvegana sleherna druga investicija, ker je težko predvideti rezultate, ki bi jih prinesla. Vendar oa išče podjetje ne glede ha te probleme možnosti, kako v čim večji meri odpraviti xgsa-knletna nihanja in povečati proizvodnjo v tem obratu. ■ Kar zadeva ostale dejavnosti, to je živilsko industrijo, pa je potrebna predvsem modernizacija proizvodnega procesa, kamor sodi nabax'a opreme za nredeIax-o, embalirani e in podobno. Ze pred nekaj meseci je podjetje naročilo potrebne stroje iz uvoza. Ti stroji bodo obratu »Začimba« omogočil povečati proizvodnjo in izboljšati kakovost izdelkov. To bo tudi prinomoelo. da bo podjetje hitreje ‘lahko izxTršexralo naročila kufecev. kar predstavlja prav tako zelo važan moment xv prizade-x-aniih za doseganje zastaxdjenega plana. .Izvozpa dejaxrnost podjetja, ki jo opravlja samostojno, je usmerjena predxvsem na prodajo zdravilnih zelišč. gob. gozdnih sadežev, sadja in zelenjave ter eteričnih olj na zunanje trge. Razen tega dovoljuje podjetju izvozna registracija tudi izvoz, \vseh lastnih proizx'odox'. Za letošnje leto računajo v »Drogi«, da bodo realizirali izvoz, v xdšini 1.3 milijona dolarjexc V .kroji izxmz-ni dejavnosti pa se srečujejo v podjetju »Droga« seveda tudi s specifičnimi težavami. Predvsem je cena surovin za proizvode, ki jih izdelujejo v nekaterih obratih podjetja pbdvržena precejšnjim spremembam na trgu — to pa terja ustaljen in axTtomatizir.an proizvodni proces, ki lahko edini’ omogoči konkurenčnost na zunanjem .. trgu. Samo pod tem pogojem lahko ustvarja podjetje tudi pozitivno razliko med lastno in prodajno .ceno. Podjetje »Droga« je prav v zadnjih letih, — pri tem upoštevamo vsa tri biyšai podjetja — precej povečalo sxk)jo "proizvodnjo. Ta porast, ki je bil zelo nagel, je podjetju onemogočil ustvarjanje zadostnih obratnih sredstexr, ki jih v letošnjem letu še bolj primanjkuje. To pomanjkanje rešuje podjetje z začasnimi krediti, ki pa niso najbolj ugodni, ker so obremenjeni z x'isoko obrestno mero. Zato razmišljajo o tem, kako bi povečali stalna obratna sredstva, kar predstavlja osnovhi pogoj za nemoteno poslovanje. Rešitexr tega vprašanja pa je odvisno, od obstoječih možnosti in od veljavnih predpisov. Raztovarjanje in skladiščenje soli v Portorožu Podjetje »Droga« predstavlja v piranski komuni važnega činitelja za zaposlovanje delovne sile. Obrati na območju komune zaposlujejo več ali manj stalno delovno silo, obrat soline pa v času sezone, ki traja do 6 mesecev, tudi precej sezonskih delavcev. Prav temu obratu primanjkuje kvalificiranih delavcexr -solinarjev, zakaj od sposobnosti teh delovnih moči je namreč odvisna kakovost in količina požete soli. V letošnjem letu sicer pričakujejo, da bo obratu soline uspelo proizvesti planirano količino soli — pri čemer je potrebno ugotoviti, da bo ta proizvodnja še vedno manjša kot je bila pred desetimi leti. Temu botruje predvsem slabo vreme, delno pa tudi, kot smo že rekli, pomanjkanje kvalificirane delovne sile. Drugi, obrati povečujejo svojo proizvodnjo, ki pa po drugi strani dosega nižje cene: Prav to nesorazmerno zniževanje prodajnih cen. ki je izključno posledica v^plivov drugih konkurenčnih podjetij nasproti zviševanju proizvodnih stroškov, je vzrok, da podjetje ne more ustvarjati potrebna sredstva za razširjeno reprodukcijo. Udeležba delovne sile v lastni ceni je namreč zaradi pomanjkanja mehanizacije zelo vtisoka, to 'pa pomeni, da mora uporabiti podjetje velik del dohodka za osebne dohodke. . p Sicer je podjetje »Droga« Portorož sredi temeljite reorganizacije in utrjevanja poslovanja — kar je nujna posledica preteklih združevanj. Menijo pa, da bodo te probleme še v letošnjem letu dokončno odpravili z dnevnega reda. Ker je podjetje teritorialno močno razpršeno, bo potrebno opraviti nekatere spremembe tudi glede načina upravljanja, Tako so dobili sveti delovnih enot nekatere razširjene pristojnosti, ki bi jih sicer ne imeli. Zagotoviti je bilo potrebno udeležbo kolektiva posamezne delovne enote ne samo v upravljanju delovne enote, ampak tudi v upravljanju celotnega podjetja. Čim večjo udeležbo neposrednih proizvajalcev v ‘upravljanju podjetja in o odločanju o vseh pomembnejših odločitvah in sklepih, ki izvirajo iz samega poslovanja, zagotavlja delovnemu kolektivu tudi statut, ki ga je sprejel delavski svet. In na koncu še nekaj številk: Skup. dohodek Dohodek 1961 2.266,587.542 442,012.787 1962 2.429,246.534 509,434.572 1963 3.281,366.234 549,161.000 1964 3.790,000.000 784,589.000 g^jS***««** SIS* S Pogled na soline in zgradbo obrata »Začimba«, združenega podjetja »Droga« Pogumni koraki mladega kolektiva Z odločbo občinske skupščine Koper je bilo letos 21. maja ustanovljeno podjetje za popravdlo in rekonstrukcijo plovnih objektov »2. OKTOBER«. V osnovno dejavnost tega mladega podjetja, ki je v začetku junija začelo obratovati, sodijo popravila, obnavljanje in rekonstrukcije domačih in inozemskih plovnih objektov; popravila, obnavljanje, rekonstrukcije in izdelaxra ladijske opreme za domače in tuje naročnike; popravila, obnavljanje in rekonstrukcije ladijskih strojev in naprav s storitvami delavnic, ter projektiranje in izdelax-a vseh načrtov zvezi z rekonstrukcijami, popravili in obnaxr-Ijanje' plovnih objektov in ladijske opreme. V postransko dejavnost sodi še izdelava in popravilo vseh vrst konstrukcij in strojnih naprav in izvrševanje storitev ladjam in drugim naročnikom. Čeprav je podjetje šele na začetku poti svojega razvoja in tudi še ni povsem konstituirano — nima še organov upravljanja, formirana sta začasno dxr8 posvetox'alna organa, to je strokovni kolegij in svet delovne-ga kolektiva; ravno tako še nima pravilnika o delitvi osebnih dohodkov in o deliri j čistega dohodka, kar trenutno nadomeščajo odredbe direktorja — je že danes mogoče reči. da ima široke možnosti razvoja in dela v ladjedelski stroki (razen novogradnje), zlasti pri graditvi različne investicijske opreme v kooperaciji z Litostrojem, Strojno tovarno Trbovlje, Gostolom iz Nove Gorice, Indo-som iz Ljubljane in drugimi. Že v prvih dveh mesecih svojega obstoja je opravil »2. oktober« veliko dela. Proizvodnja v mesecu juniju je bila usmerjena predvsem na kooperantska dela, na izdelavo ladijske opre- me in na ladijske storitve. Velik delež v realizaciji zavzemajo tudi storitve ladjedelniške dejavnosti, medtem ko je bilo remontnih del bolj malo. V podjetju so prepričani, da je usmeritev njegove proizvodnje pravilna, paziti bo treba le, da še kontinuiteta ne prekine in da se vedno ....... : V kooperaciji z drugimi tovarnami izdeluje »2. oktober« tudi razne elemente za sestavo strojev in strojnih naprav — Na sliki: odprema elementov za STT Trbovlje maksimalno izkoristijo vse delovne zmogljivosti. Tudi finančni uspeh je bil po prvem mesecu poslovanja kar zadovoljiv. Celotni dohodek je znašal nekaj manj kot 33 milijonov dinarjev, proizvodni stroški okoli 23 milijonov, dohodek podjetja po odbitku prometnega davka, tprej finančni uspeh podjetja pa več kot devet in pol milijona dinarjev. Bil bi pa ta finančni uspeh lahko še večji, če bi imelo podjetje manjše režijske stroške. V mesecu juliju je bil obseg proizvodnje vrednostno sicer manjši, ker so porabili več delovne sile in manj materiala v tekoči proizvodnji, količinsko pa se je pox-ečal za 16.4 %. Stanje realizacije je zadovoljivo, ravno tako pa tudi čisti dohodek. Tako kot vsako novo podjetje, spremljajo tudi .mladi kolektiv »2. OKTOBER« številne težave. Rešiti je bilo treba vprašanje najetja kreditov za obratna sredstva, čakš pa jih še problem nakCfpa osnovnih sredstev. Če bo namreč hotelo podjetje normalno poslovati ali ustvarjati od 800 do 900 milijonov bruto produkta in zaposlovati 220 delavcev, bo moralo imeti za najmanj 450 milijonov dinarjev osnovnih sredstev Zato se kolektiv »2. oktober« tudi zaveda, da bo moral, če bm hotel zadovoljevati predpisane družbene obveznosti, sredstva za kritje osebnih dohodkov in sredstva za razširjeno reprodukcijo — izkoristiti vse zmogljivosti, maksimalno dvigniti storilnost, utrditi delovno disciplino, izboljšati kvaliteto — skratka, dati vse od sebe, da bo opravljal družbeno koristno dejavnost. Kot smo že na začetku omenili, je podjetje »2. oktober« ustanovila občinska skupščina 'Koper, vendar ima, podjetje sedež v piranski komuni v Portorožu. To pa le začasno, zakaj »2. oktober« se bo v perspektivi vključil v gospodarstvo nove koprske luke in se bo zato kasneje preselil v koprsko komuno. ■0 * '1 Izdelava sušilnih miz za sušenje kož, ki jih izdeluje podjetje za tovarno »Gostol« v Novi Gorici EDINI V REPUBLIKI V državi imamo precej rjavega premoga in lignita, zelo nam pa primanjkuje visokokaloričnega črnega premoga. Naše premogovnike, v katerih kopljejo črni premog, bi lahko, našteli na prstih ene roke. Eden izmed teh premogovnikov in edini svoje vrste v Sloveniji je RUDNIK SEČOVLJE. Sečoveljski premogovnik so začeli odpirati Italijani v letih pred drugo svetovno vojno, ko jim je zlasti primanjkovalo te surovine. Po osvoboditvi je bil nekaj časa zalit z vodo, pa so ga kmalu spet usposobili za izkoriščanje. Zdaj daje 22 do 25 tisoč ton letne proizvodnje in računajo, da bi ob taki produkciji zaloge premoga zadostovale še za 60 do 80 let. Težav pri obratovanju je obilo. Premog leži v tenkih, prekinj*iih slojih do 350 metrov globoko. Spričo posebnosti nastopanja je mogoče le tako imenovana drobna mehanizacija odkopavanja. Dodaten, a zelo hud in drag problem je močan dotok vode, ki narekuje posebno previdno delo in znatno draži proizvodnjo. Zanimivo je, da je bil kljub povpraševanju po črnem premogu dolgo precejšen problem plasma na tr-? žišču. Premog ima namreč precej žvepla in razen tega v obalnem pasu ni bilo večjih potrošnikov. Prevoz do železniške postaje Kozine s kamioni pa je zelo drag. Zadnja leta so vprašanje prodaje dokaj uspešno rešili. Četrtino proizvodnje celo izvažajo v sosednjo Avstrijo. Največje težave ima na RUDNIK SEČOVLJE z delovno silo, ki beži v udobnejše in boljše plačane poklice. Fluktuacija je velika, vendar premogovnik za zdaj sile še ne more vezati f. ustreznim dohodkom. Značilno je, da je v premogovniku zaposleno vsega 10 odstotkov domačinov! Pred osmimi leti je premogovnik dajal 24.000 ton premoga letno, predlanskim je proizvodnja ob 30 odstotkov manjšem številu zaposlenih narasla na 26.000 ton. Zdaj se je ob nadalje znižanem staležu za 15 odstotkov proizvodnja ustavila na 22.000 tonah. V podjetju je zdaj zaposleno približno 200 ljudi. Kljub težavam pa se je kolektivu posrečilo produktivnost precej zvečati. DOBRO ORGANIZIRANO KMETIJSKO ZALEDJE Z namenom, da se uvaja na področju kmetijstva načrtno gospodarjenje, da se doseže večja kreditna sposobnost in akumulativnost in da se bolj okrepi delavsko samoupravljanje v proizvodnih dejavnostih, so se na območju občinske skupščine Piran odločili za smotrno integracijo kmetijskih organizacij. Začela se je leta 1959 s pripojitvijo kmetijskih zadrug Sečovlje in Strunjan, zaključena pa je bila s priključitvijo dela kmetijskega kombinata Koper, ki je obratoval na tem območju in s priključitvijo podjetja Meso Piran. Tako zavzema teritorialno območje KMETIJSKE ZADRUGE LUCIJA celotno območje občine Piran in je edina kmetijska organizacija z nalogo krepiti kmetijsko proizvodnjo na lastnih površinah ter v kooperacijski proizvodnji z individualnimi kmetijskimi proizvajalci. Poglavitni smoter zadruge je proizvodnja in predelava poljedelskih pridelkov in živine ter preskrba trga s temi artikli. Poleg omenjenih dejavnosti pa sodi v predmet poslovanje KMETIJSKE ZADRUGE LUCIJA med drugim tudi še opravljanje storitev zasebnim proizvajalcem s strojnim parkom, opravljanje obrtnih in drugih storitev v zvezi s kmetijsko proizvodnjo, nabava in prodaja umetnih gnojil, transportne storitve, ribištvo ter prodaja rib na debelo in drobno, hranilno kreditno poslovanje. Zadruga ima lastno kovaško in mehanično delavnico za popravila svojih osnovnih sredstev in za storitve tretjim osebam — v njeno dejavnost pa sodi tudi mesarstvo, to je klanje, nakup in prodaja živine, predelava in prodaja mesa in mesnih izdelkov in podobno. Vse te dejavnosti opravlja zadruga po ekonomskih enotah, ki so or- Rudnik Sečovlje — pogled na separacijo kvalitetno opravljanje del, s tem pa tudi naglejši razvoj skupine in vsega podjetja. Nagel razvoj in vzpon podjetja nenehno naraščanje skupnega dohodka. Medtem, ko je bil leta 1961 skupni dohodek okoli 200 milijonov, je znašal lani že 350, letos pa računajo, da bod dosegli okoli 800 milijonov dinarjev dohodka. S SERVISI LAJŠATI DNEVNE SKRBI OBČANOV STANOVANJSKA SKUPNOST — SERVISNE DELAVNICE PIRAN je organizacija, ki na obmbčju občine Piran skrbi predvsem za neposredno zadovoljevanje potreb občanov, njihovih gospodinjstev, za pospeševanje zdravstvi , vzgojnih in kulturnih dejavnosu. Dokajšnja skrb skupnosti velja tudi problemom, ki nastajajo spričo vse večjega razmaha turizma, predvsem vzgoji otrok mladoletni- ganizirane na podlagi specializacije posameznih dejavnosti. Ekonomskih enot je 6, ki imajo v svoji sestavi še 13 obračupskih enot. Ekonomske enote so: kmetijska proizvodnja, Meso Piran, mehanizacija, ribištvo, blagovni promet in uprava. Dejavnost zadruge je, kot smo že omenili, osredotočena v kmetijski proizvodnji na lastnih površinah, vzetih v zakup in v različnih oblikah proizvodnega sodelovanja z individualnimi kmetijskimi proizvajala. Skupne obdelovalne površine v družbenem in zasebnem sektorju so se povečale od 2292 hektarov v letu 1961 na 2604 hektare v letu 1963. Od tega je največ njiv in vrtov, ki jim- sledijo travniki, vinogradi in sadovnjaki. Kar zadeva živinorejo, znaša ob povprečnem staležu goveda 148 glav povprečni prirastek 23.6 kg na eno glavo. Z načrtno selekcij0 je zadrugi uspelo uvesti živinorejski stalež plemenske pasme. Po tej poti namerava zadruga usmeriti svoja prizadevanja tudi v prihodnje, tako. da bi v času .izvajanja sedemletnega plana dosegli povprečni stalež 400 glav. od katerih nai bi bilo 200 glav dobrih mlečnih, 200 glav pa v pi tališču za potrebe lastnega mesarskega predelovalnega obrata. Sicer pa predvideva sedemletni pespektivni plan zadruge investiranje po vseh ekonomskih enotah, predvsem pa poleg živinoreje v nove površine zemljišč. Površine v družbenem sektorju naj bi se po tem planu povečale od sedanjih 383 hektarov na 800. Zadruga si v zadnjih letih prizadeva, da se struktura te gospodarske organizacije ne spremeni samo v smislu podružbljanja obstoječih obdelovalnih površin, ampak tudi v smislu načrtnejše proizvodnje različnih poljedelskih vrtnin, sadjarstva in vinogradništva. V zadrugi pričakujejo, da bodo načrtna in postopna vlaganja sredstev v tej smeri kmalu rodila želene rezultate. Po planu za letošnje leto predvidevajo, da se bodo obdelovalne površine v družbenem sektorju povečale za 64 hektarov ali za 12 % nasproti lanskemu letu. Na lastnih površinah bodo več pozornosti posvetili tudi proizvodnji krmnih rastlin za potrebe živinorejske črede. Ce bi analizirali finančne rezultate poslovanja KMETIJSKE ZADRUGE LUCIJA, bi nedvomno ugotovili, da sodi med sorazmerno dobro stoječe in kreditno sposobne delovne organizacije. Nabavna vrednost osnovnih sredstev je znašala koncem lanskega leta 425 milijonov dinarjev, v tej številki pa niso všteta osnovna sredstva v gradnji. Vrednost gospodarskih osnovnih sredstev ali sredstev skupne porabe so znašala 37 milijonov dinarjev, pri čemer gre predvsem za stanovanjske zgradbe. Zaključni račun za preteklo leto kaže — realizirani celotni dohodek zadruge je lani znašal 1 milijardo 224 milijonov dinarjev, čisti dohodek pa 239 milijonov dinarjev, oziroma 203 milijone po izločitvi vseh obveznosti — da je zadruga dobro gospodarila in dosegla lepe uspehe kljub slabi letini in elementarnim nezgodam. Takšno gospodarjenje pa prinaša tudi vsemu gospodarstvu občine, zlasti pa obalnemu območju neprecenljive koristi, zakaj čedalje bolj_ intenzivno razvijijoči se turizem zahteva dobro organizirano kmetijsko zaledje. KZ Lucija — sortiranje in pakiranje sadja in zelenjave Odhod iz piranskega pristanišča PRIZADEVANJE KOMUNALNEGA PODJETJA ZA RAZVOJ IN KREPITEV TURISTIČNE DEJAVNOSTI V KOMUNI KZ Lucija — sodobno obdelovanje in urejanje vinogradov Kot za vsa komunalna podjetja je značilno tudi za KOMUNALNO PODJETJE PIRAN, da ima zelo pestro dejavnost. Razlika je samo v tem, da se to podjetje ukvarja tudi s turizmom. Težišče njegove tozadevne dejavnosti je na vzdrževanju obmorskih plaž na območju občine Piran, ki jo pa namerava razširiti še na izposojanje in shranjevanje čolnov ter na vzdrževanje lokalnega morskega prometa: V ta namen že gradi čolnarno z vsemi potrebnimi napravami za njihovo vzdrževanje in bo za to porabilo okoli 60 milijonov dinarjev. Nadalje ima v tujini naročene tri hidrogliserje za vodno smučanje, za kar je dobilo že 20 milijonov dinarjev kredita, tako, da bo že letos tudi portoroški zaliv oživel z vodnimi smučarji. Krepitev lokalnega pomorskega prometa pa bo zlasti oživila plažo v Strunjanu in Savudrijsko obalo, ki sta bili doslej zaradi slabih prometnih zvez malone neizkoriščeni. Poleg omenjene turistične dejavnosti se podjetje ukvarja tudi z drugimi čisto komunalnimi dejavnostmi, za kar ima formirane potrebne obrate kot so: obrati za vzdrževanje kanalizacije, snage cest, parkov itd., nadalje vrtnarijo »Cvetje«, kjer gojijo v velikem številu fikuse in znane ameriške nageljne sirtiovce. Ko govorimo o vrtnariji velja poudariti, da podjetje gradi v Ljubljani novocvetličarno na Prešernovem trgu, ki bo imela potrebne klimatske naprave. S to cvetličarno in pa še z drugimi, ki jih bo podjetje v bližnji prihodnosti še odprlo, namerava podjetje po'seči v konkurenčni boj na ljubljanskem cvetličnem tržišču. V okviru podjetja deluje tudi gradbena skupina za graditev komunalnih naprav. Omeniti velja, da je ta skupina opremljena z najsodobnejšo komunalno in gradbeno mehanizacijo, kar ji omogoča hitro in kov. Glede na skopo odmerjena sredstva, s katerimi je skupnost razpolagala za nadaljnji razvoj prepotrebne tovrstne dejavnosti v komuni, je bila prisiljena krepiti svojo servisno dejavnost, ki je kljub slabi in pomanjkljivi opremi ustvarila pogoje za svoj hitrejši razvoj. Zdaj ima skupnost že gradbeni, mizarski, vo-doinstalaterski, pleskarski, krojaški, čevljarski servis in servis za vodenje finančne evidence hišnih svetov. V prihodnje namerava skupnost svojo dejavnost predvsem utrditi, pozneje pa še razširiti, da bi si tako ustvarila primerne pogoje za nadaljnje uspešno poslovanje. VSELEJ HITRO, CENENO IN KVALITETNO je vodilo majhnega 12-članskega kolektiva OBRTNE DELAVNICE MbD-NO KROJASTVO PIRAN, kjer delajo krojaške storitve po naročilu. Izdelujejo po meri mo*’ in ženska oblačila vseh vrst, pra ako pa tudi delovne obleke, halje, uniforme in podobno. V podjetju pravijo, da imajo vedno dovolj dela, pri katerem pa jih najbolj ovirajo pretesni delovni prostori. S svojimi storitvami in izdelki so lani ustvarili nad ■ 15 milijonov dinarjev realizacije, kar ni malo, zlasti še, če vemo, da je le-ta znašala leta 1956 1,730.000 din. V načrtu ima kolektiv z lastnimi sredstvi preurediti enega svojih lokalov, kjer bodo izdelovali konfekcijska oblačila. HITRO IN SOLIDNO V zadovoljstvo naših gostov delamo pri nas hitro in solidno, so nam dejali v BRIVNICAH IN CESALNI-CAH v Piranu, kjer opravljajo dvoje prepotrebnih dejavnosti: moške in Ženske storitve. V lepo urejenih in sodobno opremljenih lokalih (tri po številu) je res vedno polno gostov, ki so, sodeč po številnem obisku, nadvse zadovoljni s storitvami spretnih delavcev. Brivnice in česalnice Piran zaposlujejo zdaj 25 delavcev, ob ustanovitvi leta 1957 pa jih je bilo vsega 4. Letno ustvarijo nad 20 milijonov dinarjev skupnega dohodka. Z ustvarjenimi sredstvi poizkušajo predvsem urediti svoje lokale in izpopolniti opremo s sodobnejšimi napravami. Doslej so v ta namen vložili že več kot 7 milijonov dinarjev. Pri tem pa niso pozabili na osnovni problerp, ki tare tovrstno podjetje — fluktu-acijo delovne sile. Vendar ta problem ni več tako pereč, zakaj podjetje je z izpopolnitvijo sistema nagrajevanja doseglo povprečni osebni dohodek že 36.000 dinarjev na zaposlenega. SEDEMKRAT VEČJA PROIZVODNJA Podjetje PEKARNA IN SLAŠČIČARNA PIRAN je bilo ustanovljeno l. 1955. Njegova osn. sred. je predstavljala skoraj popolnoma dotrajana pekovska peč in nekaj inventarja v skupni vrednosti 400.000 din, kar je podjetje prevzelo od likvidiranega trgovskega podjetja »Zvezda« Piran. V takšnih pogojih je lahko kolektiv 15 delavcev v 8 urah speklo okoli 2000 kg kruha in ustvarilo letno 16 milijonov realizacije. Spričo naraščajočih potreb, zlasti zavoljo vse večjega razmaha turizma v piranski občini je bilo nujno povečati zmogljivosti podjetja. Zato si je kolektiv izdelal program 10-letnega perspektivnega razvoja, v katerem je za obdobje prvih treh let bilo predvideno in realizirano zgraditev nove pekarne z zmogljivostjo 4000-kg kruha dnevno, zgraditev novega slaščičarskega obrata v Piranu za proizvodnjo slaščic in peciva, organizacijo preskrbe prebivalcev v celotni občini s kruhom in mlekom to je prevzem in ureditev prodajaln podjetja »Klas« v Piranu, ter zgraditev dveh novih slaščičarn v Portorožu in eno v Piranu. Realizacija tega programa je terjala okoli 90 milijonov investicijskih sredstev. S tem pa je bilo rešeno vprašanje redne preskrbe prebivalstva,, ki je bilo zlasti pereče v času turistične sezone. Z zgraditvijo novih zmogljivosti je podjetje doseglo proizvodnjo 300 kg kruha na zaposlenega v. 8 urah, zaposluje pa 46 ljudi in bo letos, pravijo v podjetju, znašala realizacija že blizu 290 milijonov dinarjev. Kljub doseženim uspehom pa bo kolektiv nadaljeval z_ realizacijo programa 10-letnega razvoja. V bližnji prihodnosti bo podjetje zgradilo še eno pekarno v Luciji, ki bo polavtomatska in enake zmogljivosti kot zdajšnja. S tem bo podjetje odpravilo nočno delo in pričelo z uvajanjem 7-urnega dela, kar doslej ni bilo mogoče. To bo toliko prej uresničljivo, ker bo hkrati z novo pekarno zgrajeno tudi skladišče s hladilnimi napravami in se kruh v poletnih mesecih ne bo več kvaril. Poudariti je treba,v da je kolektiv s svojo prizadevnostjo uspešno opravil nalog; ki si jo je zastavil, saj je v letošnji turistični sezoni redno oskrbovala okoli 22.000 prebivalcev na območju piranske občine; 12.000 domačinov in pa po oceni blizu 10.000 turistov j» dnevno pokupilo okoli 8000 kg kruha. Slaščičarne-pekarne Piran — v turistični sezoni tudi slaščičarjem nikoli ne zmanjka dela ^x»\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\v\\\\\\\v\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\v\\\\\mm\v\\\k^^^^ k' VAV'XXXXXX 'wx'\\\\\\%\\\\v\\\v\\\\\\\v\\\\\\\va\TO\\\\\\\\mv\v\\mmm^^^^ USMERITEV V SPECIALIZACIJO ■ V okviru nekdanjega obrtnega podjetja »Zvezda« Piran je poslovalo več različnih delavnic. Med njimi tudi elektrodelavnica, ki se je leta 1955 osamosvojila in postala samostojna gospodarska organizacija pod naslovom Obrtna delavnica »ELEKTRO-RADIO«« Piran. Že samo ime pove, da sodi v delokrog tega majhnega, zdaj že notro.nje dobro organiziranega in utrjenega podjetja, ki zaposluje 8 delavcev ter dva vajenca, ena nepogrešljivih dejavnosti. »Eiektro-Ra-dio«« popravlja vse vrste gospodinjskih električnih naprav, od kuhalnikov, likalnikov, pralnih strojev do hladilnikov in naprav za kuhanje kave. Do letos pa je podjetje popravljalo tudi radijske in televizijske sprejemnike. Vendar je slednjo vejo svoje dejavnosti opustilo, ker teži k specializaciji. Prevzelo bo vrsto garancijskih popravil najrazličnejših tovarn-proizvajalcev električnih naprav. Tako je podjetje že sklenilo pogodbo za garancijska popravila škofjeloške tovarne hladilnikov, dogovarjajo pa se še s podjetji Ventilator iz Zagreba in Meteor iz Beograda ter drugimi podjetji. Seveda bo povečana servisna dejavnost terjala dokaj boljše delovne pogoje. Predvsem nove poslovne prostoče, zakaj zdajšnji so cesto poplavljeni ob visoki plimi in zato ne ustrezajo niti kot delovni in ne kot skladiščni prostori. Hkrati s tem pa' bodo potrebovali tudi strokovni kader. Na vse to so v podjetju mislili. Že letos računajo, da se bodo lahko preselili v. novo oziroma adaptirano delavnico, svoje delavce pa pošiljajo na izpopolnitev v podjetja za katera bodo opravljali garancijska popravila. Z usmeritvijo v specializacijo bo »Elektro-Radio«« v precejšnji meri olajšal skrbi ta-mošnjemu prebivalstvu, samo pa si bi ustvarilo boljše pogoje za nadaljnji razvoj. Stari in novi del bolnišnice v Piranu UVAJANJE SODOBNEJŠIH NAČINOV PRODAJE Pred desetimi leti je začelo svojo življenjsko pot TRGOVSKO PODJETJE »KOLONI ALE« PipAN. V poslovalnicah-, ki jih ima v Kopru, Piranu, Izoli, Portoržu in Belem Križu nudi potrošnikom živila in gospodinjske ibotrebščine. S prizadevanjem kolektiva je podjetje v desetletnem poslovanju tako napredovalo, da je lani ustvarilo 7-krat večji promet in je znašal skupni dohodek 237 milijonov dinarjev, letos pa bodo realizirali že okoli 280 milijonov dinarjev dohodka. Pri tem pa se število zaposlenih ni bistveno spremenilo. Zdaj zaposluje, 17 delavcev. Značilno za to trgovsko podjetje je. Prijeten počitek in dobra postrežba so odlike piranske »Delikatese« PRVA DELIKATESA V KOPRSKEM OKRAJU Ustanovljeno konec leta 1955 je bilo gostinsko trgovsko podjetje "DELIKATESA« v Piranu registrirano za opravljanje gostinske (točenje alkoholnih in brezalkoholnih pijač, pripravljanje toplih in mrzlih jedil, delikatesnih izdelkov ter izdajanje sob za prenočišča) kakor tudi trgovske (nakup in prodaja pakiranega mesa, mesnih, mlečnih in delikatesnih, izdelkov, zelenjave, sadja, izdelkov iz sladkorja in kakaa in sladoled^) dejavnosti. Prvo poslovalnico po ustanovitvi je podjetje odprlo meseca junija leta 1956 v Piranu, pri čemer je značilno, da je bila to prva poslovalnica delikatesnega tipa v koprskem okraju. Kmalu za tem je začel kolektiv »Delikatese-« nadalje širiti svo-1 jo dejavnost in že leta 1957 odprl poslovalnico v Portorožu, pozneje pa v Piranu še poslovalnico »Istrska klet«« na Tartinijevem trgu. Te poslovalnice so odprte vse leto, v času sezone pa ima podjetje še 2 bifeja na plaži v Portorožu, ter po en bife v Strunjanu in v Piranu — na Prešernovem nabrežju. Vendar se piranska »Delikatesa«« ob takem obsegu poslovanja ne bo ustavila. V razdobju sedemletnega plana namerava odpreti še nove poslovalnice — v Luciji pri Portorožu in na Plaži v Portorožu — kot bodo pač to narekovale potrebe hitro razvijajočega se turizma in tudi same komune. Če pogledamo gibanje finančnih pokazateljev poslovanja v zadnjih letih, vidimo, da se je. podjetje »Delikatesa«« zelo dinamično razvijalo, saj so se npr. osnovna sredstva samo v lanskem letu povečala od približno 1 28 na več kot 41 milijonov dinarjev, od prvih 5 delavcev, kolikor jih je štel kolektiv ob ustanovitvi, se je njihovo število povečalo v letošnjem letu že na 50 ljudi. Realizacija, ki jo je ustvarilo podjetje ob ustanovitvi za 14 milijonov dinarjev, je narasla lani na skoraj 176 milijonov, po planu za letošnje leto pa so predvideli že 215 milijonov. da si ustvarja potrebna sredstva za razširjeno reprodukcijo ne na račun povečevanja razlike v ceni, temveč na račun povečevanja fizičnega obsega prometa. Kot umni gospodar pa podjetje ustvarjena sredstva vlaga predvsem v modernizacijo poslovanja. Tako je pred nedavnim organiziralo polsamopostrežni sistem v poslovalnicah v Piranu in Belem Križu. Kolektiv tega podjetja teži k nadaljnjemu izpopolnjevanju sodobnega poslovanja in bo v prihodnjih letih tudi v ostalih poslovalnicah organiziral samopostrežni sistem prodaje, s čimer bo nedvomno uspel doseči leta 1970 začrtanih 350 milijonov dinarjev skupnega dohodka. MAJHNI, TODA POGUMNI Eno najmanjših podjetij v Piranu je nedvomno OBRTNA DELAVNICA »SOK« PIRAN. Dvoje skromnih prostorov, pet delavcev in trije stroji je vse, kar ima ta majhen kolektiv. Kljub temu pa podjetje s svojo proizvodjo — polnjenjem steklenic s cockto, sifonom in lastno proiz* vodnjo limonade ter oranžade — letno ustvarja nad 20 milijonov dinarjev skupnega prometa. S solidnim 1 poslovanjem, kar se zlasti kaže v dnevnih naročilih domačih gostinskih podjetij, ki terjajo dnevno tudi do 15.000 steklenic cockte, oranžade., ali limonade, si podjetje . ustvarja potrebna finančna sredstva za svojo razširjeno reprodukcijo. Podjetje v dokajšnji meri prispeva k nemotenemu in rednemu preskrbovanju gostinskih obratov z brezalkoholnimi pijačami, NASTANEK IN RAZVOJ ZDRAVSTVENEGA DOMA PIRAN Po osvoboditvi 1. 1945 je bila v krajih, ki jih zajema današnja piranska komuna, zdravstvena zaščita prebivalstva zelo pomanjkljiva. Za tako gosto naseljeno mesto kot je Piran z obširno okolico, je bila zdravstvena služba odločno prešibka. Pomanjkanje zdravnikov in sanitarnih 'naprav .je bilo med drugim tudi vzrok, da so bile razne epidemije v teh krajih zelo pogoste. Zlasti veliko je bilo tuberkuloznih obolenj. Ambulantno službo so delno opravljali zdravniki JLA in pa zdravniki, ki so še izpred vojnih let ostali v teh krajih. Tuberkulozne bolnike je pregledoval zdravnik, ki je enkrat tedensko orihajal iz Ljubljane. Kontrole.'evidence in kartoteke bolnikov ni bilo. Neorganizirana je bila tudi zobozdravstvena služba, ki so jo opravliali zasebniki. Sanitarno inšpekcijo' so opravljali okrajni organi. zaradi česar ni mogla biti učinkovita.. Takšne so bile razmere okrog leta 1950, ko so začeli/ prihajati v obalne kraje slovenski zdravniki. Sodobni zdravstveni službi so bili — potem, ko so občine dobile v svojo pristojnost poleg politično upravnega dela tudi organizacijo zdravstva, prosvete in drugih javnih služb — postavljeni temelji z ustanovitvijo zdravstvenih domov na sedežih občin. Ti "zdravstveni domovi so postali žarišče zdravstvene nege in varstva, hkrati pa se je zdravstvena služba bolj približala delovnim ljudem. ZDRAVSTVENI DOM PIRAN je začel z delom 1. januarja-1956. Na območju piranske občine živi danes čez 12,000 prebivalcev. To število se v poletnih mesecih zaradi pritoka domačih in -.tujih turistov dvigne do 50.000. Zato imajo zdravstveni delavci ob vsakem času polne roke dela. Kljub ozko odmerjenim prostorom, pomanjkanju finančnih sredstev — predvsem za investicije — pa je zdravstveni dom Piran prerastel v osmih letih svojega obstoja v sodobno zdravstveno institucijo. Zdravstveni dom Piran ima vse oddelke, ki jih zahteva struktura tovrstnega zavoda: 4 splošne ambulante, od tega dve v Piranu in po eno v Portorožu ter Sečovljah; zobno splošno ambulanto z dvema ordinacijama ter šolsko zobno ambulanto; otroški dispanzer s posvetovalnicami in šolsko ambulanto; dispanzer za žene s posvetovalnico in ginekološko ambulanto; babiško in patronažno službo; protituberkulozni dispanzer in higiensko postajo. V ilustracijo obsega dela Zdrav-. stvenega doma Piran naj napišemo samo nekaj številk: v kurativni službi so splošne ambulante v preteklem letu opravile 57.651 pregledov in 45.716 medicinskih storitev; fizikalna terapija je imela 4.079 obsevanj, laboratorij pa 4.900 različnih storitev; splošna zobna ambulanta je opravila 7.597 konzervativnih in 6.952 protetičnih storitev; zdravniki so izvršili 3.597 obiskov na domu. Enako uspešna v svojem delu in v doseženih rezultatih je bila tudi preventivna služba, ki se zlasti posveča zdravju otrok in mater /ter bolezni zdravi, pa tudi preprečuje. USTANOVA, KI NAJ BI ,TI DRUŽBA POSVETILA VEČ POZORNOSTI Poslovna enota SPLOŠNE BOLNICE KOPER V PIRANU ima naslednje oddelke in strokovne enote: interni — gerontološki (z 32 posteljami), otorinolaringološki (50 postelj), 'česna in spec. ambulanta (14 po-telj), infekcijski oddelek (46 postelj), aboratorij, lekarno in rentgen. Kljub -rizadevanju kolektiva piranske eno-e splošne bolnice tej zdravstveni ustanovi zaradi nenehnega pomanjkanja finančnih virov za nujno potrebne investicijje v obstoječe, za uspešno opravljanje zdravstvenih storitev neprimerne objekte še ni uspelo zaživeti pravo življenje. Interni, otološki (oddelek za bolezni nosu. grla in ušesa) in okulistični oddelek so nameščeni v stari zgradbi, ki sploh ni bilo zgrajena za bolnišnico. Zgradba nima centralne kurjave, niti dvigala, sanitarije so neprimerne in premajhne, približno 80 % opreme pa je iztrošene. Premajhna amortizacijska sredstva, velike obveznosti za odplačevanje anuitet žal onemogočajo, da bi ustanova v potrebni meri vzdrževala obstoječo opremo in jo donolnievala z novo. Premajhne zmogljivosti, pomanjkljiva oprema in nreobremenjenost poslovne enote Piran oa nomenijo samo' del težav, s katerimi se ubada Snlošna bolnica Koper, ki jih bo nedvomno ublažila zgraditev nove koprske bolnišnice, za katero so sredstva že zagotovljena in ki naj bi se — v interesu vsega konrskega okraja — tudi čimprej aktivirala. OKOLI JOD LET STARA LEKARNA Ob ustanovitvi LEKARNE PIRAN leta 1953. ie kolektiv prevzel težko breme, troit' tedanij prostori in oprema s.n bili še iz 17. stoletja. S pomočjo Zavoda za socialno zavarovanje v Kopru in Občinske skun-ščine v Piranu ter z lastnimi sredstvi. je lekarna vložila nrecejšnja sredstva v adantacijo in obnovo norih lekarniških prostorov. Zaradi stalnega pomanjkanja potrebnih sredstev, traja obnova opreme lekarne in nabav sodobne aparature še danes. Naraščajoče potrebe kraja po oskrbi z zdravili — glede na izrazito turistični značaj kraja — pa ne terjajo samo ustrezne prostore in opremo, temveč tudi zadostna obratna sredstva, ki so nujna za zagotovitev večje zaloge potrebnega sor-timenta in zdravil. Ta problem, sicer le v glavnem v poletnih mesecih rešuje kolektiv lekarne s plasiranjem raznih lastnih kozmetičnih proizvodov'. Desetčlanski kolektiv si prizadeva, da bi v obeh poslovalnicah, tj. v Pirmanu in Portorožu zadostil potrebam prebivalstva z zdravili, kar je tudi njegova osnovna naloga. To najbolj prepričljivo dokazuje dejstvo, da se je promet z zdravili v desetih letih skoraj 7-krat povečal. NtfJNI SO NOVI POSLOVNI PROSTORI V KOPRU Vse do leta 1962 je zavarovalstvo poslovalo po centraliziranih principih in so zavarovalnice šele z Zakonom o zavarovalnicah in zavarovalnih skupnostih, ki je bil sprejet sredi leta 1961, začele poslovati kot samostojne organizacijske enote. Od takrat dalje lahko govorimo o družbenem upravljanju tudi v zavarovalstvu. Z decentralizacijo je dobila samostojnost tudi ZAVAROVALNICA PIRAN, ki je v tako kratkem času samostojnega poslovanja dosegla velik uspeh. Že leta 1962 je znašal znesek inkasiranih premij 670 milijonov, medtem ko je leto prej znašal 554 milijonov. Tudi leta 1963 beleži ZAVAROVALNICA PIRAN visok porast inkasa, saj je znašal 708 milijonov dinarjev, letos pa nameravajo doseči že 757 milijonov dinarjev. Iz tega sledi, da je decentralizacija in osamosvojitev zavarovalnice le pozitivno vplivala na delo članov delovne skupnosti in pripomogla k boljšim delovnim uspehom. Zavarovalnica posluje na območju občinskih skupščin Piran, Izola in Koper. Sedež zavarovalnice pa je v Piranu in je nujno, da se preseli Pogled na prepoln trg v središču Pirana, kjer v glavni turistični sezoni skoraj ni moč dobiti parkirnega prostora. V ozadju zgradba občinske skupščine Zavarovalnica Piran: »Ceste naj ne bi bile otroška igrišča!« v Koper, kjer je gospodarsko in kulturno središče Primorske. Vendar sredstva skladov, ki jih zavarovalnica formira iz čistega dohodka, ne zadostujejo niti za gradnjo poslovne stavbe, da o prepotrebni graditvi stanovanjskih objektov ne govorimo. Zavarovalnica sklepa na svojem območju vse vrste 1 imovinskih in osebnih zavarovanj in ima v ta namen organizirano terensko mrežo, katere osnovna naloga je delo v zasebnem sektorju. Ugotavljajo, da so sicer doseženi rezultati zadovoljivi, vendar pa bo potrebno še mnogo prizadevanja vseh članov kolektiva, da ■ bo zajeto čimširše zavarovalno področje in da bo zavarovalstvo dobilo tisto mesto v našem gospodarstvu, ki mu gre. Poudariti velja, da zavarovalnica posveča posebno pozornost pri naš razmeroma mladi zavarovalni panogi, to je transportnemu zavarovanju. Letos formirani transportni oddelek pri Zavarovalnici je z inka-siranimi premijami ustvaril skoraj polovico skupnega dohodka zavarovalnice. /(xXXXXVXVXXXXXXXXXXXXVXXXXXXX.XXXXVXXXXXXXXXXXX\XXXXXXVXXXXSXXXXXXXXXXXXXXNXXXXXVXXXXXXXV\XXXXV^XX>SXXXXXXXXXVXXXXXX'SXSXXXXV^XX\XXXXXV>SXXXXXXXXXXXVXXXXXXXXXXXXXXXXXNXXVVxXXXV.VvXS>XXN. DELAVSKA ENOTNOST - St. 36 - 17. septembra 1964 V X xVvvV*XxXXX\XXXXXXXXXXXXXXX\XX\XX\XXXXXXXXXXXXX’vXXNXXXXXXXXV\JCC>0COCSNNVSXSS?CCCCO^.