AKTUALNO VPRAŠANJE Volitve v občinske ljudske odbore se približujejo in postajajo vse bolj aktualna tema vsakodnevnih razgovorov. Letos bomo po petih letih spet volili odbornike v občinske ljudske odbore. Tokrat v dva zbora: občinski zbor in zbor proizvajalcev. Po podatkih, ki smo jih dobili pri tajniku okrajne volilne komisije tov. Zupančiču, bomo izvolili v kranjskem okraju 596 odbornikov. Največ odbor- nikov bo imela kranjska občina, in sicer 40 v občinskem zboru in 40 v zboru proizvajalcev. Nato sledi jeseniška občina s 37 odborniki v vsakem zboru. Po 23 odbornikov v vsakem zboru bodo imele občine Bled, Radovljica, Škofja Loka in Tržič. V občinah Bohinj, Gorenja vas in Železniki bo v vsakem zboru 23 odbornikov, v Cerkljah 21, Ziri'pa jih bodo imele po 19. Od 298 odbornikov v zborih proizva-jalrev, bo 250 predstavnikov industrije in obrti in 48 kmetovalcev. Kmetovalci bodo v zboru proizvajalcev v večini le v občini Cerklje, kjer jih bo 12 od skupnega števila 21. Najmanj kmetovalcev bo v zborih proizvajalcev jeseniške in tržiške občine, in sicer po eden. Zvedeli smo tudi, da bo novi okrajni ljudski odbor, ki bo izvoljen iz vrst občinskih odbornikov, štel 110 članov. <•( jih bo v okrajnem zboru, 55 pa v zboru proizvajalcev. V zboru proizvajalcev bo 52 predstavnikov industrije in obrti in 3 kmetovalci. ABC KTUALNO VPRAŠANJE Krajevni odbor - vir pobud GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO LETO X. ST. 69 — CENA DIN 10.— Kranj, 6. septembra 1957 Dveletna praksa jo pokazala, da so krajevni odfbori nujno potrebna vez med občinskim ljudskim odborom in volivci, predvsem seveda nn podeželju, zlasti šo spričo tega, ker so sedanje občino v primerjavi s prejšnjimi teritorialno dokaj obsežnejše in po Številu prebivalstva močnejše. V krajevnih odborih živi — da tako rečemo — šo naprej živahnrj samoiniciativa nekda-njdh maLih občinski'h enot. Razen tega krajevni odbori, če so aktivni, lahko dokaj pomagajo pni odpravljanju razlik med me-' stom in vasjo. Zato ima večina občin tudi v našem okraju precej krajevnih odiborov. Največ krajevnih odborov (22) je v občini Kranj, kjer pride, če izvzamemo mestno prebivalstvo, po 1 krajevni odbor na približno vsakih 900 prebivalcev. Podobno je še v nekaterih občinah. Brez krajevnih odborov sta le občini Železniki in Tržič. Da so volivoi iz vasi doumeli pomen in vlogo krajevnih odborov v občinski skupnosti, zlasti pri urejanju krajevnih zadev, kr. ljudi najbolj neposredno žulijo, kažo že to, da so v nekaterih občinah v krajevnih odborih večidel kmetje. V kranjski občini jo izmed 22 predsednikov OB ODKRIVANJU SPOMENIKOV NOB NA JELOVICI: NA MOSENJSKI PLANINI, LIPNISKI PLANINI, SELSKI PLANINI IN NA MARTINČKU SPOMENIKI SVOBODE Preteklo je 16 let, odkar so na Jelovici počili prvi streli... Od tega dne do osvoboditve je razsežna in gozdnata Jelovica krila v sebi skunine partizanov: partizanske četice, bataljone.brigade in od časa do časa tudi divizije NOV. Na Jelovici .in njenih obronkih so bile mnoge postojanke organizacij POJ in NOV, kurirske karavle, bolnišnice in postojanke raznih terenskih organizacij, pa tehnike, kjer so tiskali partizansko časopisje. Prav gotovo ni moč opisati v kratkih vrsticah vsega, kar se je dogajalo na Jelovici v času štiriletne NOB. Zategadelj se bomo danes omejili le na štiri Pomembnejše dogodke in mesta, kjer je prišlo do junaških bojev z okupatorjem in kjer so mnogi borci in aktivisti NOB tudi padli. Po tridnevni dražgoški borbi se je Cankarjev bataljon preko Dražgoške gore umaknil na močno zasneženo Jelovico. Najprej se je ustavil na Kališu. Ker pa je bilo tam za tako število partizanov premalo prostora, se je pomak-hil en vod naprej na Mošenjsko planino. Vod bi služil tudi kot predstraža v primeru*1 morebitnega napada na bataljon z jelovške strani. Prvi dan je Potekel popolnoma mirno pod vtisom vih tridnevnih dražgoških bojev in v razmišljanju, kam usmeriti borbeno aktivnost. Nad Dražgošami se je valil 6ost dim. Dražgoše, Peči in Jelenšče so Nemci zažgali. V naših vrstah je vstajala želja po maščevanju nad okupatorjem. Naslednji dan bi moral dobiti vod ha Mošenjski planini zameno. Vodu je Poveljeval Franc Biček. Prav, ko bi koralo priti do zamene, sta bila oba v°da napadena od Nemcev. Gozdar Ko-Šrnrlj in njegov sin sta namreč Nemce obvestila po telefonu, da se na Jelovici, in sicer na Mošenjski planini, nahajajo partizani, ki so se umaknili iz ^ražgoš. Belo oblečeni Nemci so odšli po najbližjih poteh na Jelovico in se na smučeh priplazili v neposredno bližino koče, jo obkolili in jo začeli obsipati s kroglami. Partizani so bili v hudo težki situaciji, kajti lesena koča ni nudila posebnega kritja, prav tako se tudi niso mogli razviti v obrambo. Preden so mogli nuditi resnejši odpor, so morali prebiti steno v hlev, kar je seveda trajalo precej dolgo. Ko je bila ovira odpravljena, so uspešno prešli v protinapad s 6 strojnicami. Borba je trajala več kot dvanajst ur. V tem času so se dogajali v koči in v hlevu zelo dramatični prizori, kajti nekateri tovariši so bili takoj v začetku spopada težje ranjeni. Spričo vse ostrejše borbe je postajal položaj vse resnejši. Zlasti hudo je bilo na zgornji strani koče, kjer so se Nemci najbolj približali. Borci so se junaško borili, kajti vedeli so, da drugega izhoda ni kot boriti se do poslednjega moža. Ko se je znočilo, so partizani sklenili prebiti se iz obroča. Ker je bila zelo svetla noč, je bila misel skorajda neizvedljiva. Kljub temu pa so se po polnoči odločili, da še morajo prebiti za vsako ceno. Poveljstvo nad obema vodoma je prevzel tov. Biček. Proboj je uspel. Na bojišču je obležalo 11 tovarišev, 4 lažje ranjene pa so odvedli s seboj. Sam proboj pa je bil izvršen brez žrtev. Lučaj daleč so se plazili po debelem snegu na spodnjem delu koče ŽIČNICA NA KRVAVEC Ce ne bo večjih vremenskih neprilik, ki bi bistveno zavrle gradnjo krvavške žičnice, se bomo že letošnjo zimo vozili na Krvavec z žičnico in težke smuči se bodo peljale z nami, namesto da bi nam ožu-lile rame. Zgoraj: temelji za transformatorsko postajo — Levo: Gradnja začetne postaje žičnice. Škofjeloški odred pozimi 104-J—15 na poti čez Crni vrh na Pomorsko in dalje preko travnika do gozda, nato pa so previdno obšli nemške zasede in se tako rešili. O dogodku 9- septembra na Lipniški planini, kjer je padlo v težkem boju 25 partizanov, je bilo že nekaj napisanega. Med padlimi borci je padel tudi komandant prve grupe odredov, narodni heroj Jože Gregorčič. V drugi polovici leta 1942 so Nemci za vsako ceno hoteli uničiti partizanske enote na Jelovici. Zato so tudi organizirali več večjih ofenziv. Sevška četa, s katero je bil takrat tudi štab prve grupe odredov, se je v teh dneh spretno izmikala ofenzivnemu področju. Po nesrečnem naključju pa so na Lipenški planini prišli ravno v doseg nemških mitraljezov. Obkoljeni od vseh strani so se prebijali v dveh smereh, in sicer ena skupina proti Martinčku, druga pa proti Mošenjski planini. Ker so imeli Nemci zasede zelo gosto postavljene, je bilo prebijanje zelo otežkočeno. Po nekaj urnem boju z mnogo močnejšim sovražnikom je polovici partizanov uspelo prebiti se iz nemškega obroča, ostali pa so obležali mrtvi v območju Lipni-ške planine. V spomin na ta dogodek, ki je močno pretresel narodnoosvobodilno gibanje na Gorenjskem, posebno še, ker je v tem boju padel komandant Gregorčič, odkrivamo tudi tu primeren spomenik. Poleg teh postavljamo spominsko ploščo tudi na Martinčku, kjer so Nemci 21. maja 1944 napadli začasno bolnišnico in zverinsko poklali 11 partizanov, prav tako pa tudi na Selški planini, kjer se je 19. jun*§a 1944 Prešernova brigada spopadla z Nemci. Tudi v tem boju je padlo 17 partizanov. S temi spominskimi ploščami se Gorenjska skromno oddolžuje žrtvam, ki so prelile svojo kri za svobodo. Vse, M imajo kakršnekoli spomine na težke dni NOB na Jelovici, vabimo, da se ten4 svečanosti udeležijo. IVAN BERTONCELJ-JOHAN V spomin na dogodke iz NOB bo ▼ nedeljo, 8. septembra na Jelovici odkritje več spominskih objektov, in sicer na Mošenjski planini ob 10. uri, na Lipniški planini ob 11. uri, na Martinčku ob 12. uri in na Selški planini ob 13. uri. -~ krajevnih odborov 17 kmetov, dasiravno skoraj ni vasi, kjer no bi bilo dokaj vaških prebivalcev zaposlenih v industriji. Lep vzgled, kaj lahko zmore agilen krajevni odbor, če zna mobilizirati in smotrno usmerjati pobudo volivcev, pa je krajevni odbor v Trsteniku, ki se je uspešno lotil gradnje vodovoda. Krajevni odbori pa potrebujejo, da bi bili uspešni, primerna tla, zlasti razumevanje občine in ustrezno materialno osnovo. V nekaterih primerih občino še ne upoštevajo dovolj raznih mnenj in pripomb tega ali onega krajevnega odbora ter no obravnavajo sproti njihovih predlogov, kar seveda neugodno vpliva na nadaljnje pobudo krajevnih odborov. Materialna osnova ■krajevnih odborov pa je v raznih občinah različna. Občini Radovljica in Jesenice dodeljujeta sredstva za komunalna dela svojim komunalnim upravam (deloma zaradi prepičlih sredstev), ki potem ta dela opravljajo ob sodelovanju, pomoči in nadzoru krajevnih odborov. Pokazalo se je, da je pomoč krajevnih odborov komunalnim upravam koristna. V kranjski in škofjeloški občini pa so šli še dalje in so sredstva za komunalna dela decentralizirali ter jik prepustili! krajevnim odborom. V teh občinah prevladuje mnenje, da jo treba materialno osnovo krajevnih odborov dalja krepiti, seveda v okviru razpoložljivih sredstev. Tako je občina Kranj v svojem letošnjem proračunu določila za redne potrebe krajevnih odborov 6,730 000 dinarjev ali približno šo enkrat več kot lani. Tudi škofjeloška občina jo letos povečala sredstva krajevnih odborov. Rezultati iz lanskega leta kažejo, da krajevni odbori, ki znajo dobro, odgovorno gospodariti, lahko tudi dvakratno povečajo vrednost dobljenih sredstev (z organiziranjem prostovoljnega dela itd.), zato jo krepitev materialne osnove krajevnih odborov za občino lahko dobro naložen de*1 ar. Z. ŽIVAHNE PRIPRAVE NA VOLITVE V LOKI V ponedeljek popoldne je bil v Skofji Loki razširjeni plenum občinskega odbora SZDL. Na plenumu so razpravljal o bližnjih volitvah. O pripravah na volitve in nekaterih novostih za- • kona o volitvah, je govoril predsednik ObLO tov. Sveto Kobal. Zbori volivcev so bodo v loški občini začeli žo 12. septembra, in sicer za področje Stare Loke. Zadnji zbori pa bodo v nedeljo, 22. septembra. O volitvah !v cbor proizvajalcev so v četrtek razpravljali na plenumu občinskega sindikalnega sveta. Ob volitvah .bodo v Skofji Loki izdali posebno brošuro o uspehih, ki jih jo občina posebno v zadnjih letih dosegla. -ik naš raxgovor BREZ ŽENA V KRAJEVNIH ODBORIH Rekli so, da ga bom srečal na cesti med Cešnjico in Srednjo vasjo in to na črnem, sicer že zastarelem motorju, tipa »Horex«. Dejansko pa sem našel Martina Zupanca, predsednika krajevnega odbora v Srednji vasi, enega izmed največjih v bohinjski občini, pri ženinih starših. »•Kaj mi lahko poveste o delu vašega krajevnega odbora?« »Pravzaprav nič ...« 2e poprej sem namreč izvedel, da krajevni odbori v bohinjski občini bolj slabo delajo. »■To pa najbrže ne bo držalo...« »•No, če vas ravno zanima ... Doslej je naš krajevni odbor imel vsega skupaj tri seje od svoje ustanovitve. Sklenili smo, da morajo vsi kmetje urediti odtoke v ponikovalnice, to pa zaradi večje čistoče, ki je zlasti zaradi turizma zelo pomembna. Toda nihče tega ni storil, kmetje pa tudi odločb še nimajo. Ce bi jih imeli, bi jih lahko kaznovali, ker n'so izpolnili sklepa krajevnega odbora. Ko sem na ObLO posredoval, so rekli, da so prezaposleni... Drugi naš problem so cestarji, posebno na vaških potoh in cestah. Zlasti za ceste na Uskovnico in Podjolje. Občina hoče zaradi pomanjkanja denarja ukiniti ta delovna mesta. Mi pa se temu upiramo. Pomislite: življenje naših vaščanov je v tem, da so pol lota v dolini, pol leta pa praktično v planinah, zato so tudi dobre ceste nadvse potrebne.« Pozneje je še pristavil, da je pač težko, ker ni denarja. Ob koncu sem mu zastavil še eno vprašanje: Kako to, da v krajevnih odborih vaše obči»e in prav tako v vašem, ni nobene zastopnice žerrT? — Tako sem namreč zvedel. — Jim mar ne zaupate odgovornih nalog?« Martin Zupane je smeje odvrnil: »Se drugje ne delajo, kako bi šele v krajevnem odboru! Veste, komaj bi bilo, da bi moški prevzeli pobudo celo v organizaciji Zveze ženskih društev, Zena zadružnic ...« Razgovor z Martinom Zupancem je sprožil tudi dokaj čudno mišljenje o bohinjskih ženah. Je mar resnično? . . . A Vrsta visokih državnikov iz tujih držav obiskuje našo državo, naši visoki voditelji pa tudi dostikrat potujejo v inozemstvo. Vsi ti medsebojni obiski imajo zgolj ta namen, da krepijo medsebojne odnose med vladami in narodi držav v duhu že znanih jugoslovanskih načel: mirne aktivne ko-eksistence. / V sredo je prispel s posebnim letalom na štiridnevni uradni obisk v našo državo britanski zunanji minister g. Selwyn LIoyd. Na letališču v Bataj-nici ga je sprejel državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popović. — Britanski zunanji minister je prispel s svojim spremstvom, na letališču pa so ga čakali visoki jugoslovanski državni voditelji. Za jugoslovansko javnost je dal minister Llovd naslednjo izjavo: »Vesel sem, da sem prišel na obisk v Jugoslavijo. Z zadovoljstvom se spominjam obiska predsednika Tita v Veliki Britaniji leta 1953 In obiska podpredsednika Kardelja leta 1955. Veselim se ponovnega srečanja z vašim državnim sekretarjem za zunanje zadeve Kočo Popovičem, s katerim sva se večkrat sestala v Združenih narodih. Moj obisk je dokaz simpatij ljudstva Velike Britanije do jugoslovanskih narodov. Tesne zveze med nami so se okrepile med drugo svetovno vojno in postavile trdne temelje za prijateljstvo med našima deželama... A Jugoslovanska gospodarska delegacija pod vodstvom podpredsednika Zveznega izvršnega sveta Svetozarja Vukmanoviča, ki se je nekaj dni mudila na obisku v demokratični republiki Vietnamu, je v sredo z letalom odpotovala v Ljudsko republiko Kitajsko. Na letališču so jo ob odhodu pozdravili predsednik vlade Fam Van Dong ter več članov njegovega kabineta. A Iz Damaska poročajo, da sta predstavnika Sirije in Egipta v sredo podpisala sporazum o ustanovitvi skupnega odbora, ki naj bi v treh mesecih proučil in predlagal ukrepe za dokončno ekonomsko združitev obeh dežel. A V Londonu pravijo, da bo Velika Britanija poslala Grčiji še eno spomenico v zvezi z možnostjo mednarodnega sestanka, na katerem bi razpravljali o bodočnosti Cipra. O Cipru je v torek razpravljal britanski zunanji minister Seiwyn Lloyd. Kakor je znano, je Velika Britanija že predlagala nedavno Grčiji in Turčiji sklicanje mednarodne konference o bodočnosti Cipra. A V Moskvi so objavili sporočilo o sovjetsko -sirijskih razgovorih, v katerem je rečeno, da bodo v kratkem proučili v Siriji vsa vprašanja ekonomskega sodelovanja med obema deželama. V Sirijo bo namreč odpotovala sovjetska delegacija pod vodstvom podpredsednika državnega Komiteja za ekonomske stike s tujino Nikitina, in bo v Siriji podpisala sporazum o gospodarskem in tehničnem sodelovanju. A Jordanija je v sredo zahtevala nujno sklicanje Varnostnega sveta, ker je nekaj Izraelcev pod vojaško zaščito vkorakalo na ozemlje brez gospodarja v južnem delu Jeruzalema in se začelo vkopavati. Poročajo, da se bo Varnostni svet sestal danes popoldne, da bi proučil jordansko pritožbo. A Na svoji »južnoameriški poti*« je francoski zunanji minister Christian Pineau, v sredo prispel v glavno mesto Ekvadorja Quito. Sestal se je z ekvadorskim zunanjim ministrom in tudi s predsednikom republike. A Kakor pravijo uradni krogi, se posebni predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva Loy Hen-derson, ki se vrača z Bližnjega Vzhoda v VVashing-ton, zavzema za večjo pomoč sirskim sosedom, zlasti Jordaniji. Po Hendersonovem mnenju bi moralo biti povečanje pomoči prvi m neposredni odgovor na »prosovjetski razvoj« v Siriji. LJUDJE IN DOGODKI DVA. OBISKA IZDAJA ČASOPISNO ZALOŽNIŠKO IN TISKARSKO PODJETJE »GORENJSKI TISK« / DIREKTOR SLAVKO BEZNIK / UREJA UREDNIŠKI ODBOR - ODGOVORNI UREDNIK MIRO ZAKRAJŠEK / TELEFON UREDNIŠTVA ST. 475, 397 — TELEFON UPRAVE ST. 475 / TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 61-KB-1-Z-135 / IZHAJA OB PONEDELJKIH IN PETKIH / LETNA NAROČNINA 600 DINARJEV, MESEČNA 50 DINARJEV Z VZHODA To, kar smo že dalj časa pričakovali, je zdaj objavljeno in napovedano. Se ta mesec pride v Jugoslavijo na obisk poljska vladna in partijska delegacija. Ta obisk«, je docela točno zapisal varšavski časnik »Tribuna ludu«, » je logična posledica globljega prijateljstva in sodelovanja med Jugoslavijo in Poljsko, hkrati pa tudi dogodkov, ki bodo močno vplivali na prihodnost naših medsebojnih stikov.« Nedvomno ima poljsko-jugo-slovansko sodelovanje globoke korenine. Obe deželi in njihove narodo druži težka preteklost, prežeta z nenehnim bojem za narodni obstoj in neodvisnost. To svobodoljubne tradicije so prišle do izraza tudi v skupnem boju proti istemu sovražniku v minuli* vojni. Razen zgodovine in bratstva po krvi nas danes veže tudi skupni socialistični cilj. S Poljsko je Jugoslavija zelo naglo in uspešno likvidirala nesrečno posledice obdobja po letu 1948 in globoko zaorala v plodno ledino medsebojnih prijateljskih odnosov. To sodelovanje se je poglobilo zlasti po lanskem oktobru, ko jo Poljska in njeno (ljudstvo pod novim vodstvom napravila globok prelom v svojem notranjem razvoju in dala socialistični graditvi v svoji deželi podobne humanistično in demokratske oblike, kot ,fih uresničujejo tudi pri nas v Jugoslaviji. Odtlej se je začela živahna Izmenjava raznih delegacij — partijskih, parlamentarnih, sindikalnih, zadružnih, gospodarskih in drugih. Stiki na vseh področjih — v politiki, kulturi, znanosti in gospodarstvu so se okrepili in zaznamovali doslej neviđen porast. Tako je na primer na gospodarskem področju v zadnjih treh letih znatno narasla gospodarska menjava. 2e leta 1955 je medsebojna blagovna menjava dosegala 15 milijonov dolarjev, lani je bila povečana na 28 milijonov, letos pa bo znašala 41 milijonov. To je s številkami izraženo tisto, kar se čedaljo močneje razvija in krepi v odnosih med Beogradom in Varšavo. Prav zato lahko tudi pričakujemo, da bo bližnji obisk dal plodne in uspešne rezultate. Njihov pomen ne bo velik samo za medsebojne odnose med obema deželama, marveč tudi za stvar socializma nasploh. S svojim zgledom miroljubnega in enakopravnega sodelovanja, temelječega na načelih aktivnega sožitja, pa pomenijo poljsko-jugo-slovanski odnosi in s tem tudi prihodnji razgovori v Beogradu važen prispevek k mednarodnemu sodelovanju in prizadevanjem po ohranitvi miru v sveto. Z ZAHODA Te dni se mudi v naši deželi britanski zunanji minister Sel-wyn Lloyd. Njegov obisk lahko prištejemo nedvomno k nadaljevanju koristne prakse v mednarodnih odnosih in posebej v britansko-jugoslovanskih stikih. Z veseljem lahko zabeležimo, da so dobri odnosi med Veliko Britanijo in Jugoslavijo plod prav takih neposrednih sestankov najvišjih državnikov obeh dežel. Spomnimo so samo, da je pred petimi leti bival pri nas tedanji britanski zunanji minister Anthony Eden. Nekaj mesecev pozneje pa je jugoslovanski predsednik kot prvo zahodnoevropsko prestolnico obiskal prav London. Lani novembra se jo mudil v Angliji podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj, nato pa je obi-skalr. deželo na otokih jugoslovanska parlamentarna delegacija s pokojnim Mošom Pijadom. To so samo važnejši obiski, da ne začnemo naštevati vrste delegacij predsednikov občin, skupin javnih delavcev, strokovnjakov in znanstvenikov, publicistov in posameznih politikov. Ni treba posebej poudarjati, da med obema deželama obstajajo znatne razliko tako v družbeni ureditvi kot tudi v gledanju na posamezna -mednarodna vprašanja. Vrednost medsebojnih stikov in s tem tudi sedanjega obiska Selwyna. L.loyda v naši deželi pa je ravno v tem, da kažejo izredno nazorno, kako jo možno sodelovati in razvijati prijateljske odnose tudi med deželami, ki imajo različna mne- nja. Obe državi sta realistično ocenili, da no gre naglaševati razlik, ampak da je treba v skupnem interesu in v korist miru iskati stične točke v medsebojnih odnosih. Temelj britansko-jugoslovanskega sodelovanja pa jo vsekakor v glavnem načelu sedanjih odnosov: v vzajemnem spoštovanju in v ne-vmešavanju v notranje zadeve druge dežele. Takšno sodelovanje prinaša o-bojestransko korist. Tako je na primer trgovinska menjava zelo ugodno spremljala pozitiven razvoj medsebojnih stikov na političnem področju. Velika Britanija je skoraj 6 % udeležena v jugoslovanskem izvozu in v uvozu. To sodelovanje se seveda zrcali tudi na drugih področjih, kulturnem, znanstvenem itd. Nadaljnji razvoj in napredek med-sebojniih odnosov je zato prav gotovo eden glavnih predmetov razgovora visokega britanskega gosta z našimi državniki. To tembolj, ker sicer lahko z zadovoljstvom ugotovimo, da medsebojnih odnosov ne kali nobeno nerešeno sporno vprašanje. Seveda bodo na dnevnem redu tudi vprašanja s splošnega med-narodnno - političnega področja, ki zanimajo obe državi. Izmenjava gledišč bo tudi tu lahko zelo zanimiva in hkrati koristna, čeprav ali pa morda prav zato, ker obe deželi ne izhajata iz enakih izhodišč in ne delita istovetnih pogledov na nekatera mednarodna dogajanja. Kljub posameznim razlikam pa je treba poudariti, da zunanji politiki obeh dežel vendarle druži nekaj osnovnih načelnih stališč, kot jo prizadevanje po razorožitvi, po nadaljnjem popuščanju mednarodne napetosti in po ureditvi razmer v svetu. Načelno soglasje pa je važnejše od posameznih razločkov. Prav to je zato glavno in najboljše poroštvo zr. koristnost sedanjih razgovorov in poglavitni vzrok, zakaj je britanski zunanji minister Selwyn Lloyd dobrodošel gost v naši državi. MARTIN TOMA2IC kratko, vendar zanimivo GASILCI NA SUHI PRI PRE-DOSLJAH SO SLAVILI Gasilsko društvo na Suhi pri Predosljah je v nedeljo 1. septembra proslavljalo nakup novega vozila za motorno brizgalno in gumi voza za prevoz gasilske desetine. Oba voza sta stala nekaj nad 300 tisoč dinarjev, ki so jih zbrali gasilci skupno z va-ščani. an- AEROKLUB KRANJ VZGOJIL ZOPET NOVE JADRALNE IN MOTORNE PILOTE Pred dnevu so trije člani kranjskega Aerokluba uspešno opravili izpit za motorne pilote in sedaj 'že samostojno vozijo motorne avione »Trojka« in »UT-2». V letalski šoLi Alpskega letalskega centra v Lescah so napravili izpit tudi tri jo jadralni piloti. Aercklub Kranj je vzgojil tudi sedem padalcev, ki so delali pred dnevi praktične izpito na 'letališču v Lescah. -an NOGOMETAŠI KAMNIKA V GORENJSKEM NOGOMETNEM PRVENSTVU V nedeljo, 8. seiptemibra se prične tudi na področju Gorenjske prvenstveno nogometno tekmovanje med članskimi, mladin- pripravah na volitve v občinske ljudske odbore Predsednik Občinskega odbora SZDL Jesenice, Ivo Sčavničar: »Po 20. avgustu je Občinski odbor SZDL pripravil vrsto sestankov terenskih in vaških odborov Socialistične zveze po vseh volilnih enotah. Na njih so se udeleženci pomenili o ureditvi volišč, o imenovanju volilnih odborov in drugih nalogah v zvezi z volitvami. Razpravljali so tudi o izbiri kandidatov. V sredo, dne 4. t. m. pa bomo sklicali na Jesenicah širok politični aktiv, na katerega označen z napisom, da bo prejel zadeti dobitek. Prosto prehode bo od Staro pošte, Pungrata in Sejmišča zagotovila reditelj s-ka služba LM in gasilcev. 4. Ozvočeni bodo poleg vseh igrišč tudi vrtovi gostinskih obratov. Pregledne table iz-klicanih številk bomo postavili na vseh odrih ter na prostorih, kjer odrske table niso vidne. 3. Za dober potek igre pa je potrebno, da upoštevajo udeleženci vsa objavljena navodila po zvočnikih in organih roditeljsko službe. 6. Vsaka bojazen, da bi prezrli udeleženca 9 polm« tablico, to jo tombolo, jo edveč, ker bo vsak upravičeni dobitnik tombolo od pomožnega cdra telefonično prijavljen glavnemu odru. Komisija pa bo pričela žrebanje tombol šele po prihodu vseh dobitnikov. 7. V odmorih, t. j. v času Izdajanja dobitkov, se bodo udeleženci lahko okrepčali v gostinskih obratih in vseh trgovskih lokalih. »STORZIC« KRANJ: 0. in 7. septembra ob 16., 18. in 20. uri amer. barvni film »MAŠČEVALEC IZ DALLASA«. 7. septembra ob 22. uri premiera ittal. filma »STO LET LJUBEZNI«. 8. septembra ob 10. a»ri matineja ital. filma »STO LET LJUBEZNI«; ob 14. uri kitajslki film »CIRKUS«; ob 16., 18. in 20. uri amer. barvni film »MAŠČEVALEC IZ DALLASA«. »TRIGLAV« PRIMSKOVO: 7. in 8. septembra premiera japonskega barvnega filma »VRATA PEKLA«. "Predstave v soboto Ob 18. in 20. uri, v nedeljo ob 15., 17. in .10. uri. »SVOBODA« STRAZlSČE: 7. septembra cb 18. in 20. uri ital. film »STO LET LJUBEZNI«. 8. soptembra ob 15., 17. in 19. uri kitajđki film »CIRKUS«. NAKLO: 7. septembra ob 19. url premiera kitajskega filma »CIRKUS«. 8. septembra ob 17. in 19. uri ital. film »STO LET LJUBEZNI«. RADOVLJICA: 6. do 8. septembra amer. glasbeni barvni film »V SRCU MLADTH«. Predstave v petek in soboto ob 20. uri, v nedeljo ob 16., 18. in 20. BLED: 6. do 9. septembra amer. barvni film »KLEOPATRA*. Predstave ob dejavnikih ob 13. in 20 30. uri, ob nedeljah pa ob 14., 16., 18. in 20 30. uri LJUBNO: 7. in 8. septembra amo.-, film »ŽENSKE PRIHAJAJO«. Predstavo v soboto ob 20. uri, v nedeljo ob 16. in 18. uri. »KRVAVC« CERKLJE: 7. in 8. septembra amer. vojni film »BOJIŠČE«. Predstave v soboto ob 20. uri, v nedeljo ob IG. in 20. uri. »SORA« SKOFJA LOKA: 6 do 0. septembra amer. film »NA APASKI MEJI«. »RADIO« JESENICE: 6. septembra amer. barvni film »TUJEC ME JE KLICAL«, predstave o^ 18. in 20. uri. — Danci zadnjič. 7. septembra premiera Smer. barvnega filma »ZNAK DIMA«, predstavo ob 18. in 20. uri. 8. septembra amo/. barvni film »ZNAK DIMA«, predstavo ob 16., 18. in 20. uri. Ob 11. uri matineja češkega barvnega filma »POT V PRAZGODOVINO«. »PLAVŽ« JESENICE: 7. septembra amer. barvni film »TUJEC ME JE KLICAL«. Predstave ob 18. in 20. uri. 8. septembra amer. barvni film »TUJEC ME JE KLICAL«, predstave ob 16., 18. in 20. uri. Ob 10. uri matineja češkega barvnegi filma »POT V PRAZGODOVINO«. ŽIROVNICA: 7. in 8. septembra amer. krim. film »SLED ZLOČINA«. Predstavo v soboto ob 20. uri, v nedelja ob 17. in 20. uri. — Zadniič. DOVJE MOJSTRANA: 7. in 8. septembra franc. film »LIZ-BONSKE NOČI«. Predstavo v soboto ob 20. uri, v nedeljo ob 20. uiri. V nedeljo ob 17. uri mafneja češkega filma »POT V PRAZGODOVINO«. KOROŠKA BELA: 7. septembra amer. barvni film »TUJEC ME JE KLICAL«. Predstava ob 10. uri. 8. septembra amer. barvni film »ZNAK DIMA«, predstave ob 17. in 19. uri. — Danes zadnjič. 9 septembra amer. barvni film »TUJEC ME JE KLICAL«. GLEDALIŠČE. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Za sezon*. 1957/50, razpisuje redni gledališki abonma, za stalno oblcilvovalce naših predstav. Abonenti dobijo 8 pred- stav in eno mladinsko igro, iz naslednjega okvirnoga repertoarja: 1. Slovenska dela: France Prešeren: KRST PRI SAVICI Ivan Cankar: HLAPEC JERNEJ Ivo Brnčič: MED ŠTIRIMI STENAMI Ev. slovenska noviteta 2. Jugoslovanska dramatika: Bran is1 av Nušič: GOSPA MINISTRICA Begovič: BREZ TRETJEGA Slavko Ko1 ar: SVOJEGA TELESA GOSPODAR Ev. jugoslovanska noviteta 3. Evropska klasika: Shakespeare: ROMEO IN JULIJA Goldoni: PRIMORSKE ZDRAHE 4. Moderna klasika: Garcia Lor-ca: YERMA 5. Moderna dramat:ka: Stein-beek: DIVJI OGENJ Co'e'jte-Loss: GIGI Rober1. Hyes: URE OBVPA Casona: DREVESA-UMIRAJO STOJE Franci r. Swan: VEN IZ VROČE PONVE Nazim Hikmet: LEGENDA O LJUBEZNI Leon Kruczhowski: SONNEN-BRUCKOVI 6. Mladinska dramatika: Pavel ©olja: UBOGA ANČKA Kristina Bidovec: NESREČNI TOLAR Ev, mladinska noviteta Razpisujemo naslednje abonmaje: Red premierski, Red A, Red B. Red G — mladinski abonma, Red D — delavaki popoldan, Red Srednja tehnični: šola Kranj, ter nedeljski dopoldanski abonma. ' Izredni abonmaji: Za podjetja, ustanove, zavode, šole, organizacije in razne druge skupine, bo gledališče na željo uredilo posebno abonmaje in izvedlo zaključene predstave posameznih del. Ceno in plačilni pogoji: Abonenti imajo 10% popusta,x od-rodnih gledaliških cen. Za mlad nsko abonmaje ostane enotna cena 240 din, za delavske pa 320 din. Vpisovanjo abonmajev: Prijave za abonma soz. 1957/58 sprejemamo od 9. do 15. septembra, dnevno od 8. do 12. ure Ln cd 18. do 20. ure. Ob nedeljah pa od 10. do 12. ure pri blagajni Prešernovega gledališča Kranj, Titov trg 5, telef. 3>3. Lanskim abonentom bq-mo zadržali sedeže do 12. septembra . 1957. Gledališčo prične z redno sezono z 20 septembrom, s prern'-2ro Shakespearja: ROMEO IN JULIJA. Poleg tega obveščamo cenjene obiskovalce, da bodj v naslednji sezoni gostovala pri nas: SNG-Drama Ljubljana, Mestno gledališča — Ljubljana, Slovensko ljudsko gledališče iz Celja ter SNG iz Trsta. V KRANJU Kranjski trg je bil v ponedeljek izredno pestro založen * najrazličnejšimi živili. Zabeležili smo naslednje cene: paprika 50 din kg, paradižnik 50 din kg, zelje 20 in 30 din kg, endi-vija 50 din*kg, fižol v strečju 35 in 30 dan kg, lisičke 25 din liter, smokve 60 din kg, jabolka 50 din, slive 80 din kg, hruške pa so prodajali po 80 in celo po 100 din kg. Gospodinje so pokupile precej lubenic in dinj-Prve so bile po 40, druge pa P* 30 din kg. Na trgu so bi^e tokrat tudi robidnice po 100 di» liter in maline po 150 din liter. Sutovo maslo so prodajali P' 120 in 125 din četrt kilogram* kuhano maslo pa po 550 din kg NESREČE VOLAN MU JE ODPOVEDAL Dne 30. avgusta okoU dveh popoldno je prišlo do nesreča na Prešernovi cesti na Jesenicah, kakih 20 m pred cestnim nadvozom. Tovorni avtomobil, last Avtoservis.a Jesenice, ki l$a jo upravljal Peregrin Rekar, Je nenadoma zavozil s ceste 7 m globoko po nasipu. Obtičal j8 pred betonsko vrtno ograjo. Nesreča se je zgodila zaradi tega. ker jo vozniku odpovedal volan-Škodo na avtomobilu so oc enili na približno 500.000 dinarjev. LE ZAKAJ IMA KRANJSKA ŽELEZNIŠKA POSTAJA ČAKALNICO? Tako se že nekaj časa vprašujejo potniki, ki potujejo ponoči. Kdorkoli stopi v nočni!1 urah v prostor pred potniško blagajno, dobi vtis, da je prišel v spalnico. Številni potniki, ki čakajo na vlake, spijo kar P° klopeh. Običajno prinesejo klopi- še s perona. To napravi n* potnika kaj čuden vtis. Čakalnica za matere in otroke t*r čakalnica za potnike sta seved* vso noč zaklenjeni. Niso redki primeri, ko morajo matere ' otroki po več ur stati v prostor*1 pred blagajno ali pa na peronu-Čakalnici sta vendar zato, da s* v njih zadržujejo potniki, zato si vzrokov za zaklepanje nihče ne zna razložiti. Skozi Kranj pe'jpjo ponoči trije brzovla'ti 'n 6 potniških. Potnikov je vedno pre-ej. Res je, da čakalnica ni zavetišče brezdomrev in podobnih ljudi, vendar bi uprava P°~ staje njihovo zadrževanje v čakalnici lahko preprečila s kaznovanjem. Tako imajo urejeno tudi na drugih železniških postajah. H. O. r NAMESTO §§ »S SODIŠČA« NJIHOV ..DRUGI" FILM Kinodvorana je nabito polna. Petindvajset vrst je zamaknjeno v osvetljeno platno, petindvajset vrst srka z njega zlagano razkošje filmske predstave. Žaromet riše na platno iz ozadja zgodbo o lepem, galantnem gangsterju, vlomilcu, o njegovih čudovitih podvigih, o njegovih očarljivih ljubicah, ki jih osrečuje z ukradenimi dragulji, o razburljiVem lovu policijskih agentov, ki pa pridejo vselej prepozno, o strašnem Sing Singu in o ganljivem koncu plemenitega vlomilca na električnem stolu, katerega rešitev skesana ovadi-teljica zadnji hip — zamudi. Najlepši kraji in ljudje, moderna zabavišča, moderna glasba, vlomilski in modni domisleki, mornarske špelun-ke, obmorske sirene, sijajni pretepi po bezneah in še marsikaj, česar gledalec niti več ne verjame. Vse to gleda in doživlja petindvajset vrst vsakdanjih ljudi iz delavnic, uradov in drugih torišč mestnega mravljišča celi dve uri za borih 30 do 60 din. Kdo bi se še odrekel blestečemu spektaklu, k l<3 bi se ne predal ceneni iluziji? V tretji vrsti tam spredaj stika glave trojice mladih skuštrancev, ki nič kij ne spadajo med ostale -urejene-« gledalce. Komaj bi jim prisodil po 15 i t. Nekam nemirni so in oči jim begajo s platna kradoma po dvorani. Film za mlade ljudi neprimeren, pa vendar so tu. Ni ga med gledalci, ki bi jih postavil tja, kamor spadajo. Ljud-ie so pač obzirni in spodobni in — in kdo bi se vtikal v tuje vzgojne sfere. Le toliko jih ta trojica moti, da si ustvarijo slabo sodbo o njihovih vzgojiteljih, o sebi pa, seveda — dobro. Kako pa je v resnici s temi fantiči? Komu od gledalcev bi padlo na kraj pameti, da je vsa trojica že dva tedna na potepu, da sta Tine in Mirče, ki že '0 let nimata staršev, niti vzgojiteljev, ušla pretrdim tujim rokam in da je utekel Janez, ki poseka oba za dva pal- Zadnji bučni zvoki nam brnijo po ušesih, zadnji presunljivi zdihi ujetega -junaka« s platna nas skoroda ganejo, z zadnjimi solznimi pogledi ne poslavlja lepotica od njega in od nas (ter hkrati vabi k naslednji predstavi), ca, materi, ki se ves dan peha za obstanek petero otrok, zvečer pa hodi čistit še velike prostore velikega urada. Janez ima sicer tudi Pritegnili vas bodo tudi član- »Zveza ženskih društev na Jesenicah žo lep čas razmišlja o ustanovitvi gospodinjskega centra, ki naj bi potem irazvil Se vrsto uslužnostnih dejavnosti,« jo pripovedovala v razgovoru z našim sodelavcem tovarišica Franja Teržanova. »Pa vam bo to uspelo?« »Letos verjetno še ne, pač pa v prihodnjem letu. Predsednik občinskega ljudskega odbora Je- CE NIMATE TEHTNICE Marsikatera gospodinja, posebno šo mlada, nima tehtnice, zato ji bodo prav prišle naslednje mere: 1 zvrhana velika žlica moke tehta 20 g, 1 zravnana velika žlica moke 10 g, 1 zravnana velika žlica sladkorja 12—15 g, 1 zravnana velika žlica soli 12 do 15 g, il zravnana velika žlica zdroba -10 g, 1 zravnana velika žlica riža 15 g, 1 zravnana velika žlica kaše 15 g, 1 zravnana velika žlica drobtin 10 g, 1 velika žlica mleka ali vode '10 g, 1 zravnana žlička pecilnega praška 2—5 g, za jajce surovega masla 40 g, 5—6 krompirjev 600 g, 8—10 drobnih krompirjev 500 g, 5—6 debelih jabolk 500 g, 10—13 drobnih jabolk 500 g, krožnik za juho drži 3/8—1/21, navadna skodelica drži 3/8 1, 8—9 žlic tekočino je 1/8 1. kd o sintetičnih pralnih sredstvih, o izdatni in poceni prehrani is praktično medsebojno zamenjavo enakovrednih žival, o shranjevanju živil ipd. Razen jedilnikov za paradižnikovo sezono bodo našJe* gospodinje v reviji navodila za pripravo nekaterih živil za zimsko sezono. Zvezek zaključuje pestro poglavje »Za spretne roke«. Z zanimanjem boste prebrale tudi sestavek, s kakšnimi predpasniki si ho gospodinja obvarovala obleko brez škodo za estetski videz in kako (bo lahko predelala premajhne oblekice za otroke. senice Maks Dolinar nam je obljubil vso pomoč ljudskega odbora.« »V čem so trenutno še ovire za ustanovitev centra za gospodinjsko pospeševalno službo?« »Najbolj nas tare to, da nimamo prostorov, manjkajo pa nam seveda tudi finančna sredstva, za katera upamo, da jih bomo dobile od občine. Strokovno moč, ki bi center lahko vodila, pa ža imamo.« »Kjo upate, da boste dobile prostora za to namene?« »V poslopju tržnice, ki jo bodo zgradili nasproti železniške postaje. Našo potrebe pa bodo morali upoštevati seveda tudi projektanti.« »Predvidevate do (tedaj kak začasen prostor?« »Morda bi se dalo nekaj urediti v sedanjih Otroških jaslih, ki so v likvidaciji. Seveda le tedaj, čo bo Železarna pripravljena odstopiti stavbo. Tam bi bi biil prostor za pralnico, krpal-nico, dietično kuhinjo, prirejale pa bi lahko tudi kratke gospodinjsko tečaje. Za letos imamo v načrtu tečaj za konserviranje in pripravo kolin. Kasneje si bomo prizadevalo tudi za ustanovitev gospodinjske šole, ki jo na Jesenicah zlasti težko pogrešamo,« j a zaključila pogovor o željah in prizadevanjih jeseniških žena tov. Teržanova, Pletena jopica za 9-letno šolarko Potrebujemo 200 g modre in 100 g sive volne. Pletemo gladki in elastični vbod. Za levi prednji del nasnujemo 64 pentelj s sivo volno in iglami št. 2 ter pletemo 6 cm eno levo in eno desno. Nato nadaljujemo z modro volno na iglah št. 21l% in t prvi vrsti dodamo 6 pentelj. Na 23 cm višine odvzamemo za rokavni izrez na vsaki dve vrsti 4, 3, 2 in 6 krat eno zanko. Po 34 cm višine dodajamo za rokav dvakrat po eno zanko na vsaka 2 cm. Na 33 cm višine odvzamemo 39 zank v šestih zaporedjih za ramo. Po tretjem zaporedju, na 40 cm višine, odvzamemo za vratni izrez najprej 11 zank, potem 3 in dvakrat po 2 zanki. Desni prednji ded pletemo prav tako. Hrbet: nasnujemo 126 pentelj s sivo volno in iglami št. 2 ter pletemo 6 cm elastičnega vboda kot pri sprednjem delu. Nato nadaljujemo z modro volno na iglah št. 21/* in v prvi vrsti dodamo 10 zank. Na 23 cm višine odvzamemo za vsak rokavni izrez postopoma: 4, 3, 2 in pet- krat po eno zanko. Na 34 cm višino dodamo na vsaki strani dvakrat po eno zanko na vsaka 2 cm. Na 38 cm višine odvzamemo za vsako ramo 39 zank v šestih zaporedjih. Ko tretjič odvzamemo, moramo tudi v sredini z vsake strani odvzeti po 3 in 2 zanki. Rokav: plesti začnemo s sivo volno in iglami št. 2. Nasnujemo 50 zank ter spletemo 6 cm elastičnega vboda. Nadaljujemo z gladkim vzorcem, iglami št. 21/2 in v prvi vrsti dodamo 16 zank. Z vsake strani dodajamo nato 18 krat po eno zanko vsak poldrugi centimeter. iNa 38 cm dolžino odvzamemo za okrogli-no; 1X3 zanke, 1X2, 16 X1, 4X2, 1X3 in 1X4 zanke. Preostale zaključimo hkrati. Svetlo progo spredaj spletemo z sive volne z iglami št. 2. Na igle nasnujemo 220 zank ter pletemo 6,5 cm levo in eno desno. Po prvem centimetru in na vsakih 4,5 cm moramo napraviti gumbnice. Druga od druge so oddaljene za 48 zank. Nato jopico zlikamo in sešijemo. RECEPTI JEDILNIK Telečje meso z zelenjavo Vzhajano testo z jabolki Telečje meso z zelenjavo: Vi kg teletine, 1 čebula, 5 dkg masti, 30 dkg fižola, 2 paradižnika, 3 zelene paprike, 1 koren, 2 žlici smetane, sol, žlica drobtin, smetano zmešane drobtine ter drobno sesekljan ze-zelen peteršilj. Na masti prepražimo sesekljano čebulo, dodamo zrezano meso, fižol, papriko, zalijemo malo vode in dušimo do mehkega. Nato pridenemo še zrezan paradižnik. Zalijemo z vodo in končno dodamo še s len peteršilj. Vzhajano testo z jabolki: 1 kg moke, Va 1 mleka, 4 dkg kvasa, 3 rumenjaki, 5 dkg sladkorja, Vi limone, 10 dkg masti. Nadev: jabolka, 8 dkg maščobe, 10 dkg rozin, 10 dkg sladkorja, cimet. Iz moke, mleka, vzhajanega kvasa, sladkorja, soli, maščobe, limoninega soka in lupinice ter rumenjakov napravi vzhajano testo. Vzhajanega raz-valjaj 1 cm debelo, položi na pomazan pekač, obloži t narezanimi jabolki, potresi z rozinami, sladkorjem in cimetom, pusti še pol* ure vzhajati, nato ga svetlorumeno speci. Isto lahko napraviš z razpolov-1 j enimi slivami. PRAKTIČNI NASVETI Kruh se prav dolgo ohrani na viseči polici, pritrjeni na stropu v hladni shrambi. Tako je varen pred mrčesom in ne splošni hitro, ker ima dovolj zraka. Se bolj je zavarovan v viseči zamreženi omarici. Preden denemo kruh v shrambo, ga moramo dobro ohladiti. Da ostano pecivo sveže, si pomagamo s prav preprostim sredstvom. V posodo, kjer ga hranimo, denemo nekaj jabolčnih rezin. V času, ko jabolk ni, uporabi j ajmo rezine dobro umitega surovega krompirja. Ali: Pecivo hranimo v večjem loncu ali v globoki skledi, katero dobro pokrijemo ali zavežemo s čistim prtičem. STOJNICA. Bilo je pred mnogimi leti. Ko so bili sedanji očetje in mamice še otroci. Takrat je v malem mestu na Gorenjskem živela mati, ki je imela sedem otrok. Sedem otrok, skromno stanovanje in kozo, ki je dajala mleko. Otroci pa so bili venomer lačni. Tudi oblečeni niso bili dovolj. Vendar to se je še nekako prebilo. Nič hudega ni bilo, če so otroci skakali bosi od zgod- z bonboni vendar ne more razmestiti po tleh. Pri trgovcu je vzela na upanje nekaj škatel bonbonov in piškotov. Ko ^jih je razgrnila po stojnici, je bila z njimi pokrita komaj četrtina prostora. Toda, ko bo to prodala, bo z izkupičkom povečala robo. Tako vsaj je mislila. Nastale pa so nepredvidene težave. Kdo bo prodajal? Sama mora za dru- nje pomladi do prvih snežink. Vendar — z jedjo je drugače. Želodec venomer vpije: lačen, lačen. Uboga vdova se je hudo zamislila. Kako bi še nekaj zaslužila, da bi prehranila otroke. Lačni vendar ne morejo biti. Se zboleli bodo. Potem bo še hujše. Zmislila si je dobro stvar. Postala bo trgovka. Prodajala bo slaščice, kakor jih prodajajo drugi trgovci. Se noben trgovec ni stradal. Ljudje, ki imajo denar, vse pokupijo. In je na tihem že upala, da je konec bede. Kupila je leseno stojnico. Težko je prislužila denar za ta nepotrebni izdatek. Ali brez stojnice ne gre. Skatel gim delom. Ivan, Miška in Borček so še premali, Mara, Jure in Tone pa pravijo, da so preveliki. Te je bilo sram, da bi stali za napol praznim štantom. Materi so prišle solze v oči in takrat je mladi zbor odločil: Saša naj gre. Stara je ravno dovolj, da zna izračunati koliko stane deset dekagramov bonbonov, ni pa še tako velika, da bi se ji posmehovali sošolci in sošolke. 'ko je prodajala mala Saša ter bing-ljala z nogami ob stolu, ki ji je bil previsok. Kupcev pa je bilo malo in še ti so se navadno šalili. »Koliko hočeš za ves štant?« so jo vpraševali. Drugi pa: »Ali prodajaš dolgčas, saj drugega JJln&gfr iie.ee V počitnicah ste Ise lovila, okrog vogalov se podili; tam za drevesi" so skrivali na kopališču so kopali. A izdaj jo vsega tega konec. Spet vas bo klical šolski zvonec. Sto zrasli vsi, se okrepili, telo in duh si odpočili, da a trdno voljo vsi veselo spet pojdete na novo delo. Najhujši zmaj so pač enojke; teh se, prijateljčki, vsi bojte! Zato marljivo se utitte in jih od sebe odpodite! Saj veste, da doma grmi, če v šoli kaj se pokaži. Kaiko bo mamica vesela, čo same bo petice štela. Veselja vam želim tri vreče in pri učenju mnogo sreče! Martina Bldovčeva V___J nimaš?«. Predrznejši fantje pa so ji izmikali bonbone in se nesramno režali, ko jih je odganjala. Izkupička je bilo torej malo in še ta se je sproti porabil za lonec, ki je bil nenasiten. Hotel je biti poln trikrat na dan, ko še za enkrat ni bilo. Z zavistjo je gledala mala Saša kako so kupci hodili k bogato založenim stojnicam in tam kupovali. In si je mislila: »Tam so bogati, pa vsi kupujejo, pri nas pa smo revni in nihče ne kupuje.« Mati pa ni odnehala. Rekla je: »Dobro se prodaja ob semanjih dneh in romanjih. Takrat se zbere veliko ljudi, ki vse pokupijo.« In tako so povezali škatle v culo, Jure in Tone pa sta z materjo potovala vsepovsod, kjer so se zbirali ljudje. Včasih je bila kupčija dobra, največkrat pa slaba. Včasih jim je namočil vso robo dež, da ni bila za prodaj in so jo pojedli otroci, včasih pa so jih okradli pobožni romarji. Pričakovanega bogastva torej ni bilo. Otroci pa so kljub temu zrasli, čeprav, lačni in raztrgani. Materino srce pa, ki je hotelo s stojnico pomagati otrokom, je nekoč obstalo. In to srce jih navdihuje v težkih urah še današnje dni. DUŠAN BAVDEK Plameni so družili srca Temna noč je legla nad »zeleno mesto«, ki je varno stalo pod legendarnima planinama Jahorino in Romanijo. Zeleno mesto, naselje udeležencev II. zleta tabornikov Jugoslavije v Palah je bilo videti kot izumrlo, le redki stražarji so čuvali nad njim. Na bližnjem gričku pa je gorel velik ogenj, ob njem se je trlo ljudi. Sest tisoč parov oči je zrlo v ognjene zublje in soče mladih glav se je ukvarjalo z mislijo: poslednji ogenj gori, izgoreva in treba bo iti domov, zapustiti zeleno mesto veselja, dela in pestrega tabornega življenja. Poslednji ogenj gori, izgoreva ... Sest tisoč najboljših jugoslovanskih tabornikov in njihovi številni gostje so sedeli ob ognju, aparati fotoreporterjev so se bliskali, ko so skušali ujeti najmanjši dogodek v strnjenih vrstah, mikrofoni so pripravljeni, napovedovalec je čakal. Pozdravil nas je najprej starešina jugoslovanskih tabornikov, tov. Sergej Kraigher. Govoril je o pomnožitvi naših vrst, o ugledu taborniške organizacije, o naših uspehih. Tudi gostje iz Trsta, Francije, Belgije, Nemčije, Poljske, Romunije in Italije so nas ob ognju pozdravili. Nadvse nas je navdušil govor rojaka iz Trsta. Lepo je govoril; iz njegovega govora smo čutili vso bolest zatiranih Slovencev. Njegov glas je bil trd, besede odsekane, a videlo se je, da je ganjen. Ob koncu govora je dejal, da je bila jugoslovanska mladina dovolj močna, ko je gradila mostove na železniških progah, da pa je tudi dovolj močna, da bo gradila mostove od srca do srca. Teh njegovih besed nisem pozabila in jih tudi ne bom; upam, da jih bodo pomnili tudi tisoči mojih vrstnikov. — Navdušeni smo ob koncu govora vzklikali: »Bratstvo, edin-stvo!« Ti dve besedi sta odmevali daleč v noč in čuli sta jih ponosni partizanski planini Romanija in Jahorina?* Zatem je govoril gost iz Poljske. Ta nas je zopet navdušil s svojimi besedami, ko je dejal, da bi se morali veliki državniki, ki tako težko rešujejo narodnostna vprašanja, priti k nam učit. Pri nas bi se naučili, kaj je resnična enakost in bratstvo. In zopet smo vzklikali: »Poljska;, Poljska!«, obenem pa čutili, kako smo ob tem j£>nju združeni v celoto. Govorili so drug za drugim gostje iz tujih dežel, nas pozdravljali, nam želeli ugled ter skorajšnje svidenje. Predstavnik Rdečih sokolov iz Nemčije je na koncu svojega govora recitiral pesem, ki je govorila o enakopravnosti ljudi, belih in črnih, o svobodi in podobnem. Predstavnik Rdečih sokolov iz Belgije je svoj govor zaključil z besedami: »Nimam več kaj povedati, samo to še: Nasvidenje drugo leto!« Zadnja je spregovorila predstavnica romunskih pionirjev; izročila nam je pozdrave in želje pionirjev, tov. Kraigherju pa je dala njihovo darilo in ga poljubila. Strnjena množica je bučno pozdravila ganljiv dokaz prijateljstva. Nekdo je predlagal, da pošljemo brzojavko tov. Titu, tov. Staremu in skupščini. Sest tisoč* ljudi se je dvignilo in ob sikajočih plamenih navdušeno vzklikalo: »Heroj Tito, heroj Tito!* Dvanajst tisoč rok je v taktu ploskalo, mladi ljudje iz vseh krajev Jugoslavi-e so vzklikali svojemu voditelju. Ko se je navdušenje poleglo in so nam brzojavke prebrali, smo zopet vzklikali: »Stari! Stari!« kajti tov. Džuro Pu-car - Stari je bil pokrovitelj II. zleta jugoslovanskih tabornikov, kar ni bilo za nas majhna čast. Na vrsti je bil kratek in pester program. Slišali smo najrazličnejše narodne pesmi, taborniške in partizanske. Poljski taborniki so nam zapeli dve, tudi naša Silvana in Olga sta oeli. Navdušeno ploskanje je zaključilo njuno petje. Zadnjo točko smo izvajali vsi, šest 'tisoč mladih je pelo staro taborniško Baramba. Veličasten je moral biti pogled nanje. Plameni so postali manjši, ogenj je ožarjal vedno manj obrazov, ugašal je, izgoreval; dvignili smo se in razšli. Srečavali smo domačine, ki so se našega ognja udeležili. Za nami je ostal žalosten sled ognja, žareči pepel in redki plamenčki, pred nami pa je vstalo zeleno mesto in nad njim planina Jahorina. Poslednjič smo se vračali pod njeno okrilje. JANA 09 68 6782 Me vzamete Ste že potovali na avtostop? Tudi jaz sem že večkrat. Predvsem takrat, ko sem bila še študentka. Denarja ni bilo, za vsako ceno pa sem hotela včasih proč iz Ljubljane. Kaj je kazalo drugega kot pot pod noge in — če pride avto, roko v zrak. Spočetka je šlo težko. Počasi pa se človek vsega privadi. | Take vožnje so lepše in zabavnejše kot marsikatere druge. Večkrat so lepše, kot če imaš v žepu karto in čakaš na avtobus ali vlak, ki imata zamudo, povrhu vsega pa še stojiš v gneči. Ce se zgodi tako, se verjetno na tihem jezite. Tudi jaz se jezim. Kadar pa potujem na avtostop, le nestrpno čakam in opazujem, ko pa dočakam, se mi zdi vse lepo... Ko se človek poslovi od študentskega življenja, se navadno poslovi tudi od brezskrbnega življenja in — morda tudi od avtostopa. Sedaj ne potujem več toliko na avtostop. Le včasih, kadar imam kako nujno pot, poskusim spet s srečo. »Hm — avtostoparjev. Kadarkoli vozim tod, vedno čakajo in ustavljajo.« »In vi vedno ustavite, če ste prazni?« »Večkrat, vendar ne vedno. Kadar se mi zelo nudi ali če imam med potjo še kak opravek, tedaj hitim dalje in ne ustavim.« Sama pa sem- na tiho temu pristavila še — in če niste slabe volje in nekateri trdijo, da morajo moški dlje časa čakati na srečo kot ženske. Toda, mislim, da vsi šoferji niso taki, da bi raje ustavljali ženskam. Kaj se hoče — če vozijo ženske pa se sreča preje nasmehne moškim. Upajmo, da bomo kmalu enakopravni, saj iz dneva v dan vozi več žensk. V Kranju smo, sedaj pa naprej. Pri avtostopu je prav tako potrebno znanje ali bolje iznajdljivost. Reveži tisti, ki ne poznajo niti toliko prometnih predpisov, da stopajo tam, kjer je ustavljanje prepovedano, ali morda pod ali celo v sredi klanca, na ovinkih itd. Tudi čas je za avtosto-parje zelo pomemben. Proti Ljubljani gre največ avtomobilov zjutraj in tudi dopoldne, proti Gorenjski pa, predvsem ob sobotah popoldne po 14. uri. Dobro je tudi, če človek pozna avtomobile ali njihove številke, saj tako točno ve, kam oziroma do kje gre avto in ne ustavlja vozil po nepotrebnem. Avto S-3 ... je ustavil. »Na Bled?« »Da.« »Lahko prisedem?« Šofer je odprl vrata in z roko pokazal na sedež. »Greste na izlet?« »Morda. Pol službeno pol privatno pravzaprav. Moram pač priti do Bleda.« Potem dolgo ni spregovoril. Videti je bilo, da nekaj razmišlja. Cez čas — »Ste tudi vi ena izmed tistih?« »Tistih. Katerih?« s seboj ? Tokrat je bilo moje potovanje malo nenavadno. Službeno — z avtostopom od Ljubljane do Bleda. Preden sploh kaj povem — moram reči, da je bilo lepo in prijetno, da se človek tako marsikaj nauči in marsikaj zve. Predvsem, če stoji na cesti ln opazuje. Opazuje in vidi, koliko več avtomobilov je sedaj JW cesti kot pred leti, in prav promet je eden najboljših znakov za nagel gospodarski razvoj. Vidi lahko najrazličnejše avtomobile iz najrazličnejših držav in tudi avtomobile iz drugih krajev države, ^led njimi pa je seveda še precej »službenih« potnikov, kajne? In to ravno v teh dneh, ko je vreme Najlepše? Imajo res prav sedaj največ službenih °Pravkov? Čudno, in vsi imajo opravke približno v »stem kraju — na Bledu, v Bohinju ali v Kranjski g0l*i •.. Da niso prav nič »službeni«, lahko opazi vsako povprečno oko. Ti avtostoparjem niso v veselje, kajti njihovi avtomobili so polni in če tudi ne popolnoma — druščina je preveč pisana, da bi ustavljali. Sploh je Pri nas še precej takih šoferjev, ki avtostoparjem ne ustavljajo. Morda se bodo sčasoma le privadili *n navadili, da tako zastonjkarsko prevažanje ni Veliko zlo, da se. to ne dogaja samo na naših cestah. ^•elo nasprotno, v marsikaterih gospodarsko razvitejših državah je ta pojav vsakdanji in na cestah nepogrešljiv. Ljudje hočejo potovati, študentje ho-eeJo spoznati kraje, ljudi, njihove navade in običaje. Tokrat se mi je sreča kar hitro nasmehnila. Avto S~27... je vozil iz Ljubljane proti Kranju in rad Ustavil na moj znak. »Koliko vas je v zadnjem času,« mi je dejal ta "Mer tam nekje pri Šentvidu. »Koga mislite?« ALI BO KAJ ŽALOSTEN POGLED ZA ODHAJAJOČIM ... »Zadnjič sem prav tako ustavil nekemu študentu. Ustavil sem, ker sem pač mislil, da kot študent nima možnosti, da bi potoval drugače. Ko sva se menila, pa mi je rekel, da bi sicer lahko šel v Bohinj z očetom, ker je imel na motorju še prostor, vendar ga je raje pustil, da je šel sam, ker se mu je zdelo, da je potovanje z avtostopom lepše in zabavnejše.« Hm, to je torej težilo šoferja ... »Najraje bi ustavil in ga pustil na cesti, ko mi je povedal vse to.« Ni mu šlo v račun, zakaj potujem službeno na avtostop. Privatno se že da razumeti — toda službeno? »Tokrat imam pač tako službeno dolžnost, da moram potovati na avtostop. Zanimivo, kajne?« Kdo ve — morda se je tudi name po vsem tem na tihem jezil... Nazaj grede sem morala dlje časa čakati na srečo: Nekaj avtomobilov, ki je sicer šlo mimo mene, bi morda ustavilo na znak, pa se kar nisem mogla odločiti, da bi dvignila roko. Je bilo premalo poguma? Ne vem. Morda. Mopedist, ki se je peljal mimo mene, se mi je sočutno in morda malce škodoželjno posmehnil, češ — jaz se pa le peljem, čeprav počasi, ti pa čakaš in verjetno ne bo iz tega nič. Bomo videli! r qore A Zaradi tiste lepotne kraljice, ki so jo pred kratkim izvolili v Radovljici, sem prišel pri nekaterih v nemilost. Očitajo mi namreč, da sem deklici, ki sta jo žirija oz. publika izbrala kot najlepšo (stvar okusa), storil krivico. Krivico predvsem zato, ker sem zapisal, da je Italijanka. Njej in žiriji v zadoščenje naj povem, da živi deklica v Trstu, in je hči zavedne slovenske tržaško družine. Razen tega Plavijo, da je moje pisanje po-tvorjeno v toliko, ker deklica darila, ki ga jo sprejela kot nagrado pri tekmovanju, ni prodaja, oziroma pretopila v žlahtno kapljico, s katero je nameravala Počastiti žirijo za naklonjenost. A Ondan sem se pricjazil na Jesenice. Sakrament, tako me je užejalo, da sem koj zavil v gostilno k Muleju. Skoraj znak me je vrglo, ko mi je obtičalo °ko na množici delavcev, ki so si ob glasnem kramljanju in pol« nih kozarcih krajšali Čas. »Ma-donca,« sem pomislil, »tako visok datum, ti pa pijejo vino kot vodo.« Pa so mi povedali, da so dan poprej v Železarni talali do-bicek. Koliko so ga dobili, pa od same fovšarijo nisem hotel vprašati. Pa še tole sem slišal. Bajo so nekateri ljudje v tovarni prepovedali delavcem govoriti o premijah, ki so jih dobili vodilni uslužbenci. Zakaj neki? Pravijo, da zato, ker so itudi premije vodilnih uslužbencev nekontrolirani dohodki, o katerih višini ne smejo njihove ženo ničesar vedeti. Zahteva po molku je toliko večja, kolikor večje so premije vodilnih uslužbencev v primerjavi z dobičkom, ki so ga dobili delavci. A Ce so spomnim, da sem preteklo nedeljo zavoljo tretouho-bola zamudil tiste ceremonije na Brezjah, so mi od jeze kar za-nohta. Marsikaj sem zvedel, pa tudi to, da so za zemeljske blagodati romarjev skrbela tudi razna, predvsem gostinska podjetja socialističnega sektorja, in teh je bilo nič več in nič manj kot 22. Vse lepo in prav, končno pa — kšeft je kšeft! Prav pa bi bilo, če bi ta podjetja pokazala tudi Ob drugih prili- kah in drugih prireditvah toliko trgovske žilice. ^ Cerkljanski peki so mesece in mesece gruntali, kako bi ustregli razvajenim okusom odjemalcev. Začeli so se zgledovati po kranjskih pekih, ki so v hlastanju za novimi recepti kdajpakdaj zamesili v kruh že-belj ali ščurka. Strela skrtače-na, pa kdo bi ustregel vsem okusom! Žeblje so stadlali, ščurki jim niso bili po godu . .. Glejte, in Cerkljani, gadje kakršni so, so pogruntali ta pravo. No ščurke... ne žeblje... Cerkljani imajo bolj razvajene želodce. Za njih moramo pripraviti že kakšno posebnost — skratka, z našimi recepti moramo posekati kranjsko peke. Rečeno — storjeno, zamesili so in pridjali črve. Sicer no vem, koliko jih jo bilo, vem pa za enega, ki smo ga našli, in tega hrani naš narod kot dokaz. Dolg je nič več in nič manj kot 2-centimetra; za filmsko igralko iz rodu črvov bi bil pa v pasu vse- ' kakor preveč zajeten. Vas pozdravlja Vaš Bodičar J KADAR JE AVTOBUS PRENAPOLNJEN ALI KADAR PREZGODAJ ODPELJE — TUDI TO SE ZGODI — TUDI TOLIKŠNE GRUČE ČAKAJO NA AVTOSTOP, SEVEDA, Z MALENKOSTNIM UPANJEM. AMPAK LJUDJE NA SLIKI NISO ČAKALI NA AVTOSTOP — TO SMO ZVEDELI SELE POTEM, KO SMO JIH ZE FOTOGRAFIRALI... 0 Privozil je avto s številko celjskega okraja. Roka se je malce negotovo dvignila. En sedež je bil še prost, saj več ni niti treba. Dva starejša potnika, ki sta, kot sta pripovedovala, imela opravke v Kranju in potem" »skočila« še na Bled, sta se izkazala. Pred menoj ju je ustavil že nek študent. »On potuje z nami do Ljubljane.« »In potem?« »Potem vzdolž jadranske obale,« je pripovedoval mladi zagoreli fant. »Lani sem prepotoval Istro. V nahrbtniku sem Imel le nekaj sira, kruh, v žepu pa nekaj stotakov. Kljub težavam, kajti tam so avtomobili bolj redki ko t na gorenjskih cestah, sem se prebil do cilja in — lepo je bilo .. .« Ne dvomim. V Bistrici smo švignili mimo mopedista. Tistega, ki se je preje posmehoval. »Moje sožalje — pa drugič boljše in hitrejše .. .« V Kranju smo se poslovili. Kratka zahvala in — kar pri avtostopu ni nič manj važno — še drugič aasvidenje! L j. SPRETNOSTNA VOŽNJA V PODNARTU Avto-moto društvo Podnart bo za 3. obletnico obstoja priredilo 8. septembra v Podnartu spretnostne vožnje. Ob tej priliki bodo poskrbeli tudi za veselje pionirjev. IPred pričetkom spretnostnih voženj bodo pionirji tekmovali s skiroji. C. R. VIII. GRAMATClKOV-JANKO-VICEV MEMORIAL TRIGLAV ZMAGAL PRI MLADINCIH — V SKUPNEM PLASMANU KRANJČANI PRVI Osmega tradicionalnega turnirja za »Gramatčikov—Janko-viČev memorial« so jo udeležilo rekordno število igralcev in igralk. Sodelovali so: Banat — Zrenj anin, Sloga —• Beograd, Opatija, Mladost, TekstMac, Grafičar, Induistroigradnja in Prvomajska iz Zagreba, Fužinar — Ravne, Maribor, Litija, Koper, Jesenice, Ilirija in Ljubljana, Storžič — Golnik, Škof j a Loka, Mladost Kranj in Triglav, vsega okoli 140 igralk in igralcev. Tudi po kvaliteti igralcev in igralk je bil turnir na zelo visoki ravni; posebno je bilo tekmovanja v ženskih disciplinah skoraj državno prvenstvo, saj sta manjkali samo Covič in Vrzič iz »Partizana«. Samo zvezni turnir januarja 1950, igran v tovarni »Inteks« jo bil večji, kot ta memorial v Kranju. Zato tudi ni čudno, da so domači igralci dosegli samo dve prvi mesti. Posamezno ekipo in igralci so bili zelo močni, hkrati |pa je bil to tudi prvi turnir v novi sezoni in mnogo mladinke, med njimi tudi Plutova in mladinci so prešli v senior je, zato se jo odnos moči v mladinskih disciplinah deloma spremenil. Ker pa so Kranjčani imeli zelo izenačeno, pri tem pa tudi najštevilnejšo ekipo, so v skupnem, sicer neuradnem točkovanju zasedli prvo mesto-s 183 točkami. Drugi je Grafičar — Zagreb 103, 3. Ljubljana 69, 4. Mladost — Zagreb 48, 5. Fužinar — Ravne 47, 6. Opatija 43, 7. Maribor 38, 8. Industrogradnja 34, 9. Škof j a Loka 20, 10. Banat — Zrenj anin 8, 11. Mladost Kranj 6, 12. Teksti lac 5, 13.—15. Ilirija, Storžič in Koper 4 točke, 16. Sloga — Beograd 2 in 17. Prvomajska brez točke. Rezultati finalnih iger: ekipno — moški: Mladost : Grafičar 5:3; ženske: Grafičar : Triglav 3:1; mladinci: Triglav : Opatija 5:3; mladinke: Fužinar : Triglav 3:2; pionirji: Maribor : Sk. Loka 5:2; posamezno —- moški: Hudetz (I) : Franič -i 10. SEPTEMBER DAN MORNARICE JUNAKI MORJA 10. septembra bo minilo 15 let od ustanovitve naše Vojne mornarice. Od 10. septembra 1942 do konca vojne, 15. maja 1945, je naša mlada Vojna mornarica dosegla nešteto zmag na morju in na kopnem. Po vojni je bilo potrebno očistiti minska polja v Jadranu, zgraditi je bilo treba porušena pristanišča in obmor. mesta, popraviti stare in zgraditi nove ladje; pri vseh teh akcijah je sodelovala naša mornarica. Težko bi bilo našteti vse uspehe naše mornarice, bodisi vojne ali trgovske. Zato naj teh nekaj skromnih črtic vsaj malo seznani bralce z življenjem in dogodki v naši mornarici med vojno in po osvoboditvi. NASI POMORŠČAKI DOLGE PLOVBE VRHOVNEMU KOMANDANTU, MARŠALU JUGOSLAVIJE — JOSIPU BROZU-TITU »Z današnjim dnevom smo prekinili vse vezi in obsodili izdajalsko vlado v Kairu z vsemi njenimi predstavniki in pomagači. Prostovoljno vstopamo v sestav Narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije in priznavamo Nacionalni komite narodne osvoboditve Jugoslavije kot edino pravo predstavništvo narodne Jugoslavije. Od danes bo ladja plula pod. novo, proslavljeno nacionalno zastavo s slavno rdečo zvezdo. Ob tej prekinitvi pošiljamo Tebi, našemu Vrhovnemu komandantu, v imenu vseh pomorščakov naše goreče pozdrave in Ti izražamo svojo globoko hvaležnost za bratstvo vseh narodov Jugoslavije, ki smo ga dosegli in skovali v borbi. Pričakujemo, da t»odo v najkrajšem času vsi jugoslovanski parniki, ki plujejo po oddaljenih morjih, sledili našemu primeru in se pridružili herojski Narodni armadi, ki jo Ti vodiš k zmagi. Prosimo, da se ta naš telegram objavi preko radijske postaje »Svobodna Jugoslavija-«. Posadka in komanda parnika »SENGA«. Ta telegram je poslala posadka jugoslovanskega parnika »SENGA« (danes »KORČULA«) tovarišu Titu dne 17. marca 1944 iz italijanske luke Gali-poli. Istega dne je izdal štab NOV v Mo-nopoliju sledeče potrdilo prvemu pre--ooceanskemu parniku nove Jugoslavije: »Tukajšnja baza potrjuje, da je par-nik »SENGA«, pristanišče Sušak, bruto tonaža 5140, neto 3280 ton, pod komando kapetana dolge plovbe Teodorja Tijana, s posadko 44 mož, vključno z komandantom, prevzela Narodnoosvobodilna vojska Jugoslavije in da pluje "V službi Združenih narodov. Ladja plove pod jugoslovansko nacionalno zastavo: plavo - belo - rdeče v enakih vodoravnih poljih z rdečo zvezdo v prvi tretjini belega polja. Pozivamo oblasti osvobojene Jugoslavije kakor tudi vse pomorske in vojaške oblasti zavezniških držav ter komandante njihovih bojnih ladij, da omogočijo svoboden prehod omenjeni ladji, njeni posadki in tovoru, da odstranijo vse zapreke omenjeni ladji na njenem potovanju in da ladji v primeru potrebe nudijo vso pomoč in zaščito. Stab baze NOVJ Monopoli, 17. marca 1944, štev. evidence 37.« Seveda vse to izdajalska vlada ni mirno gledala. Zahtevala je od angleškega Ministrstva za zunanje zadeve, a komandanta »SENGE« prisilno odstavijo, novo zastavo nasilno snamejo n dvignejo staro. Posadka ladje o tem ni hotela ničesar slišati pa tudi angleško Ministrstvo za zunanje zadeve ie odbilo sleherno vmešavanje v te zadeve. Po prihodu v Anglijo je »SENGA« v aprilu istega leta odpotovala iz luke Prestown za kanadsko luko Quebec. Tako je prvič preko Oceana prešla zastava nove Jugoslavije. Dva meseca kasneje je primer »SENGE« ponovil »TIMOK« in zamenjal zastavo, kasneje pa so to po vrsti storile vse ladje dolge plovbe. Posadka »SENGE« je s tem opravila dvojno nalogo: prva je preko Oceana prenesla zastavo nove Jugoslavije in prva je med naše izseljence v Ameriki prinesla najbolj točne vesti o borbi narodov Jugoslavije. Pomorščaki dolge plovbe, daleč od svoje domovine, ki so izgubili preko 200 svojih- tovarišev v globinah vseh morij, niso niti za en trenutek podvomili in se obotavljali, da častno izvršijo svojo nalogo. PRED NOVO NALOGO Malce vstran od ostalih ladij, privezanih na obalo, je stal minolovec. Iz dimnika ladje se je valil gost črn dim, znamenje, da bo ladja izplula. Komandant je ukazal: »Na vez!« »Most, stroji pripravljeni!« je odgovoril glas iz notranjosti skozi cev na komandnem mostu. »Nocoj nismo spali dosti, skoraj nič. Ko se odpravljamo na nove naloge, zlasti če se odpravljamo na izvršitev nočnih nalog, ne mislimo dosti na spanje,« je povedal prvi oficir ladje. »Opoldne smo dobili navodila za novo nalogo. Takšno je naše življenje. Ce ni,min, najdemo kaj- drugega, vedno delamo in to nas veseli«. Tako pripoveduje komandant ladje in gleda, kako mornarji hitijo sem in tja po pM'ibi in pripravljajo vse potrebno za plovbo. »Nekateri naši tovariši delajo prostovoljno po štiri in več ur na dan. Primerilo se je, da so mornarji delali neprekinjeno po 16 ur na dan pri čiščenju kotlov.« Prišel je čas za plovbo. Komandant je s komandnega mostu ukazal: »Odvezi krmo!« 1 Iveži vez!« Ladja se je počasi odmikala od kamnite obale in obračala kljun proti izhodu iz luke. Se nekaj ukazov in kormilar je zasukal kormilo, strojnik je hitreje pognal stroje in minolovec je zaplul novim nalogam naproti. CRTICE IZ FLOTILJE Ob neki priliki, ko je bilo treba Nemce na ujeti ladji pozvati k predaji, je »najboljši« poznavalec nemškega jezika zavpil: »Alle Hande machen sie alles zu-sammen auf.« Ni čudno, da so kasneje Nemci preplašeni spraševali: »Sie sind Englander?« • Barba Ive je, utrujen in premočen od morja, šel na Visu k brivcu. Sedel je, da bi se ostrigel in obril in — zaspal je. Zbudil se je, toda brez brkov. »Bog ne daj, da bi se naš kraj osvobodil prej, predno meni brki ne zrastejo. Moja stara bi rekla, da sem znorel.« • Ko so delili prvo »fasungo« keksov, ki so jih mornarji dobili med vojno na Visu, so bili srečni, da ni raznih vrst, ker so po napisu na pokrovih videli, da so vsi zaboji ene vrste. Na vseh je namreč pisalo: »TO OPEN!« (Odpreti). • Med vojno je neka ladja s partizani plula s Komata na Vis. Jugo je pihal, vozila pa je vso noč. Oči so jim izstopile iz jamic, ko so gledali na kompas. Zjutraj- Visa ni bilo nikjer. Naenkrat se nekdo obrne in zavpije: »Ajme, ljudi, mi smo pod Komatom!« V nevihti jim je padlo sidro v vodo in vso noč so vozili na istem mestu. MILAN LJUBIC ZIMOVNIK REČNE FLOTILJE JVM < < N o H ■Cfl ►« S 25. Naslednjo noč je Tom ob pravem času smuknil od doma. Vzel je staro kositrno svetilko in veliko ruto za zasenčenje. Vse jo dobro kazalo. Oba raziskovalca sta, ko se je dodobra stemnilo, zdrknila v temo proti gostilni. Huck je stražaril, Tom pa je izginil. Dolgo ga ni bilo nazaj. Kar naenkrat pa je nekaj prisopihalo mimo Hucka. Bil je Tom. Lovil je sapo in dejal: »Huck, beži, če ti je življenje ljubo!« Dečka sta jo ubrala. Sele ob robu mesteca sta se ustavila in Tom mu je pravil, kaj je doživel: 26. »Grozno je bilo, Huck! Kar se da tiho sem preizkusil dva ključa. Toda nobeden ni odklepal. Kar tako sem prijel za kljuko ln glej, vrata so bila odprta. Skočil sem v sobo, odgrnil svetilko in...« — »Kaj si videl, Tom?« mu je vpadel v besedo Huck. — »Toliko, da nisem stopil na roko Joeja. Ležal jo tam in trdno spa. Mislim, da je bil pijan!« — »Pa si videl skrinjico z zakladom?« — »Iskreno ti povem, Huck, nisem so oziral. Razen steklenice hi kozarca na tleh nisem videl ničesar!« 27. Hucku je medtem prišlo na misel, da bi bila prav zdaj, ko je Joe smrčal na tleh, najboljša priložnost, da bi dobila skrinjico, toda ko jo malo bolje premislil, ga je kar streslo od strahu. Kmalu je zavrgel to misel. Tišino je prekinil Tom: »Poslušaj, Huck, ne bova več preiskovala, dokler zagotovo ne veva, da Joeja ni več v sobi. Co straživa vsako noč, bova prav gotovo opazila, če bo odšel. Potem pograbiva skrinjico in najina bo.« 28. »Jaz bom stražil celo noč,« je dejal Huck, »če boš ti šel po skrinjico.« — »Velja,« jo dejal Tom. »Bom! Ce bo treb»> pridi na našo cesto in zamijavkaj. Ce hi slučajno spal, mi vrzi pest peska n* okno!« — Huck je tako ponoči stražil. podnevi spal. Dečka sta bila na preži h* njuna pričakovanja so jima stopnjevala bogato domišljijo. V mislih sta imela samo še zaklad. 16