■W
Časopis
za slovenski jezik, književnost in zgodovino.
3. in 4. snopič I. letnika.
Urejajo:
prof. Ant. Kaspret, kustos dr. Fr. Kidrič, vseučil. prof. dr. R. Nachtigall, vseuč. doc. dr. Fr. Ramovš.

1919. LJUBLJANA.
Izdajajo prijatelji slovenske znanosti. Natisnila Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani.
Vsebina.
Stran
Posvetilo Vatroslavu Jagiču ob njegovi osemdesetletnici...... I
Pismo V. Jagiča uredništvu ob priliki izida „Časopisa za slovenski
jezik, književnost in zgodovino"............ III
Spisi V. Jagiča v zadnjih desetih letih (kot nadaljevanje Fr. Pastrneko-vega „Bibliograficky soupis literarni činnosti prof. V. Jagiče" v „Zborniku u slavu Vatroslava Jagiča", str. 1—29, sestavila vse-
učil. prof. M. Rešetar in doc. Ramovš).........IV—XI
Ramovš Fr., dr.: Delo revizije za Dalmatinovo biblijo....... 113
Kidrič Fr., dr.: Prispevki in opombe k zgodovini reformacije na Slovenskem.
I. Ivan Ungnad v prognanstvu............ 153
Grafenauer Iv., dr.: O Vodnikovi pesniški zapuščini in o dosedanjih
izdajah njegovih pesmi ................ 179
Kos Fr., dr.: O ustanoviteljih zatiškega samostana........ 193
Prijatelj Iv., dr.: Zakaj sta si prišla navzkriž Vraz in Trstenjak? . . 201
Kidrič Fr., dr.: Primerek Linhartove Miss Jenny Love......213
— Korespondenca izza dobe jugoslovanskega protestantizma v
„skupnem heneberškem arhivu"............. 215
Breznik Ant., dr.: t O.Stanislav Skrabec........... 218
Ramovš Fr., dr.: Slovenistika v Jagičevem „Archiv für slavische
Philologie".................... 227
Šlebinger J., dr.: Bibliografija jezikoslovnih spisov za 1.1913,—1918. 234
Izjava uredništva...................111,243
Kazalo . ..................... 243,244
Ker naslovi drugih urednikov za sedaj niso stalni, prejema rokopise dr. Franc Ramovš, vseuč. doc., Ljubljana, Čopova cesta 10/1.
Delo revizije za Dalmatinovo biblijo.1
Dr. Franc Ramovš.
Leta 1581. (od 28. avg. do 22. okt.) se je vršila v Ljubljani revizija Dalmatinovega rokopisa sv. pisma; pri nji je delovalo 11 mož.5 Doslej vemo le na kratko, da je imela ta revizija veliko važnost, ker je prinesla slovenskemu pisanju nov, racionalen pravopis, o kakih drugih njenih sadovih pa ne vemo ničesar natančnejšega. Do tega leta izšli slovenski tiski so tiskani v dveh različnih pravopisih, Trubarjevem in Kreljevem, moramo pa reči, da je vladal le Trubarjev. Vprašanje o slovenskem pravopisu pa je bilo gotovo pri tadašnjih slovenskih pisateljih vedno na dnevnem redu, ker jih Trubarjev pravopis nikakor ni mogel zadovoljiti. Da se je o tem razpravljalo, nam je v dokaz tudi izdanje Juričičevega prevoda Spangenbergove postile (kot nadaljevanje Kreljevega), ki ga je Juričič napisal v Kreljevem pravopisu, a je bil po njegovi smrti prelit v Trubarjevega. Kopitar, Gram. XXXVII. ima prav, ko trdi, da je morala revizija 1. 1581. predvsem rešiti to sporno vprašanje. Da li se je ta rešitev poverila ravno Bohoriču, kakor se navadno misli, o tem se ne more reči nobene dokazilne besede. Gotovo je, da je pač konferirai in to dokaj živahno z ostalimi pisatelji-revizorji, da je dal več nasvetov kot kdo drugi, za kar se mu je poverila tudi naloga, da napiše slovensko slovnico. Kakor bomo videli, je bil novi pravopis tudi že Dalmatinu davno znan in bi marsikaj več že morda sam privzel in prenaredil, da ni vladal tako močno Trubarjev pravopis. Kar je novega v grafiki biblije iz 1. 1584. je to, da so mnenje Dalmatinovo in Bohoričevo o pisavi
1	Pričujoča razprava je bila že novembra 1. 1914. pripravljena za tisk, a radi nedostatka različnih črk ni mogla iziti. Kmalu nato sem prišel v bojno črto ; tako sem šele zdaj mogel razpravo priličiti tehničnim potrebam tiskarne.
Pisatelj.
2	Glej o tej reviziji W. Šmid, Ober Entstehung und Herausgabe der Bibel
Dalmatins, 18 si.
pri reviziji sprejeli in je to s tem postalo zakonito ; kar piše Bohorič v svoji gramatiki v oddelku „Ut itaque et ego meo loco itd.", nepaginiran uvod st. 18. si. (gl. pri Kopitarju, Gram. XXXVIII.), velja le za njegovo slovnico; ako hočemo biti pravični, ne smemo z Oblakom, Let. Mat. Slov. 1894, 208, Bohoriča zvati očeta novega pravopisa, ker tega imena ne zasluži s tem, da je ta pravopis v svoji slovnici lepo načrtal. Novi pravopis tudi ni sad revizije, ki se ji ima zahvaliti le toliko, da ga je postavila na zakonito podlago. — V koliko je sicer še novega prinesla revizija, nas pouči sledeča razprava.
Dalmatin je že pred letom revizije izdal nekaj kosov sv. pisma, tako 1. 1575. Jezusa Siraha (gl. Ahn, Die slov. Erstlg. 5 si.; cit. Sir. 75), tri leta pozneje pa celega Mojzesa (gl. Ahn, 1. c. 10 si.; cit. Mos. 78). S tem nam je v zadostni meri dano primerjanje z biblijo iz 1. 1584.; Salomonove pripuuisti, izšle 1. 1580. (edini izvod v kralj, knjiž. v Kopenhagnu, sign. „Krainisch. K. 1579"; gl. Ahn, 1. c. 19 si.) tu niso zastopane, ker mi je v Kopenhagnu manjkala v primerjavo Dalmatinova biblija ; pač pa pride v poštev še ogledni list iz 1. 1580. (cit. Ogl.), ki je, dasi le list, vendar zelo važen. Ta list se nahaja v zapuščini Elzejevi (zdaj last g. dvorn. svet. prof. Luschina) in je na razpolago v graški vseučil. knjižnici. Elze piše k temu v svoji zapuščini (na notranji strani pole papirja, ki je ogledni list vanj zavit) sledeče: „Dieses Blatt, welches Veranlassung gab, daß Erzherzog Karl (1580) den beabsichtigten Druck der slovenischen Bibelübersetzung Georg Dalmatin's in Laibach verbot, die Druckerei Hans Mannel's daselbst schließen ließ, und diesen selbst aus seinen Erblanden verbannte, ist von eben so großer Seltenheit (wol Unicum), als Wichtigkeit für die slovenische Sprache, Literatur und Bibliographie ; da nämlich diese Probe der Dalmatin'schen Übersetzung vor deren Revision durch die Theologen- und Philologenkonferenz in Laibach (vom 28. August bis 22. Oktober 1581) gedruckt wurde,3 so gestattet eine Vergleichung derselben mit dem spätem wirklichen Druck (Wittenberg 1584) einen kleinen Einblick in die Thätigkeit dieser Commission, welche darnach hauptsächlich die Orthographie betraf (Einführung des j und der Accente, Beschränkung des Gebrauchs der großen Anfangsbuchstaben und des Artikels, consequente Durchführung des
s Pred 25. aprilom 1580. 1. že, gl. Šmid, 1. c. 17.
unterkrainisch-dialektischen u für o z. B. nuzh für nozh; — Überschrift 1580: Perve Buque Mosessove, 1584: Perve Mosessove Buque; — 1580: Duh Boshij ie leital nad Vodami, 1584: DuhBoshji fe je refprofterl zhes vode; — 1580: vfebi, Seime, Te Vodee, 1584: v'febi, ferne, vode; — 1580: de 1 o z h i o Dan od Nozhi, 1584: de 1 o z h i o Dan inu Nuzh, — etc.), so wie eine beträchtliche Vermehrung der Randglossen. (Vgl. Kopitar, Grammatik, Laibach 1808, p. XXXVI. u. Anm.). Eben so ist eine Vergleichung dieses Blattes mit Georg Dalmatin's schon früher erschienenem Pentateuch (Laibach 1578) von nicht geringem Interesse. — Ich erhielt dies Blatt von Landesarchivar Prof. Zahn in Graz (zu Weihnachten 1874), und es ist unzweifelhaft jenes selbe Blatt, welches Landesverweser und Verordnete in Krain am 25. April 1580 („Prob und Form der Columnen") zugleich mit einer Abschrift des Voranschlags der Druckkosten (von H. Mannel) den Verordneten in Steier übersandten, zugleich aber auch das vor wenigen Tagen (zwischen 26. bis 31. März 1581) ergangene landesfürstliche Verbot dieses Bibeldrucks und die Sperrung der Mannel'schen Druckerei meldeten, (Krain. Landes-Archiv, Fase. 54, 4: Konzept und Kopie; siehe meine Excerpte, unter 25/4 1580). — Venedig, im Januar 1875. — Th. Elze." — V kolikor pridejo v poštev še drugi tiski protestan-
tovske dobe, je omenjeno povsod na svojem mestu v razpravi.
*
* *
I. Grafika. Trubar piše za glas i (raza med prednjim delom jezika in najsprednejšim delom trdega neba; y2g, t. j. glas, danes n. pr. v dolenjskih narečjih v rabi le v začetku zloga) sledeče črke: l.]j^periatell C50: 2364; potrubuie T57: 232; diuiaszhino T60: 2as; daio Pg57: ila, vuaiu T82: 277, poiel R58: DIVa; iegranem CII: 531, iami Ps. 26b, iezhe CII: 102, 121, ialoue CIL 243 itd.; 2:) jr: duye C50: 45; T60: cla; diuya-szhine T60: 22a; vayu CII: 471 (2x), poyel T82: 320, breyami Ps. 144b, yegraio CII: 355. Pisava y pa je mnogo manj pogosto kot i. Dalmatin piše pred revizijo ravno tako navadno i, n. pr, Sir. 75: siutra 73, resodeie 8, framuie 87,
* Okrajšave protestantovskih tekstov so iste kakor v mojih „Slovenische Studien", gl. Arch. f. slav. Phil. XXXVII, 129 si.
/
PERVEBVOVE Ma
SE S SO VE, GENES ls7M ENOTA.
tre, ludwkFBreikith.
J. C AV IT V L.
Sarbciktis Bugftva» ti;Nebu inu Scrr.io, Inu SfiTiIi ic bila puft» far | T2'na.i'Hi ie biiu temnu i na Globokclh,in j Duh i Bczht) ic- leira! red Vodami.
|Nu Bug ic rckil : fto.'i Luzh. Inu ic bi» laLuih. Ina !>ug it vidi! Luzh, de ic bili dobra. TedaiieBug reslozlii! Luzli cd Tcmmt, injic Luzh imenoval Dan, inu i tm n? Nuzh. Inu ieisvczhcrainu Jutra b.-( pervi Dan.
Inu Bug ic rekal: Eodi eni Terdnoft mri Vodami, mu ta ifta bodi rcslozhik met Vodami- iftu Bog ic fhirii to Ter* dr.oftj imiie rcsiozhi: te Vodeč pod Ter» dr.oftio, od tih Vod nad Terdnoftio. Inu ic taku biiu. Inu Bug ic imenoval to Ter» dno:t, Nebu. Inu ic is vezlicra inuiutra bil drugi Darv
Inu Bug ie rekal: S berite ft Vodeč f*>d Nebom, na cnu ntftu, de fe bo fuhu vidihj, Inu ie taku bili. Inu Bug ic ime« rova! tu fuhu, Scmlo: lnuie tusbraineteh Vod imenoval, Morte. InuBugi«-riii de ie biiu dobru.
Inu Bugie rekal: RodiSesnl» Travo Ino Sele, kateru fe safeiva, inu rodov« Davcfia, <fe fladn« Sid ncfTe po iiroij
shlah:i,inu ima v ¡'tki i vci« IsOntiSiimc ns:
Semli. Inu ic taku biiu, InuScmfure rodila Travo inu Sclc, kateru ¡"c ii vlaku po fvoij s'-'ihti jalcivdu : inu Dr:,ciTa,ka« ten ioSadnefia. inu katera fo fvoie b» icnu icimt vlebi imela, fiedne po fvoij shlahti. Inu Bugie vidi! de ie biludobru. Inu ie is vezhera inu iu:ra ti! trcnjDan» Inu Bug ie reki! ; Bodite Luzhi na Tcrdnofti tiga Neba, de iozhio Dan od Nožni, inu dc delaio Snamina, ZhafTe, Dry inu Leita: inubodice Luzhina Ter» dnomtigiNtbijdciveitiona Scmlo. Ina te taku biiu, ImtiBugit ituril dvei veliki Ltizhi: Eno vek sho Luzh, de zhcs Dan gofpoduie, inu eno mansho Luzh.dc zhej Nuzh gofpoduie, inu Sveisde. Ii"J Bii^ ic ncepoftavi! naTcrdnofltigaNcba.de trifyalena Serolo.inudebi zhcs Dcninu zhcs Nuzh gofpodovaie, ir.u Luzh od Temme lozbilc. Inu Bug ie vidi!, de ie biiu dobru. Inu ic is vezhcu inu iutt* bil zheierti Dan.
I Nu-Bugie rekat: Ganni fe Veda t!a» teoSViitniinu «fcivimi SvirirttmijnuiPti« zami. dc nad Scmlo. pod Terdcofti-j tig» Neb<> leita ic. Inu Bi, a « ftvaril velike Btiene. inu vfe ihiaht S viri ne, th/ve mu lncaSTii , »katerimi!» it Voi» ganruU, viafe po ivoij «Uahit, ¡m» v« ihlaht¡»¡rs»
fl	Mih«
Prva stran oglednega lista.
~ 7. WQZF
•¿rf!t Pd«, vate po»'vb| AfiM. Je» fc£i m S*«'», ¡no v& M*\t Sciiftj» t« Bugie vidii.deii :«tru.	ic Pvfyjkaim¿onfia; Sakai Gofpu^Bug
ncetftigtwlpriiiftjftfcal: BodifcroScviie, r,ci shcfod fsftil dcs!>*i nsSeMlOjitturri iau gaierairi.re,ifmmpiJni« Voire V' biiu Zhtoveks, kasetiHSwi Scmlo delal, Moriu,iftaP{iccg:«c4u(«Ht mScmS. inu tctuuzh cmMegla itshliiiScrofeiinu i« ie is vezhcrainu iurra bit peti Dati.	vfo Seroloiesmakala.
SMvina. INuBugicrekal: PemefsiSenil* naprti . |Nu GofpuŠBug ie ilurii ZMovetk» h /J.crvic. shive Svirint, vfake pa fvoij sMahti: Shi= * Parity te Senile, inu ie pihnil nernu vnt« virina na vino, Zherve.inuSviriiie na Semli, vfake gouNus Osiiivi Duh. InuO&u ic ZMo»
Semli. ...	, _ ___,___________ ______- ~
£ ssfladiienVcrt vB *der.t, p-uti Sonsbnimu is',hodu, inu ic ZMovrika vatga poitud^Suterigg it bit fturii.
InuGolpud Bu^itpi^IisStoite ras fti yfs ¿fiailt Brivci!»: tushrna vidiiuinu dobra kie.it: in« ta Drivu iigs Lebna vfrsidi Verta , muDrivusnjiiias dobrigs tnuhudiga,
Inu tna Voda ieshia isEdtna,krismfc kainii taiili Vaj, inafit ie vndukai delila vshtiri poglavice Vodje: feni 5e bi!a Ime Pisan,katera tezlifokiifi vie DeshelcHaa vila, inu vndukai 6 naidt Statu, inu kit DcsbekSlatu ie ner tu bulshi J Vndukai it naide Bdciium. snu ts sblahtni Kamen Onyx, Teš drugi Vocti.iettoeGihonjii« ter* «she ckuii vfe Deshcic rsh Muro«. ZMovtss inu Bugie rekal :fo!e;ielt vam dara Tci iretij Vodi isim« X jekel,katere cezK* t a sU- vfc shlaht Scie, kateru fe safleiva na v fti rourou Aflyrii- Iru; ta sHsicrta Veda:* ■'riAuhpc Semli.inuvfa rodovica Drivefla.inu dri. Frafc
. — H..	i	IfimAIif^.Viri ^Nu.Goipud Bugie v	^inu
*g3riepoil3viivra Ver: Eden,če N ga daj
pofvoijshiabti. fnuic ttkubiiu. Taku ie . vikppfr-l jna shivaDusba. Bug daril Svirine na Sccl:, vfake po fvoij I Mu Golpnd Bug ie ssfladil
sMahti,inu vfake Zftcrvena-SsmHpo fvoij ; ------ °---«._-_.. .-j
slitahti, Inu Bug ic vidi!, de ic bila dobru, Zhlovik. I^u BugierekaltSturimoZhlovekapo ^nashim pildi, inupo nashi podobi, de i Ebcs Ribe vMoriu, inu zhcs
Iistief6
icZhlf
in.
gofpoduio' Ptice pod Nebom, inu zlies Shivino, inu r.hes vfo Scm!o,inu phes vfe Zhervc,kaa terina Scinlilasio.
Inu Biigie ftvarilZhlovekapo fvc< im Pildi:po BoshyinPikliie onntgaftva» ni : Motna inu Sbeno ic on nit ftvaril, inu Bugie neeshegnal)inuie knimrekat; Bodite rodoviti inu groeraitefe, inu napo!, nite Scmla , inu io febi podverate, inu gofpoduite zhcs Ribe vMoriu, inuihes Ptice pttd Nebom, inu shes vfo Sviiirro, katera n» Senati iisi.
Inu Bug ic rekal: Po!e; iefl vam dara
-m Jo itcik'v * fT>^tCT»^!-«a{r<(T»i»>fciVagniice!i.V6i »T'itKtof.1. Svirini pak na Semli , inu vfcm Pcizarn
.s r iT ' Ntbon»«inu vfcm Zher-vom, kateri	Iti inu varovsi-InuGp^mdBugks^o»
thiveo na Semli, bo v fc selenu Scle kicidi.	veidal Zhlovsku» inu ic rekal: Od vfcb
Inu ie taku bitu. Inu Bugie viiiil vfe kar	Drives vtini VertiieijaiiodrfgaDriveiu
«C bilfturil: Inu po! -, Onuiebilucilludo»	5nainadobrigaiiiu!iud(gaf:ineirais!itsiili, bru. lnui« is vezbtra inu iutra bilsiiefd Dan-
/r
Bug Sob«
hitpjvetj,
A K VitdopcrnfiTtnu "TñSi'A bila Nebu inu Semla,
t'^nfonih *t|U
.^•/.j ¿Fr í taku ie Bug na (čdmi ctoperjieiTel fvoii ¿&ftj dela,katera iefturü,ii¡u k pcithival na itdmi dan, od vfch fvoih deli,katera ic fturji. Inu Bugie r» fedini «Ua shtgn a!, inu ga it pofv cui, «w, kftic •on tía taitti pozhivai, od vfeh fvi¿> ¿e|!i lucera « Bug ftvarii hio fluiü.
Letaku ie HuriuM Ncíxi kw $fi,i!j., k»d«r fo bit itvMTera.vrim k .Goipud Bug Semio isa< JitäMÄwa, iauv&lhuht Df.ytir»	*
Sakai na kateri ku!i dan ci ai tiga bodesh icirii, boshSmert; vincri. |Nu Gofpud Bugiertka!: Neidobru die ie Zbiovikfiai: ieftboshemnemueno ponjuzli iUirL'i, katffi-a.bo okuiiriega.S?? kai kadar ic Goipud Bug bilfturil is Scra^ le vfosMaht Svit ino na Pu!i, inu vfe shiaiit Ptice pou Nebom, ie on nce perpclal YJv< dimu, de bi vidii, koku bi on netimeno.^ val: Sakai kakor biAcbm vfako sbivo 5 virincnnsnovai taku kitne!» ¡mmov» na bid. Tedaiie AdsmvfirkiSiuvNinj Ptici pod Nebom, irar Svirini na Puli fvcf it ime dai. Ali Zhloveiku nci bila občna porr.usli r.Mcr.a, k Ate j a bi ufciii Reg» fcth,
G05j™d Bog k puiiil «11 globok iea f-iiSitt^aiiujinu ortiewipaU iiy cüä « »ci tjsu	Rjc bavBuii tJ^tJi
tu
Boiiii» .
S4fOii Adimti ■vpftdi* thi (km.
8ug S»
K tí A<U Utraf-tr*
Druga stran oglednega lista.
dashia 4, ieft 226, iutrino 182, iagneta 205; Mos. 78: iutri 11 a, ieft 26b, ieila 3a, b; 15b; hboiu llb, tuoia 36a, iama 19b, iermena 12a; Ogl.: iutra la(2x), 1 b, fvoie 1 b, gofpoduie 1 b (2x), ieft 2a, ieifti 2b. Šele v bibliji najdemo za soglasnik j črko j:, s'jutraj II. 160b; resodeje II. 154b, framuje II. 161 b, deshja II. 154a, jeft II. 174a, juternjo II. 170a; jutru I. 8b, jeft I. 19b, jedla I. 3a (2x), h'boju 1. 8b, tvoja I. 25b, jermena I. 9a itd. Deloma beremo j že pred revizijo, n. pr. Sir. 75: prijemle 17, falshije 18, vpijani 75, pijanoft 133, pije 101, pijanez 133. Ti slučaji spadajo drugam; glasovni skupini i j in ji piše Trubar navadno z y, n. pr.-ji-: obhayla CII: 17; vezhery (loc. sg.) CII: 30; poboy (nom.pl.) CII: 47; boym CII: 66; fary (nom.pl.) Pav. 61 b; koyti C50: 136, veyza T60: 9bs, tayti Art. lOOas, napuyl Ps. 140b itd., redkeje z ij^ Troijza CO: 7bs, boij CO: 20a, Boshij Art. 28a, 31 a, ftoij Art. 64a, obuij Art. 70a, poboij Art. 90a. Za -ij- ima Trubar y: pryemat Pav. 74as, pryel Pav. 55a, golu-fya R58: YIVbs, tryem Art. 107a, tryeh R58: Nlb, OIII b (dandanes na Raščici: trijeh), pyanftva T57: 239. Počasi je začela prevladovati v tej točki pisava ij_(za glasovni skupini ji in i j), tako, da piše n. pr.~Tulščak,~Kerfzb. 1. mol. 1579, že tudi za jj_ vedno kraijh 3a, nesataijmo 12b, obstoijmo 22a, k o i j t i 38 a, i j h 51a(2x), ijm 51a(2x). Nekaj takega opazimo tudi pri Dalmatinu, ki piše češče ij kot y,_torej ravno v nasprotnem razmerju kot Trubar: Mos. 78 : Boshij 1 a, i j 11 o 9a, kfuoij35b, v t u o i j 69 b; po tuoij fuoijuoli Sir. 75 : 20, boij Sir. 75 : 12, 5, 6; boijte Sir. 75: 9 (2x) poleg boyte Sir. 75: 9; enako tudi Ogl.: fvoij la, 2a; tretij 1 b, fyale 1 b. Biblija je vse to prevzela, n. pr. pryemle II. 155a, Y11 I. 7 a, (beri: j i i), delila pa je glasovni skupini i j in ji v notranjosti besede vsaj toliko, da ne rabi več znaka i j za glasovno skupino ji, za kar rabi znak ji: Boshjil. la, k'fvoji I. 25a, v'tvoji I. 50a, boji II. 154a (2x), b; po tvoji f v o j o v o 1 i II. 155b itd. Tudi za soglasniški ¿je rabil Trubar in po njem Dalmatin do revizije znak i: n. pr. v CO: uselei 41 as, zhuite 99a, ofdolai 129b; (zelo redko ima Trubar tu y: Veyft Art. 52a;) Sir. 75: shtraifal 21, vmei 23, 38, 65, STTnehai 28, nezuiblai 28; Mos. 78: Voisko 2a, poslu-shaite 4a, naprei 4a, 8a, nozoi 15b, 27b, poidi 16a; Ogl. v n d u k a i 2b (3x), gmeraite 2a, naide 2b, iei 2b. Revizija
vpelje za soglasniški i črko j: Bibl. I. Vojfka 2a, poflufhajte 4a, naprej 4a, 6b, nozoj IIb, 19b, pojdi 12a; II. fhtrajfal 155b, mej 155b, 157a itd. Imamo torej sledeče izpremembe po
1.	1581: 1.) za soglasnik j je vpeljana namesto stare črke i(y) črka j; 2.) to velja tudi za soglasniški i; 3.) skupina -ji - se ne piše več z y, ij, ampak z ji (redkeje y) in 4.) za skupino -ij-se piše ij, (i + vok. n. pr. falfhie II. 155a), y namesto oziroma poleg starih znakov y (i + vok.).
Kakor znano, je naglašeni é v Trubarjevem in Dalmatinovem domačem govoru zvenel kot e^; za ta glas pričakujemo torej pisavo ei, kar tudi imamo; Trubar n. pr. T60: d eil a bc (3x), veidil 7 a, lia, ufueifti 6 a, 7b itd.; Dalmatin Sir. 75: ne im a
2,	neumeimo 2, leipa 5, veiditi 4, zhloueiku 14; Mos. 78; leital la, ieidil 2b, smeishal 9a, seime lia, deite 17b; Ogl.: leital 1 a, safeiva 1 a, feime 1 b, leita 1 b, kieidi 2a. Poleg ei pišeta pa Trubar in Dalmatin tudi še e, Trubar n. pr. CII.: beffeda 33, lepimi 34, ceCti 44, greh 90s, 91 itd. (tako je n. pr. v CII. na str. 288—314 za naglašeni é brati 82krat ei in 153krat e; govoriti o tem, odkod ta dvoličnost, tu ni na mestu); Dalmatin Sir. 75: vreden 1, peska 4, grehe 7, 10, Suet 14; Mos. 78: delaio lb, zhloueka2a, greshnikilla, rez h 15 b ...; Ogl.: fledne 1 b, zhloveka 2a, b; delaio 1 b, kiedi 2a, b. Biblija ima za naglašeni é: ,1.) ej (I.: mejfta 1 a, lejt 16b, 19a/b, 31 a, flejdni 28b, S vej tu 7a itd.); 2.) ^(I.: zhloveka lb jefh 2b, delal 3b, smefhal 7b, MeTTa 32b itd.); 3.)^, (I.: safféva la, féme la, opréfne 11b, Déklo 9b, Svésde 9b, Déte 13a, svéft 15b, néfi 21a, Nevéfta 25b, obéfsil 26b itd.) Naglas je izražen torej z akutom; gl. k temu Bohoričevo slovnico, ki pravi (sub: De nota accentus acut i): Non incon-veniens er it in eleva n d i s syllabis, acuti toni supra syllabas collocare, sie: délam (laboro), pejlám (duco, veho). K temu dostavi Kopitar, Gram. 53: Die Accente sind bei weitem zu dünn gesetzt; oder, wer die unaccentuirten Wörter recht lesen kann, kann auch in den wenigen accentuirten, den Accent entbehren. V resnici ne nosi ravno preveč besedi v bibliji akuta, n. pr. I. majné lia, b; sé ni m 11 as; dvoréh 38 b; vodé la, nagá 2b, 3a, bilá 3a, s'fmoló 5a, pod Gorro 50a, Pepél 52b, Rogé 54b, gen. sg.: Rodá 4a, Svitá 12a, Lová 17b, lová 17b, 18a, hodá 35b; II. vrézhiga 27a, ofkruné 31b,
i
/
ar drž 34 b, pri te 106 a s i. dr. Nasprotno pa ima naglašeni t zelo pogosto akut, tako da je lahko znak e služil za glas ei.
S tem je že povedano, da ima biblija tudi že naglasne znake, ki jih Trubar in enako tudi Dalmatin pred revizijo ne poznata. Pri Trubarju so prav redko sejani, n. pr. CII.: slushbe (nom. pl.) 47, kopel 423s, shdloftnih; sicer zaznamuje Trubar (in enako Dalmatin) naglašen vokal s podvojeno črko, n. pr. CO: gree 5b, Saad 8a, 9bs; dobee 21a, moree 65b, 68b; louee 68b, fpee 163b, f o o b (gen. pl.) 9b, kopeeli (gen. sg.) 89b; Art. daa 84b, sheen 86b itd.; Dalmatin Mos. 78: Vodee 1 a, b (2x); 2b; dershee 14 b, dnee 56 b, rogee 74 b; Ogl. Vodee 1 a (2x), 2 a; nee 1 b; 2a, b. Poleg akuta imamo v bibliji kot novost še gravis, ki znači, da je glas pod njim polglasnik (a), n. pr. I. z vedla 26 a, madli 26b, megla 2a, dahnil 2a (gl. Bohorič v njegovi gram. 29: (Vocales) — sunt vel breves notatae sic a, b, i, o, u...; v resnici rabi gravis le za polglasnik v bibliji, in akut zaznamuje tudi kratek čist vokal, n. pr. bila 3a, fajnd (nom. sg.); velika redkost je fhe Bibl. I. 11 a). Tudi v tej točki ne najdemo nikakršne doslednosti v bibliji: I. danas 13b, madle 26b (3x), 27a, ogin 13b (2x), iseshlu 12a; kafsal 4b je tiskovna pomota za kais al.
V Trubarjevem govoru je palatalni n (in nj iz ntj) prešel v in (n), kar piše z in, n; n. pr. CO: Saine-166a, faine 170a, (T 82: 474), koin (nom. sg.) Ps. 63 b, 136b, k o i n a Ps. 260 a, fain (zam>) Ps. 98b, Pav. 80b; fmainca T82: 108, vain T82: 175, 264, fainali T82: 474 itd.; rounane CO: 5b, terplene CO: 15a; Ps.: Vupane 26as, 76a, 77b; diuyane75bs; vprashane CII: 19 (3 x), 21,22...; suino CII: 264 (2 x) poleg ponishaine Ps.: 24 b s, feuupaine Ps. 32 b itd.; nemu 1 a, no 14 b (2x), proshne7b, manshi 39 a, Ia g ne 55 a, 83 a, Skryna 55 v CO. Zelo redko imamo -ni-, n. pr. T82: lomlenia 356; CO: ter-plenie 114b, opominanie 130b.5 Dandanes imamo na Raščici v teh slučajih zelo palatalizirani n, oziroma že glas j z nazalizacijo spredaj stoječega vokala. V Trubarjevem času je bil nosni soglas-nik še bolje ohranjen, tako, da lahko rečemo, da je govoril Trubar in, n, n (o pogojih za vsako teh izrek kaj več, tu ni na mestu).—
5 Primeri k temu, kar sem rekel o CO. v „Slov. Stud.", Arch. f. slav. Phil. XXXVII, 127.
Dalmatin ima pred 1. 1581. isto pisavo kot Trubar, n. pr. Sir. 75: odgaina 7, kameine 85, brainu 1, 3; premagaine 13; nemu 4, 7, proshno 16, ognu 33; nio 26, nie 41 (2x), skushniauam 9, poklania 50; Mos. 78.: kresmakainu 2b, snaina 2b, nemu 2b, nega 2b, no 2b itd.: Ogl. sbraine 1 a, snaina 2b, manslio lb, nega 2a, negovu 2b. V bibliji piše Dalmatin za ta glas navadno - n j-: k' resmakanju 2b, s nanj a 2b, snaminje4a, branjenu 5b, v II. delu: piffanju 154a, odganja 154a, djanjem 154b, profhnjo 155a, ognju . 156b, poklanja 158a, kamenje 161 b, njemu 154a, b, njega 154a, b (2x), njegova 154a (2x) itd.; redkeje -jn-: odgaj-nal I. 9b, pregajnati I. 9b, majne lla, b, fainah 12b, tkajnu 59b; še redkeje -n-: II. fkufhnavam 154b, dalje -ni-: nie II. 157b (2x), Gospodnie 154b, Gospodnio 154b. Vendar so slučaji, kjer ni pisano - nj tako redki, da lahko rečemo, da je zakon pisave zahteval -nj-, da pa se je pri prepisu sem-tertja iz rokopisa v Trubarjevem pravopisu vkrala starejša pisava.
Za mehkimi' piše Trubar navadno -1-: Pav. krala 1 a, vole 9a 12x), vela 5b; T81: femlo 268, pokroplen 289; CO: lubiti 2b, giblemo 8a; kolemo T82: 11 b, kluzheu T82: 67b. Bolj redko piše -li- (večkrat v CO, kar je vpliv korektorjev, ki sta bila Hrvata), n.pr.CO: uolio 23a, femlio 132b; Ps. ima tudi -il-: p o i 1 a (nom.pl.) 187as, krailska 231 b. Pri neutrih na -lbje beremo tudi pri Trubarju, čegar govor je gotovo poznal le -1- sicer, večkrat -Ji^. poleg -1-: Art. veffelie 38a, 42b; Ps. veffelie 15b, I9a; oliem 48b, 86a (poleg ole 102b, 186a, 187b in 011 e 202b); T81: veffelia 268; CO: veffele 15bs, fueffelem 117a, 122a; Pav. veffele 23b, 81b, veffelem 29a, 43 a, b itd. Dalmatinov domači govor je imel tu -jI-; on piše že pred 1. 1.581. navadno -il - (poleg -1- kot Trubar), n. pr. Sir. 75: sheilo 1, kraila 3, voilo 5, 6, 12, 25, 29 (2x), moili 184 itd.; Mos. 78: kraileua llb, Poile 9a, Vkraileuftui 46a, na Puili 2a (2x), veffeile 5, 6. V bibliji imamo za 1' sledeče znake: 1.) lj: Olje 1. 18b, oljem I. 23a, volja I. 3a; sheljo II. 153 b, veffelje II. 154a (3x), voljo II. I54a; 2.) jj^ v I. d. krajlou 8bs, krajle 8b, kraji 8bs, dajle 9a, lOa, lla; mojle II. 160b, moj H II. 170b; 3U na Puli I. 2a(2x), volo I. 3a; volo II. 154a, b; 156a, b (2x)'itd. Vendar je -nj- mnogo bolj dosledno izpeljan kot - lj--
Kopitar, Gram. 53 pravi med drugim, da je Bohoričeva zasluga, da so začeli vporabljati po gotovih zakonih črki u in v. Pri Trubarju imamo črko u za samoglasnik u, za soglasnik v in za soglasniški u; v piše le v začetku besede: C50: vergall 80, vedan AlVb, vuf 64, vefelei 2, 6, vollu 10, veruvo 161 itd.; za črko u pa prim. C50: prauiga A111 b, ftanouita 82, 106, feuupamo4, diuiafzhino A Vlila, keruauiga 184, zhlouik AIIIa, dreua AVIb (2x) itd.; prou 3 (2x), 5, delouci 139, skriunuft 127, driuya AVIIb, cerkou 218, 219, fhetou 188 itd. Tudi pri Dalmatinovih prvih tiskih najdemo isto pisavo: Sir. 75: fhegau 48, neuolen 57, kriuizo 64, priasliu 72, predauzom 111, gouoriti 112, sapuuid 41; Mos. 78: Goue-dam 14b, shiuel 4b, 5a (7x), zherue lb, zuella 37a, kouazha 4b, okuual 82a (3x), pouudne 8a, vloulen 11 b, terdourat 78a, b, gnadliu 78b, 79a itd. V bibliji imamo za labiodentalni v črko v, za soglasniški pa poleg v_prav pogosto še u, kar je torej mnogo manj dosledno izpeljano kot j za j in soglasniški i; prim. I. zhloveka lb, shivi 2a, rodoviti 6a, Goveda m 11 a, govuril 3b, zherve lb, zvedla 26 a, ko-vazha 4a, okoval 60a (3x); II. krivizo 159b, nevolen 159a, vardeva 160a, ftave 161a, shivota 166b itd.; za soglasniški u pa gl.: I. njegou 2a, dauri llb, Viudou 16a, Topolou 20b, Bogouce 26b, resdirau 33a, Ouzo 49a; odftavlenu 13a, Drevje 13b, Drevje 14b; II. del: prou 158a, priasniu 160a, fkriunu 157a, shiu 154a, hinaufzhina 154b; moli-tovjo 174a. Da rabi za glas „v" sredi besede v bibliji črka v in ne več u, ni zasluga Bohoričeva, ampak Dalmatinova, kajti že v , oglednem listu, torej leto pred revizijo, imamo to grafično novost, n. pr. i m e n o v a 1 1 a (4 x), p e r v i 1 a, T r a v o 1 a, b, s a f e i v a 1 a, Driveffa 1 a, Sveisde 1 b, shivi mi 1 b, zhloveka 2 a, b, Sapuvid 2bs. Iz tega tudi vidimo, da Dalmatin ni enostavno prepisal že tiskanih oddelkov svoje biblije, marveč je hotel kolikor mogoče tudi v slovničnem in pravopisnem oziru že popoln prevod predložiti komisiji in da ni vsaka grafična novost biblije iz 1. 1584. že tudi Bohoričev plod. Radi vpeljave grafične razlike med glasovoma v in u, odpade tudi za biblijo pisava v za samoglasnik u, kar beremo sicer večkrat prej pri Dalmatinu, n. pr. Mos. 78.: vkna 6b, vfta 51 a (2x) proti bibliji I. ukna 5a, ufta 36a (2x). V vzhiti 51 a (2x), vzhe llb, proti bibliji vuzhiti 36a (2x),
vuzhe 9a imamo najbrž drug slučaj in je treba tu brati soglas-niški u; tako tudi prim, vfhil Bibl. H. 169 b. proti vushil Sir. 75: 174.
Največja grafična nedoslednost Trubarjevega pisanja je ta, da ni ločil v pisavi glasov s in z, š in ž. Za s in z mu služi cela kopa črk: 1.) f (n. pr. C50: nebefka 43 [2x], parfti AVb, rafte 210, befede AlVa, ferzom 2, 6, 68; Gofy CO: 76b; fram T81: 250, forote CII: 320...); 2.) (n. pr. starishe C50: AlVa, o si i p I en i Pav. 6b, nebesku Pav. 30 b, 34b [2x], fmisliti CO: 46a, norost T81: 61, sorote T81: 312 ...); 3.) IJ (n. pr. viffil C 50: A Via, poffedli Pav. 3, veffelie Pav. 5a, 9bs, 23a, meffei CO: 107a, Ieffen CII: 249, T81: 371, kiffelu T81: 72 itd.); 4.) fs_(n. pr. kofsy CO: 33b, fenefsil Art. 10a, uafseh T57: 108, 212, vifsili T57: 233, vufs T60: bb ...); 5.) kifiilu T81: 161, lafii T81: 90, lafiie T81: 398, profiil CII: 229, t reft CII: 305, vifii CII: 32, zhifila T82: 288. 338. Enako tudi za glas z, n. pr. 1.) £apufti C50: 49, narafen Pav. 10a, Vofal Pav. 40a, rafum T81: 361, nifisheCII: 369 itd.; 2.)_sjega T 81: 169, v s d i s h i T81: 320, sludi CII: 49b, isvprashati Art. 37b; 3.) Iefferu Ps. 209a, boffemi Art. 87b, iffeshla Ps. 177a, iffagnan T82: 35 itd.; 4.) Stafsy (gen.pl.) Ps. 84a; 5.) iftitik T81: 87, iftidiffe T82: 34. Najčešče piše za s črke f, s in ff, za z pa f, s. Tudi druge pisave najdemo, a le kot posameznosti, n. pr. kossuvi Art. 27b, rishnizhne CO: 42a, voi shkouati Art. 55b; Prashnik Art. 65a. — Za glasova <L_ in i. služi Trubarju predvsem al): pernasha Pav. 35b, hyshorn Pav. 62a, noshena CO: 6a, neshlu T81: 24, shibag T81: 15, 81, shkodo T81: 193 (3x), 266, shirshe Art. 4a, 21 b itd.; Boshye Pav. 61 b, vshiga Pav. 5a, s h an nesli T81: 414, lashee T81: 238, Lashnik Art. 44a itd. Sempatja najdemo redko sejane drugačne znake: f (fularie CO: 4a), s (škodo T60: 7 b, T81: 73, 74, 446; posleozh Art. 30a), fsh (vifshe Art. 14a), ssli (m a s s h e Art. 62b), fch (pofchilal CII: 31), fih (piGhe CII: 31); in za ž prirn. še: f (slufi CO: la, lefozh CII: 68, 104, blifnimi [vpliv besede blifur] CII: 63a), i'sh (Bofshyzh Art. 97a; ifshene T57: 133, 365 beri pa iz-žene; pisava je tu etimologična proti fonetični v ifihenite T57: 37, iGhene T57: 88, 134, 137, 155, 267, 514...). Znak fh najdemo za glasova š in ž le v C50, A50, pozneje ne več, kar nam razloži gotica v
' prvih dveh tiskih. — Dalmatin je pisal do 1. 1581. popolnoma po Trubarjevem pravopisu, prim. za s: Sir. 75: vefseile 47, vfai 50, visokoft 70, fit 73, p_reflab 78, peifsik 90; Mos. 78: nebe-fsih 6b, beffeido 9a, fmeishno 15b, slushiti 26b, fainalu 37a, Driueffa 18a, 19b; Ogl. fuhu 1 a. fen 2b, Driveffa 1 a, neffe 1 a, zhaffe 1 b, Pernefsi 2a, Voisko 2a; za z: Sir. 75: nesueiszhine 48, posnati 49, priasliu 72, k' femli 175; Mos. 78: Saueso 13b, nasai 16a, koso 12a...; Ogl. prašna la, reslozhil la, sbraine la, safeiva la, lasio 2a... Opazimo pa pri Dalmatinu, da je grafična razlika med glasovoma s in z že ravno tako močno ustaljena kot pozneje v bibliji; piše sicer še večkrat s za glas s (zlasti na koncu besed in pred nemimi soglasniki; kar je važno), zelo redko pa f za glas z, tako da smemo reči, da je Dalmatin dosledno rabil znak s za glas z, črko f pa za glas s (poleg črk fs, ff) že pred revizijo; nasprotno mu pa rabi za oba šumevca š in ž črka sli, n. pr. Sir. 75: nashih 2, slieg 3, ftrashan 5, hisho 87, shpishami 260; Mos. 78: poslushaite 4 a, p o ui s h al 16 a; Ogl. vek s h o 1 b, mansho 1 b, shla 2b, Dusha 2b; in za glas ž: Sir. 75: Lasha 82, leshy 89, m a d e s h a 149, shalyo 152; Mos. 78: beteshe 3b, kosil ush ni 3b, deshela 11 a, fnashniga 26 b; Ogl. Bo s h i j 1 a,
s h 1 a h t i 1 b, s h i v i m i 1 b, M o s h a 2 a, d e s h i t i 2 b. —V hihliji ____
imamo za naše glasove provedeno sledeče pisanje: za glas s črko f (mafla llas, fam 11 b, o f o b e n j o v a n j a 31 a itd.); za glas z črko ¿(selenu 6a, nasaj 12a, obrasa 15a, bresafte20b itd.); za glas š črko fh (smefhal 7 b, f h t e t i 8b, hifha 30a, fhega 54b) in za glas ±, črko ¿h (feshe 8b, beshala lOa, f 1 u s h i t i 19b itd.). Poleg tega rabi tudi v bibliji še fs, ff dostikrat za glas s (predvsem med dvema vokaloma), n. pr.befsedo 7b, obefsil 26b, pofsekati 58a, mefsum 6b; noffezha 10a, 16a, piffane 20 b, O f f o b e n e k 14b, felfa 49b, zhudeffa 40b itd.; prim. še p r o 6 i m v II. delu, 154 a. Črko s najdemo v bibliji za glas s le večkrat v besedi gospod, n. pr. Gospud 7b, 11 b. — O kaki dosledni in enotni grafični razliki med glasovoma s in z v bibliji govorimo lahko le toliko, kolikor sicer pri Dalmatinu tudi pred 1. 1581., t. j. za glas z rabi črko s, za glas s pa navadno f, a med vokaloma boš težko našel sam f, marveč navadno ff ali fs, redkeje iS. Nasprotno sta pa glasova š in ž tudi grafično dobro ločena. Kopitar, Gram. 53 piše: So unterschied vor ihm (pred ,
Bohoričem namreč) Dalmatin das f und s, that aber nicht den Schritt waiter zu fh und s h! Seveda ta Kopitarjev Dalmatin ni naš Dalmatin, maryec Juričič, prevajatelj II. in III. dela Spangen-bergove postile (1578), a kljub temu leži v teh besedah že gori omenjena resnica; čudno je, da Dalmatin ni storil koraka do grafične ločitve fh in s h, posebno, ker nas dosledna raba (s = z, f = s) sili k mnenju, da je to razliko v grafiki Dalmatin ne le po vaji rabil, ampak se je je tudi zavedati moral.
Za glasovno skupino šč je povsem naravno, da bo rabil Dalmatin ' v bibliji fh + zh, kar ima tudi Bohorič v svoji gramatiki «fhzh ^— fhzhym (mejo), vejfhzha (ftrix). Rutheni sic pingunt ii|.» V bibliji pa najdemo črko fzh, n. pr. I. Pufzhave 8 b, prebivali fzh ah 41 b; II. erbfzhino 166 b, hinaufzhina 154 b, odpufzha 154 b, nedopUfzha 159 b, pufzhava 109 a, 110 a itd. Le redko imamo fhzh, n. pr. yfhzhe 1. 28 a. Tudi pred revizijo najdemo isti znak, Sir. 75: hinaufzhina 8, Mos. 78: Pufzhaui- 11 b, prebivali fzh eh 57 a, Selil'zhe 7b itd., pisavo, ki jo je rabil tudi Trubar navadno: ozhifzhena Pav. 16 b, vofzhio 39 a; CO: Go-fpofzhino 47 b, ifzhemo 10 bs, ifzhe 20 a. Pa tudi že Trubar ima odnosno svojemu pravopisu s h z h: obyshzhe CO: 144 b, 145 b, pozhishzhene 27a, ishzhe 29b; ishzhem Pav.32a (2x), nishzhe T 82:351, nifhzhe C 50:95 itd. V tem oziru revizija torej ni ničesar storila, in Bohoričev predlog šč = fhzh stoji osamljen.
Za glas č imamo že od početka slovenskega tiskanja znak z h, n. pr. C 50: vezherya 58, peruizh 145, vuzhite AIV a itd. v celem Trubarju z le redkimi izjemami kakor n. pr. C50: der-ga^ci 99 (kar je sploh tiskovna napaka gl. dergazhi 178, 237); CO: Isuely^ni 4a, rifnifzline 23b, Vez^erya 113b; CII: veznim 413; petjdiati Art. 18a, kar je vse tiskarska pomota. Znak z h je prešel tudi v biblijo. Za glas c^piše Trubar redkeje (pred i in e; vpliv latinske grafike) c: C50: Slouenzom AIIIa, ferzom 2, 6, 68, diuize AVIIIb; cerkou AlVb, 218, 219; ptice AVa, AVIb, deici 137; CO: fercei 9b,.15b, reci 148b, 149a, 150b itd. Pomotoma najdemo, a le redko, tudi druge znake: CO: klyzhati 64a, Norezh 84b; CII: Diuizh (gen.pl.) 495: Art. konezh 15a, 49as, prauizha 51 b, laizha 62a itd. Kakor Trubar, tako rabi tudi Dalmatin pred revizijo in po njej oba znaka: Sir. 75: z en o 80, mladize 101, ferzem 8, Delauez 75 otroci 11, ferce 91; Mos. 78: konez 6 a, f a mizo 6 a, nozo'i
15b, 27b, Sonze 16a, zuella 37a — cella 6a, ficer 14b, Ouce 27b; Ogl. Ptizami 1 b, Ptizam 2a — cillu 2a, Ptice 2a (4x), 2b, Ptici 2b; Bibl. iz 1. 1584: Ouze 3b, famizo 5a, nozoj 11 b, 19, Sonze 12a, lyza 19a, zulzo 28b, konza-30a — cillu 6b, ficer lla, Bogouce 26b, ferci 4b, ferce II. 155b, 158a, 162a itd., kar tudi soglaša z Bohoričem, ki zahteva v svoji slovnici z, gl. „Z, z — pro c latino ante omnes voca-les, ut zagati (desperare) zeu (fistula) zilu (integrum) &c." poleg c, gl. „C, c — Cerkov Hujus literae poterit esse usus in dictionibus Carniolanis, sicut et in 1 a t i -n i s, videlicet ante e & i, ut in voce Cerkov (templum) a p pare t". Ta nedoslednost, ki jo imamo od 1. 1550. dalje, tudi po reviziji ni izginila.
Za zlogotvorni piše Trubar znakote er, redkeje ar (terne C 50: BI a, derfhati C50: 125 (2x)... parfti C50: AVb), Tulščak: er (sernu 20b, smert 7b...), ar (obarni 130a, gardu 4a), Dalmatin pred revizijo: er, ar (Sir. 75: dershe 10, 11, dersoft 7, gerlu25...; notar 27, Barsde83...; Ogl. Ver t 2b, Terdnoft la, z h eter t i lb, zherve 2 a, — Parfty 2b). Izgovarjal pa se je prvotni slovenski zlogotvorni r v XVI. stoletju kot ar (le pri Trubarju mogoče pod dolgim naglasom že kot ar), t. j. polglasnik + soglasniški r. Ker tudi sicer nosi pol-glasnik v bibliji gravis, tako ga je dobil tudi tu (a zopet ne dosledno), tako da najdemo za zlogotvorni r v bibliji štiri znake: er, jr (iz prejšnje dobe), in er, ar n. pr. perft I. 3a, parft I. lla, zherv II. 105 b, kar deli a I. 19 a (4x). Tudi pri Bohoriču, ki ima navadno er, beremo še garmi 13, s m ar t 59. Enako se je zgodilo tudi s kratkim velarnim zlogotvornim {.jim (dolgi je prešel že pred to dobo v o i), ki ga piše Trubar z al, el (redkeje ul in to le za labiali, o čemer tu govoriti, pa ni naša naloga), n. pr. C50: dalge 23, dalf h n i k o m 23 ..., omelzhe T57: 214, zhelnuui CII: 93...; tako tudi Dalmatin pred 1. 1581, Mos. 78: rekal 1 a (2x), mogal 4x ..., perneffel 4a (2x); Ogl. reka I la (4x), doperneffel 2a, kjer sicer po izgovoru ni bil ai, ampak zlogotvorni kratki i, a ker se je že od nekdaj pisalo vokal + 1 in ker ta vokal ni bil čist, poln, je dobil tudi gravis v bibliji, n. pr. rekal I. la (4x), mogal I. 4a, neffel I. 5b, tekel I. lla (2x), Iabelk I. 187a (2x), 188a, a tudi ne dosledno, prim. pafsil 3b, raffel 16b, jabelk 188a v I. delu.
Velika nedoslednost je ušla očem revizorjev, ker niso za slovenski polglasnik določili enotnega znaka. Trubar ga zaznamuje z a, e, i (o zelo redko), in tako tudi še v bibliji Dalmatin, le da ga (a ne vedno) označi še z gravisom, n. pr. v I. d. gannila
1	b, dan as 13b, deshiti 2a, 5a, doteknite 3a, fim 3a (3x), lOa, Pefik 14a; — madli 26b, megla 2a (gl. tudi že gori) in vendar je glas, ki ga ta raznolika pisava zaznamuje, le en sam (a).
Predlog, sestoječ iz enega soglasnika, se izgovarja z besedo, ki k njemu spada, kot del te besede in ne kot beseda zase; zato piše tudi Trubar tak predlog vedno z besedo vkup, n. pr. C50: hdrufheti AVIIIa, knam 22, vhifho 174; Art. Vgofdeh 15a, Scrvshi 23a, fmyrom 92a; T81: quom 70, vtim 104 itd. Enako tudi Dalmatin pred revizijo: Mos. 78: vnegou2a, Vsho-toreh 4b, ftem 14b, ksaiemainu 20a, slini mi 26a; Sir. 75: vhisho 87, smogozhneishim 33, kpridu 128; Ogl. k i e i d i
2	a, v neg a 2b. Večkrat se radi fonetičnih pravil izgovora predložni soglasnik asimilira početnemu sledečemu soglasniku in takrat ga Trubar tudi v resnici ne piše, n. pr. fmertyo6 (beri: smartjo) C50: AVIb; ozhitnu inu faftopnimi beffedami gouori Art. 66a (t. j. zastopnimi); Praua Pokura ftoy... Veri Veriftufa Art. 38as (t. j. veri); inu fobmi shkripali CII: 35 (zobmi), aku ga ti shibo tepesh CII: 351 (t. j. šibo), mnogeteri nadlugi (loc. sg.) CO: 26a (t. j. mnogeteri) itd., in tudi pri Dalmatinu Mos. 78: Te Moshe... fta ona slipoto pobila 15b (t. j. slipoto), filo 18a (t. j. silo) itd. Ti slučaji so dali najbrž povod novemu načinu pisanja; pisatelji so dobro znali, da govore tu geminiran soglasnik (deloma, pri v, so ga tudi pisali n. pr. Trub. fe nemaio ty Verni Vueri fmotyti Ps. 92as; en zhlouik kateri vueliki zhafti shiui Ps. 93a; vuezher Ps. 115 [t. j. večer] itd.) in to je bilo treba tudi v pisavi naznačiti. Predloga s in v (in po njiju potem tudi k) sta dobila zato apostrof: s', v', (k'), deloma sta tudi brez apostrofa; tega pa ni vpeljala revizija, ampak že pred njo Dalmatin sam, prim. Sir. 75: s'shaloftnim 16, s'framotio 28, s'fmertio 58, sTuoio 18 itd.; v'ueffeile 26, v'tla 78, v fourashnika 23, v uishek 115, 113; k'fromoti 10, k'bogatim 52, k'shpotu 8 itd.; Mos. 78 s'shegnom 47a; v Ogl. ni nobenega apostrofa,
' Debeli tisk znači geminirane soglasnike.
kar pa ničesar ne zanikuje, ker obsega list le dve strani, a poleg stare pisave, imamo tu predlog pisan zase, n. pr. Mos. 78: Spti-zami lb: Ogl. s Ptizami lb; Mos. 78: Vmoriu lb (2x) 2a: Ogl. v Moriu 2a (3x), Mos. 78; Kadamu 2b: Ogl. k Adamu 2b. Današnje, fonetično upravičene pisave, namreč s pred nemimi soglasniki, z pred samoglasniki in zvenečimi soglasniki (s posteljo: z ilom, z bogom) tudi v bibliji še ne najdemo; ct se piše vedno s „s", ne glede na sledeči glas. Pripomniti je še, da se kljub apostrofu še vedno smatra predlog za del sledeče besede že po tisku, ker med predlogom in besedo ne najdemo onega praznega prostora kot sicer na meji dveh besed in da tudi pisava v Moriu Ogl. smatra še v za del sledeče besede, za kar nam znači zopet prazni prostor na meji sicer in tu, dalje pa še v oglednem listu 2a, četrta vrsta od zgoraj v-Moriu, torej ista delitev kot n. pr. ibid« 1 a, prva vrsta zgoraj: ftva-ril. S tem je potrjeno to, da znači apostrof podvojeno dolžino predlogov s in v (k se jima je pridružil le radi svoje zunanje oblike: en sam glas), kakor smo gori omenili. Razvoj je torej bil tale: Vmoriu, vMoriu, v'Moriu. Pri tem je treba znati, da je pisava v'Moriu analogična, ker tu ni potreba apostrofa, ker ne govorimo v-ja, ampak le v; iz slučajev, kakor silo, kar bi se moralo pisati pravilno s'ilo, je prešel grafični znak s', v' tudi drugam. Da so res tudi naši pisatelji imeli isto mnenje, ki sem ga ravno omenil, nam dokazuje Bohorič, ki zahteva v svoji slovnici pisavo v'ola, finom namesto v'vola, s'finom, t. j. vola, sinom. Kakor je ta predlog izboren (po tem vidimo, da so naši stari pisatelji imeli dobra ušesa), se ga niti sam ne drži; prodrl ta njegov načrt tudi radi tega ni, ker je predlog (s, v) tudi v drugih fonetičnih skupinah dobival apostrof. Včasih, a zelo redko, najdemo to pisavo tudi v bibliji, n. pr. s'mertjo II. 159a.
Pri Trubarju imamo večkrat pisan podvojen soglasnik (tu ne mislim znakov 11 za X in ff za medsamoglasniški s), n. pr. CO: rr: porredu 3b, Darruue 8b, farr lb (2x), obnorrimo 26b, obperre 27b, tarre 30b, tarro 31as, obnorri 45a; Art. obarri 17b, 23b, norre 34a, gorri (loc. sg.) 34a, farr 39b, 65a, 66b, tarre 59a, 71 b, verr (gen. pl.) 70a, darru 77b (2x), fperro 105a; -mm: CO: fteimmi 6b, ommye 27b; -nn: shannesh T 81: 414; stan ni Art. 86 b; - g g: naggu CO: 87 b; - p p: h i p p i Art. 47 b, Preppouedane 71 a; -tt: gottoui
Art. 31b, shtritta CO: 23b; -dd: reddu CO: IIb itd., kar seveda ni v nikakršni zvezi z izgovorom, temveč le kopija tujega pisanja. Tako ima tudi Dalmatin podvojene soglasnike pred revizijo in po njej, n. pr. Sir. 75: molle 75, offertä 42; Mos. 78: gorre 6b (2x), Temine la, ganni lb; Ogl. Temme la, Tem m o la, gannila lb; Bibl. t. ganni lb, Temme la, gorre 5a, gorrö 50a; II. gorra 40a, 42b, gorrah 42a(2x)...; posebno pri besedi gora se to zelo pogosto, skoro dosledno dogaja, vendar dvomim, da bi to imelo kako zvezo s kvaliteto vokala o ali pa z naglasom (gl. gori primere z -rr-), prim. Kopitar, Gram. 52: „gorra schreibt er (t. j. Bohorič) mit zwey r: diese Verdoppelung des Consonanten nach o findet sich oft in der Bibel, und meist wenn das o sich im Laute mehr dem a, als dem u nähert, wie boddem (pungo)."
To je vse, kar je omeniti o grafiki; ako podamo tu rezultat, dobimo sledeče:
1.)	z 1. 1581. je vpeljana črka j za glasova j in i (prej i, y);
2.)	po reviziji piše Dalmatin ji za glasovno skupino -ji-(prej rabi znak ij, y) in za glasovno skupino -ij- mu služi znak i j, y in i + samoglasnik (kakor prej);
3.)	za naglašeni e pride v rabo e (vpliv rabe naglasnih znakov je bil tu tako močan, da je znak e že označeval gotovo kvaliteto e-glasu);
4.)	vpeljava naglasnih znakov in ' po reviziji;
5-) po 1. 1581. piše Dalmatin za palatalni n (in -nj-) znak nj (jn, n) namesto prejšnjega in (n), enako za 1' znak lj (jI, 1) namesto prejšnjega il (1);
6.)	za Trubarjev znak u, ki izraža labiodentalni v, vpelje Dalmatin pred 1. 1581. črko v, rabi pa tudi še po reviziji za soglas-niški u črko u, kakor Trubar;
7.)	po 1. 1581. imamo precizno grafično ločitev sičnikov, šumevcev in afrikat:
glas s se piše s črko f (fs, ff) namesto prejšnjega f, s, fs, ff;
v z n n n n ^	»>	;>	S (f),
>j Š „ » n » f h	n	»	s h,
r ž „ „ n » s h	kakor prej sh;
» šč „ „ „ . „ fzh (fhzh) „ „ fzh (shzh);
» c n n » n z h	„	„
«c_„„„z(c)	„ „
8.)	Za stari polglasnik 3 piše Dalmatin po reviziji znake à, è, i (tudi še dokaj često brez ') namesto in poleg prejšnjih a, e, i (prim. točko 4.);
9.)	po 1. 1581. piše Dalmatin bolj dosledno predloge ci, b^, kt> z apostrofom s', v', k';
10.)	podvojenost soglasnikov je nedotaknjeno prešla tudi v biblijo.
Iz tega vidimo, da je novo (po reviziji vpeljano) tole: 1.) j; 2.) ji; 3.) naglasni znaki; 4.) nj, lj; 5.) delitev sli v fh, sh. Ako imamo pred očmi še Trubarjev pravopis, tedaj je povsem nova le točka 1, 3 in 5 (2 in 4 ima že, čeprav redko, tudi Trubar), j ^r Oglejmo si zdaj, odkod in na kak način sta prišla Dalmatin in Bohorič do teh novih znakov. Odprimo Kreljevo P o stil la Slovenska (1567 1.) in primerjajmo točko za točko. Za j in soglasniški i piše Kfelj črko^i_: iedàrce 3b, tolzheio 18a, ruiuli 17a, prudai 4b, tvoi 12a itd., torej tako, kot se je sploh pisalo do 1. 1581. Za -ji- piše tudi Krelj znak ij, n. pr. boijfh 50a, nij 51 a, Boshijga 51 a itd. Naglasna znamenja najdemo že pri njem, in sicer ' in A, " (' v adv. celo 2a, iafnô 3a, blisô 9a je le po latinski grafiki) in sicer znači ' polglasnik, n. pr. manie 2b (2x), 3a, fàffaimo 3b, récite 13a, 19a, 108b, vàf 28 a, 156b, pokoràn 10a itd., torej tudi za zlogotvorna r in i v rabi: fàrcu 3a, gàrdi 5b, pèrfi 3b, gèrdô 18a; pàlti 84b, pàlta 59b, kradàl 23a; ' znači dolgo naglašene samoglasnike, a to samo pri ê-ju: rézh 2a (2x), ménim 3b, shivéti 4a, néfo 4b, rèzhéh 74b, ôzlié h 74b, voséh 37a (-éh iz -êcht, o čemer pa tu govoriti ni na mestu). Raba znakov A in " nas tu ne zanima. Izjemo dela: s'enim lazhnim s béni m shelodcom 66 b, nikér 69 b, 78 b, kjer jë lahko opravičiti Kreljevo napako tako, da je -ei- v zéinim smatral za ê (po Trubarjevi pisavi ei)^ in da je e v nikér radi sledečega r-a bil kvalitativno enak izgovoru ê pod naglasom v Kreljevem narečju. Za palatalna n, 1 piše Krelj ni, li: mànie 2b, sazheniam 2b, niegovo 4b, sméfhniave 5 b ; Semlie 2b, sheliah 4 a, volia 5 a, poftavlien 2 a; izjemoma beremo nain 19a, zal' pa večkrat tudi le 1: isvolenih 4a, pofhila 6a, fteleio 10b. Za glasova v in soglasniški u'rabi Krelju črka v: zhloveftvo 9b, dashevi 17a, drevo 15a, 16a, fkrivnoft 2a, b; 3b (2x); Cerkov 5b, ftuprav 2b, 14a, 18b, tresov 34b.

Za šumevce in sičntke najdemo pri Krelju precizno grafično razliko, za glas s rabi črko f, za z črko s, za š črko fh in za ž črko s h, priin. glafnö 2b, Lifizi 63b (med samoglasniki pa navadno ff: uffak 52a, mif.fal 21 b, Offad 68a, 84a, b. laffi 50a); blisö 9a, rasumeti 94b, bolesanijh 67b (a tudi še: kofal 18a); vekfhi 28b, färfh
eni 44 a j sheliah 4 a, las Iii 13 b, s liri betu 9a, IIb. Krelj je govoril šč in ker rabi za č črko ch (pač le po hrvaščini: vifech 3a, fedech 3a, iesdeoch 9a: priesdeozh 10b, f p a i o z h e 20a, rafteozh 28b), piše za šč znak fcli (pričakovali bi Che h), odnosno torej isto kot Trubar in Dalmatin, prim. ifcheta 71b, vofchi 72b, ozhifchen 71a. Za glasova c, č rabi iste znake kot drugi pisatelji: reci 76a, konäc 17a, S o d a z 17 a, Lefiza 55 (2x) b — zhevle 33 a, zliedo 156a. Predlogi k, v, s imajo pri Krelju apostrof: v'kralevftvo 57 b, s moimi 73b, k'poftilij 66b itd.
Tako nam ostane kot edina grafična novost po 1. 1581. le \ vpeljava črke j za glasova j in soglasniški i ter j i za glasovno skupino ji, dočim sta vse drugo prevzela Dalmatin in Bohorič iz Krelja.1 Vidimo dalje, da je Dalmatin sam počasi marsikaj vpeljal po Krelju, tako n. pr. v, ali pisavo omenjenih predlogov z apo-strofom. Določiti pa, je li Dalmatin ali Bohorič uvedel j (opomnil bi na to, da parkrat, dasi zelo redko že pred 1. 1581. dobimo pri Dalmatinu j, n. pr. Sir. 75: j i m 83 [bibl. j i m 161 a v 11. d.]; Mos. 78: pojte 35 a [bibl. p o j d i te I. 24 bj), je nemogoče. Rekel bi, da je bil glavni reformator vendarle Dalmatin in to radi sledečega vzroka. Kakor znano, je prevel Krelj samo prvi del Spangenbergove postile, druga dva pa Juričič in da je bil ta Juričičev prevod korigiran (gl. Oblak, Let. Slov. Mat. 1894, 207 si.). Tam piše Oblak: „Razprava o slovenskih postilali, katero je objavil Elze v Jahrbuch der Gesellsch. für die Geschichte des Protest. 1893, str. 127, pa kaže, da je ravno Bohorič pregledoval in popravljal Jurišicev prevod. Truberjev pravopis je tedaj v oni dobi (baš pred 1. 1578.) bil obveljal tako splošno, da je celo Bohorič, oče novega in racijo-
1 gl. o tem tudi Kopitar, Gram. 424 si K temu je pripomniti to, da je Dalmatin gotovo znal za Kreljevo postilo (Kopitar piše „aber Dalmatin wohl schwerlich [namreč ud literarne opozicije proti Trubarju]; denn sein Pentateuch vom Jahre 1578 ... ist mit Ausnahme des einzigen Unterschiedes des f und s, den er doch großentheils beobachtet, ganz Truberisch".) Pisave k', v', s' v Pent. Kopitar ne omenja, tudi ne, da jo ima že 3 leta prej izšli Sirah.
nalnega pravopisa iz 1. 1584., prelil Jurišičev, po Kreljevem zistemu spisan prevod vanj. Tedaj kratko pred drugo izdajo slovenskega prevoda Spangenbergove postile še ni bil Bohorič prodrl do svojih poznejših pravopisnih načel in nazorov; to se je zgodilo šele po 1. 1578." Da je Bohorič, ki s slovenskim pisanjem ni imel opravka in ki v letih 1578.—1581. gotovo ni mislil na izdajo slovenske slovnice, prišel do vreditve slovenskega pravopisja, se mi zdi malo verjetno, nasprotno pa, da je to bil Dalmatin, ki je vedno tičal v teh delih in ki se je, kakor smo videli, že v marsikateri točki povzpel od Trubarjevega pravopisa do onega, ki ga imamo v njegovi bibliji. Mogoče je, da je v marsičem bil pogovor obeh teli mož plodonosen, mogoče, da je Bohorič le odobraval to, kar se je Dalmatinu zdelo dobro oziroma bolje in kar je bil njegov svet; ker pa stoji glede pravopisa Dalmatin že'v Sir. 75. in Mos. 78 mnogo bliže bibliji kot postila iz 1. 1578., menim, da ni Bohorič „oče novega in racijonalnega pravopisa iz 1. 1584.", marveč Dalmatin, do česar je prišel seveda polagoma (apostrof pri predlogih k, v, s 1. 1575., grafična razlika med glasovi s in z 1. 1578., med v in u 1. 1580., ostalo poznej e). Vzgled mu je bil Krelj, ki je slednjič, po štirinajstih letih vendarle zmagal. S tem je povedano, da je šlo doslej preveč slovničarske slave Bohoriču, mnogo premalo pa Dalmatinu.
Oglejmo si še na tem mestu, kako usodo je" doživel v reformacijski dobi pravopis, ustaljen 1. 1581. Pri tem se omejimo na Trubarjevo postilo iz 1. 1595, ^i ni verna slika Trubarjevega jezika in njegovega pravopisa, dalje na Znojilškov Katechišni us Doctoria Martina Luthra iz 1.1595. in na Hrenova Euangelia inu listuui iz 1. 1612. Pričnimo s postilo; tu opazimo 1.) vpeljavo črke j, n. pr. gmajni I. 37, ptujeh 80, erjovezh 138, isvunaj 151; poleg tega pa tudi še i (gotovo je ta prešel v končni rokopis iz predloženega Trubarjevega): meiniti 66, leitah 180, norreifhi 183, Volcie 242, vse v I. d.; 2.) ji: 1 i f s y z h j i 237, merdrarji 108, kurbarji 108 poleg y: bofhy (loc. sg. fem.) 229; 3:) naglasni znaki so zelo redko sejani: seno (z eno) 149, ftrupa 61, seme 114, zhloveki 11. 18 (pomotoma» namesto zhloveki), gorre 200, befsedi 212, ferr-atan 189 (pomotoma namesto ferratan); 4.) imamo nj: Kamenje 69, ognjeni 79, ejnjati 193, femnju 190 poleg in: vain 154 in potem še kontaminirano pisavo i n + n j > i nj, j n j, n. pr. sna-
meinje 8s, 10, 34, 46, 76, 107..., mainje 113, 114, odtejnje 4J itd.; namesto lj pa skoro dosledno jI (il): krail 48 (2x), daj le 52, krajleftvu 86, 91; 5.) "razlika med v in u: shiveo 16, uvidesh 139, fluvefsom 185; prau 32, lashniu 71, 72; 6.) razlike med s/z, š/ž nimamo v postili, n. pr. fnopike 115, obfjana 115, 131, Vafsizi 96, poftelo 193, ofsat 130; — snamenje 70, saliga 61, tresliu 248: fnaminje 77, lubefne (gen. sg.) 216 (2x), reifsejozh Mezh 237* Refbuinik 282, ifsegnal 168 (2x).'..; verujefh 157, huifhi 308, uvidesh 139, shentavez 92; — fhelodzu 177, tefhefhi 122, fhalofteh 215, lashami 244, shenam 9, 10, 248 (2x) itd.; 7.) k, v, s imajo apostrof: s'lashami) 244, s'fluvefsom 185, s'mojem i 7, a poleg tega imamo ravno tako pogosto staro pisavo: vfovraftvi 178, f dobri m 11 b, vluffti 186, vsne (v snu) 254, klashniku 95, in pa, a zelo redko, po Bohoričevi zahtevi: v'Erti (v vrtu) 247 (2x), vEzherji 303, s'karbami 67 (s skrbmi). — Moremo torej reči, da je bil oni, ki je pri- in popravljal Trubarjev rokopis posti-le za tisk, dober poznavalec Dalmatinove biblije, a zelo slab slovničar, ker se mu o pravopisnih pravilih, izpeljanih v Dalmatinovi bibliji, še sanjalo ni, radi česar je popolnoma zmešal oba pravopisa, Trubarjevega in Dalmatinovega.
Znojilšek in Hren pišeta^oba j: Znoj.: jeft 1 (2x), 6 (3x), jedil 144, 145 (2x), vejfh 45, jesdi 10, daj 126, tedaj 208, tukaj' 18 in poleg tega še (redko) i, a le za soglasniški i: nei 8, obad ve i h 48, neimafh 56, 57; Hren 1: veruj o 13 a, 33 a, erjovezh 103a, jejce 89a, jimej 102a, nozoj 67a; tako tudi ji: Znoj.: Boshjim 81, vezherji 15, 17; Hren: p t u j i 119b, jimej 102 a (2 x) poleg ptuih 119b. 2.} Oba imata naglasna znamenja, Znoj : semle 29, Sveta 31, Ludje 140, Vranum 190, Serze 121, befied 138, teftu (nam. teftu) 150; Hren: zhede 10a, zhlovefhkiga 6a, kolenam 106b, vervjo 61 b itd.; polglasnik ima kakor pri Dalmatinu: Znoj.: desh 114, fen 202, Pekla 92, Hlapez 112, 165 — terpe 8, mertvi 10, 68, fkarb 32 — sdolbel 20, mogel 20; Hren: vsamite 81 b, keffali II. 12a, rezi II. 26b, viin 40b (2x), 41 a (2x) —. vervjo 61 b, Merlifzhu (= grob) 78a — priatel 67a, 88b (3x), ta slednja beseda je pisana seveda le po tradiciji. Znojilšek piše nj, nasprotno pa jI, za -1B j - pa lj(l): Gospodnje 25, fanja 29, manje 33, sazhenjal 35; krajlou 9, 82, dajle 34, bujl 24,
nevolo 51; vefseljé 40, vefselé 151. Hren pa ima nj, j n, jnj in lj, 1: odrefhenjé 18b, snaminje 13b, njegou 55a; kamejne 37b, 45b, m aj n é II. 23 a (2 x); potérplejnje 4a; vefseljé 10 a, 15a; voló 106a, semlo 55b. jf.) Razlika med v in u obstoja, Znoj. prepové 51, zhlovéku 144, Drivefsa 144; za soglasniški u piše poleg u tudi že v: rouna 21,25, delouni 31, prou 49, 120; pro v 120, moli tov 114, zherv 65, reso v-mel 36, Molivci 118, to je prvi korak zbližanja pravopisa z ozirom na j za glasova j in soglasniški i (posamezne slučaje ima tudi Trubarjeva postila: prav I. 158); enako tudi Hren: drivu5b, zhevleu 8a, Vivuda 20b, fkrovne 31 b, njegou 55a, 97a. §.) Glasovi s, z, š, ž so ločeni v grafiki kot f (fs, ff, fi), s, fh, sli pri obeh; Znojilšek ima kot izjemo le vushefa 8b nam. vufhefa. 6.) Predlogi k, v, s imajo pri obeh apostrof; Znoj.: s'pota 33, v'poti 193, k'njemu 114; Hren: s'kamenjem 13b, v kolnim 34a. k'górram 68b. — Kakor Dalmatin, piše tudi Hren besedo gora dosledno z -rr-: gorra 42a, gorro 38a, 43a, 53b (acc. sg.), gorri (loc. sg.) 16a, go.rré (acc. pl.) 33b in ima podvojeni konzonant še v koppel 10b, Sábbota 74b, nórre II. 38a (2x), b (2x). Pri Znojilšku in Hrenu imamo torej verno sliko pravopisa Dalmatinove biblije.
Dalje zasledovati pravopis starejših slovenskih pisateljev, ne spada več v naše poglavje; s tem slednjim smo hoteli samo pokazati, da je veliko Dalmatinovo življensko delo, biblija, s ; svojim pravopisom dosegla to, česar ni mogla doseči mala Kreljeva postila, namreč: izpodrinila je pomanjkljivi pravopis Trubarjev. Koliko zasluge pa ima pri tem Bohoričeva slovnica kot tiskana knjiga, je težko reči; po mojem mnenju ne prevelike.
II. Glasoslovje. Trubar piše za	- a, -e (cksl. TOViliJi..
MOV/IUI.. IIIT0J ;Ji,ll>) vedno p tuj, n. pr. C 50: ptuy 8, ptuye 239; T57: ptuih 51 (2x), ptuim 86...; T60: ptuim c 4a, ptuiga 22b; Art. ptuih 47b; CO: ptuim 2a, ptuie 52a; Ps. p t u i 106a; Pav. ptuy 15b, 36a; CII: ptuie 399; T81: ptuv 176, 202: T82: ptuy 473 itd. Krelj ima tuym 61 a, tuim 67b; Tulščak: ptuipii 14b, ptuio 26a, ptuih 27a, 61 a; Znojilšek: ptuim 84 in Hren: p tuj i 119 b, ptuim 95 b, ptuih 95 b. Tudi v Dalmatinovi bibliji imamo p t-, n. pr. I. p t u j i 8 a, 24 a, 46 b, ptuih 10a, b; tako tudi v Sir. 75: vptuie 44, Mos. 78: p t u i j 15 b, ptuih 69 a, kar še danes večkrat beremo;, le enkrat bereš
v Sir. 75: t u i j (nom. pl. mase.) 3 in še to je potem popravljeno v ptuji Bibl. II. 154a. Nastane vprašanje, kako si razložimo ta pt-, ko je vendar prvotna slovanska oblika *teudios (gl. etimologijo n. pr. pri Vondraku, Slav. Gram. I. 100), kar more dati v slovenščini le tuj. "Tudi današnja narečja imajo samo t-: tuj, tuje v Borovnici, Hotedršici, Nevljah, Selo pri Bledu, Vinica v Beli krajini, tiijci (Drstela na Štajerskem), tuji (ogr.-slov.). Povsod torej le t -in pt- je v resnici popolnoma nerazumljivo in tudi fonetično na noben način ni mogel p t- nastati iz t-; tudi je izključeno, da bi prehodno obliko tvoril *ptui z glasom pt, kakor ga imamo n. pr. v danski interjekciji p to i. Radi tega mora ležati vzrok tej pisavi drugod. Slov. ptič, ptica imata prvotni, etimološko opravičeni p- (cksl. p "B t i š t b, p-btica; spada k lit. p u t y t i s = mlada žival, mlad ptič); po izpadu polglasnika se je pt asimiliral v t: tič, t i ca, kar je navadna oblika v današnjih narečjih, n. pr. toč, tica (Borovnica); teč (Rezija), tu tudi še p teč, ptič; teč (Cirkno); teč, tica (Kras); tač, tica (Hotedršica); tič, tičica (= Bellis perennis; sv. Barbara v Slov. Gor.); tičica (Sela v Belikrajini). V starejši dobi imamo pri Trubarju: ptice C50: AVa; T60: 12b; T82: 52, 146, 149, 516; ptyce Art. 74as; CO: 132b; CII: 125, 127; T82: 22, 29; ptyzhy T82: 336 (adj.); Tulščak ptizhice 42b, ptizam 118a; Dalmatin, Bibl. I. Ptizami 1 b, Ptize 2b, . Ptici 2b; Trub. post. iz 1. 1595: ptyzhe II. 186; Stapleton: ptize 11, ptice 13 in tiče 45; Skalar: tize 283a, tizhe 230b, t i z a m i 214a; Rogerij I. tyzi 25, tyza 29; II. ptize 354, 356; Pohlin: t i za'250. Gori omenjena asimilacija se je vršila torej nekako ravno v XVI. stol., za kar govori še posebe vtyza (prim. k temu še ogr.-slov. ftič, ftica) pri Trubarju R58: allb, kjer je asimilacija šla druga pota. Najbrž se je v tem času govorilo oboje ptica in tica in tako je Trubar menil, da je tudi tuj nastalo iz *ptuj, mogoče celo, da je pod vplivom paralelnosti ptica: tica v resnici tudi živi jezik k tuj stvoril ptuj. Da se je govorilo tuj, o tem pričata Krelj in Dalmatin.
Glasovna skupina šč je po nekod, predvsem na Gorenjskem, po asimilaciji prešla v š. Trubar piše navadno šč, le redko š (n. pr. odpushane C55: H7b, Gofposhina CO: lOa, do-pushena CO: 68 b, Gosposhine Art. b IV a, o z h is h ene CII: 440), kar je slišal v Ljubljani, saj njegov domači govor še danes govori šč. Dalmatin piše v Sir. 75: odpusha 10, nedopusha
62, kar je popravil v bibliji: odpufzha II. 154b, n e d o p u f zh a II. 159 b.
Začetni čr- se priliči često v č-, tako imamo n. pr. za črevo na Gorenjskem čwo. Zanimivo je, da ima tudi Trubar č- do 1. 1582, kjer prvič beremo pri njem tudi čr-. Letnica je tako zapeljivo blizu reviziji, da bi človek skoro si upal kaj sklepati iz tega. Primeri: zheule R. 58: Tlla; CII: 181; T82: 499, 533; zheuleu CO: 79b, 80a; CII: 199; zheulou T82: 134; zheulu T82: 233; zheul Ps. 109b; — zhreule T82: 9, 307; zhreuleu T82: 37, 276, 341; zhreulem T 82: 362; zhreua T82: 471; z h r e d e T82: 217, zhreide T82: 217; Trub. post.: zhrejdo 31, zhrejda 35, 35s v I. delu; Znojilšek: zheule 86, zheuli 127; Tulščak: zhrede 95a; Krelj: zhevle 33a, zhedo 156a, zhredo 40a. Biblija ima čr- tudi tam, kjer beremo v prejšnjih Dalmatinovih tiskih le č- n. pr. Sir. 75: zheul a 205: Bibl. II zhreula 172b; prim. še Mos. 78: zhrede 28a: Bibl. I. zhrede 20b; v Bibl. zhreule I. 35 b, 42 b; z h rev 1 eu II. lila; zhreuleu II. 113 as. Obratno piše. Mos. 78. z h res 29 b, kjer stoji v Bibl. I. zlies 21 b, kar je navadna oblika protestantskih pisateljev. Mogoče je, da je r najprej izpal v črevelj, in sicer po disimilaciji likvid.
Skupina dl: ker so vsi pisatelji XVI. stol. Kranjci, pride tu v poštev le -dl- v part. prat. act. II. Oblak, Arch. f. slav. Phil. 19, 323 si. (gl. še Miki. Gram. I. 343) je na kratko skušal dokazati, da je - dl - v teh oblikah prvoten in ne analogičen (po sedanjiku), kakor se je splošno mislilo (gl. n. pr. Baud. d. Court. Boh.-pos. govor, str. 50, § 3). Oglejmo si, ali ima Oblak prav in v koliko. Starejši pisatelji nam nudijo sledeči materijal i Trubar! d 1 imamo v ieidell C50: AVIb, A Vlil a, Bla (2x); ieidel C50: 221; P57: m2a; CII: 332, 368; T81: 92, 151; T82: 339 (2x), 357, 390, 517; ieidil P57: 14a, b (2x), m 1 a (4x), p2a (2x), x3a; Ps. 94b, 123b, 141 b; padel T57: 214, 224, T82: 300; kradal Art. 70b; kradel Pav. 16a, 81a; CII: 126; Ieidli CO: 142b; pofledli 3a, dopadlu lla v Pav. Sicer imamo pri Trubarju le -1-: ieilli C50: AVIIa; ieili P57: kla; Ps. 47b(2x), 112b; T81: 86; T82: 338, 340, 390,391; ieilaT60: d3b (2x); ieillaT81: 320; leilu CO: 85a; yeli Ps. 141 b; fnil Ps. 144a, fneli CII: 385; sneila CII: 385; klaliP57: i4a; klal CO: 56b; dopalu P57: 13a, T82: 59; dopallu Pav. 36a; dopal P57: i3b, u3b; T81: 51, 79 (2x), 148; dopala Pav. 12b; pal T82: 296; pala
P57: m2a; T57: 18; T60: d3b; CO: 56a; Pav. 58b; T81: 31; T82: 26; palu T57: 36 (3x); Ps. 108b; T81: 51; T82: 52 (3x), 146 i2x), 147 (2x), 260, 261 (2x); pali Ps. 47b, 113a; Pav. 69a; CII: 280; pal e Art. 79Ba; CO: 55b; pall CO: 169a; fapopal CO: 57a; Pav. 30b, 48b; T81: 194, 221; fapopali T82: 190; popali T82: 93; fplela P57: in3a; fpleli T57: 319; T82; 453; kral CII: 142; okral Pav. 80b; vkral Pav. 80b; vkrala CII: 259, krali T60: d 1 a; CII: 120; P57: nla; ukrali CO: 52a; vkrali T60: c4b; T82: 131; prebol P57: cc2b; R58: XIVa; Art. 15a; CO: 62b; Ps. 77 b; boli T57: 322; T82: 458; boli u Ps. 132a; poffeli T57: 9; T60: 12b; R58: NIVb, QIIa: An. 42 b; CO: 88b; Pav. 53b, 54 b, 76b; poffeili CII: 51; gneli T57: 205/6; T82: 288; zueli CO: 38b; Ps. 170a; po-feili CII: 14, 72; feile T82: 129; feili TS2: 140; Juričič, Duh. pes. iz 1. 1563: prebodi 127, padli 177, dopadlu 84, po-feidli 41; Krelj: gl. primere pri Oblaku, 1. c. str. 324—5; Tulščak: padel 113b, 118 a, 127a; padli 72a; sapopadli 87 a, 113a — i e i 1 i 122 b; Znojilšek: padel 14, padel 71, jedil 144, 145 (2 x), v'gnjedel 22; Trub. post. II.: kradel 26, 81; vbodel 143;. sapopadel 28, padel 38, 83, zvejdli 28, fpledli 261, 264 — sap op a 128, popa 133. Pri Dalmatinu vidimo, da je -dl- prodrl šele v bibliji, n. pr. Sir. 75: obieilu 160, dopallu 213, dopalu 214 proti Bibl. II.: objedlu 168b, dopadlu 173a, dopadlu 173a; Mos. 78: ieila 3a, b; 15b; fneila 34b; ieili 14b, 29b; plela 3a; pali 11 a; dopala 17b, 32a; vkrala 28b, 29a; vkral 28b, 29a; zuella 37a itd. proti Bibl. L: jedla 3a, 11 b; jedla 3a (2x); fnedla 24b; jedli lla, 21 a; pledla 3a; padli 8b; dopadla 13a, 22b, vkradla 20b, 21 a, vkradel 20 b, 21 a, z vedi a 26 a itd. Redkeje nahajamo -dl- že pred revizijo: Mos. 78: poffeidlu 18b, vkradil 29a (2x), feidla 29a, predle 80b(2x). Primeri še v bibliji I.: pledla 3a, padla 3a, jedil 3a (5x), 25b, vpadle 5b (3x), padel 9a; 10a, b: padel 9b; popadla llb; fedla 13a (2x), poffedlu 14a, padil 22a itd. itd. ■— Iz tega vidimo, da ima pri Trubarju skoro izključno le nom. sg. mase. -dl- in tako do Dalmatina, ki je v bibliji vpeljal -dl- v vse oblike, ki jih odslej najdemo pogosto (gl. Trub. post. in Znojilška). Asimilacija dl (di) v 1 (i) je čisto umljiva (d je fi0c, 1 pa /il.e, torej se jezik pri obeh glasovih dotika gornjega neba na istem mestu), reči pa moramo, da je bila
(ako hočemo primerom pri Trubarju dati pravo moč) ta asimilacija v Trubarjevem času že izpeljana, da, gotovo že v istem času, ko je iz šidio, kri d Jo postalo šiio, krilo. Zakaj je torej -dl-ostal v nom. sg. mase. part. pràt. act. II. marsikod še do danes, n. pr. padu, jedu, kradu (Bled); padov, j i e d o v (Rož. dol.); ùkradu, gn'âdu (Poljane nad Škofjo Loko); jidu (Cirkno); codu, pledu (Idrija); padu, ukradu (Hotedršica, Ljubljana); kradal, ji dal, jidou (Rezija)? Kako to, da ga drugod zopet nimamo, n. pr. bôw, pôw, jù, s nù, usù, plela ( Borovnica i; pôw, pâlu, jejlu, evalo (Raščica); «new, gnéala (Horjulj); krôw, k râla, evow, evala (Postojna); k rôw, pôw, pâlo, p r i é 1 o ( Kras) ; plao, evao, sôo si, pré la, scjla si (ogr.-slov.)? — Ni verjetno, da bi bil -dl- v vseh teh oblikah analo-gičen, že radi tega ne, ker je nepojmljivo, zakaj bi se vrnil -d-sedanjika najprvo samo v nom. sg. mase. Vse druge oblike tega deležnika imajo prvotno-slovenski -dl- med dvema samoglasnikoma; prvotni kradït, bodii» itd. pa je dal v slovenščini kradl, bodi;1 tu, v nom. sg. mase. nimamo torej d i - a, ampak dl, ki je šel seveda svoja pota. Trubarjevi gori omenjeni nomi-nativi so torej stari. Ker so vse druge oblike tega deležnika imele od dobe, ko je šidio prešlo v šito, le -1- (-1 ), je umevno, da je tudi nom* sg. mase. se slednjič priličil tem oblikam, drugič pa je tudi on lahko vplival na druge oblike. Cel razvoj je torej sledeči: prvotno je padi, pâîa, pâlo (gl. Trubarja); I. analogija (nom. sg. mase. ji podleže): pai, pâîa, pâfo (vpliv glagolov brat, brâfa, bralo; dal itd. ni izključen pri tem); II. analogija (ostale oblike podležejo nominativu sg. mase.): padi, padla, pâdïo. Kako se dele v tem oziru današnja narečja, gl. Oblak, 1. c. 323. Prišli smo torej do malo drugačnega rezultata kot Oblak; -d- je v našem slučaju prvoten le v nom. sg.-mase., drugod pa je analogičen. — Dalmatinova in Bohoričeva rojstna tla ne spadajo v krog narečij, ki poznajo -dl- v part.prat.act.il. Pomisliti pa je treba, da sta Dalmatin in Bohorič mnoga leta preživela v Ljubljani in Dalmatin še na Gorenjskem, kjer sta slišala - d 1-. Mogoče je tudi, da je i v tej točki vplival na nju Krelj, da sta pri reviziji vpeljala - d 1-.
Dolgo naglašeni o je v dolenjskih narečjih prešel v u (gl. Cvetje, III. 8 —12), in tako ga piše tudi Trubar, pa tudi Dalmatin še često,
1 1 znači kratki, velarni, zlogotvorni 1.
prim. Bibl. I. vduva 25a, spumni 26b, Bug 27 a, musg 30a: II. ukna 109a, fpul 42a itd. Večkrat pa je popravljen u prvih Dalmatinovih tiskov v bibliji v o, kar je lastno gorenjskim narečjem, n. pr. Sir. 75.: Mui 1, 28, 99 (2x), 124; htuimu 76, 77 (2x); mu i ga 224; modruft 4; puide 5, 6, 10, 11, 14; puiti 47 (2 x), Bugu 8; puldan 145; Mos. 78: okuual 82a (3x) itd. proti Bibl. II.: Moj 153b, 156a, 162b (2x), 165a; h tvojmu 160b (3x), tudi v Sir. 75: h tuoimu 77; mojga 174a; modroft 154a; pojde 154a (2x), b (2x); 155 a; pojti 158a (2x); Bogu 154b; poldan 167a; Bibl. I. okoval 60a (3x). Vendar ne moremo reči, da tiči v tem že početek neke gotove ustaljenosti književnega jezika, kjer je slednjič zavladal gorenjski o, kajti ravno tako često najdemo primere, kjer stopi v bibliji u na mesto o-ja starejših Dalmatinovih tiskov, n. pr. Sir. 75: mladofti 30, daroui 6, Bogu 10, Bogom 40, fpone 26, vboshtuu 55, vro-z h o 11 i o 60, valoue 123, Duhouil44; Mos. 78: Vmoriu 1 b. 2a, gouoril 4a, meffom 8a, Poile 9a, gdo 46b proti Bibl. 11.: mladufti 156b, daruvi 154a, Bugu 154b, Bugom 157b. f p u n e 156 a, vb uf h tvu 158 b, v r o z h u f t i o 159 a, v al u v e 165 a, Duhuvi 167a; I.: v'Murji lb (v'Morji 1 b; Ogl. ima vedno vMoriu 2 a (3x), govuril 3b, mefsum 6b, Pule 7 a, Gdu 32 b itd. Tako kaže tudi ogledni list Sap uvid 2bs proti Mos. 78: Sapouid 2bs. Imamo torej tudi po reviziji še isto kolebanje med o in u kot že pri Trubarju, prim. Bogom 16b, Bugom 16b, 17a, 18a, 19ab; Otruzhizh 28a, Otrozhizh 28a, b; pokorni 62a, 63a, 64b, pokurni 42 b, 43a, 47 b v CO in drugod.
Vokalna redukcija se nam kaže pri Trubarju le redko in ne toliko totalna, kot parcijelna, asimilacijska, n. pr. C50; ftonouito 215, forote 114, 190 i. e. Tozadevno imamo pri Dalmatinu v njegovih delih razlike, gl. Sir. 75: priglihati 105, 127 (2x); i u t r i n o 182; knezhemer 128; rinil 226; kfromoti 10; kaku 10; prau 55 (2x); ras dir a 12; Mos. 78: ftonouitu 12 b, net 36a(2x), nek ar 75 a, 78 a, o f r o m o t i 1 30 b, pershel 78 a. n e p e r p e 1 a m 40 b, S o r o t o 6,8 b, forote 68 b, i e m e n o u a 1 78b, nesai 15 b, ferouiga 58 a itd. proti Bibl. II.: perglihati 163a, 165a (2x), juternjo 170a, knizhemer 165b, rinel 174 b, k' fr a m o t i 154b, koku 154b, p r o u 158 b (2 x), r e s d i r a 154 b; v I. d.: ftanovitu 9b, nit 25b (2x), nikar 55a, 57 a,
framotil 22b, prifhál 57a, napérpelam 28b, Siroto 49a, firote 49a, imenoval 57b, nasaj 12a, firoviga 42b itd. Tudi v tem slučaju ne moremo govoriti o kakem napredku po reviziji; deloma imamo res namesto dial, oblik v bibliji že one, ki jih etimologija zahteva (n. pr. Siroto: S oro t o), deloma pa tudi obratno (n. pr. koku, prou: kaku, prau). Redukcija se nam križe v bibliji izražena v istem obsegu kot prej pri Dalmatinu (prim. v bibliji dé m I. 12a(2x) (naglasni znak je pomota; pravilno bi bilo dem) poleg d i m I. 47 b (2 x); murnu I. 42 b poleg mi mu I. 42 b (2x), 49 a, 57 b, 58 a (ta oblika je navadna v bibl., dočim ima Mos. 78 vedno le murnu 2b, 14a, 29b, 35 a, 58b, 79 a [2 x] . . .); prim. še v II. d. S o roti 30 a, Sorotam 31 a, foro te 34b, Sorote 37b itd.
Zveneč soglasnik preide pred nemim v homorganskega nemega, ki ga Dalmatin tudi piše, v bibliji pa nedosledno po etimologiji popravlja: Mos. 78: glatku 73b, 84a, slatkimu74b, 75a; Sir. 75: flatkiga 221 proti bibliji: gladkul. 54a, glatku I. 61 a, fladkimu I. 54 b, f lat k i mu,I. 55 a, fladkiga II. 174 a.
III. Oblikoslovje. 1.) Dočim rabi Trubar in sploh protestantski pisatelji samostalnik gospod kot moško i-deblo, najdemo pri Dalmatinu dvoličnost; v Sir. 75 je gospod moško i-deblo, v Mos. 78 in v Bibl. pa že moško o-deblo: Sir. 75. Gospudi (gen. sg.) 4, 9, 10, 70; (dat. sg.) 46, 58, 221; (loc. sg.) 116; na vseh teh mestih ima Bibl. II: Gospuda 154a, b (2x), 160a; Gospudu 158a, 159a, 174a; per Gospudu 164a; v Mos. 78 imamo: gen. sg. Gospuda 4a, b; 64a (poleg Gospudi 3a [2x]); dat. sg. Hgospudu 24b, Gofpudu67b, Gospudu 4a.
2.) Nom. sg. fem. komp. se je prvotno končeval na -ši (prim. Trubar: CO: teshkeishi 141 a, 150b, tesheshi 147b; analo-gično tudi nom. sg. neutr. CO: krazhishi 154b, fuheishi 154b poleg teshkeishe 154 b), potem pa prevzel po a-deblih končnico -ša; -ši najdemo često pri Dalmatinu pred revizijo, v bibliji pa je popravljeno v -ša, n. pr. Sir. 75: ta ner leipshi Modruft 5 proti bibl.: ta ner lepfha Modruft II. 154a; ona ie s h 1 a h t n i s h i 30: ona je shlahtnifha II. 156 b; taku ie dobra befseida bulshi 72: taku je dobra befféda bulfha II. 160a; Mos. 78: Inu kazha ie bila kunshtneishi 3a: Inu kazha je bila *modréfha 3a (na robu: *kunfht-nifha); prim. še neutrum; Sir. 75: tu ie bulshi: Bibl. II. tu je
bulfhe 155a; on na ner huishi islaga 48: on na tu ner hujfjie islaga II. 158a; enu brumnu dete ie bulshi 63: enu brumnu dete je bulfhe II. 159b itd.
3.)	Nom. acc. plur. neutr. o-debel je po a-deblih prevzel končnico -e (gl. Oblak, Arch. f. slav. Phil. 12, 27 ff). V drugi polovici 16. stol. najdemo -e šele pri sestavljeni sklanji, ne pa že tudi pri samostalnikih. Oblak, 1. c. navaja sicer dve obliki na - e pri samostalniku iz Trubarja in eno iz Krelja, namreč: diane v t. p. d. II. 52 in nebeffe III. 144 in pri Krelju dianie 66b. Prva oblika nam kaže le preglas a v e za omehčanimi glasovi, ki ga ima Trubar v obilni meri, n. pr. CO: poshilem 1 b, 36b, 61 a. 67 a, 75b; taye 24b; diane (gen. sg.) 26a, preftaule55b itd.: tako beremo tudi v CO. acc. pl. neutr. na - e: Te nauke, T r o s h t e inu opominanie... poka fa ti 130 b; nebeffe je tiskovna napaka (predidoča dva zloga imata -e-); tudi Kreljevo dianie je znabiti le preglašena oblika, dasi so te pri Krelju bolj redke: ponuieio 31 a, prodaie 86a. Tudi Dalmatin pozna e-oblike le pri sestavljeni sklanji, n. pr. Sir. 75: negoue vufta 60; mlade iagneta 205; Mos. 78: fedem druge leita26b; leita bodo prishle 38a; ieft lete moie zhudeffa... fturim 56b; v bibliji najdemo na teh mestih organične končnice: njegova ufta 11. 159a; mlada Jagneta II. 172a; lejta bodo prifhla 1. 27a; jeft leta moja zhudeffa... delam 1. 40b; nasprotno pa beremo tudi še v bibliji: v'teh fedmih dragih letih, katere bodo... prifhlel. 27 a kakor Mos. 78: v teh fedmih dragih leitih, katere bodo... prishle 38b.
4.)	Dat. plur. neutr. o-debel je privzel zgodaj končnico - a m (gl. Oblak, Arch. f. slav. Phil. 12, 45 ff). Oblak se čudi, da Trubar te končnice ne pozna; meni je znan iz celega Trubarja le en sam slučaj: del lam T57: 205, ki je najbrž, ker je tako osamljen, tiskovna pomota. Dalmatin ima pogosto -am (gl. Oblak 1. c.) in včasih, a popolnoma nedosledno, postavi -om za prejšnji -am, n. pr. Sir. 75: Nebefsam 227: Bibl. II. Nebeflom I74b; pa tudi obratno: Mos. 78: k vrat o m 80 b: bibl. k'Vratam 59 a: Nebeffom 55b: Nebeffam 39.
5.)	Končnico -i v dat. loc. sg. mase. in neutr. o-debel zamenjuje biblija večkrat z -u, najdejo se pa tudi obratni slučaji, n. pr. Sir. 75: kpridi 81, IVBugi 225: Bibl. II. h'pridu 161 a.
hBugu 174a; Mos. 78: diaini 18a, fueiti 9a, iutri 11 a, vezheri 11 a: Bibl. L: djanju 13 b, fvejtu 7 a, jutru 8b, vezli e r u 8 b; Sir. 75: v m ei f t u 28, po M e i f t u 36, v f er zu 51; Bibl. II.: v' M e f t i 156 a, po Mefti 157 a, vferzi 158 b; Mos. 78: V m o r i u lb, 2a: Ogl. vMoriu 2a (3x): Bibl. I. v'Murji lb (2x).
6.)	V instr. plur. mase. in neutr. o-debel se končnica -i nadomesti v bibliji z -mi, n. pr. Sir. 75: brati 103, fofseidi 103, v u f t i 128, 222: Bibl. II. brami (pomota za bratmi) 163a, f o f f e d m i 163a, uftmi 165a, 174a; Mos. 78: brati 22a, 34a; Svnuui 56b, fpafsy 74a, Gouedi 56: Bibl. I. bratmi I6a, 24a; Synmy 41a; s'Pafmy 54b, Govedami 41 a.
7.)	bode v starejšili Dalmatinovih tiskih je pogosto izpre-menjen v bibliji v b o.
8.)	Kračje oblike III. plur. pr3s. se nadomeste z daljšimi; Sir. 75: perpraue 11, odftope 50, fe... obeiffe 75, huale 133, 159, mifle 166: Bibl. II. perpravio 154b, odftopio 158a, fe obefsio 160b, hvalio 165b, 168a, miflio 170b itd.
9.)	Refleksivni zaimek je popravljen pravilno v Bibl.: S h e n e . fo predle sTvojmi rokami 59a: Mos. 78: Shene..'. fo predle shnili rokami 80 b; Ti f i. .. preroke s a fabo poftavil II. 173a: Sir. 75: Ti f i... preroke sa tabo polt a u i 1 212; f o molili h' G os pudu, fvo j m u . .. Bogu II. 174 a: fo molili h Gospudi nih... Bogu Sir. 75: 221 itd.
Kar se oblikoslovja tiče, lahko rečemo, da se pri reviziji nanj ni oziralo prav nič. Malenkostne izpremembe nimajo nobenega znaka doslednosti na sebi in jih najdemo že prej pri Dalmatinu in Trubarju.
Spolnik. Da je spolnik le vpliv nemščine, o tem govori že Bohorič v svoji slovnici, prim. Kopitar, Gram. str. 214. V tem oziru je Trubar dosti zagrešil in Dalmatin mu je v svojih prvih delili popolnoma sledil in tako skozi do revizije, prim. tekst na priloženih slikah, ali pri Sir. 75: ie ftudenez te Modrufti 4: Bibl.-II. j e M odruft i ft ud en ez 154 a; Mos. 78: i e d i al h t i mu Gospudu 4a: Bibl. je djal h'Gospudu; vti Desheli Nod 4a: v'desheli Nod 4a; tiga kouazha 4b: kovazha 4a;
Letu fo te Buque 4b: Letu fo Buqve 4a; na ta fedem-naifti dan tiga drusiga Meifza 6b: na fedemnajfti dan drusiga Méfza 5a itd. Istotako najdemo še v oglednem listu celo kopo spolnikov. Revizija je tu marsikaj pomela, a spolnik ni izginil — bil je preveč vkoreninjen v literaturi in pisatelji-prevajalci so se ga nehote držali radi nemške predloge. Tako ga imamo, dasi v mnogo manjšem obsegu, tudi še v bibliji: je on ta Sklep njegove bedre doteknil 21 b, s'oftrim tiga Mezha 23a, is tiga Oblaka 50a itd. To reformo je vpeljal pač — saj to se lahko spozna iz njegovih besed v slovnici--Bohorič.
*
* *
Različne druge izpremembe najdemo še v razvoju postanka Dalmatinove biblije. V izdaji 1. 1578 in v Sir. 75 ima vsako poglavje na čelu kratek pregled sledečega poglavja (prim. na koncu pridejano IX. poglavje iz 'Siraha), kar manjka že v oglednem listu in potem v bibliji. Tudi ima biblija vse polno pripomb in kratkih razlag na robu in v tekstu, mnogo več kot Mos. 78 in Ogl. Različne izpremembe med Mos. 78 in Ogl., ki sploh nima nikakršnih razlag in pripomb (n. pr. Mos. 78 ima k „Duh Bo sli i j ie leital nad Vodami" dve opazki na robu, eno k „Duh Bos bij", namreč „tu ie S. Duh", kar biblija še natančneje pojasni ,„ta Duh je bil f a m fveti Duh, tretja perfona Bogaftva" in k „leital" pripomni „Heb: fe ie gibal"; biblija ima tu drug prevod „fe je refproftérl" s pripombo v tekstu „ali refhiril, kakor ena Kokalniza zhes lajza peruti refproftira, je greje .i n u leshe: vetus translatio habet, ferebatur". Takih in enakih razlik je mnogo od 1. 1578.—1584.), a to morda le radi tega, ker je le ogledni list, so n. pr. sledeče: Mos. 78 ima večkrat na robu drug izraz, ki naj popolnjuje ali pojasnjuje onega v teksfu; v kazalM- stoji pred tako besedo zvezdica: *fyale lb (na róbu: *Suetile), *d o p er n e ffen u 2a (na robu *doko-nanu), *resmakala (n. r. * R o G i 1 a) 2 a, is *Parfty (n. r. * P r a h a) 2a, *okuli nega (n. r. *poleg) 2b, *saperl (n. r. *n a p o 1 n i 1) 2b: povsod tu ima Ogl. le besedo brez pripombe: fyale 1 b, d operne ffen u 2 a itd. Imena rek, ki jih navaja sv. pismo v II. pogl. 11 — 15 so v Mos. 78 tolmačena: Pison (n. r P is on.) G age s Vindij), Gihon (n. r. Gibon) Nylus'
Vegi p t i), Idekel (n. r. Idekel) Tigri s Vaftirij), Frat (n. r. Frat) Eufrates Vfyrij) vse 2b, oz. 2bs, v Ogl. beremo le Pison, Gihon, Idekel, Frat 2 b. Dalje manjkajo v Ogl. citati, ki jih imata Mos. 78 in Bibl. Na prvi strani oglednega lista ne najdemo sploh nobenih pripomb (tako manjka tu z ozirom na Mos. 78: Stuariene tiga Silita; Stuariene Luzhi; Terdnoft; Nebu; Semla; Morie; Traua; Sele; Driueffa; Snamina;Zhafsi;Dny; Leita; Sonce; M e i f f e z; Sueisde; Ribe; Ptice), druga stran pa jih ima v manjšem številu, ker manjkajo: Pa radi s h, Driueffa Vparadishi, Adamoua velika Modroft preide ie greishil. Vse take in enake pripombe, opazke, kazala, pojasnjevanja ima biblija iz 1. 1584. zopet in to še v večji meri kot Mos. 78., na kar se dalje ne oziramo.
Hočemo si ogledati, v čem se sicer še ločita Mos. 78 in Hibi. 84. Tu imamo zabeležiti:
1.) Mos. 78 rabi tujko, biblija pa domačo besedo in včasih le na robu poda prostemu narodu bolj navadno tujko: Mos. 78: gmerati 5b, iftroural 35b, *zuparnike 37b, *Zoper-n i k o m 38 a (n. r. * B o g u u e, *Boguu5), lushtna2b, lushtnu 3 a, kun shtnei shi 3 a, ratash 3b, guant 3b, gnadliuu 4a (2x), gnadliu 78b, 79a, shtima 4a, poslushaite moio s litim o 4 a, mene greua 5b, p res tadla 5 b, Lih 6b, nebosh shonal tiga mefta 15a, falsh prizhouaina 66b, se gliha 71b itd.: Bibl. 84 pa ima: *mnoshiti 4b (n. r. * g m e r a t i), i s s h a 1 o v a 1 25 a, B o g o u c e 26 b, B o g o u z o m 27 a, lepa 2 a, 1 i p u 3 a, * m o d r e f h a 3 a (n. r. * k u n f h t n i f h a), poftanefh 3a, oblazhila 3b, miloftivu 3b(2x), miloftiu 58 a (2 x), g 1 as 4 a, pofl u fh a j te moje be f fe d e 4 a, meni je shal 4b, popoln 0111 4b, Raunu 5 a, nebofh sanefel timu Meftu 11 a, kri vi ga prizhovanja 48 a, fe fklada 52 a itd. Primeri še Sir. 75: shpishami 160, Lautaine 176, glih 139: Bibl. II. fladzhizami 168a, pejtje 169b, enaku 166b. — Včasih pojasnjuje v Mos. 78. še izposojenka na robu domačo besedo v tekstu, v bibliji pa je pripomba že izpuščena (deloma še ostane in dobi bolj popolno pojasnilo) in beseda v tekstu ostane neizpremenjena, ali pa je naveden bolj jasen izraz: Mos. 78: kadar ie pa k Sarai no* h udu i m e i 1 a ... 13 a (n. r. * s h t r a i -fala) — Bibl. II. Kadar je pak Sarai njo terdu d er shal a
' 10a; Mos. *Masla 14b (n. r. *Putra): Bibl. *feroviga Mafia lia (n. r. *Putra ali prefniga mafia); Mos. Moshie... kateri fo *po tuoim Lebni ftauili 51 b (n. r. *hoteli tebe vmoriti): Bibl. M os h je... kateri fo tebe vfkali vmoriti 36a; Mos. *Vftne 53a (n. r. *Shnable): Bibl. uftne 37 a; Mos. G o fp ud negouuvuhu preuertai senim *Shi-lom 66b (n. r. *Frimom): Bibl. Gofpud njegovu vuhu prevertaj s'en i m fhilom 48a itd. Nasprotno je v naslednjem sprejel Dalmatin v bibliji opazko in spustil prvotno besedo v tekstu, Mos. 78: i m as h... ni h *Gaie poffekati 79 b (n. r. *Malikouske Bo rs h te): Bibl. i m a fh ... n i h Malikoufke borfhte pofsékati 58a. — Včasih imamo tudi obratno (a to zelo redko), da nadomesti šele v bibliji tujka domačo besedo, n. pr. Mos. 78: fneili 12: Bibl. fh p e n d a 1 i 9a; Mos. Kadar ie p a k V o d e v b a r i g M n e f t a 1 u 17 b : Bibl. K a d a r j e p a k' v o d é v'Bar igli s ma n k al u 13 a; Mos. krotak 22 a: Bibl. brumen 16b, Mos. Hraft tiga shalouana 32a: Bibl. Hraft tiga klagovanja; prim. še Sir. 75: gr e hô 12: Bibl. II. t a d 1 o m 154 b; Sir. 75: madesha 149: Bibl. II. tadla 167 b.
2.)	Marsikatera beseda ima v Mos. 78. pripombo, la je v bibliji ni več (ali pa preide v tekst), marsikatera manj znana je nadomeščena z drugo, n. r. Mos. 78: ie nee * t i r a 1 (n. r. *Podil) 11 b: Bibl. je nje po j al 9 a; Mos. negoua *Hut... ie tudi rodila 19 a (n. r. * R a u e n s h e n a): Bibl. njegova Raven-shena... je tudi rodila 14a; Mos. ie Abraham ftemi * 11 o t y 21 b (n. r. *R a u e n s h e n a m i): Bibl. je Abraham s'Ravenshenami 16a (prim. k temu Reg. Mos. 78, str. 180b: Hot ali Hut. Cdcubina, Hotnizain Reg. Bibl. 84: Hod, hud, ravènshena (Crajnfki) — Lubfha (Corofhki) — Hotniza (Slovenfki, Besjazhki) str. 3); Mos. fe ie.!. *ygral 23a (n. r. * S h a I i 1) : Bibl. fe je... fhalil 16b; Mos. ie on ta *kolk negoue bedre do teknil 29 b (n. r. * S k 1 e p): Bibl. je on ta Sklep njegove bedre dote k n il 21 b itd.
3.)	Mos. 78 ima vedno ishe 2a, b; 4b; 5b; 7a (2x), enako Sir. 75: 22, 63, 127, Bibl. pa f h e 2a, bs; 4a, b; 5b, 6a..., II. 155b, 159b, 165a; za einati 7b, einali 9a, einal 14a v Mos. 78 (na 9a imamo nehati) beremo v Bibl. 84: nehati 6a, 7b, nehali 7b, nehal 10b; Mos. sa Sheno vseti 10b: Bibl.
k'S h eni vseti 8a; Sir. 75: vmei 23,' 38, 65, 91...: Mos. 78: me i 156, Bibl. 84: mej lib itd.; Mos. 78: d a ua 1 i 19b, d a uai t e 30 b, d a u a t i 32 a (2x): Bibl. dajali 14 b, dajajte 22 b, dajati 22b (2s), centralna slovenska oblika nadomesti vzhodno; vprašal-nica je v Mos. 78 (kakor pri Trubarju) aku, n. pr. Aku mu dobru gre? 26a, aku ie moresh feshteiti? 12a: Bibl. Je li mu dobru gre? 19a, Ie Ii je morefh fefhteti 9b; Mos. 78: ijllo 9 a: Bibl. Y11 7 a. Dalje rabita Sir. 75 in Mos. 78 drugo besedo kot Bibl.: Sir. 75 zhafte 11, filo 19, floban 22, k' p e u k i 36, kermo 165 itd.: Bibl. II. pofhtujo 154b, oblaft 155b, fovrash 155b, h'peukini 157a, pizho 168b itd. Mos. 78: vloulen lib, dolina lib, ie pozhella 12 b, Hlap-z h i z h i k 13 b (2x), Driueffa 18 a, 19 b, priasnoft 21 a, Sueifzhino 21a, oblizhia 26b, kardelu 29a, gruzho 40a, b o i 48 b, Poftelo 54a, Poftaua 75a, oblizhie 79a itd.: Bibl. v j e t 9 a, dul 9 a, je noffezha p o ft al a 10 a, Hlapzhizh 10a, Drevje 13b, priasen (žensko i-deblo) 15b, sveft (žensko i-deblo) 15b, lyza I9a, vojfki 21 b, zulzo 28b, voj-fk ovanje 34a, Lego 38a, fhega 54b, obras 58 a itd.
Tudi v tekstu samem so večkrat prav znatne izpremembe. Kako je Dalmatin prevajal, o tem govori sam v nemškem predgovoru biblije iz 1. 1584, gl. W. Šmid, 1. c. str. 23, opomba 43. Naslednja vzporeditev nam kaže, da so se pri reviziji ozirali več na Lutrov prevod kot na grškega ali latinskega, celo več nego je to že Dalmatin storil. Grški tekst po Henry Barclay Swete, The old Testament in Greek (1909, Cambridge), latinski po Michael Hetzenauer, Biblia sacra (Oeniponte, 1906) in nemški po Lutru (Frankfurt am Main, 1582).
Dodatek.
Tri leta po tem, ko je bila tale razprava zaključena, me je veselo iznenadil gosp. dr. Anton Breznik s svojo temeljito študijo „Literarna tradicija v ,Evangelijih in listih'", Dom in Svet, 1. 1917. Dasi je predmet njegovega raziskovanja bila pred vsem pot, ki so jo hodili Hrenovi „Evangeliji" do današnjega dne, vendar nam pokaže v jasnih obrisih podlago, ki so jo zgradili naši protestan-
tovski pisci, Trubar in Dalmatin. Zdaj vsaj nekaj vemo o njihovem delovanju, a vse to ni in ne more biti več kot „nekaj". Slovenskih literarnih zgodovinarjev čaka še velika in lepa naloga: pojasniti bo treba razmerje Trubarjevih prevodov do Dalmatinovih, pokazati vpliv Krelja in Juričiča, natanko razbrati predloge posameznih prevodov itd. Vsa ta vprašanja so komaj načeta in šele njih končna rešitev nam bo pokazala v pravem življenju velikane XVI. stoletja; mi pa se bomo drage volje pridružili onim, o katerih piše Dalmatin v predgovoru svoje biblije „. . . vverden . . . mir meines vngesparten vleis vnd guthertziger trevve gute zeugnis vnd kundschafft geben."
Grški
Latinski
Mos. 1578 (oz.Sir. 1575)
Biblija 1584
Lutrov prevod
Genesis:
I. 9.	2vvaxo-/¡t(ú to dôb>Q tô
önoxctTO) t oí' ovyavov elç avvayor/í¡v /i lav
I. 26.	TTOifjOtofiev äv&Qanov
y. at elxóva ¡¡utTtçav uni y.a&' óiiolcoaiv
III. 16. ÜZtjS'óvtav nZij&vvù) Tas ¿vjtuç aov
XI. 9. (otíJ ¿y.ei irvve'%eev Kv-(jioç zet xelá)¡ ttúoijs rí¡j
yf¡ s
XIII. 13. ol 6f¡ äv&QMJIOl ol i v
2oÔÔ/iotç tiov.qox k l áfiaQTcoÁol ¿vavTÍov rov ïïeov o<pôô(>a
XVII. 14. fÖTiJ il]v (had-i^K^v fiov dteontSaaev
XXV. 26. Iaaày. ôè f¡v iräv f¡¡ír y.ovia Ute èyévvrjaev aù-roL's I'tStKY.a
XXX. 3. Kai t ¿¿¡s t a i. In i yoránor it o v
Congregentur aquae, quae sul) caelo sunt, in locum vnum
Faciamus Hominem ad imaginem, & simili-tudinem nostram
Multiplicabo acrum-nas tuas
(quia) ibi confusum est labium vniversae terrae
Homines autem So-domitae peffimi erant & peccatores coram Domino nimis
(quia) pact um rheum irritum fecit
Sexagenarius erat Isaac quando nati sunt ei parvuli
vt pariat super genua mea
Sberite fe Vodee pod Nebom, na enu meltu
Sturimo Zhloueika po nashim pildi, inu po nasbi podobi
Jeft hozhem tebi tuoie beteshe filnu gmerati
ie ta Gospud vndu-kai bil smeishal vfiga Sucita beifeido
Ty Ludie Vfodomi pak fo budi bily, inu filnu veliki greshniki pred tim Gospudom
ie moio Saueso pre-ftopil
Isaak pak ie bil slieftdeffet leit ftar, kadar ie ona nyu rodila
de ona meni na *moia kolena rodi [na robu: *Moie krilu]
Sberite fe Vode pod Nebom, na fvoja mejfta
Sturimo zhloveka, en Pild, kateri bo nam podoben
Jeft hozhem tebi veliku beteshou na-loshiti
je Gospud tamkaj bil smefhal vfeh De-shel befsedo
Ludje v' Sodomi pak fo hudy bily, inu filnu grefhili supar Gospuda
je mojo Saveso sa-puftil
Isaak pak je bil fheftdeffet lejt ftar, kadar fta ona rojena bila
de ona meni na moim krilu rodv
Es famle sich das Wasser vntcr dem Himmel an sondere örter
Laßt vns Menschen machen / ein Bild das vns gleich sey
Ich wil dir viel schmertzen schaffen
(daß) der Herr daselbst verwirret hatte aller Länder Sprache
aber die Leute zu Sodom waren böß / vnd sündigeten sehr wider den Herrn
(daß) es (i. e. ein Knäblin)meinen Bund unterlassen hat
Sechtzig jar alt war Isaac / da sie geboren wurden
daß sie auff meinem Si-hoß gebere
Exodus : X. 7.
XXIII. 19
XXXII. 18. Sirah:
Prdg.
VIII. 7. XX. 26.
EjO)g f troc: /'irritt Tor t o i¡/iiv mto/Àor;
oí'/ (tPijireis UQva ¿v yâÀ uri fujTpàs aixov
ttÂÀu (piovi/v ¿£ap%ór-tíúv oïror èyoi txxoro)
X l ovv%(mvi<ja,§
fil/ á ii/<áar¡g äv&yto-710V èv y¡¡(>£1 aèrov
ftdjttoç nOVIJçàg év áv-
Ü'QÍ07T<¡) TfTCVÔOÇ
Vscjucquo paticmur hoc scandaluin
Non coques hoe-dum in lacté matris suae
sed vocem cantan-tium ego audio
& cum multum tem-poris ibi fuisscm
Ne spernas homi-nem in sua senectute
Opprobrium ne-quam in homine men-dacium
Koku dolgu bodo ony nam kenimu *Pad-zu [na robu: *hpohui-sliainu, sblasneinu ali hterpleinu]
neimash kuhati kos-lizha, dokler she feffa Mleiku iuoie Matere
ieft slyshim enu kryzhaineenihPeuzou
inu fim bil ondu veliku zhafsa
Neferahtai ftariga zhloueka
Lasha ie en skrun greih na zhloueku
koku dolgu bomo my lu od nyh tèrpéli ?
nemafh kuhati Kos-lizha, dokler je per fvoje matere cmleki [opomba e pravi: emleki) tu je, dokler fhe feffa]
jeft flifhim enu kri-zhanje enih kir j oj(5 na ples '
inu fim bil tamkaj kakor je on dolgu shiu bil
Neferrahtaj ftarofti
Lasha je ena garda framota na zhloveku
Wie lang sollen wir damit geplagt seyn ?
- solt das Böcklein nicht kochen /dieweil -es an seiner Mutter Milch ist
ich höre ein Ge-schrey eines Singen-tantz
. . vnd sein lebenlang drinnen blieb
Veracht das Alter nicht
Die Lügen ist ein häßlicher Schandfleck an einem Menschen
Redkeje se naslanja biblija bolj na grški tekst kot na Lutrov prevod, n. pr.
Genesis : II. 1.
IV. 2.
Kal rjvvczr/.iirth/rav ó ovçavôg nal i¡ • i¡ xal n«5 <i xóo/ios aèxôtv
Kal ¿yévero "AßeÄ noi-fitjv 7iQoßaiü) v ' Káiv ó i í¡v ¿Qy Çûfievoç ri¡v yyv
Igitur perfecti sunt caeli & terra, & omnis ornatus eorum
Taku ie bilu cillu doperneffenu Nebu inu Semla inu vfa nyh Vojfka
Abel je Ouze pafsil: Kain pak je Semlo delal
V obeh navedenih slučajih bi mogli vzglede pomnožiti, vendar nam že ti dado dovolj jasen vpogled.
Fuit autem Abel pastor ovium, & Cain agrícola
Taku ie doperneffenu bilu Nebu inu Semla soufo nih Voisko
Abel ie bil en Ouzhar: Kain pak ie bil en Kmetizh
Also wardt vollendet Himel vnd Erden / mit jrem »antzen Heer '
Habel ward ein Schäfer / Cain aber ward ein Ackermann
Prva stran Pentateucha iz I. 1578.
PERVE BVQVE MG,
SE S SO VE, G EN ESI S IMEN O V A,
ne , ludomkj CB res bitk
rS"!SAZHETKI IE B V C« S T V A- St«™.* BnB^gra nI Nebu inuScmio. Inu Scmla ic bila W fSK	puftatar prašna, imi »e oilu temnu na Wo« fJ;A
ASI.m. I^ŠA	bokofii ' ' Duh Boshtj ie t leitaf nad b' H'fh; ,<•
'7'	Vodam»;
Cc!"fs' tttf&A	InuBug k rekaf: BodiLuzh.Inu u • ^¡en«
in ' SŠSm^Ž/ bila Luzh. Inu Bug ie vidi! Lurh.dt <c hi LiS^^^llIiadobra. TedaifcBugredorhilLush • <;i Temine, inu ie Lurh imenoual Dan,inu Tcmmo Nuzh. Inu ie is vozhcra inu lufra bil perm'Dan.
, Inu Buct ic reka!: Bodi ena Tcrdnoit rsei Vodami,inu ta iih Ttrr,„ y • " hodin-sloaHiknici Vodami. InuBug icituril to Ter Jnoft.inu ic i.Ic.ji rcslozhd rs Vodeč pod Tcrdrioftio, od tih Vod nad Tcrdnoftio,
A	itiii
f. CATITVL.
Kofcu icGofpud Bug vsfieftih dneh vfc Scuari,Nebu, Scmlo, Soace,Luno,Suesde,Trauo,Lydie, inu vfakershne Suirine, katere Vuodi, Viufftijinu naSemli shiueio, hpuslednimu tudi ZhloueU ka ftuavil.
PERVE MOSESSOVE
evQve, genesis i m e«
iiovancJudouskijBreshitli,
L GA PIT V L.
fssl.T*.
A	$ A Z H11 TKI IR.BVC S ' F V A- : ■
ril Nebu muScmio. Inu Sem.' -InfapoO •'. •
m.«.	v i- iS/r /
)«i> •'..»Ai Vit; •• ..i..v- fy.± -.rpmnj,nm:i. .utemmina'-«'M: i '•• • «.»¡c/Ci.»	lioshjifeje' «fproiterl ¿he.; v- ..	;;' ;,
v--^ i^i \ A V7/r*' <-'¡£3 * a!i rclTiiiit eiu Kopitni'- ■ -i	1 <■'. 'i
T In'' Bo2 >« rtka! :Bo.!H. . 1 ;s u:L h: I. I tiŽm^l^. & 1 Inu Bug jo «¿JLuim, dv, . .TcJj ,: . V 'J n:'" ¿»¡Luzl.odTc.miiv>	" ... ■ ...
inu Tcmmo,Nuzh.Inu ie is ve/hei» ing jutra i>t! pot vi
dan.
p«, u».« InaBugjeitkil: *B«liena * Terdnoll'me; vaia-v >. u tajilafc-j Ji i -W' •'• I)
J««™ i«.!. mcj vo iJmii' |BU ^¿¿jTčriooft,inu jcre.i v ...v^ipti ; -' ' ; Tf:-'
_ ;. ' vodna,:'!, .-rdneilio. i.mi it t,:.u biiu. lauBugjeimc.-.v.ltu rcr-p.cit, Nt * ref ■	, .,	J
frafenji, )tii\e/-un inu ;ucra btldnjgld.n.	. -
IonBu'i jereUi:Sberi«!e Vu.lipodNcbom,nalvojameifta,ueis noiuha . III. vidtlu. InwH'UM! i-.:ii. IntiBjiji: imenovalca fuha> Scnlotlnu|< uu v^d iiueaovaJjMofjr.inaEuujcv.J l- Jcjcbiiu d aru.	:
B	Inu B'ig|f:-:.J Kl-J.Scrr.'j Travo inu Sc; , kateru ic .fa3evi «,.: tedivi.a Ti .
DtivcCfa, jčflt-jdoji iiiincfft po fvoji shlJitt, :auimav'4fcii'n;:»l--..'.icna >, S; !nu •«a- u biiu. Inu ^-¡nia ;e tv^a Tra. nosek, katera it v.. .• • v- .-. ¡j:: ^i'.i):i>afli?iilu : ¡¡-.uDavsii, kater* & M flcfia.muirfteR ■ - .c-xa « «
Prva stran biblije iz 1. 1584.
V primerjanje sledi še poglavje
Sirah 1575 (str. 36—38): Cap. IX.
Koku pruti shenam fe derfhati, ftare priatele nikar saurezhi, pred velaki fe varouati, inu k' brumnim inu saftop-nim Ludem drushiti fe imamo.
Ne avfrai ftuoio brumno sheno. Sakai takouu teshku merkaine nishter dobriga nepernefse. Nedai tuoij sheni oblafti zhes fe, de ona tuoi Gospud nebode.
Beishi Dinnarizo, de nepadesh vne shtrike. Ne vadi fe k' peuki, de te fuoijm peruaieinem neuiame.
Negledai po Dezhlah, de fe ne-unamesh pruti nim. Neobeifi fe na kurbe, de ob tu tuoie nepridagh.
Nesyai iem inu tam po Meiftu, inu neteikai okuli skusi vie kote. Oberni tuoie oblizhie od lepih she, inu negledai drusih shen lipote. Sakai leipe shene fo mnogoteriga obnorile. Inu od nih fe vushgo hude sheile, kakor ogen. Ne fedi per eniga drusiga sheni, inu fe shno neobiemli, inu negoftui fe shno, de fe tuoie ferze knei nenaklony, inu tuoio pamet neprenori.
Nesauersi ftariga Priatela. Sakai ti neueish aku per tim nouim tulikain dobish. Nou priatel ie nouu vinu; Nai ftaru bo, taku ti dobru bo dishalu.
Nepuftife tudi timu Neuernimu vne-goui veliki zhafti nagniti, sakai ti neueish kakou konezh tu vsame. Nebodi ti lubu tih Neuernih napreusetie. Sakai onv nigdar vezh brumni nebodeo, noter tia vpakal.
Dershi fe od tih, kateri oblaft imaio vmoriti, taku neimash skerbeiti, de te vmory. Aku pak morash per nemu biti, taku vari de kei nepregri-shish, de ti shiuota neusame, kadar fe tiga bosh ner maine sauupal. Inu imash veiditi, de vmei shtriki hodish, inu gresh po sgul vifsokih shpizah. Sposnai so vfe flifso tuoiga blishniga. Inu aku potrebuiesh fueita, taku ga per modrih ludeh ifzhi, inu fe srasumnimi pogovori, inu vfe tuoie rizhy rounai po Boshij befsedi.
Drushi fe k' brumni lude, inu vefsel bodi, ali vlsai v Boshij m ftrahu.
iz Jezusa Siraha:
Biblija 1584 (II. 157a): IX. Cap.
NEajfraj ftvojo brumno sheno: Sa-kaj takovu tefhku merkanje nifhter dobriga neperneffe. Nedaj tvoji sheni oblafti zhes fe, de ona tvoj Gofpud nebode.
Beshi Dinnarizo, de nepadefh v' nje fhtrike. Nenavadi fe h' peukini, de te ivoim pervajenjem nevjame.
Negledaj po Deklizah, de fe ne-vnamefh pruti nym. Neobefsi fe na kurbe, de ob tu tvoje nepridefh.
Nesyaj fem inu tam po Mefti, inu netekaj okuli fkusi vfe kote. Oberni tvoje oblizhje od lepih Shen, inu negledaj drusih Shen lepote. Sakaj lepe Shene fo mnogoteriga obnorile. Inu od nyh fe vushgo hude shejle, kakor ogin. Nefedi per eniga drusiga Sheni, inu se shnjo neobjemli, inu negoftuj fe shnjo, de ie tvoje ferze k' njej nenakloni, inu tvojo pamet neprenori.
Nesaversi ftariga Priatela. Sakaj ti nevefh, aku per tem novim tulikajn dobifh. Nou priatel je novu Vinu: Naj ftaru bo, taku ti dobru bo difhalu.
Nepufti fe tudi timu Pregriffhnimu v' njegovi veliki zhafti nagniti. Sakaj ti nevefh kakou konez tu vsame. Nebodi ti lubu teh Pregrefhnikou naprej vsetje. Sakaj ony nigdar vezh brumni nebodeo, noter tja v' Pakal.
Dershi fe od teh, kateri oblaft imajo vmoriti, taku nemafh fkerbeti, de te vmory. Aku pak morash per njemu biti, taku fe vari, de kej nepregrifhifh, de ti shivota nevsame, kadar fe tiga bofh ner majnje savupal. Inu imafh vediti de mej fhtriki hodifh, inu grefh po sgul viffokih fhpizah.
Sposnai so vfem fiiffom tvojga blishniga. Inu aku potrebujefh fvejta, taku per modrih ludeh yizhi, inu fe s'ra-sumnimi pogovori, inu vfe tvoje rizhv rounaj po Boshji beffedi.
Drushi fe IV brumnim ludem, inu veffel bodi ali vfaj v' Boshjim ftrahu.
Prispevki in opombe k zgodovini reformacije na Slovenskem.
Dr. Fr. Kidrič.
I. Ivan Ungnad v prognanstvu.
(Dalje.)
2.1
Nova verska fiziognomija Ivana Ungnada, ki je najkesneje do 1 343.1. vsaj formalno še ostal katolik-, je kazala okolu 1550.1. gotove že značilne svoje poteze, četudi še niso bile vse jednako izrazito začrtane.
„Učeniak"3 ali „theologus"4 res ni bil. Za teološko špekulacijo mu je nedostajalo v domovini vsega: daru, predštudij in časa. Njegov nemški slog je razblinjen, neurejen, da se le s težavo prerij eš skozi dolga, gostobesedna ponavljanja. Latinščine menda sploh ni bil pošteno"' zmožen. Da bi bil v tej dobi mnogo čital, ni ver-
1 Dosedanje izsledke k temu poglavju prim. spredaj na 65. do 68. str.
= Ungnad-Marbachu J. 24. VI. 1559, Historiae ecclesiasticae seculi XVI. supplementum plurimorum et celeberrimorum ex illo aevo theologorum episto-lis ad Joannem, Erasmum et Philippum Marbachios ... Editum a Jo. Fechtio, Francofurti 1684, 92: Das ist aber nur ein wenig aus der offenwaren meiner Erfahrung, des ich zum thaill über fünfzig Jahr als ein Adlßman Selbs mit-g'etriben. — Ungnad-Albrehtu 15. III. 1562, Briefw. 261: Wie Ich über fünfzig Jahr in der gotlosen Khirch Mein Zeitt als ein feint gottes verzerdt hab. — 1493 (rojstno leto) + 50 - 1543.
* Ungnad-Ferd. 17. IV. 1557, inom. drž. arhiv: ob ich schon kein ge-lerter bien.
' Ungnad-stanovom kranj. 24. XI. 1562, Trubers Briefe 283: dieweil ich euch so wenig als mich für theologos halte.
r Prim.: Juri, škof sekovski, 11.11.1538, Dresser 43: Wir Georg... Bischoff zu Seckaw bekennen ..., das für vns kommen ist... Hans Ungnad .... Und vns fürbracht einen offnen Lateinischen Brief... Mit der ... bitt, dieweil er seiner Notthurfft nach desselben Brieffs in Teutscher Sprach not-thürfftig war, das wir ihm... ein glaubwürdige Teutsche Copey von gedachtem Lateinischen Original außziehen. — Latinskega pisma nimamo iz Ungnadovega peresa nobenega.
jelno; Luthrov nemški prevod svetega pisma", kako nemško izdajo augsburške konfesije in to ali ono brošuro iz.nemške protestantske polemistike pa je že gotovo poznal.
Toda čim manj je maral in utegnil razglabljati, s tem narav-nejšim prepričanjem in tem krčeviteje se je oklepal stebra, do katerega sta ga bila zanesla doba in okolica: augsburške veroizpovedi. Dočim mu je bila katoliška „cerkev človeško delo, sebična, od ljudi samih izmišljena"7, je videl v augsburški veroizpovedi „resnično, pravo spoznanje in izpovedanje Boga in večnega očeta in odrešenika našega Jezusa Kristusa, prošnjo in zahvalo, kjer je odpravljeno vse malikovanje in vse krive službe božje in vse bogo-skrunstvo in vsi drugi členi urejeni tako, kakor je zapovedal Bog vsegamogočni po svojem ljubljenem sinu"s. Zanj ni bila prazna iraza, ko je trdil, da „ve čisto gotovo, gotovo in čisto gotovo, da je po milosti svojega ljubega Boga na pravi poti".
Na tej svoji poti se Ungnad nedvomno ni vprašal, ali mu odkrito pristan je na augsburško veroizpovedanje škodi ali koristi. Iz globočine vernega srca so mu prihajale besede: „S srčnim veseljem hvalim ljubega Boga, da me je poklical v svojo ljubo, čisto, izveli-čavno cerkev, ki mi je dražja od oblasti celega sveta, bogastva in blaga""; res bi „niti za ves svet" ne bil hotel „čistega nauka in čiste cerkve zapustiti in zoperno mu cerkev sprejeti".10
Take maksime izbirati je mogel le mož, ki je menii, „gotovo in resnično in nad vse zadostno resnično vedeti, da tisti, kdor pot in cesto te cerkve izgreši, ne bode gledal Boga in ne bode deležen večnega veselja, ampak večne bede, stoka in grozote, ker pahne sin božji vse druge... v sramoto in večno pogubljenje"11. Istotako trdno je bil Ungnad prepričan, da so tudi vse nadloge, ki tlačijo svet12, zlasti pa Turki13, kazen božja zato, ker so živeli narodi tako
" * Ungnad-Ferd. 17. IV. 1557, inom. drž. arhiv: ob lch schon kein ge-lerter bien, so hab ich doch in der teutzschen heyligen bibel so viel gelesen und gelernt.
7 Ungnad-Maks. 3. V. 1557, Sitzungsberichte 1849/11, 340.
" * Ungnad-Ferd. 17. IV. 1557, inom. drž. arhiv.
" Ungnad-Marbachu 24. VI. 1559, Fechtius 92.
10 * Ungnad-Ferd. 17. IV. 1557, inom. drž. arhiv.
u 1. c.
,s Ungnad: Krištofu 29. III. 1557, Briefvv. IV, 287; * Ferd. 17. IV. 1557, inom. drž. arhiv; Maks. 3. V. 1557, Sitzungsb. 1849/11, 341; Maks. 16. XII. 1561, Briefvv. Ungnad-Albrecht 263.
13 * Ungnad: Ferd. 17. IV. 1557, inom. drž. arhiv; Maks. 3. V. 1557. Sitzungsb. 1849/11, 341 ; Krištofu 27. IX. 1557, Briefvv. IV, 421.
dolgo v „krivi cerkvi" in se še tudi po Luthrovem nastopu mnogo-kje branili novega nauka.
Glavni Ungnadov argument, ko je agitiral pri posvetovanjih za novo vero14, je tvorilo seveda sveto pismo, ki mu je bilo „tega, kar mora človek storiti, spoznati in izpovedati, da se izveliča, zvrhano polno"15 in na katerega se je v prvi vrsti pozival1". Zabeljevala pa so njegovo agitacijo gotovo že marsikatera izmed protikatoliških, zlasti protiduhovniških gesel, ki se nahajajo v njegovih pismih: Antikrist17, Baalov popls, bogoskrunstvo19, brezbož-
14	Glej spredaj str. 74.
15	Ungnad-Maks. 3. V. 1557, Sitzungsb. 1849/11, 340.
10 Ungnad: * Ferd. 17. IV. 1557, inom. drž. arhiv: haben sie (Gegner) auch so viel Krafft eines rechten geists das sie mich aus göttlichem befelch und heiliger göttlicher schrifft kunnen eines andereil wegs als mein bekentnus mitbringt, berichten, bien ich gar hertzlich willig zu hoeren und zu folgen ja auch mich nicht scheinen öffentlich bues zu thuen; Maks. 3. V. 1557, Sitzungsb. 1849/11. 340: ... hab... in (Bischof von Laibach)... gebetten, er soll seinem bischöfflichen ambt nach mich wo er gwis wist, und mich mit gottlicher schrifft weisen khonet, oder in mein schreiben mir etwas mit grundt vernain oder widerlegeil khondt, das er mir die bruederlich lieb mittailen wollte, dann wo ich gewissen das ich irtte, so well ich mich gwis diemuettigen und öffentlich pues thuen und bekhennen, was ich Unrechts gethan unnd mein straff gern offenbar annemen und gedulden.
" Ungnad: Albrehtu 20. X. 1561, Briefw. 247: antichristliche verplen-dung (= kat. vera); * Ernestu Henneb. 20. IX. 1562, skupni henneb. arhiv v Meiningenu, fasc. LIII, fol. 9—10: ...die buecher mit... mie und gfar, von wegen des Anthi Christs, und seines anhangs, die alle weeg und steeg... virwahren; dež. upravniku kranjskemu 4. VI. 1564, Trabers Briefe 407: was derselbe, (= Trubar) von „euren" bischöfen, und was dasselbige beschorene antichristische geschlecht ist, schreibe. — Cfr.: Lepp Frd., Schlagwörter des Reformationszeitalters, Quellen und Darstellungen aus der Geschichte des Reformationsjahrhunderts, VIII, Leipzig 1908, 56—57.
" Ungnad: Krištofu 29. III. 1557, Briefw. IV, 286; * Ferd. 17. IV. 1557, inom. drž. arhiv (4krat); Maks. 3. V. 1557, Sitzungsb. 1849/11, 339, 341, 342, 344; Albrehtu 2. IX. 1561, Briefw. 235; Maks. 16. XII. 1561, Briefw. Ungnad-Albreht 262; Trubarju 12. IX. 1562, Trabers Briefe 219; nemškim mestom 4. IV. 1563, Kostrenčič 175; dež. upravniku kranjskemu 31. X. 1563, Trabers Briefe 353: Baalspfaff. — Cfr. Lepp 91.
10 Ungnad: Krištofu 29. 111.1557, Briefw. IV, 287; * Ferd. 17. IV. 1557, inom. drž. arhiv; Albrehtu 12. IX. 1561, Briefw. 232; Albrehtu 14. IX. 1561, Briefw. 240; Maks. 16. XII. 1561, Briefw. Ungnad-Albreht 236; nemškim mestom 4. IV. 1563, Kostrenčič 173.
nost20, hudič21, krivoverstvo22, lakomnost23, laške spletke2', lice-merstvo25, malikovanje26, napuh27, ovčja obleka28, papist29, sofist30, tiranstvo31.
20	Ungnad: * Ferd. 17. IV. 1557, inom. drž. arhiv; Krištofu 27. IX. 1557, Briefw. IV, 421; dež. upravniku kranjskemu 30. X. 1563, Trubers Briefe 353.
21	Ungnad: Krištofu 27. IX. 1557, Briefw. IV, 421 : teuflische Kirche in Ungarn und in seinem Vaterland . . . des Teufels Botschaft, die Gegner (~ Katholiken beim Kollegium zu Worms); Maks. 12. IV. 1561, Kostrenčič 15: meßbücher (der Kroaten)... von dem teuffei bisher umgetriben und geregiert worden; Marbachu 24. VI. 1559, 92: des Teaffls wurtzen, des Pabsts; 1'3: dem eilenden Teuffelskhnecht den Chardinall (von Augsburg); Marbachu 4. XI. 1559, 100: der gifftig Teuffl und sein hauff, vir und an, durch die seinigen meldt, als solle es gewiß zu Straspurg Zwinglisch sein; Maks. 12. IV. 1561, Kostrenčič 15: Die ... obrigkheiten ... in schwerer Verantwortung gegen gott steen werden müessen, das sy die arme schefflein... in des sathans stall und reich (= kath. Kirche) treiben und vertieren lassen; Albrehtu 12. IX. 1561, Briefw. 232: teufflisch und Gottlos wesen (= kath. Zeremonien); Trubarju 12. IX. 1562, Trubers Briefe 219: die baalspfaffen sammt ihrem Herrn dem teufet; dež. upravniku kranjskemu 12. IX. 1562, Trubers Briefe 22?: wozu (zu fürwitzigen Händeln beim Korrigieren) der tausendkiinstler trefflich helfen könne; poslancem kranjskim 24. XI. 1562, Trubers Briefe 284—285: Nun lieber Primus, er schicke das buch (des croat. mönches) heraus, man wird's fleißig hie besehen, ich hoff, wir wollen ein junges paar teufet darinnen finden, denn alle Christen wissen wol, was unter solcher mönchskappe steckt; nemškim mestom 4. IV. 1563, Kostrenčič 176: die gottlosen baalspfaffen, heuch-ler und allerley dergleichen des teuffels hoffgsind; dež. upravniku kranjskemu 29. X. 1563, Trubers Briefe 354: der teufet und sein anhang, pabst, bischöfe, mönche und pfaffen, auch die bösen heuchlerischen Christen.
™ Ungnad: * Ferd. 17. IV. 1557, inom. drž. arhiv: falscher Gottesdienst (Messe); Maks. 3. V.l557, Sitzungsb. 341, 342: falsche Kirche, falsche Lerrer; 343: falscher Gottesdienst; Maks. 12. IV. 1561, Kostrenčič 15: falsche Kirche. — Cfr. Lepp 91.
* Ungnad-Ferd. 17. IV. 1557, inom. drž. arhiv.
" Ungnad-Maks. 16. XII. 1561, Briefw. Ungnad-Albrecht 264: welsche Practiken = papeževa politika.
25 Nemškim mestom 4. IV. 1563, Kostrenčič 176; dež. upravniku kranjskemu 29. X. 1563, Trubers Briefe 354. — Glej spredaj.
20 Ungnad: Krištofu 29. III. 1557, Briefw. IV, 287: wo man nicht (in Österreich) die Abgötterei aufgebe; * Ferd. 17. IV. 1557, inom. drž. arhiv: darin (in der Augsburger Konfession) ... all abgötterei abgetan; Maks.
3.	V.l 557, Sitzungsb. 1849/11, 341: kein abgötterei... gelitten wirdt (in Wittenberg); Krištofu 27. IX. 1557, Briefw. IV, 421: abgöttische Kirche (in Ungarn und Österreich); Albrehtu 12. IX. 1561, Briefw. 232; Albrehtu 14. IX. 1561, Briefw..240: (kroat.) meßbücher, breviern und dergleichen greulichen abgötterey; nemškim mestom 4. IV. 1563, Kostrenčič 173.
27	* Ungnad-Ferd. 17. IV. 1557, inom. drž. arhiv: gottlos pfaffen, (Jie die Kirchen mehr von hoffart und eigenen Geitzes willen ... regirt.
28	Ungnad-dež. upravniku kranjskemu 18.1.1563, Trubers Briefe 324: man wisse, was hinter diesen schafskleidern (der Mönche) stecke.
29	Ungnad: Albrehtu 14. IX. 1561, Briefw. 240, 241; nemškim mestom
4.	IV. 1563, Kostrenčič 173; Frankfurtu 1. IX. 1563, Trubarjev Zbornik 46.
—	Cfr. Lepp 70 si.
30	* Ungnad-Ferd. 17. IV. 1557, inom. drž. arhiv: sophistische Händel.
—	Cfr. Lepp 1. c.
31	Ungnad-Albrehtu 25. III. 1560, Briefw. 225: Sinttemal... auch die Babstischen Widersacher... allerley Ergernuss und mit dem Christlichen Pluett je mer zu Tiranisieren ... sich erzaigen.
„Verski razkol med krščanskimi kralji, knezi-volilniki, knezi in stanovi" se je zdel pač tudi njemu „strašen, zmoten in skrajno poguben"32. Na možnost verske poravnave je menda še upal, toda predstavljati si jo je mogel le na ta način, da se uvede „prav urejena cerkev, kjer bi se krščanski pridigarji glede na čisti božji nauk in na obhajilo po zapovedi božji med sabo pobotali" in kjer bi „se ne trpelo nobeno malikovanje in nobena kriva služba božja" Ungnadova formula verske poravnave je merila torej na prepoved in popolni zator katoliške cerkve. Slično je bilo tudi njegovo razmerje do raznih novih sekt, ki so propagirale izven augsburške konfesije svojo razlago evangelija. „V okrožju svoje oblasti ni dovolil nikdar nobene sekte" ter je prekrščence dosledno preganjal in zapiral. Kazen sektantov na telesu ali s smrtjo se mu sicer po vsej priliki ni zdela upravičena34, a to, kar je želel posameznim katolikom35, je včasih po njej močno dišalo. Namigavanje o zatoru „malikovanja in krive službe božje" opozarja, kako vlogo v verskih vprašanjih je prisojal Ungnad svetni oblasti: ako je deželni knez vernik augsburške konfesije, ima pravico in dolžnost, da v svoji zemlji katolicizem in sekte prepove, torej svojim podanikom vero predpiše. Proti eventualnemu medklicu, da bi se dosledno ista pravica morala priznati tudi katoliškemu knezu, bi bil v svoji absolutni gotovosti o edinoizveličavnosti augsburške konfesije seveda ogorčeno ugovarjal, da ta „vendar nima prave vere". Po njegovem mnenju je mogel vsakdo spoznati, da je resnica na strani konfesijonistov: zanj ni bilo „dvoma, da, če bi bil mogel kdo, bodisi stanu kakršnega-
32	"Ungnad-Ferd. 17. IV. 1557, inom. drž. arhiv.
33	Ungnad-Maks. 3. V. 1557, Sitzungsb. 1849/11, 343: erbeutt mich, aber cies ganncz undterthenigst, so baldt die recht georndte khirch, darin die khrist-lichen prediger mit rainer gottlicher leer unnd mit raichung der hoch-wirdigen sacramendt wie es gott geordennt, verglichen, wie es dann in diesem lannden (Wittenberg)... gehalten unnd mit nichty khain abgotterey oder falschen gottes dienst gelitten wirdt, will ich ... mich erheben, der röm. khön. Mt.... diennen.
34	Ungnad-Ferd. 22. VIII. 1559, Sitzungsb. 1849/11, 355: So ist auch
sonderlich in den höchst gferlichen leuffen die menigen Sekhten Widertauffer ui.nd Sacramentierer mir in Eintretung meiner baider Embter Cilly und Steyr ?lle Thum und gfenkhnuss voll uberandtworth, unnd je mer einkhoinmen aber die all zu warrer Rew unnd bekhanntnuss die vorsteer mit öffentlicher Puess
mit höchsten vleiss gehandlt. Do es nun in meinem ambt khein Pluets Tropfenn
vergossen, auch nie khein Sekht in allen meinen Embtern gstattet.
" Ungnad-odb. kranj. 18.1.1563, Trubers Briefe 324: und wäre dieser mönch wol werth. daß er im meere liege, da es am tiefsten sei.
koli, učen ali spreten kakor hoče, proti tej koreniti in jasni konfesiji v teh dolgih letih kaj resničnega napisati, jo utajiti in izpodbiti, bi se bilo gotovo zgodilo, toda svet in njegov gospod in vrata peklenska ne zmoreta proti njej ničesar"36.
Ker je ravno v zadnjih letih nemškim državnim zborom opeto-vano iz neposredne bližine prisluškoval: 1541.37 in 1546. 1. v Regensburgu38, 1547. do 1548. 1. v Augsburgu30 in 1550.1. zopet istotam40, je bil o tokih cesarjeve in konfesijonistovske verske politike gotovo dobro informiran. Izmed nemških protestantskih knezov je imel osebne stike vsaj s pruskim vojvodom Albrehtom41, volilnim knezom brandenburškim Joakimom42 in gotovo tudi z wirttemberškim vojvodom Krištofom43; mogoče je tudi, da se je bil seznanil s tem ali onim nemškim protestantskim teologom, n. pr. z Melanchthonom 1530.1. v Augsburgu ali 1541.1. v Regensburgu44, z Brenzem 1530.1. v Augsburgu, 1541. ali 1546.1. v Regensburgu45, z Maior-jem 1546.1. v Regensburgu46.
Na posamezne točke kompleksa verskopolitičnih vprašanj okolu 1550.1. je gledal Ungnad gotovo skozi protestantske očali. Vsaka vest o nesoglasjih med cesarjem in papežem ga je navdajala z upom, da bi to protestantizmu moglo koristiti47. Tridentinum, čigar zopetna otvoritev je bila določena za l.majnik 155148, bi bil pač
" * Ungnad-Ferd. 17. IV. 1557, inom. drž. arhiv: und ist auch nicht zu zweiffein, hett jemands er sey nuh wes standes gelert oder geschickt wie er wol gewist wieder solche gründliche und klare confession in so vill langen jaren mit warheit zu schreiben und abzuleinen und zu wiederlegen es were treulich geschehen wie maus bekommen inugen aber die weit und ihr herr und pforten der hell die vermugen dawieder nichts.
57 Ungnad-Albrehtu 31. III. 1543, Briefw. 219.
" Ungnad-Ferd. 22. VIII. 1559, Sitzungsb. 1849/11, 354.
" Aktenabschriften über die Verwendungen Ungnads, Briefw. Christophs IV, 288, n. 5; Ungnad-dež. stanovom štajerskim iz Augsburga 1547—1548, Loserth, Ref. 109.
40	Ungnad-Duelacherju iz Augsburga 18. X. 1550, Gasparitz 108.
41	Ungnad-Albrehtu 31. III. 1543, Briefw.219.
42	Epist. cit.219,220.
43	Prim. Ernst, Briefw. Christophs IV, 288, n. 5.
44	Schmidt K., Philipp Melanchthon, Elbersfeld 1861, 190, 191, 385.
45	Hartmann Jul. in Jäger K„ J.Brenz, Elbersfeld 1862, 75, 173, 190.
* Herzogs R.-E. XII, 1903.
47 Prim. Ungnad-dež. stanovom štajerskim 1547—1548, Loserth, Ref. 109.
4* Pastor L., Geschichte der Päpste 6, Freiburg 1913, 67.
že takrat pozdravljal samo v slučaju, „ako bi se papež s svojo druhaljo podvrgel božjemu pismu in ga priznal za merilo in sodnika"; da papež tega ne stori, o tem je bil prepričan, češ, „mille artifex mu tega ne bode svetoval, in če to prezre, se poruši vsa njegova ropotija"49. Načela augsburškega interima z dne 5. maja 1548, ki je pač dovoljeval začasno protestantskim državnim stanovom obhajilo pod obema podobama in ženitev duhovnikov, v bistvenih vprašanjih pa vendar respektiral katoliško dogmo50, je nedvomno odklanjal s slično odločnostjo kakor stremljenja istodobne cesarjeve reformacijske naredbe51, oziroma provincijalne sinode v Solnogradu52, ki je poizkušala v zmislu reformacijske naredbe tudi v Notranji Avstriji ukrepiti katolicizem53.
Položaj notranjeavstrijskih konfesijonistov je presojal Ungnad takrat po vsej priliki optimistično. Zdi se, kakor da je sploh še upal na izpreobrnitev Ferdinanda k protestantizmu. Za glavno zapreko je imel Ferdinandove katoliške svetovalce54, „peresogrize"55, ljudi, ki se razumejo na „juristične"56 in „sofistične spletke"57. Mogoče se je že takrat tudi tešil z nado na Ferdinandovega sina Maksimilijana, kralja češkega, ki sicer še ni bil naravnost protestant, a je vendar protestantom že veljal za kneza, ki „pravi veri ni sovražen"Bs. Stike z Maksimilijanom je mogel imeti že nekaj let, ker je bil Ungnadov sin Ludvik že 1546. 1. Maksimilijanov zastavo-
" Ungnad-Albrehtu 12. VII. 1562, Briefvv. 271.
w Wolf O., Das Augsburger Interim, Deutsche Zeitschrift für Geschichtswissenschaft, N. F. II, 1897/98, Vierteljahreshefte 62, 70.
" Wolf G., Deutsche Geschichte im Zeitalter der Gegenreformation, I, Berlin 1898, 428—431, 436—441.
Prim.: Auf der geistlich Salzb. provincial statuta deren von Steyr (tudi Ungnada) antwort, Loserth, Die Salzburger Provinzialsynode von 1549, Archiv für österreichische Geschichte LXXXV, Wien 1898, 265—279.
B Loserth, o. c. 141 sl.
54	Prim. Ungnad: Krištofu 29. III. 1557, Briefw. IV, 287: Glaubt daß der Kg. die päpstliche Kirche nimmer verlassen wird; Albrehtu 12. IX. 1561, Briefw. 234: Es wer zu hoffen, wen Ser. Khay. Mt. mit tapferen Reten, die nicht haichledten, und mit sovil Pischoffen und Walspfaffen biladen, Ier Mt. wer noch zu der rainen lher zu bringen.
55	* Ungnad-Ferd. 17. IV. 1557, inom. drž. arhiv: Federklauber.
15 Epist. cit.; Ungnad-Maks. 3.V. 1557, Sitzungsb. 1849/11, 339, 340, 341.
17 Glej spredaj str. 156., op. 30.
" Holtzmann R., Kaiser Maximilian II., Berlin 1903, 58,66-68,76—77.
noša59 in ker je bil tudi60 Maksimilijan 1546.1. v Regensburgu01, 1548.1. do 11. junija02 in 1550.1. od 10. decembra03 naprej pa v Augsburgu pri državnem zboru.
Osebno je bil Ungnad prepričan, da „v svetem pismu stoji jasno: kdor je prijel enkrat za plug, ta se nazaj ne oziraj, item, kdor se priznava h Kristusu pred ljudmi, tega prizna tudi Kristus sin božji pred svojim nebeškim očetom, kdor ga pa zatajuje, tega se bode sramoval04. Po tem načelu „je pri vseh posvetovanjih izjavljal", da je treba „malikovanje opustiti in pravo cerkev po augs-burški konfesiji urediti"05. Vodilna misel Ungnadovega versko-političnega programa je bila po vsej priliki ta, da se bode dalo priznanje augsburške konfesije za Notranjo Avstrijo vkljub interimu in cesarskemu reformacijskemu redu prej ali slej gotovo doseči, ako le deželani svoje protestantsko versko prepričanje vedno in povsod neustrašeno poudarjajo, kot patroni nastavljajo zgolj duhovnike, prijazne protestantizmu, ter svobodo augsburške konfesije proseč in grozeč od vladarja vedno zopet zahtevajo.
0	podrobnostih nove ureditve si Ungnad okolu 1550.1. še menda ni bil čisto na jasnem. Da zagotovi opatu Duelacherju koadjutorstvo kake škofije in s tem sinu Karlu nasledstvo v Reinu66, se je v jeseni 1550.1. v Solnogradu s tridentinskim kardinalom Krištofom Ma-druzzijem osebno pogajal, poslal sina Krištofa istodobno v Rim ter začel prihodnje leto nova pogajanja^z ljubljanskim škofom, cesarjevim dvornim kaplanom in miloščinarjem Urbanom Tekstor-jem07. Formalne odprave škofov in samostanov še torej ni imel za neobhodno potrebno. Latinski liturgijski jezik je hotel nadomestiti z nemškim08, potrebe, da bi se morala uporabljati po doslednem pojmovanju 14. poglavja 1. Pavlovega pisma do Korinčanov pri službi božji tudi slovenščina, po vsej priliki še ni uvideval0". Ure-
5S q. c. 49.
Glej spredaj str. 158.
01	Holtzmann 47.
M o. c. 67.
K o. c. 104.
61 Ungnad-Maks. 3. V. 1557, Sitzungsb. 1849/11, 344.
K Ungnad-Krištofu 29. III. 1557, Briefvv. IV, 287.
Glej spredaj str. 76.
07 Gasparitz 112.
M Auf der geistlicli Salzb. provincial statuta deren von Stever (tudi Un-gnada) antvvort, Loserth, Provinzialsynode 278.
" Glej niže IV. poglavje.
ditev vseh drugih cerkveno-pravnih podrobnosti protestantske cerkve je prepuščal pač tudi on dobi, ko Habsburžan ali augsburško kon-fesijo sam sprejme, katoliški kult prepove in izda za dedne dežele enotno protestantsko cerkveno naredbo ali vsaj deželnim stanovom dovoli, da si uredijo vsak svojo cerkev.
Osebnih odnošajev med Ferdinandom in Ungnadom različnost verske politike še ni bila skalila. Ungnad „se tudi ni mogel spominjati, da bi bil kedaj v zasluženi nemilosti" vladarjevi70. Ferdinand o vseh posameznostih menda ni bil informiran, deloma so ga pa tudi okoliščine silile, da je miril svojo vest z mandati, ki so ostali samo na papirju. Ungnadova samozavest in vera v lastno nenadomestljivost je na solncu vladarjeve milosti seveda rastla.
Neposredni vzrok za spremembo situacije je dal menda odgovor štajerskih deželnih stanov na statute solnograške sinoc]£ z dne 6. septembra 154971, v katerem so Ungnad in tovariši jasno pokazali, da jim je augsburška konfesija prej ko slej zvezda-vodnica: poleg nemškega liturgijskega jezika72 zahtevajo obhajilo pod obema podobama73, protestantske pisatelje, na čelu jim Luthra in Melanch-thona priporočajo74, za edini vir verskim resnicam proklamirajo biblijo75, izmed zakramentov priznavajo samo krst, rešnje telo in pokoro76, izmed ceremonij samo tiste, ki so se jim zdele skladne z biblijo77, dobra dela78, celibat79 in spoved80 zametajo. Sedaj ali kmalu nato se je vsaj začela med Ferdinandovo katoliško okolico proti Ungnadu živahna agitacija. „Zlasti" vicekancler Jakob Jonas in dolenjeavstrijski kancler Widmannstetter Ungnadove vneme „nista mogla trpeti" in sta ga pri vladarju ovadila81, da je „lutrovske vere, da ljudi zapeljuje, da je neke drugačne tuje vere"82. Ferdi-
™ Ungnad-Ferd. hčeri 22. VIII. 1559, Sitzungsb. 1849/11, 362-363.
Auf der geistlich Salzb. provincial statuta deren von Steyer antwort
(September 6.), Loserth, Provinzialsynode 264 si.
7S o. c. 278.
7S o. c. 275, 276.
74	o. c. 273.
" o. c. 265, 268, 277, 279.
7" o. c. 274.
77 o. c. 269—271.
75	o. c. 274, 282.
7" o. c. 271—272.
* o. c. 277.
" Ungnad-Krištofu 29. III. 1557, Briefvv. IV, 286-287.
t2 Ungnad-Maks. 3. V. 1557, Sitzungsb. 1849/11, 339.
ti
nandov dostavek za Ungnada protilutrovskemu mandatu z dne 2. maja 1551: „Ako bodeš izvrševal mandat nemarno, te bodemo kaznovali"83, namiguje, da je bil vladar že informiran in da je hotel imponirati z odločnostjo.
Ungnadovo obotavljanje pri publiciranju mandata53 je bila pač voda na mlin Ungnadovih protivnikov in ko je bival kralj od 16. do 25. novembra 1551 v Gradcu84, je dala beseda besedo. Ferdinand je rabil proti Ungnadu „zelo resne in nemilosti j ive očitke, strašne za ubogega služabnika", ki se niso tikali „časnega blaga", ampak merili „ na zapovedi vsemogočnega večnega Boga, na krivo ali čisto cerkev"85. Ungnad se je ujezil in začel „na vseh zborovanjih izjavljati, da namerava, ako se ne opusti malikovanje in ne uvede prava cerkev v zmislu augsburške konfesije, zapustiti ne le svojega dostojanstva, ampak tudi svojo domovino ter da noče tlačiti zemlje in se prepuščati pihu vetra, kjer se vršijo taka bogoskrun-stva"S6.
Ferdinandovi odloki 1552.1. v varstvo cerkvenega premoženja pred zavetniki87 in njegova izjava v deželnem zboru štajerskem 8. marca 1553, da ne sme dovoliti, da bi vsakdo sv. pismo „po svoji ošabni glavi, ne pa po umevanju cerkve na pridižnicah in v šolah razlagal"88, pa niso bili znanilci Ferdinandove izpreobrnitve. Razen tega je Ferdinand ob takratnem bivanju v Gradcu, torej med 2. decembrom 1552 in 10. aprilom 1553S'J, proti Ungnadu svoje očitke ponovil'"1. Sedaj je Ungnad vladarju v obraz „priznal, s čim že skoro tri leta na vseh zborovanjih" grozi"1.
Lok bi bil torej vsaj že okolu 10. aprila 1553. 1. skrajno napet in trenutek blizu, ko — poči. Toda — učinek je izostal.
Ali sta se vladar in njegov namestnik poravnala? Ali Ungnad na izselitev sploh resno mislil ni, ampak ž njo v zavesti svoje trdne
S3 Loserth, Ref. 109.
M Gevay A., Itinerar Kaiser Ferdinands I. 1521—1564, Wien 1543.
ss Ungnad-Krištofu 29.111.1557, Briefw. IV, 287.
58 Ungnad-Krištofu 29. III. 1557, Briefw. IV, 287.
67 Mandati 12.11. (Krones, Patente, Nr. 332), 23.11. (Krones, Patente, Nr. 334), 31. X. 1552 (Krones, Patente, Nr. 340).
ss Obravnave dež. zbora štajerskega, Loserth, Ref. 96—97.
" Gevay, Itinerar.
00 Ungnad-Maks. 3. V. 1557, Sitzungsb. 1849/11, 338.
m Ungnad-Krištofu 29. III. 1557, Briefw. IV, 287. — Število let je pač pretirano!
pozicije samo grozil? Važni momenti odnošajev med Ferdinandom in Ungnadom so se razvijali v teku celih dveh prihodnjih let približno tako, kakor bi se bili lahko razvijali tudi v slučaju, da teh dveh nastopov med njima bilo ni.92
Človek bi pričakoval, da vladar po takem resnem prekarjanju na službo drznega vlastelina ne bode več reflektiral.
Toda Ferdinand ni le pustil Ungnadu tudi še nadalje dostojanstva deželnega glavarja, ampak mu poveril še novo odgovorno službo. V istih burnih prvih mesecih 1553.1. je Ungnada „z ozirom na njegovo spretnost, vojno izurjenost, pošteno, zvesto in odkritosrčno mišljenje ter njegovo mnogoletno, uspešno, koristno in zvesto službovanje" nagovarjal, da zavzame vsaj za leto dni zopet mesto vrhovnega poveljnika na slavonski in hrvaški granici93. Ko se je bližalo z zadnjim februarjem 1554 to leto h koncu, ni iskal novega poveljnika, ampak pismeno prosil Ungnada, naj še ostane. In ko se je Ungnad za dobo do zadnjega februarja 1555 zopet vdal, je vzel Ferdinand 12. novembra 1554 to hvaležno do znanja04. A tudi po zadnjem februarju 1555 se Ferdinand z imenovanjem novega poveljnika ni žuril95. Tudi med Ferdinandovimi komisarji za marčni deželni zbor 1555.1. se zopet nahaja — Ivan Ungnad96.
Ali pa ni dal čutiti v tej dobi Ferdinand Ungnadu svoje ne-volje v gmotnem oziru?
Približno leto dni po prvem dokazu „nemilosti" je „zapisal in zagotovil" Ferdinand Ungnadu, njegovemu sinu Ludviku in tega sinovom neodkupljivo posest glavarstva in vicedomstva celj- , skega ter sodstev Kaplje in Vojnika07, je torej prejšnje tozadevne privilegije98 razširil in pomnožil. Nekako v sredi 1553.1. mu je dal za povrnitev tistih 80 // izza zamenjave za Pack in Modriach99 nov sedemleten rok100. Ko je zvedel Ferdinand tik pred 28. avgustom
11 O neverjetnosti tega, da bi si bil Ungnad ta dva nastopa sploh izmislil, glej konec tega poglavja na str. 175.—176.
" Ferd. navodilo za Ungnada (1553), Monumenta spectantia historiam Slavorum merid. XX, Zagreb 1889, 421—422.
Ferd.-Ungnadu 12. XI. 1554, Dresser 58.
li Ungnad-Maks. II. dne 27. IV. 1555, Monumenta XXXVI, 426, 435, 537.
Ferd. instrukcija 7. II. 1555: Muchar VIII, 530; Loserth, Ref. 99.
Ferd. listina 9. X. 1552, Muchar VIII, 515.
Glej spredaj str. 76.
• Glej spredaj str. 76.
100 Gasparitz 119.
1553.1. za Ungnadovo tajno pogodbo z reinskim opatom Duela-cherjem101, in sicer najbrž preko ljubljanskega škofa in cesarjevega svetovalca Urbana Tekstorja, je pogodbe med Ungnadom in Duela-cherjem pač razveljavil in delal z vso energijo na to, da se škoda, storjena samostanu, poravna102, toda obenem je prvemu tudi zatrjeval, da je vkljub temu „svojemu staremu zvestemu služabniku radi njegovih dolgotrajnih, izdatnih in koristnih uslug, ki mu jih je večkrat izkazal, ki mu jih še in ki mu jih naj izkazuje tudi v bodoče, z vso milostjo naklonjen"103. Kmalu nato je Ferdinand res dovolil, da je dobil Ungnad za vrnitev takozvane Ungnadske kapla-nije, t. j. 15 kmetij pri Eisbachu, ki si jih je bil svoj čas svojevoljno prilastil, sedaj od reinskega samostana vendarle Ungerhof v dolini Kainach v trajno last104. Ko je moral Ungnad reinskemu samostanu vrniti tudi Hirschegg, bi ga pač ne bil dobil za 15 let v dober zakup nazaj105, če bi bil Ferdinand protestiral. In dočim mu je Ferdinand menda že od nastopa službe vrhovnega poveljnika izplačeval provizijo v znesku letnih 600 gld., je sedaj tudi njegovo prošnjo za „miloščino" in podaljšanje provizije preko poveljniške dobe ugodno rešil ter mu 28. februarja 1555 določil 8000 gld. miloščine ter do smrti letnih 600 gld. provizije108.
Da vidimo, kak vtis dela Ungnadovo službeno ponašanje izza tistih ukorov.
V 1552. 1. sta se bojevala Ungnad in njegov sin Krištof, ki je bil „višje študije" med tem obesil na klin, na Ogrskem107. Zopet-nega imenovanja za vrhovnega poveljnika slavonske in hrvaške granice v začetku prihodnjega leta se je Ungnad pač branil ter se izgovarjal s „slabostjo in drugimi tehtnimi razlogi", končno se
101	Ferd.-Dullacherju 28. VIII. 1553, o.e. 117.
102	o.e. 116—122.
103	Ferd.-Ungnadu 26. IX. 1554 — 10. III. 1555, o.e. 121.
104	Pogodba 14. IV. 1554, o.e. 119.
105	Zakupna pogodba 10. III. 1555, o.e. 122.
103 Ferd. 4. IX. 1557, Dresser 60. — * Arhiv skupnega fin. min.: E 214,
fol. 34 a, 28.11.1555: Kunig Maximilian, was Hansen Ungnaden zu Provision und gnadengab bewilligt ist worden. — E. 216, fol. 22 b, 23. III. 1555:
Rö. Kun. Mst. Schreiben, daß dem Herrn Hansen Ungnad Freiherrn durch die Ku. W. angezeigt werden soll, daß Ihme Ihr Kun. Mst. die 600 fl. Provision, so er auf etlich Jahr lang gehabt, nun hinfiiro sein Lebenlang sambt 8000 fl----bewilligt ist geschehen und solch schreiben ... hiebei aufzuheben.
"" Ungnad-Maks. II. dne 27. IV. 1555, Monumenta XXXVI, 432.
je pa za eno leto vendarle vdal, nastopil novo službo najbrž s 1. marcem, vsekakor pa še pred 10. aprilom 155410R ter jo obdržal daleč preko prvotnega roka100. Sina Krištofa110 in Ludvika111, ki je bil že od 1552.1. komornik češkega kralja Maksimilijana11-, je imenoval za graničarska oficirja ter se lotil z mladeniško vnemo uredbe in utrdbe granice. Tik pred 19. oktobrom 1553 se je podal na inšpekcijo cele granice113, bival v drugi polovici decembra 1553 in spomladi prihodnjega leta pač v prvi vrsti radi granice večinoma v Celju1", potoval po letu istega leta po Kranjskem in vsaj dvakrat v Zagreb115.
Gre končno še za vprašanje, ali se nahajajo med Ungnado-vimi akcijami te dobe tudi takšne, ki bi se dale razložiti samo pod perspektivo priprav za izselitev.
V jeseni 1552.1. je zastavil Ungnad Kalsdorf Lenartu Stai-gerju110, in vsaj že spomladi 1554 je sklenil prodati Rolnitzu Labud in Loschental117, Ivanu Stattenbergu pa Stattenberg118. Vzrok oddaje Kalsdorfa je razviden iz zastavne pogodbe: Ungnad je bil Staigerju dolžan 4000 gld.; dolgovi110 so mogli siliti Ungnada tudi k prodaji drugih posestev.
** Ferd. navodilo za Ungnada, izdano v Gradcu, torej pred 10. aprilom, Monumenta XX, 421—422. 2M Glej spredaj str. 163.
u0 Ungnad-Maks. 27. IV. 1555, Monumenta XXXVI, 430, 432.
111	Prim.: Ungnad-Maks. 2. IV. 1554, o. c. 393; Ungnad L.-N. Zrinskemu 3. VIII. 1554, o.e. 408.
112	Dresser 97.
113	Ungnad-Ferd. iz Siska 19. X. 1553, Monumenta XXXVI, 383.
' Ungnad iz Celja: N. Zrinskemu 19. XII. 1553, o.e. 385; Ferdinandu 8. 1.1554, o.e. 392; 9. 11.1554, o.e. 394; 5. III. 1554, o. c. 399.
Ungnad iz Zagreba Ferdinandu: 2. VII. 1554, o.e. 408; 1. XII. 1554,
o. c 415.
Zastavna pogodba Mihajlovo 1552, o.e. 120.
* Arhiv skupnega fin. min., R 212, fol. 34 b, 24. III. 1554: Hansen Ungnaden weitere Bewilligung über die Herrschaft Laufmundt und Loschentall. — Glej še istotam: R 214: fol. 6 a, 18.1.1555, fol. 9 a, 22.1.1555; E.217, fol. 7a, 11.1555.
us ' Arhiv skupnega fin. min., R 212, fol. 45 b, 13. IV. 1554: Hansen Ungnaden A(ntwort) per Verschreibung der Herrschaft Stattenberg Ha»sen von Stattenberg. — Glej še istotam R 212, fol. 46 a.
118 Glej spredaj str. 77—78.
Službe vrhovnega poveljnika Ungnad 1553. 1. ni sprejel posebno rad11'0. Vsaj že meseca februarja 1555 je bila med akti dvorne komore Ungnadova prošnja za „rešilo od službe"121, to je pač od službe vrhovnega poveljnika. Toda kdor premotriva ta moment, ne sme pozabiti, da je imel Ungnad že 1539.1. tehtne razloge12-, s katerimi se je branil tega napornega mesta, za njegove gospodarske razmere tako malo prikladnega!
Ko je Ungnad Ferdinandu v pismu z dne 12. oktobra 1554 obljubil, da njegovi prošnji ugodi ter do zadnjega februarja prihodnjega leta še ostane vrhovni poveljnik123, je po vsej priliki že tudi sprožil akcijo za odmero „miloščine" in podaljšanje provizije preko poveljniške dobe. Dvorna komora je rešila prošnjo tik pred 18. januarjem 1555124, in sicer menda nepovoljno, ker je Ungnad o stvari kmalu zopet pisal in si priskrbel tudi priporočilo kranjskih deželnih stanov125. Med tem je Ferdinand v Augsburgu dne zadnjega februarja prošnjo ugodno rešil120. Formalnega Ferdinandovega dokumenta o tej rešitvi Ungnad sicer sedaj ni prejel127, zvedel pa je prijetno novico gotovo še spomladi 1555, saj je imel kralj Maksimilijan naročilo, da ga o rešitvi obvesti12*. A tudi ta akcija se lahko razlaga iz Ungnadovih slabih gospodarskih razmer in iz naravnega stremljenja, da doseže ob zaželjenem koncu svojega poveljevanja tudi v denarju nekoliko priznanja in odškodnine.
Istodobno je imel Ungnad „radi svoje neizbežne potrebe namero se v primernem času obrniti najponižnejše do Njegovega Kraljevega Veličanstva, da odpomore težavam, ki so ga trle"129.
1=0 Glej spredaj str. 77—78.
121	* Arhiv skupnega fin. min., E 219, fol. 86 b, 11.1555.
122	Glej spredaj str. 78.
123	Ferd.-Ungnadu 12. XI. 1554, Dresser 58. — Prim. še * arhiv skupnega fin. min. R 212, fol. 144 a, 12. XI. 1554: Hansen Ungnaden Ant. p. Be-meßigung und Ergötzlichkeit seiner Dienst.
121 * Arhiv skupnega fin. min., R 214, fol. 6 a, 18.1.1555: Hansen Ungnaden A. p. ain Gnadverschreibung und Provision.
* Arhiv skupnega fin. min., E 216, fol. 41b, IV. 1555: Von Hansen Ungnaden und Landschaft in Krain Fürschrift um Gnadengeld.
Glej spredaj str. 164.
,2; Ferd. 4. IX. 1557, Dresser 59: Deßwegen ihme aber kein Briefflicher schein desselbigen mahls. unnd bißhero auffgerichtet worden.
,2S Glej spredaj str. 164., op. 106.
12U Zeugniß einer Ersamen gantzen Landschaft deß Fürstenthumbs Steyer, welches sie Herrn Hanns Vngnaden geben, das er Leib, Gut und
Da bi svoj namen lažje dosegel, si je izprosil od kranjskih, koroških in štajerskih130 stanov za slučaj avdijence pri Ferdinandu „izpričevalo, da je zastavil za avstrijsko hišo telo, blago in kri". Izpričevalo štajerskih deželnih stanov z dne 16. marca 1555 poudarja, da je vršil Ungnad svojo službo „brez ozira na ženo, otroke in nabavo posvetnega blaga", „ne štedeč telesa, blaga in krvi", prosi vladarja, da „izkaže Ungnadu in njegovim sinovom milost", da „visokovažno stvar, ki jo predloži Nj. Kr. Veličanstvu Ungnad, milostljivo posluša" in da Ungnada „v tem milostljivo podpira", ter izraža končno upanje, da Ungnad „in sinovi to, česar doslej od Njegovega Kraljevega Veličanstva še niso zaslužili, v prihod-njosti z žrtvami na telesu, blagu in krvi nedvomno zaslužijo"13 5.
Izpričevalo predpolaga samo Ungnadovo in njegovih sinov osebno zadevo, možnost, da bi si bili qameravali stanovi s tem povečati upanje na eventualno izpremembo Ferdinandove verske politike, je izključena. In ker se ne tiče stvar samo Ungnada, ampak tudi sinov in ker stopa ž njo očividno neki nov moment v ospredje; bi se podmena, da si je hotel Ungnad z nameravanim korakom zopet nakloniti vladarjevo milost ter se obdržati na svojem mestu, na to izpričevalo tudi v tem slučaju ne mogla oslanjati, ako ne bi drugi momenti dokazovali, da se Ungnad svojega mesta ni oklepal in da se od 10. aprila 1553 sem ni pojavil nobeden dogodek, iz katerega bi bil moral Ungnad sklepati, da se njegov glavarski stolec maje. Odgovor na vprašanje, za kaj je Ungnadu pri teh izpričevalih šlo, nam daje nova serija priporočil istih treh deželnih stanov, ki si jo je izprosil Ungnad v istih dneh kakor izpričevala. 1555.1. so podpisali Ungnadu 11. marca kranjski, 14. štajerski in 18. koroški deželni stanovi vsak posebno pismo do wirttemberškega vojvode Krištofa: „Priprošnje za pismeno priporočilo deželnega glavarja i. t. d. Ivana Ungnada, svobodnega gospoda ženeškega, čigar zasluge se slavijo, da pridejo njegovi sinovi v kralj, službo"132. Un-
Blut bey dem Haus Osterreich zugesetzt hatte, Qrätz, den 16. Tag Martii Anno im 55, Dresser 61—62, Steinwenter, Program mariborske gimnazije 1884,8: Weil denn wolgemelter Herr Landshauptman aus seiner vnuermeiden-licher Notturft Vorhabens ist, Ewre König. Mayt. mit bequemer zeit, zu ab-helffung seiner obligenden beschwerung vndertheniglichen anzulangen.
130	Ungnad-Maks. II. dne 3. V. 1557, Sitzungsb. 1849/11, 343.
131	Dresser 61—62, Steinwenter, Program mariborske gimnazije 1884,8.
132	Briefw. Christophs IV, 287; n. 2.
gnad je hotel torej predvsem priskrbeti sinovom primerna mesta. To je umljivo tudi brez zveze z izselitvijo, ker je moral Karol reinski samostan zapustiti, Ludvik in Krištof pa tudi nista vedela, kako bode ž njima pod novim poveljnikom na granici. Zdi se, kakor da bi bil nameraval Ungnad zlasti radi sinov potovati k državnemu zboru v Augsburg, kamor je prispel 29. decembra 1554 Ferdinand1'53, 17. januarja 1555 pa Krištof134.
Čeravno se je torej Ferdinandova verska politika tudi po 10. aprilu 1553.1. nadaljevala v starem tiru ter se prejšnjim proti-lutrovskim patentom pridružil 20. februarja 1554 patent o obligatni velikonočni izpovedi in o prepovedi obhajila pod obema podobama135, 14. avgusta patent o uvedbi katoliškega katekizma13*5 in 25. maja 1555 patent o obnovitvi prepovedi prodaje in čitanja sek-tinskih137, torej tudi lutrovskih knjig, kaže vendar razbor momentov, ki pridejo za rešitev aktualnosti vprašanja o Ungnadovi izselitvi v poštev, do spomladi 1555.1. presenetljivo sliko: nobena Ungna-dovih akcij te dobe ni taka, da bi se moral v njej videti dokaz smotrene priprave za odhod; istodobno vrši Ungnad svojo službo mirno in vestno, kakor da se niso pojavila med njim in Ferdinandom nikaka nesoglasja; in Ferdinand ga skuša po možnosti oškodovati, mu daje nove dokaze zaupanja ter mu k starim službam oprtuje nove, nikar da bi mu mislil izpodmakniti glavarski stolec. Te okoliščine pač dovoljujejo zaključek: Ungnadovo koketiranje z mislijo na izselitev bi ob samem spominu na Ferdinandove ukore izza dobe od 1551. do 1553.1. ne bilo dozorelo v sklep, ako se ne bi bil pojavil neki nov moment.
In ta novi moment tiči po vsej priliki v dogodku, kjer bi ga na prvi pogled težko kdo pričakoval.
„Nj. Ces. Veličanstvo je poslalo še v času, ko je bil Ungnad vrhovni poveljnik,trem deželam: Štajerski,Koroški in Kranjski pismo ali povelje, da se denar nikomur ne sme nakazati ali dati razen Žigi Gallerju, ki je bil takrat Nj. Ces. Veličanstva vojni blagajnik"13\
133	Gevay, Itinerar.
134	Ernst, Briefw. Christophs III, Stuttgart 1902, p. XXXIi. 133 Krones Nr. 359; Loserth, Ref. 97. 103.
,w Krones, Patente, Nr. 363. 137 o. c. Nr. 369.
135	* Ferd.-Ungnadu 16. V. 1558, Arhiv skupnega fin. min., I. O. Herr-
schaftsacta Lit. G, Fase. 4, Nr. 2. — Povelje samo se ni dalo najti.
Povelje je prispelo pred Ungnadove oči pač že proti koncu njegovega poveljevanja na granici, ki je prenehalo s 16. junijem 1555139. Neposredni vzrok in duševni oče njegov nista znana; skoraj gotovo Ferdinand ž njim ni hotel osebno zadeti Ungnada, ampak res le „doseči boljšo pravilnost in večji red" v računih za granico.
Toda v Ungnadu je bila ostala vsled tistih dveh Ferdinandovih ukorov pač precejšnja nervoznost in črnoglednost, ki je rastla z vsakim novim poročilom o rovarjenju njegovih katoliških protiv-nikov. Ko je dobil novo povelje, se ni mogel znebiti občutka, da ga „spravlja v očitno sramoto"140. In čim globlje je o stvari razmišljal, tem verjetnejše se mu je po vsej priliki zdelo, da so mu to sramoto mogli naprtiti samo njegovi stari katoliški nasprotniki na dvoru. Na te protivnike in na omenjeno povelje se nanaša pač Ungnadovo zatrdilo, da je bil izmed „mnogih vzrokov", ki so ga gnali iz domovine, „poleg najvišjega (to je verskega) eden prvih ta, da so ga njegovi nasprotniki Nj. Ces. Veličanstvu po krivem naznanili"141. Ko se je oprijel misli na vzročno zvezo med tem poveljem in svojo vero, je mogel seveda biti uverjen, da „se tiče njegova stvar duše, časti, premoženja in blaga"142.
Pripomogli so k Ungnadovi komentaciji pač tudi glasovi, ki so bili začeli medtem prihajati iz Augsburga.
S kakšnim uspehom državnega zbora je Ungnad bolj simpati-ziral: z versko poravnavo, to je zopetno združitvijo katolikov in konfesijonistov v eni cerkvi ali z verskim mirom, to je medsebojnim priznanjem in jamčenjem jednakopravnosti obeh strank, se ne da dognati. O možnosti in posledicah te ali one rešitve si notranje-avstrijski protestanti menda sploh niso bili na jasnem; dočim je bila misel na novi poizkus poravnave v Augsburgu že junija 1554 pokopana143, so opozarjali štajerski deželani kralja Ferdinanda še marca 1555 v isti sapi na dve poti: na poravnavo na „narodnem cerkvenem zboru"144, torej takem cerkvenem zboru, kjer bi nemški protestanti ne bili v nevarnosti, da jih katoliki majorizirajo, in na „splošni verski mir"145.
;sa Muchar VIII, 533.
140 Ungnad-Ferd. 22. VIII. 1559, Sitzungsb. 1849/11, 351.
Ungnad-Ferd. hčeri 22. VIII. 1559, Sitzungsb. 1849/11, 363.
*4"- Ungnad-Ferd. 22. IX. 1559, o. c. 351.
143	Wolf O., Deutsche Geschichte I., 666; cfr. tudi 682, 689.
144	Štajerski deželani-Ferd. marca 1555, Loserth, Ref. 98.
-4= Epist. cit. 99.
Vplivati direktno na tok pogajanj v Augsburgu140 Ungnad ni dobil prilike. Ker pa se sme vkljub temu domnevati, da je bil o posameznih fazah obravnav, kjer je prišel 11. marca 1555 na dnevni red verski mir147, kolikor toliko poučen, se sme tudi soditi, da je zvedel marsikaj, kar ga je moralo znova vznemirjati: zahteva kon-fesijonistov po verski svobodi za podložnike, ki bi bila mogla ščititi notranjeavstrijski protestantizem proti katoliškemu vladarju, se je črtala 3. aprila v knežjem14S, 22. aprila v volilnoknežjem predlogu140 ter propadla 7. septembra150 definitivno151, ker je dal Ferdinand vojvodi Krištofu že 3. aprila javiti, da mu vest ne pripušča, „dovoliti svojim podložnikom prostor, zrak in svobodo za kako drugo vero, iz katere Nj. Vel. ne more črpati kake posebne tolažbe"152; širja formulacija 3. člana verskega miru153, ki bi bila omogočevala deželnim stanovom Ferdinandovih dednih zemelj boj za komentar, da katoliški Habsburžan vsaj njim ne sme prepovedovati augsburške konfesije in njenih obredov, se je morala istega 7. septembra umakniti omejitvi na „državne stanove", ker je Ferdinand nevarnost spoznal in hotel preprečiti154; in tudi edini dar augsburškega miru za tiste Ferdinandove podanike, ki ne bi hoteli slediti veri svojega vladarja: pravica do izselitve155, se ne bi bila uzakonila, če bi bila obveljala tendenca Ferdinandove resolucije z dne 30. avgusta.
Ko se je 25. septembra verski mir proglasil in izšel obenem tudi v tisku15'1, se je Ungnad z njegovimi določbami gotovo natančnejše seznanil. Bilo b'i za njegovo politično razsodnost in uvid-
u" Prim. spredaj str. 168.
liT Wolf O., Der Augsburger Religionsfriede, Stuttgart 1890, 45.
118 Adler S., der Augsburger Religionsfriede und der Protestantismus in
Österreich, Festschrift Heinrich Brunner, Weimar 1910, 258—262.
"s o. c. 256.
™ Prim. Zasius-Albr. bav. 7. IX. 1555, Druffel August-Brandt Karl,
Briefe und Akten zur Geschichte des 16. Jahrhunderts, IV, München 1896, 716.
151 Prim.: 1.) „Protocol" drž. sveta z dne 5. IX. 1555, Lehenmann Chr., De pace religionis acta publica et originalia, Frankfurt a. M. 1631, 80—81, 2.) načrt verskega miru z dne 8. IX. 1555, ibid., 96—101, in 3.) detin. obliko verskega miru, Briefe und Akten IV, 722—744.
Zasius 1555, Adler 261.
,M Briefe und Akten IV, 725.
154	Ferd. resolucija z dne 30. VIII. 1555, Lehenmann 73. — Cfr. Adler 266.
155	Clen 11. verskega miru, Briefe und Akten IV, 740.
156	Druffel-Brandt, Briefe und Akten IV, 723.
ljivost slabo izpričevalo, če bi se ne bil zavedal, kake pravne posledice more imeti za njegovo domovino akt, ki od članka do članka predpolaga načelo: čigar je dežela,tega vera velja,četudi tega stavka nikjer izrecno ne beleži! Zato pomeni Ungnadov komentar, da se vsled augsburškega miru glede na augsburško konfesijo „ne smejo nikomur delati težkoče ali ovire"357, ali pa istodobni komentar štajerskih deželnih stanov, da gre štajerskim konfesijonistom zato zaščita verskega miru, ker stoji „ta dežela pod varstvom in zaščito cesarstva"15*, jedvali več nego slab poizkus rešiti to, o čemer so morali biti razlagalci sami prepričani, da se pravno oteti ne da.
Ali pa bode imel Ferdinand tudi pogum, da izpremeni teorijo v prakso in s silo uveljavi pravico, ki mu jo daje zakon, o tem bi bil Ungnad pač tudi sedaj dvomil, da ni bilo tistega povelja radi financ. Po vsej priliki sta za Ungnada povelje in glasovi iz Augs-burga komentirala drug drugega. Pod vplivom obeh je začel verjeti, da se mora Ferdinanda bati159, ker mu od njega „radi vere preti nevarnost"160. Od tukaj postaja misel na beg umljiva: nevarnosti se moraš izogniti; toda vladarjeva roka sega daleč in najvarnejši si, če se pred njegovo jezo umakneš izven mej njegove oblasti; in da se ti načrt še v zadnjem hipu ne prepreči, ne obešaj svojih misli na veliki zvon!
Ako naj podmena obvelja, jo morajo Ungnadovi nadaljnji postopki opravičevati.
Priprave za tak korak so zahtevale premisleka.
Večina Ungnadovih otrok je pomrla sicer v mladih letih1'51, in tudi soproga Ana je že počivala v graški grajski kapeli102, vendar je bilo treba misliti še na pet sinov: Ludvika, Krištofa, Karla, Simona in Ernreicha ter tri hčere: Judito, Margareto in
i37 Ungnad-Maks. 3. V. 1557, Sitzungsb. 1849/11, 342: und dieweil dann ie pillich, das khein khrist soll hierin beschwerdt oder verhindert werden, wie auch die röm. khön. Mst. etc. mit den Stenden des Reichs am negsten reichs-tag des 55 jars beschlossen.
"s Dež. stanovi štajerski-Ferd. 20. XII. 1555, Loserth, Ref. 99.
159 Verger-Krištofu 12.XI.1555, Briefw. 113: Et tarnen adhuc (Ungnad) videtur timere suum regem, ita enim mihi eius nuntius coram narrat.
Strein, Aufzeichenbuch, Österr. Zeitschrift 1837. 256: Ungnad ist ausm Landt gezogen aus vermuetung, dass er bei ihrer Maj. Khunig Ferdinand der religion halber in gefahr stehe.
"" Dresser, 94.
102 o. c. 117.
Heleno103. Ludvik se je od granice obenem z očetom ali pa med očetovimi pripravami za odhod poslovil1'14, obdržal pa seveda dostojanstvo komornika pri češkem kralju Maksimilijanu1115, Krištof, ki je dobil od očeta še pred 27. aprilom 1555 poveljstvo v Varaž-dinu106, je ostal graničarski oficir167, ostali sinovi in vsaj dve hčeri so bili še nepreskrbljeni.
Da je Ungnad pred odhodom „imetek in blago oddal svojima starejšima sinovoma in nekaterim prijateljem kot sokupcem"108, se mora za čas priprav na odhod razumeti pač samo v tem zmislu, da je dal Ludviku in Krištofu polno oblast, da vodita med njegovo odsotnostjo v njegovem imenu gospodarstvo in izvršujeta vse potrebne funkcije109; deželnoknežjih fevdov brez Ferdinandovega znanja sploh ne bi bil mogel odstopiti.
Zatočišče je hotel iskati izprva na Wirttemberškem pri vojvodi Krištofu170, svojem starem znancu171, kateremu je posebno zaupal172 in čigar mecenatstvo do Verger-Trubarjeve literarne delavnosti173 ter pač tudi skrb za usodo avstrijskih protestantov ob sklepanju verskega miru174 je poznal, toda rodbinski oziri so potisnili končno v ospredje izborno kneževino Saško, čeravno ni imel z iz-bornim knezom Avgustom menda nikakih osebnih stikov175. Ob
o. c. 94.
164 o. c. 97: Anno 1553... Da hat Herr Ludwig Vngnad vnter seinem Herr Vater als ein Rittmeister 135. schützen Pferd vnter sich gehabt, vnd darmit 2. Jahr auff der Granitz gelegen.
1,5 Ungnad-Albr. 12. IX. 1561, Briefw. 231: mein Eltern Sunen, der ain Ludwig pey Khuniglicher wirdt (recte: würde) in Pehamb Chamerer.
166 Ungnad-Maks. 27. IV. 1555, Monumenta XXXVI, 430, 432.
lnT Ungnad-Albr. 12. IX. 1561, Briefw. 231: der under (von meinen älteren Söhnen) an der Türkhischen Grenitzen mit etlichen Hundert Pferden dient.
108	Ungnad-Krištofu 29.111.1557, Briefw. IV, 287: übergab Hab und Gut seinen zwei ältesten Söhnen und etlichen Freunden als Mithändeern; Ungnad-Albr. 12. IX. 1561, Briefw.231: das Ich mein Eltern Sunen... mein iiaab und guett ehe Ich auß den Landen zogen übergeben.
109	Glej prih. poglavje.
170	Ungnad-Krištofu 29. III. 1557, Briefw. IV, 287: War entschlossen zu Chr. zu ziehen.
171	Glej spredaj str. 158.
172	Glej spredaj str. 167.
173	Verger-Krištofu 13. VII. 1555, Briefw. 110.
174	Adler 257—261.
175	Glej spredaj str. 158.
češko-saški meji je živela namreč njegova sestra Elizabeta, vdova po grofu Albrehtu Schlicku, landvogtu v Lužici176. Njej je sklenil vdovec dati v oskrbo svoje mlajše otroke177, dočim je pri Karlu pač od začetka mislil na wittenberško univerzo, kjer sta bila od 2. maja 1555 vpisana tudi sinova njegovega brata Andreja, Adam in David178.
Vkljub takim pripravam za beg pa je vendar izvrševal svoje javne dolžnosti kakor poprej.
Po marčnem deželnem zboru je odpotoval v Celje in posvetil zopet vso skrb granici. V pismu kralju Maksimilijanu z dne 27. aprila 1555179 sicer opetovano poudarja, da se od vrhovnega poveljstva poslavlja180, a celo obširno pismo vendar jasno izpričuje, kako mu je granica še pri srcu. Na odborovem dnevu v Celju od 16. do 26. junija181 je bil med Ferdinandovimi komisarji1" ter mogel končno tudi poveljstvo na granici izročiti svojemu nasledniku183. Za naslednje mesece se njegovo bivališče ne da natanko določiti, a z gotovostjo se sme trditi, da izven dežele še ni mogel bivati: julija urgira pri komori svojo mesečno plačo184 in prosi opustitve neke tridesetine radi 80 volov185, julija in avgusta piše obenem z drugimi notranjeavstrijskimi plemiči na Wirttem-berško186,31. avg. misli na verski blagor svojih podložnikov na Packi, v Hirscheggu in Modriachu ter prosi opata v St. Lamprechtu, da jim pošlje „krščanskega duhovnika, predikanta in prednika"1>7, nekaj tednov pozneje piše na Dunaj „radi železne trgovine in ceste čez Bovec"1S8.
175 Dresser 115.
177	Ungnad-Krištofu 29. III. 1557, Briefw. IV, 287: doch verursachten
ihn seine Kinder, die er zu seiner schwester, der Witwe des Ofen Albrecht Schlick an der böhmisch-sächsischen Grenze brachte, weil er damals keine Gemahlin hatte, die Wittenberger Kirche aufzusuchen.
178	Album acad. viteb. ab a. Chr. 1501 usque ad a. 1560, Lipsiae 1841, 305.
178 Ungnad-Maks. II iz Celja 27. IV. 1555, Monumenta XXXVI, 425—443.
180	Epist. cit. 426, 435, 437.
181	Muchar VIII, 533.
162 Ferd. instrukcija za komisarje 26. V. 1555, Krones, Vorarbeiten 58.
183	I.e. 58.
184	* Arhiv skupnega fin. min, E 216, fol. 71b, VII. 1555.
185	"ibid., fol. 82 b, VII. 1555.
186	Verger-Krištofu 9. VII. in 18. VIII. 1555, Briefw. 109,112.
1,7 Ungnad-opatu 31. VIII. 1555, Loserth, Fam. Ungnad und das Stift Lambrecht 50.
188 'Arhiv skupnega fin. min., E 217, fol. 189 a, XII. 1555.
Po vsej priliki je torej sedaj, ko se je za beg res1S9 pripravljal, o nameri molčal in priprave prikrival. Namen se mu je posrečil.
Dočim se je namreč okolu srede novembra 1555.1. „podal s svojimi tremi mlajšimi sinovi in dvema hčerama iz dežele" štajerske, krenil preko Prage, kjer se je mudil vsaj 19. novembra190, ostavil otroke pri sestri101 ter prispel sam proti koncu 1555.1.192 ali vsaj nedvomno še pred 6. januarjem 15 5 6.I.193 v Wittenberg, pravi značaj njegovega potovanja še nekaj časa po njegovem faktičnem odhodu niti vsem prijateljem niti protivnikom ni bil jasen: 25. novembra 1555 so ga imeli na Wirttemberškem še za vplivnega gospoda v Avstriji194, 9. decembra 1555 so izvolili deželni stanovi štajerski tudi njega za svojega sla195 k odborovemu dnevu, ki je bil sklican za 15. januar prihodnjega leta na Dunaj, 12. decembra mu je Ferdinand pisal, naj kupi kak dvor med Mariborom in Ptujem190 in še na dunajskem odborovem dnevu so predlagali štajerski, koroški in kranjski odborniki poleg drugih s posebnim poudarkom Ungnada za vrhovnega poveljnika na granici197.
Tudi način Ungnadovih priprav ne govori torej proti podmeni o begu iz strahu.
Ungnad sam je podčrtaval proti protestantom in katolikom versko ozadje svojega prognanstva: da je odšel „po zapovedi najvišje vesti"19S, „radi svete vere"199, da „je zapustil radi edino-izveličavne vere vse"200, da „je zapustil radi svetega evangelija
188 Prim. spredaj str. 162.
lao Ungnad-Ferd. 19. XI. 1555 iz Prage, glej spredaj str. 73 in dostavek.
181	Glej spredaj str. 173., op. 177.
182	Ungnad-Krištofu 29. III. 1557, Briefw. IV, 287: Ist nun das z w e i te Jahr in Wittenberg; Ungnad-Ferd. 22. VIII. 1559, Sitzungsb. 1849/11, 351: hab auch bisher auf mein Kosten nun vier jähr gezehrt.
103	Ungnad-odboru dolnjeavstrijskih dežel iz Wittenberga 6.1.1556, glej spredaj str. 77 in dostavek. — Maior, posvetilo z dne 6.1.1556.
104	Krištof-Vergeriju 25. XI. 1555, Briefw. 118: Sodann belangt die zwen gefangne were die gebetten furschrifft an Hansen Ungnad mitzuteilen.
103 Stülz Jod., Ausschußtag der fünf niederösterr. Lande in Wien 1556, Archiv für K. österr. Geschichts-Quellen VIII, Wien 1852, 158.
106 Ferd.-Ungnadu 12. XII. 1555, Muchar VIII, 537.
197 Stülz 172.
,DS * Ungnad-Ferd. 17. IV. 1557, inom. drž. arhiv. — Prim. tudi "Un-gnadova pisma: Maks. 3. V. 1557, Sitzungsb. 1849/11, 338, 340; ces. hčeri 22. VIII. 1559, o. c. 362.
,aj Ungnad-Albr. 12. IX. 1561, Briefw. 231.
200 Ungnad-Albr. 25. III. 1560, o. c. 225.
svojo ljubo domovino, visoka, čislana mesta in vse"-"1, da „je zapustil domovino in kraljevo službo, štiri visoka mesta in glavarstvo samo radi tega, ker se je spominjal po božji milosti božjega povelja"-02. Na Ungnadovem lastnem pripovedovanju sloni pač tudi Majorjevo posvetilo, slaveče njegov ukrep, da „je po božjem povelju zapustil Babilon, pobegnil in odšel ter da hoče rajši po Mojzesovem primeru z narodom božjim trpeti neprilike kakor pa vživati časno grešno veselje"203.
Da bi pa cenil moralično vrednost Ungnadovega koraka previsoko, kdor bi ga poizkusil na podlagi teh izjav uvrstiti pod znamko načelne demonstracije proti Ferdinandovi verski politiki, to namiguje še eno dejstvo: Ungnad se je hotel vrniti v domovino in v Ferdinandovo službo204, čeravno se Ferdinandova verska politika medtem ni niti najmanj izpremenila.
V tem podčrtavanju in zamolčavanju tiči vsekakor nekoliko olepšavanja resnice in precejšnje stremljenje Ungnadovo, da se* pred nemškimi protestantskimi velikaši obda z glorijolo verskega heroja. Netočnosti se kažejo tudi v Ungnadovem slikanju postranskih okoliščin pregnanstva, zlasti kadar se obrača do vojvode Krištofa, proti kateremu se trudi poudariti legalno podlago svojega postopka: odhod spravlja v direktno zvezo s Ferdinandovimi očitki 1551. in 15 53.1.205; pravi, da je „pol leta pozneje", torej vsaj že v jeseni 1553.1. „odpovedal vse svojd službe", da „se je po poteku svoje dobe od deželnih stanov poslovil in jim naznanil vzrok" 200.
Ker je Ungnad nekatere okoliščine svojega bega olepšaval, se vsiljuje vprašanje, ali se ni vršila tista historija o Ferdinandovih očitkih in Ungnadovih možatih odgovorih207 bistveno drugače, nego jo pripoveduje Ungnad. Ako se upošteva, da Ungnad te stvari ne omenja samo v pismu Krištofu208, ampak tudi v pismih Ferdinan-
xl Ungnad-nemškim mestom 4. IV. 1563, Kostrenčič 177. Ungnad-Krištofu 29. III. 1557, Briefw." IV, 288. Maior, Trostschrift, Fol. E i i j a.
204 Zasius-Ferd. 12. IX. 1558, Goetz W., Beiträge zur Geschichte Herzogs Albrechts V., Briefe und Akten V, München 1900, 129; Strein, Österr. Zeitschrift 1837, 256. — Glej niže III. pogl. proti koncu.
Glej spredaj str. 161,—162.
M Ungnad-Krištofu 29.111.1557, Briefw. IV, 287.
'M Glej spredaj str. 162.
Ungnad-Krištofu 29. III. 1555, Briefw. IV. 287.
dovemu sinu209 in Ferdinandovi hčeri210, se sme pač trditi, da je jedro pravilno, četudi ni izključeno, da so posameznosti zelo subjektivno barvane.
Na sodobnikih ni vidno, da bi bil zanje Ungnadov odhod pomenil čin, ki idejo ozarja, krepi njene stare in ji pridobiva novih pristašev.
Ferdinand se je sedaj res ujezil in grozil: „Nisem mu rekel, naj gre, ne maram ga pozvati, naj se vrne"211. Staroverci so brezobzirno izrabljali situacijo: raznašale so se vesti, da je Ungnad zblaznel212, namigavalo se je o odpadu213, šepetalo o Ungnadovi domišljavosti234. A novoverci molčijo, kakor da jim stvar ni umljiva.
Senca tragike leži na Ungnadovem prognanstvu radi tega, ker je bila njegova razlaga povelja radi financ215 po vsej priliki napačna, njegov strah gotovo neutemeljen in nevarnost, ki bi bila radi vere pretila specijalno njemu, plod razdražene domišljije. „Naj ,gre, mu Ferdinand ni rekel"210 niti direktno niti indirektno. Ungnad bi bil čisto mirno smel ostati doma, mogel obdržati svoje dostojanstvo in agitirati še nadalje za protestantizem, kakor je delala večina njegovih stanovskih tovarišev. Ferdinand je bil politično preslab, avstrijski protestantizem pa še premladostnosvež, da bi bilo treba že takrat računati z doslovno izvedbo vladarjevih protilutrovskih povelj. 2e 16. februarja 1556 je Ferdinand odbornikom notranje-avstrijskih stanov izjavil, da s svojo razlago verskega miru izselitve svojih protestantskih podanikov „noče povzročiti ali predpisati, ampak pojasniti le njegov zmisel"217. Če bi bil že Ferdinand
200 Ungnad-Maks. 3. V. 1557, Sitzungsb. 1849/11, 238.
210 Ungnad-Ferd. hčeri 22. VIII. 1559, o. c. 362.
m Strein, Österr. Zeitschrift 1837,256.
212	Ungnad-Maks. 3. V. 1557, Sitzungsb. 1849/11, 343: Nun wais ich woll, das ich von meinen widerwerttigen auch anderen weeltweisen beschuldet Wierde, auch schon ieres gifftigen redenns bericht emphangen, alls sey ich toll unnd nicht recht bey sinnen.
213	Ungnad-Ferd. 22. yill. 1559, o.e. 348: bitt ich E. Khay. Mt.... Bericht ... anzesehen, ... durch wen mein abfall erfolgt.
214	Ungnad-Maks. 3. V. 1557, o.e. 344: ob sy mich schon hassen unnd feischlich ausgeben, sunderlich wern sie auch vermelden, alls sy mermalls nu gethan, als das ich mich dunkhen laß ob ich der pest sein well, ob nicht ander Khristen auch in erblanden weren.
M Glej spredaj str. 168,—169.
2,t Glej spredaj op. 211.
217 Ferd. odgovor odbornikom 16.11.1556: Stülz 166; prim. Loserth, Ref. 104.
upal izključiti protestante od deželnih dostojanstev, bi ne bil mogel za Ungnadovega naslednika na glavarskem mestu imenovati Jurija Herbersteina21*, ki je bil tudi protestant in je par mesecev prej z drugimi odborniki vred Ferdinanda prosil, „naj jih pusti do svobodnega splošnega cerkvenega zbora pri spoznani resnici"21".
A tudi v slučaju, če bi bil Ungnada Ferdinand res radi vere kaznoval in iztiral, bi bil mogel ta za svoje ogorčenje najti malo objektivnih razlogov.
Če bi bil primerjal postopanje obeh strank druge proti drugi in proti sektam pred proglasitvijo verskega miru, bi bil našel v svoj prilog le malo momentov.
Načelo o samoedini pravici obstanka svoje vere v teoriji in praksi so uveljavljali koniesijonisti2-20 ravno tako dosledno kakor katoliki. Posamični glasovi, ki so v principu zagovarjali svobodo vesti in odklanjali vmešavanje državne oblasti v versko življenje podložnikov221, so izjeme, ki si niso priborile posluha.
O protipostavnosti izgona bi Ungnad ne bil mogel govoriti.
Državni zakon, čigar pomen za konfesijoniste Ferdinandovih dednih dežel so nemški protestantski knezi, ko so ga podpisali, iz Ferdinandovih lastnih izjav natanko poznali, je dajal katoliškemu vladarju avstrijskih dežel izza 25. septembra 1555.1. sem neoporečno pravo, da svoje protestantske podložnike, torej tudi Ungnada, prisili ali k povratku v katoliško vero ali k izselitvi. Po tem zakonu je mogel Ferdinand od protestantskih državnih stanov celo zahtevati, da Ungnada „pred njega oblastvom ne ščitijo in ne varujejo222.
Na razliko postopanja obeh strank v Augsburgu bi bil mogel Ungnad pač kazati.
Med pogajanji za verski mir stojijo koniesijonisti, ki svobodo vesti od začetka22:; do konca224 zahtevajo tudi za podanike obeh
Herbersteinov revers 23. X. 1556, Muchar VIII, 552.
"" Odborniki dolnjeavstrijskih dežel-Ferd. 31.1.1556, Stiilz 162.
Prim.: Wolf, Deutsche Oeschichte I, 246 si.; Hermenlink H., Der Toleranzgedanke im Reformationszeitalter, Schriften des Vereines fiir Refor-mationsgeschichte, Nr. 98, Leipzig 1908, 51 si.; Paulus N., Protestantismus «nd Toleranz im 16. jahrh., Freiburg im Breisgau 1911, 1 si.
321 Prim. Paulus, o. c. 32—33, 44, 119, 126, 129, 144, 151, 152, 196,
216, 251.
"2 Augsb. verski mir, § 10, Brieíe und Akten IV, 739.
3íi Palat. votum 12.111.1555, Wolf, Religionsfriede 59.
Protokoli 5. IX. 1555, Lehenmann 80.
strank, na lestvici pravičnosti višje nego katoliki, ki se proglasitve te svobode dosledno branijo. Odgovori na vprašanje, ali so se mislili konfesijonisti v bodočnosti po pogodbi pošteno ravnati--5 ali ne--", ali so zahtevali svobodo vesti, ne pa tudi svobode kulta za obe stranki--7, ali pa sami hoteli dati svojim katoliškim pod-ložnikom le svobodo vesti, za protestantske podložnike katoliških stanov pa reklamirali tudi svobodo kulta"28, bi dobili pomen le takrat, če bi se staroverci o vprašanju svobode vesti in kulta pod-ložnikov sploh bili hoteli pogajati ter poskusili uveljaviti formulo, ki bi novovercem zabranjevala vsak izvinek, starovercem pa utirala pot, da nasprotnikom morebitno posojilo vrnejo. Ker pa katoliki v pravilni oceni svoje pozicije še niso upali prepustiti ustalitve verskega boja svobodni tekmi obeh strank, se niti ne more proti kon-fesijonistom operirati z njihovim postopanjem proti katolikom po verskem miru, ki je nasilje uzakonil, niti se jim more dokazati, da svobode vesti, če bi se bila proglasila, sami ne bi bili respektirali.
Toda dočim bi se bil dal Ungnadov poziv na augsburška pogajanja oslabiti le z ugovorom, da so protestanti hoteli uzakoniti svobodo vesti sedaj samo zato, ker so vedeli, da bi jim koristila, bi morala izpasti preiskava Ungnadovega lastnega stališča do svobode vesti zopet čisto proti njemu.
Ungnad ni spadal med tiste izjeme, ki so stali nad tradicijo svojega časa in oznanjevali ideje bodočnosti. Vsa njegova verska fiziognomija je veren odmev oficijalnega lutrovstva22", toleranten je ravnotako malo kakor njegovi katoliški'nasprotniki.
Tudi vpliv nove okolice po odhodu iz domovine te črte ni mogel izpremeniti.
Schwabe L., Kursachsen und die Verhandlungen über den Augsburger Religionsfrieden, Neues Archiv für Sachs. Geschichte X, Dresden 1889, 250.
Ritter M., Der Augsburger Religionsfriede, Historisches Taschenbuch,
6. Folge I, Leipzig 1882, 230.
-ir Egelhaaf G., Deutsche Geschichte im 16. Jahrh., II. Stuttgart 1892, 591"; Adler 270.
Ritter: Re'igionsfriede 230; Historische Zeitschrift LXVIII. München 1892, IIS; Druffel, Briefe und Akten IV, 739; Paulus N„ Religionsfreiheit und Augsburger Religionsfriede, Historisch-politische Blätter für das kath. Deutschland, 149, München 1912, 403—405.
Glej spredaj str. 157.
O Vodnikovi pesniški zapuščini in o dosedanjih izdajah njegovih pesmi.
Dr. Ivan Grafenauer.
Obhajali smo stoletnico Vodnikove smrti tiho in skromno; nade in skrbi, radost in bolečine porajajoče se bodočnosti so potisnile skromni jubilej popolnoma na stran.
Izredne razmere, ki jih je prinesla svetovna vojna in ki so ogrožale z Matico Slovensko, lastnico Vodnikovega rokopisa, tudi rokopis sam, so ludi onemogočile o prnvem času znanstveno izdajo Vodnikovih pesmi, ki jo bo Matica poslala svojim članom šele prihodnjo zimo. In tako doslej, sto let po pesnikovi smrti, še zmeraj nimamo izdaje, ki bi nam nudila pravilno besedilo Vodnikovih pesmi.
Taka izdaja se bo morala naslanjati seveda na Vodnikovo rokopisno zapuščino in nam podati poslednje avtentično Vodnikovo besedilo, ki ga doslej še ne poznamo.
I.
Zgodovina Vodnikovega rokopisnega zbornika njegovih pesmi je v glavnih potezah že znana. Iz Vodnikove zapuščine ga je zdražil licejski bibliotekar Matija Kallister, po Kallistrovi smrti ga je kupil na dražbi Miha Kastelic; od Kastelca je kupil pravico za porabo rokopisa (ne lastnine) knjigar O.Wagner. Iz njegove konkurzne mase ga je zdražila, a ne pravnoveljavno, Matica Slovenska, kar se je uredilo, ko je Amalija_Pfeiferjeva, Kastelčeva hči, odstopila Matici tudi lastninsko pravico.1
Več novih podatkov o zgodovini Vodnikovega rokopisa (VR) je objavil pravkar dr. Josip Mal v svoji razpravi „Doneski k Vodnikovemu življenjepisu"-, in sicer iz uradnih zapisnikov o zapuščinski obravnavi. V seznamku Vodnikovih rokopisov so navedene na
3 Zvon, 1870, str. 300, 318, 334; Levstikovi Zbrani spisi IV., str. 286 do 304.
= Dom in Svet, 1918, str. 174 do 189.
\
10. mestu „Vodnikove Pejmi — etc.". Uradna cenilca Matevž Ravnikar in Jakob Zupan sta jih cenila na cela 2 gld.:i in sta v opravičilo opremila zapisnik s sledečo opomrijo: „Sind die. meisten schon abgedruckt in den Pefme sa pokulhnjo und hier nur zum Theile verbessert, wohl auch hie und da verschlechtert. Das Nähmliche gilt von den Landwehrliedern. Nur einige Stücke sind neu, doch noch nicht ganz ausgefeilt".4 Razumljivo je, da se vsled te opomnje nihče ni posebno poganjal za to malovredno blago in so se prodali rokopisi pesmi za en cel krajcar draže, kot pa so se cenili, in da je dobil kupec kot nameček povrhu še izvod „Pefmi sa pokuihino", ki je označen v zapuščinskih aktih s pripomnjo „vom Verfasser verbessert"."' Tako namreč je treba tolmačiti opomnjo v aktu, da je bil prodan „z več drugimi nemškimi in slovanskimi pesmimi" za 2 fl. 1 kr. (cenjeno 20 kr.).1' Ta izvod se nahaja namreč v Vodnikovem rokopisu Matice Slovenske; kupil ga je torej M. Kallister z Vodnikovimi rokopisi vred. Neverjetno pa je, da bi bil kdo to knjižico, cenjeno na 20 kr., Kallistru tako visoko gnal, ko rokopisov samih očividno sploh nihče dražil ni, in sicer prav natančno do tiste vsote (2 fl. in 1 kr.), za katero je kupil Kallister rokopise.
Kakšna pa je bila Vodnikova pesniška zapuščina, ko jo je dobil 1.1819. v roke Kallister in kaj se je nahajalo v njej?
Danes so rokopisi, ki jih hrani Matica Slovenska, vezani v trde platnice iz lepenke ter obsegajo 157 listov različne velikosti, kakovosti in znamke, popisanih večinoma z Vodnikovo roko, pa tudi z drugimi rokami; nekaj jih je tudi praznih. Med 15. in 16. listom je uvezan tiskan izvod „Pefmi sa pokufhino", popravljen z Vodnikovo roko, med 40. in 50. listom pa tiskan izvod „Pefmi sa Bram-bovze". Med 13. in 14. listom se je izgubilo več listov z začetkom Kastelčevega predgovora.7 Vsebina je navedena v objavi dr. Nik. Omersa „Vodnikove pesmi" v III. Izvestju idrijske realke za šolsko leto 1911./12. (str.7 do 9).
; Nav. delo, str. 185.
*	Nav. delo, str. 186. — V tej opomnji vidimo lahko sled tiste mržnje, ki jo je gojil do V. Vodnika Kopitar in jo je vcepil tudi svojim ljubljanskim „janzenističnim" prijateljem, med katerimi sta bila tudi Ravnikar in Zupan.
" Nav. delo, str. 185 a.
*	Pravtam.
1 Prim. dr. Nik. Omersa: Vodnikove pesmi, III. Izvestje c. kr. drž. višje realke v Idriji za šolsko leto 1911./12., str. 6.
Jasno je, da rokopisi niso mogli biti taki, ko jih je dobil Kalli-ster. Vezati so se mogli šele potem, ko je bil Kastelic napisal svoj predgovor, datiran „am ll.Marz 1839". Tudi tujih prepisov ni moglo biti vmes razen enega samega zapiska narodne pesmi (Plan-fhar), ki jo je Vodnik popravljal.
Vsi Vodnikovi lastnoročni rokopisi so pisani — razen enega samega, na katerem je zapisan osnutek za pesem „Vinfke mufhize" (Vino, list 54., paginiran s št. 35.) — na papir z vodnim znamenjem TIMBRE ILLYRIE, dokaz, da noben ne more biti starejši od 1.1810.;* bržkone pa izvirajo šele iz poslednjih let Vodnikovih, ko je pripravljal pesnik novo, celotno izdajo svojih pesmi, ki jo je nameraval izdati v teku leta 1819." S tem delom pa je začel 1.1816., kajti popravljeni izvod „Pefem sa pokufhino" (popr.: pokufhnjo) ima na ovoju napis „Correctum ad amussim Prava (popr.: Dognana) poprava 4. dan Bresna 1816". Vsi ohranjeni rokopisi „Peimi sa pokufhnjo" pa so spisani na podlagi te „dognane poprave". Tudi ostala data, kolikor jih je, kažejo na poslednja Vodnikova leta. Na poslednji prazni strani prvotnega zapiska (A) pesmi „Milje" (list s pag. 43.) si je zapisal pesnik, potem ko je bil pesem že popravil in prepisal, koncept za prevod „oznanila" cesarske naredbe z dne „23. kosaperfka 11.", ki je datirano „V Lubl. 30 gr— 1817". Ta koncept je nastal najkasneje v začetku leta 1818., ker je nemški gubernialni odlok datiran s 30. grudnom 1817. Iz leta 1817. utegne biti torej tudi pesem „Milje". Približno v isto leto nas vodi tudi opomnja pod (lastnoročno) latinsko verbalno verzijo „Ilirije oživljene" (Illyria Rediviva, list s pag. 24.) in se glasi „Sequetur Illyria magnificata, ceu antithesis jam turn concepta in mente poetae, in laudem ejus, qui linguam excoli juberet Slovenicam, atque gentem evudiri, quod fecit Franciscus. Nomen carminis crit: Slovenia s\e-lizhana. Vodnik rn.p(ropr)ia." Izraz „...linguam excoli..." se more nanašati edino le na ustanovitev stolice za slovenski jezik na ljubljanskem liceju (1817), o tem priča tudi prvotna oblika pesmi (A), v kateri se glasita tretji in četrti verz prve kitice: „Sloven tka befeda * Vuzhena naj bo" in prvi verz tretje kitice (v B 4. kitice):
' Dognati nisem mogel, kdaj se je pojavil ta papir, 1.1800. je pač še izključeno.
5 Še 4. januarja 1319., štiri dni pred svojo smrtjo, je govoril Vodnik o tem v pismu na prof. Jungmanna v Pragi. Gl. Dom in Svet, 1918, str. 185 a.
„Kdo vumi moj jesik."ui Leta 1817. si je pesnik torej nanovo prepisal popravljeni latinski prevod „Ilirije oživljene" in šele snoval „Ilirijo zveličano". Datov, ki bi kazali dalje nazaj, v rokopisu ni.
Vodnik je pisat svoje pesmi večinoma na črez polovico pre-gnjene polovične pole11 označenega papirja, časih tudi na posamezne liste12, a zmeraj tako, da na list, na katerem je bila že kaka pesem (ali konec pesmi), nikdar ni zapisal še druge; šele ko je tisto varijanto že popravil in prepisal, je porabil prazni prostor za koncept in popravo kake druge. Očividno so torej tvorili pesnikovo zapuščino posamezni listi in dvojni listi, ki so bili pač le deloma urejeni.
Kakor je poročal Vodnik 4. januarja 1819. prof. Jungmannu, je pesnik svoje pesmi za pokušnjo in turnir med Pegamom in Lam-bergarjem očistil germanizmov, turnir predelal in ga približal narodni pesmi, zložil je tudi „več popolnoma novih pesmi" in vse to hoče z brambovskimi pesmimi vred tekom leta 1819. izdati v tisku.18
Iz tega pisma je razvidno, da je Vodnik nameraval izdati „Pefmi sa pokufhnjo" in „Pefmi sa Brambovze" kot zbirki, kot posebni celoti in jima pridružiti še „nove" in „narodne" pesmi. Tudi ohranjeni rokopisi pravijo isto.14 Med njimi se nahajajo — ne-
10	Več o tem v letošnji Knezovi knjižnici! Opozarjam, da si je treba Vodnikov postskript zelo natančno ogledati, ker je v njem nekaka „reservatio mentalis": „antithesis, jam turn concepta in riiente poetae" se tedaj (tum!) nikakor še ni mogla nanašati na cesarja Franca, ampak edinole na Napoleona, kajti „is, qui linguam excoli iussit Slovenkam itd.", je bil tačas Napoleon in le slaboten posnetek Francozov je bil, da je pozneje Franc isto storil. Opozarjam na antitezo iuberet (ki gleda v bodočnost) in fecit (ki gleda nazaj).
11	Popravki k tekstu na str. 44. a se nahajajo n. pr. na str. 45. a, po-
pravki k tekstu na str. 46. a na str. 47. b.
" Tretja oblika (C) pesmi „Miljza" je pisana na obeh straneh lista,
zaznainenovanega zdaj s št. 51., a tako da je treba prelistati preko prerezanega
vodnega znamenja, ki je na desnem robu prve, na levem robu druge strani,
dokaz, da je bil list prej prerezan, preden je pesnik pisal nanj.
" Dom in Svet, 1918, str. 185 a.
Ko se je vezal rokopis, je Kastelic zaznamenoval-najprej rokopise pesmi „Moj fpominik" (po listih) z I do III, nato Vodnikove lastnoročne rokopise z 1 do 102, tuje rokopise in prepise z 1 do 26, uvodi in prazni listi so brez paginacije. Po pomoti pa je paginiral prepise „Ilirije zveličane" z Vodnikovimi rokopisi vred. V razpravi uporabljam to paginacijo, pri drugi vrsti z eksponentom ker je za porabo VR praktičnejša od Omersove štetve oo listih.
katere po večkrat — vse „Vodnikove péjni sa pokujhnto. SLoshene od 1780 do 1806- (list 1. do 18.) in vse Vodnikove pe/ni Brambov-jke. 1809" (1.19. do 23.). Pri teh.je razvrstitev podana že v tiskanih zbirkah. „Vodnikove Pe/ni. Nove." (naslov ,1. 62.) pa je bilo treba šele nanovo razvrstiti. Pri devetih pesmih se more ta razvrstitev še dognati, ker jih je zaznamenoval pesnik z rimsko številko vsaj na enem prepisu, ki sem ga označil v tisku z debelo variantno črko. To so sledeče pesmi : I. Premagova vejeljiza 1814 (1.61.: B; L62.: A). _ II. Mirov gôd 11 dan jerpana 1814. (1.54.: B; 1.55.: A).
—	III. Miljza (1.48.: B; 1.49.: A; 1.50.: D; 1.51.: C). — IV. Milje (1.41.: D; 1.42,—43.: A; 1.44.: C; 1.46.—47.: B). — V. Moj jpo-minik (1. I.: D; 1. II.: B; 1. III.: A; 1. 45.: C). — VI. Jeklénize (1.39.: B; 1.40.: A). — VII. Zvetje (1.36.: C; 1.37.: A; 1.38.: B).
—	VIII. Bohinjka Bijtriza (1. 52.: D; 1. 53.: A: 1. 64./Ô5.: B; 1. 66 /67.: C). — IX. Vinjke Mujhize (1.33.: D; 1.34.: B; 1.35.: A; 1. II.b: C). Zaznamenovani prepisi, ki so brezdvomno istodobni, so nam vsaj nekoliko lahko na pomoč za kronologijo Vodnikovih pesmi. Brez številke so „Pomlad" (edini zapisek, 1.60.); „Kratke"-. tShôle fpét Eftrajîke 1814., Sdrushenzi 1813 do 1815., Léto 1814., Kratka pa krepka" (edini zapisek 1. 63.); „Vganke sa Pratiko", 1 do 50, samo take, ki v Pratiki še niso izšle (edini zapisek, 1.77 in 78).
Zakaj te pesmi nimajo zaznamka? Ali jih pesnik sploh ni uvrstil semkaj ? Ali so se s številko zaznamenovani zapiski izgubili, ali pred smrtjo pesnikovo, ali po njegovi smrti? Na ta vprašanja ne vemo odgovora; zanimivo pa je vsekako, da v VR nimamo niti „Ilirije oshivlene" v lastnoročnem pesnikovem zapisku niti „Ilirije svelizhane", dasi se nahaja v njem Vodnikov lastnoročni latinski dobesedni prevod „lllyria rediviva", in sicer ne tak, kakršen je izšel v „Télégraphe officiel" (trimestre 111., Nr. 61, mercredi, 31 juillet 1811), ampak izdatno premenjen.
Svoje prevode je pesnik tudi že razvrstil, a očividno se je izgubilo več rokopisov, ker imata danes rimsko številko samo : 1.1 j krize (edini rokopis, 1. 75., ki ima tudi naslov za ves oddelek „Vodnikove pejni. /Prejlovenjene./ Js Lafhkiga") in III. Otoshnimu Vina (edini rokopis, 1.71., s podnaslovom nad napisom: Is Nemjhkiga). Brez zaznamka so : Napi j tik (edini rokopis, 1.72.);, Vuk Ejtrajjkih vojakov 1813. Preflovenjen is Nemfhkiga (edini rokopis, 1.73.); Dies irae po jlovenjko (edini rokopis, 1.74.); Petelinzhek, Komédia jegrana v' Lublani 1802. (1.79.: B; 1.80.: A).
Tudi „Ljudjke Pejni sbrane" (naslov 1.83.) je pesnik že razvrstil, a še ne končnoveljavno, ker imata dve pesmi zaznamek I.: I., S ulj z hiba Lambergara s'Pegamam (1.81—82.: C; 1.83,—84.: B; 1.85,—86.: A), I. ,Samzhe (1.68.: C; 1.69.: B, tudi z naslovom oddelka „Ljudfke pefni sbrane" kakor Lambergar B), III. Brejhno (prv. Popotniza: 1.56.: D; 1.57.: C; 1.58.: A; 1.59.: B), IV. Kralj Matjash (1.91.: C, do 80. vrste; 1.92.—93.: B; 1.94.—95.: A), [III.] V. Ravbar (1.87,—88.: B; 1.89.-90.: A). Poseben oddelek so tvorile „Ljudjke kratke'* (1.96. in 1.102.: D; 1.97.: C; 1.98. in 99. b: A; 1.99. a: B.lu) Neuvrščena je pesem, ki ima v prepisu v Kastelčevi zapuščini (Grafenauer, Iz Kastelčeve zapuščine, št. 33., str. 84.), po katerem je posnet tudi zapisek v Vrazovi zapuščini XX, 46 (-glej Štrekelj, LSM. 1895, 248), naslov „Planfhar" (1.4-), dasi je popravljena z Vodnikovo roko.17
To je bilo gradivo, ki ga je dobil v roke Kallister in za njim Kastelic; zraven sta bila le še dva sešitka narodnih pesmi, deloma umazanih, ki jih je dobil Levstik od Kastelca, ko je bil že na smrt bolan,1S in o katerih se danes ne ve, kje se nahajajo. Ali ju je vrnil Levstik Pfeiferjevi, ker nista spadala k „Vodnikovemu rokopisu", ki ga je vrnil Matici, in sta romala pri njej, kakor mnogo drugega, v peč? Ali ju je pri Matici kdo izmaknil in pokončal? Mislim, da je prvo verjetnejše.
Prvotni naslovi: Stare pefni, popr. Stare ljudfke pefni (A), Ljudfke pefni (B), Ljudfke peTni kratke, popr. Ljudfke zvetlize (C).
Listoma 08. in 99. se pozna, da sta tvorila prvotno konvolut dveh listov, pregnjenih črez polovico. Držala pa sta se tedaj drugače nego zdaj, strani so si sledile 98 a—98 b—99 99 a. Na str. 98 a b in 99 b je Vodnik iz raznih zapiskov (kolikor vemo) prvič sestavil to skupino kratkih pesmi. Ko je rokopis prenarejal (tudi črtal je dosti, celih enajst kitic), je pri zadnji poskočnici na levi notranji strani pregnjene polovične pole (98 b) naslov „Kar ni, tega ni" popravil v „Zhefar ni, je prašna ilama"; novi nafelov je segel s poslednjimi tremi besedami že na naslednjo stran (desno notranjo pregnjene polovične pole). Danes pa se bere na str. 98. b samo „Zhefar ni", nadaljevanje pa je na levem (vnanjem) robu str. 99. b (mesto na notranjem robu str. 99. a!): „e prašna flama" („j" je odrezan!). Tudi vodno ^lamenje z napisom T1MBRE ILLYRIE se ujema na obeh listih; list 99. ima polovico znamenja z besedo TIMBRE na zunanjem robu, list 98. pa drugo polovico z besedo ILLYRIE na notranjem robu.
17 Pesmi same pa ni zapisal Vodnik, kakor je domneval Štrekelj, n. d., str. 247.
" Gl. Levstikovi Zbrani spisi, V., str. 72 in 73.
Ker je bilo gradivo, ki ga je dobil Kallister iz Vodnikove zapuščine, nepopolno, ga je začel bržkone že on izpopolnjevati. Iskal je prepisov takih pesmi, ki jih v njegovi rokopisni zbirki ni bilo. Da so prepisi zgotovljeni zvesto po lastnoročnih rokopisih Vodnikovih, nam dokazuje več dejstev. V prepisih so med vrstami, oziroma na robu naznačeni popravki, ki nas dojmijo prav kakor pravi Vodnikovi popravki (1.1.2, 6.2, tudi v opomnji!, 8.2, 9.2, 10.2, 12.2, 15.2, 16.2, 1 7.2, 18.2). Ti popravki se zlasti v prepisih „Ilirije zveličane" C1 in C2 popolnoma ujemajo, ker je C2 napisan na podlagi popravljenega rokopisa C1, in sicer tako, da sta v C1 prečrtani kitici 9 in 10 nadomeščeni s popolnoma novima kiticama popolnoma Vodnikovega značaja."'
Da si je te rokopise oskrbel že Kallister in ne šele Kastelic, za to govori tudi več razlogov. V „Iliriji oživljeni" C2 se nahaja lastnoročen Kallistrov popravek: v. 38. Nihzhe] P. Kdo hzhe. Kallister je moral dobiti vpogled v original in je ali vstavil tam naznačen popravek ali pa popravil prepisovalčevo pisno pomoto; verjetnejše je drugo. Kallister je tudi drugače popravljal Vodnikove rokopise na ta način, da je vkorigiral v starejše rokopise inačice iz poznejših, popravljenih rokopisov, tako pri pesmih Moj jpominik (1. III.), Vinjke Mujhize (1. 34.), Zvetje (1. 38.), Mirov god (1. 55.), Premagova vejeljiza (1. 62.), Bohinjka Bi j tri za (1.64. 65.).
Drugi razlog je ta,'da Kastelic očividno ni poznal več provenience prepisa na 1.1.2 (met.): „Napss [R] na Ljubljanske novice od leta 1708.1', ker je prvi dve besedi prečrtal in nadomestil z „Na" in dostavil naslovu še: „katere fe v z. kr. Licealfki|m] bukvarnizi snajdejo, je Vodnik na fpredno ftran sapifal:" (sledi tekst). A radi inačice „Tam" (za Za), ki je zapisana poleg 4. v., je jasno, da ta prepis ni prepisan po licejskem izvodu, ki nima tega popravka, ampak po nekem nam neznanem rokopisu, ki ga pa Kastelic ni poznal.
• Na ta način je dobil Kallister sledeče prepise: (metelčica) Napds na Ljubljanske novice od 1.1798 (1. L2), (met.) Voščenje novdga leta (12.-, spodaj je pripisal Kastelic iz „Pij menoj ti Fran-zoskeu znano geslo „Naj pejeni umetna"), (met.) Ilirija oživljena
Rokopis „Ilirije zveličane" O se ne nahaja v VR, ker ga Kastelic po pomoti ni dal uvezati. Nahaja se v „Kastelčevi zapuščini", št. 32 (zdaj v lic. knjižnici).
(1.3.2 in 3. b2), Ilirija svelizhana (1.25,—26.: B1, pisal Kosmač; 1.27,—28.: A, neznana roka v boh.; 1.29,—30.: B2, pisal Kosmač; 1.31.—32.: C2, ista neznana roka kot A (ista roka je pisala tudi že omenjeni C1), (met.) Anakreonta graškdga pevca nekterepesma iz graškaga po slovensko (L 5.—19.).-"
čigava last so bili za nas izgubljeni Vodnikovi originali, nam je popolnoma neznano. Neka verjetnost bi govorila za Metelka vsaj za tiste rokopise, ki so prepisani z metelčico, dasi ne z Metelkovo roko. Pesmi bi bile tja zašle lahko med slovarskim gradivom kakor kcnvolut „Perprava sa Pfjme", ki je iz licejske knjižnice (Aus Metelkos Nachlaß) ostal v zapuščini Levstikovi, iz katere ga je Emil Guttman junija 1. 1897. „podaril" Matici Slovenski.21 Vendar pa za to domnevo nimamo nobenega dokaza.
Tako izpopolnjen rokopis je dobil po Kallistrovi smrti Kastelic, ki je ob pripravi za svojo izdajo izpisal iz že omenjenih dveh sešit-kov 67 narodnih poskočnic in jih mesto njiju dodal rokopisu (1.20-. do 262.), ki ga je hotel deponirati urejenega in opremljenega s pesmijo „Moj fpominik" „namelti predgovora" in z uvodi v licejski
30 Originalni, rokopis tega prevoda je moral nekoč videti tudi Kastelic, ker si je iz njega prepisal prej bržkonek izpuščeno „Shcnfko mozh" (list 7.) in je pripisal nad naslov „Nesnana vojska" (list 11.) še en naslov „Na febe", ki utegne biti Vodnikov.
71 V tem rokopisu so rekla, posamezne poskočnice, anekdote, deloma umazane, momentne slike iz gostilniških pogovorov, zlasti vojakov, basni i. dr. Med drugim se nahajata v njem prva osnutka za basni „Sraka ino Mlade" in „Kos inu Brezen". Glasita se:
Sraka
Ta ftara vuzhi to mlado; kadar bofh vidila zhloveka le perpognit, beshi, kamen pobera, te bo vbil: Mlada prafha: kaj bi pak bilo, ko bi kamen v' rokah sa herbtam prinefel? — (Str. 4., kol. a.)
(Na robu:) Sufhez s' repam svia
Kadar je bresen gorifhal, poje kos lepo. Bresen prafha, kako, de vshe fdaj pojefh: K.: Sakaj bi ne, moj brat fe je vzheraj oshenil, jeft fe bom pak jutri. Bresen pravi, jeft grem fhe le gori. K.: Pojdi, kamor hozhefh. Gre bresen memo mlinarja, ta s otavo jes mafhi; pravi, jeft grem fhe le gori. M.: Kamer hözh'. — Kadar gre bresen doli, najde mlinarja, k' je kravo s' fvedram deri. B.: Kaj delafh. Al. Krava mi je lakoto zerknila. B Kaj ti nitim povedal, de grem fhe le gori; kako pak, de s' fvedram derefh. M Kedor fna, ta sna. Kos pod germam od mrasa dergeta, B Kaj delafh. K Moj bratez je vzheraj mrasa vmerl, jeft bom pak jutri. (Str. 7., kol. 2., do str. 8., kol. 1.).
knjižnici za kontrolo svoje izdaje. Izpopolnil je rokopis tudi še z geslom (1.2.2) in z „Sheniko mozhjo" (1.7.2). Tudi je dal Kastelic rokopis uvezati v sedanje platnice.22
II.
Prvi je mislil na celotno izdajo Vodnikovih pesmi Miha Kastelic.
Uredil je pesmi po vrsti, kakor jih je hotel izdati, deloma vsaj po namenih Vodnikovih, ki jih je spoznal iz naslovov v rokopisih: na prvem mestu celotne „Pefni sa pokufhnjo", nato celotne „Bram-bovfke peini". Za razvrstitev ostalih pesmi pa se ni več posebno potrudil, ločil jih ni niti po oddelkih, ki jih je Vodnik nameraval.
Varijante posameznih pesmi je združil, kolikor je bilo mogoče, na eno mesto — časih se to ni dalo, če sta bili po dve pesmi na istem listu, časih pa se tudi Kastelic ni posebno potrudil (Bohinika Biftriza). Posamezne varijante je poskusil razvrstiti tako, da je na prvo mesto postavil poslednjo varijanto in za njo starejše, časih po vrsti, kakor so nastale, časih tudi drugače. Vselej se mu ni posrečilo najti res poslednjo obliko.
Kastelčeva izdaja pa ni dozorela za tisk. Očividno mu je delal tekst velike težave. Za načelo si je sicer postavil, da bi izdal pesmi prav take, kakor jih je Vodnik lastnoročno zapisal, seveda s pravopisnimi premembami,23 vendar pa razvidimo iz Kastelčevih rokopisov za to izdajo, rešenih po gospodu viš. deželnosodnem svetniku Juliju Polcu s podstrešja Pfeiferjevih,21 da tega načela V praksi ni znal uveljaviti, ker so pač „pravopisne" premembe zelo zapeljive reči!
Razporedbo je Kastelic sprejel od Vodnika, „Pesni za pokušnjo" in „Pesni Brambovske" bi bile izšle v Vodnikovi razporedbi. Ostale pesmi pa niso še vse prepisane niti se ne da spoznati ureditev.
22 Ko je dobil Levstik rokopis v roke, je bil že vezan; to se vidi, ker je Levstik na prazni str. 73. b zapisal s svinčnikom končno obliko 12. močno popravljene kitice Vodnikovega prevoda „Dies irae", ki se nahaja na 1. 74. a. Lista 73. in 74. pa se prvotno nista držala drug drugega.
~ V predgovoru (VR), dat. ti.marca 1839., pravi Kastelic: „Sie erscheinen gerade so ans Tageslicht, wie sie Vodnik selbst eigenhändig niedergeschrieben hat".
2i Našteti so: Grafenauer, „Iz Kastelčeve zapuščine", št. 33,—43., str. 84.
Pri sestavi teksta ne vidimo enotnega principa. „Pesni za po-kušnjo" je sprejel Kastelic vobče v obliki Vodnikove „dognane poprave" z dne 4. brezna 1816., sprejemal pa je v tekst tudi druge inačice, časih prvotnejše, časih iz kakega poznejšega rokopisa, „Pesme za Brambovce" so posnete po tisku (a s premembami po VR), „nove" po poslednjih rokopisih; časih pa je Kastelic tudi kaj premenil, bodisi po drugih Vodnikovih rokopisih, bodisi svojevoljno.
Ker občinstvo doslej še nima v rokah pravega Vodnikovega teksta z vsemi njegovimi inačicami, ni mogoče v kratkem podati obširnejšega seznamka takih Kastelčevih kontaminacij. Naj navedem le nekaj zgledov: Dramilo mojih rojakov (Iz Kastelčeve zapuščine, št. 33, konvolut lfcp 1. toja semla], K(astelic): tvoja de-shela (dogn. popr.) — 2. Sa pridne], K.: In pridnim (d. p.)], popr. K.: Sa pridne (Pzp.) — 8. nu], K.: in (VR, list2.: B)], popr. K.: nu — 12. Nifij, K.: Ni fi (d. p.)], popr. K.: Niti — 13. Glej ftvar-niza|, d. p. V.: Lej natvora], K: Lej (d. p.) ftvarniza (Pzp.) —-14.j K.: Is rok ji prejemat ne mudi (d. p.)], popr. K.: jemat te (svojevoljno!) — 18. Prasni], K.: Prašen (d. p.) — Bujenj Pemjki in pa Krajnjki konj. Napis: Pravliza], K.: Bafenj (VR, 1.15.)
—	Nemfhkij, Pemfki (d.p., le da ima V. obliki Pemijk Krajnfjk)
—	1.] Pemfki konj pa krajnfkmu rezhe (d.p., posl. var.) — 5. ver-fti], K.: reji (d.p.) — 6.] K.: Ovf ponujajo trikrat (d.p.) — 8.] K.: Nofim po labudje vrat (d. p.) — 12. Lazhni morem], K.: Lazh-nimu je (d.p.) — Bujenj. Petelinzhika], Bafenj po VR, 1.16., Petelinzhika (d.p.) — 3. Vkupi], K.: Po bratfko (d.p.VR) —
4,	Perjatla], K.: Prijatla (VR) — fta], K.: vfa (d.p.VR) —
5.Je],	K.: Pa (d.p.VR) — 6. En serno], K :Jezhmenze (d.p.VR)
—	7. ih], d. p. V. ju], VR ju], popr. ja], K.: jih (Pzp.) — 8. Sa-zhela], K.: fta jela (popr. v VR). — Radovoljni Brambovzi.®9 1. vabi], K.: klizhe (svojevoljno! VR, 1.19.: Saklizat fvetli Zefar naf) — 9. najvezh'],' K.: narbolih (VR) — 11. vfaktir junak], K: kdor je junak (VR) — 16. V' brambo], K.: Na brambo (VR s popr.) — 29. to je], K.: je to (VR) — 30. najlubfhi], K.: nar ljubfhga (VR) — 31. fvoje ftarfhe], K.: mater ozha (VR) — 32. Otroke], Sa dete (VR) — 35. ptuji fushnoiti ne vda], K.: v' ptujo fushnoft ne preda (VR) — 37. Sdaj poterdimo], K.: Poterdimo
M Tekstni temelj so „Pelme sa pokulhino", 1806. =* Tekstni temelj: ,,Pefmi sa Brarnbovze", 1809.
sdaj (VR). — Vinjke Mujhize (rok. D, 1.33.): Dolenko, Gorenko], K.: Dolenka, Gorenka (pomota) — 7. tShej, K.: Pa], popr. (She], popr. Pa (svojevoljno) — 10. vlak], K.: na (svojevoljno naslonjeno na A, tako tudi v Obeliti II., 5). — Bohinjka Bijtriza (rok. D, 1. 52.): 17.] K.: Po Iteni plesa (VR)], popr. K.: Steno preplesa (svojevoljno!) — 19.] K.: Objema selen (VR)], popr. K.: Selen Objema (svojevoljno!)-7 — 25. do 28.], K. = VR], popr. K.: Derzhiza sna fhe-s * Gladka fe * K' Biitriza pobzta * Vsela je (svojevoljno!). — Urednik Cbelice se torej tudi v pripravah za izdajo Vodnikovih pesmi ni povsem zatajil. Najsamovoljnejše poprave morda tudi niso bile določene za izdajo, ampak za Čbelico.
Ker se je Kastelic le predolgo obotavljal z izdajo Vodnikovih pesmi, se je lotil izdaje Andrej Smole: Pesme Valentina Vodnika. V Ljubljani. Natisnil Jožef Blaznik. 1840.
Razporedba pesmi ni Vodnikova; tekst pa je v obče zvestejši od Kastelčevega,2" ker Smole ničesar ni samovoljno prenaredil, ima pa mnogo tiskarskih in (kakor bomo videli) tudi pisnih pomot.
Vodnikove „Pefme za pokušino" (dasi z drugo razporedbo) in „Pesmi za Brambovce" so natisnjene po izdajah iz 1.1806. in 1809., ne po rokopisih.
Izmed „novih" jih pa več ni sprejetih, tako obe Iliriji, Jeklenice, Milje, Pomlad, Uganke i. dr. — razen pri „Iliriji oživljeni", ki bi jo bila cenzura zatrla, ne vemo razloga, zakaj bi jih bil Smole izpustil —, izmed prevodov se nahajajo v knjižici same „Iskrice". A čudimo se toliko bolj, ko je v zbirki natisnjen „Napis na Knobel-nove Pesme", ki ga v Kastelčevi zbirki Vodnikovih rokopisov in prepisov ni in ga poznamo v tej obliki, ki ne odgovarja zapisu Vodnikovemu v licejskem izvodu Knobljevih „Pesmi", edino po Smoletu.
Tekst „novih" pesmi je posnet večinoma po poslednjih rokopisih Vodnikovih (VR), le „Milica milena" (str. 36. do 40.) je prepisana po rokopisu A (VR, 1.49.). Po pomoti pa je prepisavec kitico .,Sreča res draga je11, ki je v VR, 1.49., napisana na koncu pesmi z znakom, da naj se vstavi med 11. in 12. kitico, uvrstil v pesem kot 14. kitico. Tekst „Cvetja" (str. 41. in 42.) je na dveh mestih pokvarjen: 3. V.: Nje jabka oblazhi], S.: Kje... — 23. in 24. V.:
Očividno Kastelic z Vodnikovo zelo značilno premembo ritir.a (roman-
ska metrika!) ni bil zadovoljen; zato si je v. 15. podčrtal tudi besedo „Jegra".
2S Ta beseda je še nekaj popravljena, a nečitljivo.
rj Tudi Smole poudarja (na zadnji strani izdaje), „de so Vodnikove
pesmi i no druge pisarije tukaj ravno tako natisnjene, kakor jih je on zapisal".
Nemoj mu ipomlada * Obrati zvetu|, S.: Ne mojmu spomladu * Obrati cveta. — „Iskrice" se na več mestih razlikujejo od edinega Vodnikovega rokopisa (VR, 1.75.), a se skladajo z naslovom vred in z narekovaji (ki jih pri Vodniku ni) s Kastelčevo izdajo te pesmi v Krajnski Čbelici IV., 75—77.
Po vsem tem je pač dovolj jasno, da Smole, ko je prirejal Vodnikove pesmi za tisk, Vodnikovega rokopisa, ki je bil last Kastel-ieva, za izdajo ni imel na razpolago.
Do evidentnosti nam to dokazuje Smoletova rokopisna zbirka pesmi, ki jih hrani ljubljanska študijska knjižnica s sign. 435. Vanjo si je dal Smole po neznanem piscu prepisati večino pesmi Vodnikovih, vse Knobelnove iz 1.1801., več Jarnikovih, narodnih i. dr., celo Veselovo „Potashvo". — „Pesme za pokušino" in „Pesme za Brambovce" so tudi tu posnete po tiskanih zbirkah, ostale Vodnikove večinoma po Kastelčevi zbirki, a bržkone po prepisih, ne po originalu.30
V tej zbirki se nahajajo prav vse tiste „nove" Vodnikove pesmi kot v Smoletovi izdaji, z napisom na Knobelna vred, a brez „Iskric" in brez tistih, ki jih pri Smoletu ni; izjema so le „Iliria oshivlena" (po tisku 1.1811.) in narodni pesmi „Lamberg ino Pegam" (po tisku 1.1807.) in „Slavzhek1'. Razen tega še v „Cvetju" in v „Milici mileni" prav natančno tiste napake in ista zmeda teksta kot v Smoletovi izdaji! Skladajo se tudi napake v „Vinskih mušicah" (zlasti 7.: „Že take namake" mesto V. (She...) i.dr.
Ta zbirka je bila torej Smoletu repertorij za njegovo izdajo. Da mu za tako konkurenco, kot jo je Smole nameraval, Kastelic ni dal na razpolago Vodnikovega rokopisa, je pač umljivo. Zato pa si je pomagal, kakor si je mogel. Starejše pesmi je posnel po tiskanih zbirkah, med novejšimi pa je uvrstil tiste, ki jih je imel pač na razpolago v svoji zbirki in privzel še „Iskrice" iz „Čbelice".
Težavo delata samo pesmi „Mirov god" (str.48.) in „Pre-magova veseljica" (str. 50.), ki sta v Smoletovi rokopisni zbirki
*J Za to govorijo pisne pomote, ki se nahajajo v zbirki in so take, da bi na podlagi originalov ne bile nastale. Pa tudi 3. in 4. vrsta pesmi „Moj spomenik" govori za to, ki se glasi: De v lejtih nerodnih * Okrogle jim pel. VR ima mesto ,,fim" „bih11, človek bi mislil na Kr. Čb. II., 3, ki ima tudi ,,iim", a tam stoji „letih" in ne kot v VR lejtih. Ker Smoletov prepisovavec pač ne bi bil popravljal ali kontaminiral Vodnikove inačice, je mogoče misliti le na Kastelčev prepis vsaj pri tej pesmi.
(str. 97.) brez naslova prepisani po tiskih iz 1.1814,, v izdaji Vodnikovih pesmi pa sta natisnjeni po poslednjih Vodnikovih rokopisih (VR, 1.54. in 61.). Kako se je Smoletu posrečilo dobiti prav za te dve pesmi rokopis ali vsaj prepis na razpolago, nisem mogel dognati.
Kritične vrednosti vsled teh razmer tekst Smoletove izdaje ne more imeti kljub vsej izdajateljevi dobri volji.
Prav usodna pa je bila za nadaljnjo tradicijo Vodnikovega teksta Levstikova izdaja: Vodnikove Pesni. Uredil France Levstik. Izdala in založila Alatica Slovenska. 1869. Natisnil Jožef Blasnik v Ljubljani.
Kajti ne samo, da je Levstik Vodnikove pesmi metrično in jezikovno popravljal31 in da je izbiral inačice iz raznih rokopisov po svojem okusu, da je tu pa tam tudi celo besedo premenil (n. pr.: Novo leto, v. 15., V.: frezhno], L.: z lepa) — to je delal vse že Kastelic; a Levstik je sprejemal v pesmi še razne kitice, ki jih je pesnik v starejših verzijah kot nerabne prečrtal in jih ni sprejel v končni čisti zapisek. Posebno velja to za „Ilirijo zveličano", ki ima v prepisih po Vodnikovih originalih po 24 (A), 36 (B1, B2^ in 25 (C1, C-) kitic, pri Levstiku pa jih ima celih 43,32 ki jih je, kakor sraka gnezdo, znesel iz vseh rokopisov, ki so mu bili na razpolago (C1 Levstik ni poznal!). Prav isto je napravil z „Vinskimi Mušicami" (var. D), ki jih je iz rokopisa C pomnožil z zavrženo 4. kitico (ki je pri Smoletu in v Čbelici II. ni!),33 z „Milico mileno", ki jo je pomnožil iz varijante A (1.42. in 43.) z 11. kitico; „Cvetje" pa je skrpal iz A, iz katere je sprejel 1. kitico, in iz C, ki ji je sledil v kiticah 3. do 6.
Usodne so bile te Levstikove premembe za nadaljnjo tekstno tradicijo, ker jih je deloma sprejel v svojo izdajo Fr. Wiesthaler (Pesmi Valentina Vodnika. Oredil Fr. Wiesthaler. V Ljubljani. Izdala in založila „Družba sv.Cirila in Metoda". 1891).
31 Gorostasne so tudi že njegove premembe naglasa: Stari pevec ne boj se peti: Na gosli poje, Zapleta svoje (str. 5.); Bohinjska Bistrica: 'Zpod Lisca skaka, Po steni pleza. Na robu sedva (str. 19.), Vodica vanj zagledana, Stoje prestreže (str. 20.); Plesar: Lepo poznan (str. 29.); Novo leto: Nov' leto priti (str. 34.), Zdravnikom (str. 35.).
11 O tem obširneje v letošnji „Knezovi knjižnici".
'' Napako „Že take namake" (vr. 3.) je privzel iz Smoletove izdaje.
Wiesthaler zatrjuje s Smoletom in Prešernom, da na pesmih ni ničesar prenaredil, ničesar popravil, kar pa ne odgovarja popolnoma resnici. Zvest je Wiesthaler le po črki, ker je z malimi izjemami pridržal Vodnikov pravopis in njegove besede in besedne oblike, a ne po duhu, ker je tudi on kontaminiral inačice in po Levstikovo tudi cele kitice iz raznih rokopisov — „Ilirijo zveličano", „Cvetje", „Vinske mušice" je sprejel tekstno v tisti obliki kot Levstik —, pridržal je celo nekaj Levstikovih besednih izprememb1,4 in nekaj njegovih svojevoljnih prisiljenih naglasov (Zdravniku, Na gosli poje, Zapleta svoje).
Novejši poljudni izdaji slonita, kar se tiče pesmi, na Wiestha-lerju in Levstiku. Zadovoljive tekstne oblike torej doslej še nobena izdaja Vodnikovih pesmi ni podala. Naloga kritične izdaje, ki jo namerava Slovenska Matica, bo, da ustvari novo, zdravo, pravo Vodnikovo tekstno tradicijo.
M Take izpremembe so n. pr. Vinske Mušice: Že take namake (tradicija Smole-Levstik!), Ilirija zveličana, kit. 34.: Rod spačen in hud (po Levstiku! V rokopisu B', kit. 27., stoji izraz shvinjek; Kastelic je zapisal zgoraj s svinčnikom divji, a ga zopet prečrtal; na desnem robu kolumne pa je zapisal s svinčnikom in z gajico: spačen. Levstik je to besedo sprejel v tekst, za njim i Wiesthaler), Moj spominik: sim pel.
O ustanoviteljih Zatiškega samostana.
Spisal dr. Fr. Kos.
Zatiški samostan so ustanovili trije plemeniti možje, bratje Henrik, Dietrik in Majnhalm. Prepustili so svoja posestva z vsemi priteklinami v Zatičini v popolno last Oglejski cerkvi s prošnjo, da se tam napravi opatija. Takratni patriarh Peregrin I. je ustregel želji rečenih mož. Za posestva, katera so imenovani bratje odstopili Oglejski cerkvi, jih je patriarh hotel nekoliko odškodovati in zato jim je prepustil v popolno last več vasi Šentvidske cerkve na Dolenjskem, namreč Št. Mihel, Dobrniče, Višnje, Grosuplje, Moravče in Hrastov dol tik Kala, potem pa tudi tri kmetije v Svinjskem, dve v Tehaboju in eno v Gabru. To se je zgodilo med letom 1132 in 1136.1
Eden izmed naštetih bratov je bil Henrik, navadno imenovan Henrik Pris ali Henrik Bris, dvakrat tudi Henrik Pris de Buckes (de Buches)2. Razen tega, kar je s svojima bratoma vred odstopil Oglejski cerkvi, da se napravi nov samostan, je temu tudi še podelil Sadinjo vas in pa še neko drugo vas poleg Krke na Dolenjskem ter za to dobil en dvor v Vrhovi. To zamenjatev je oglejski patriarh Peregrin leta 1145. potrdil. Tudi je patriarh odobril, kar je Henrik Pris s svojim bratom Majnhalmom podaril imenovanemu samostanu, namreč štiri kmetije v Vrhovi3. Leta 1152. je Henrik Pris s svojo soprogo Liutbirgo podelil Zatiškemu samostanu svoj alod v Radulji na Dolenjskem4.
1 Glej moje Gradivo za zgodovino Slovencev, IV, št. 130. — Schumi, Urkb. fiir Krain, I, 88, št. 79. — Ako je patriarh rečenim bratom izročil šest vasi in zraven še šest kmetij, da bi jih nekoliko odškodoval za to, kar so oni podarili za ustanovitev nove opatije, moremo iz tega sklepati, da so bila kaj obširna tista posestva, katera so podelili Henrik, Dietrik in Majnhalm.
= Gr. (— Gradivo), IV, št. 201 in 207. — Pravilno ime za Buckes ali Buches se glasi Pux. Tako se zove neki kraj blizu Muraua na Gorenjem Štajerskem.
3 Gr., IV, št. 211. — Schumi, Urkb., I, 88, št. 79.
1 Gr., IV, št. 312. — Schumi, Urkb., I, 104, št. 106.
Henrik Pris se večkrat omenja kot priča v raznih listinah, in sicer bolj na prvih mestih med višjo gospodo, ne pa na zadnjih med ministeriali. V neki listini, ki je nastala najbrže leta 1144., se med pričami najprej navaja istrski mejni grof Engelbert, drugi je Ulrik iz Ljubljane, brat koroškega vojvode Henrika V., in tretji pa „Hainricus Pris de Buckes"5. Ko je leta 1153. solnograški nadškof Eberhard izdal neko listino, se „Heinricus Bris" imenuje kot priča takoj za istrskim mejnim grofom Engelbertom in Waltherjem de Malentin0. V neki listini štajerskega mejnega grofa Otokarja iz leta 1165. stoji med pričami za imenom rečenega mejnega grofa takoj ime Henrika Brisa, nato pa ime njegovega zeta Erchenberta7. V neki listini oglejskega patriarha Peregrina iz leta 1154. se med pričami za goriškim grofom Engelbertom omenjata Henrik Pris in njegov brat Majnhalm*. Ko je leta 1144. solnograški nadškof Konrad izdal neko listino, se Henrik Pris imenuje kot priča takoj za grofom Viljemom iz Vovberu, istotako tudi v neki listini kralja Konrada iz leta 114910. V dveh slučajih stoji ime Henrika Prisa med pričami takoj za imenom ortenburškega grofa Henrika11, v enem pa za istrskim grofom Majnhardom1-. Henrik Pris se kot priča omenja v neki listini solnograškega nadškofa Eberharda iz leta 1151., in sicer tu pred ortenburškim grofom Henrikom13, ter v neki drugi, spisani morda leta 1154., v kateri se kot priča navaja tudi njegov brat „Meginhalmus de Chreina"'4. Dvakrat je bil Henrik Pris za pričo, ko je njegova sestra Hema razpolagala s svojim imetjem, tako leta 1141., ko je odstopila Solnograški cerkvi posestvo Ceste blizu Rogatca15 ter leta 1152., ko je darovala Za-tiškemu samostanu svoj alod v Babnem vrtu blizu Preddvora na
5 Gr., IV, št. 201. — Schumi, Urkb, I, 97, št. 95.
0	Gr., IV, št. 320. — Hauthaler und Martin, Salzburger Urkb., II, 422, št. 302.
7 Gr., IV, št. 479. — Zahn, Urkb. fiir Steiermark, I, 452, št. 485.
" Gr., IV, št. 323. — Jaksch, Mon. Car., III, 360, št. 928.
1	Gr., IV, št. 202. — Hauthaler-Martin, Salzb. Urkb., II, 320, št. 219.
10	Gr, IV, št. 258. — Cappelletti, Le chiese cf Italia, VIII, 201.
11	Gr., IV, št. 259 in 260, — Zahn, Urkb, I, 290, št. 279, ter 291, št. 280.
" Gr., IV, št. 383. — Jaksch, Mon. Car, III, 371, št. 973.
Gr, IV, št. 286. — Hauthaler-Martin, Salzb. Urkb, II, 400, št. 283.
" Gr, IV, št. 337. — Zahn, Urkb, I, 344, št. 355.
15 Gr, IV, št. 169. — Hauthaler-Martin, Salzb. Urkb, II, 297, št. 203.
Gorenjskem, namreč en dvor, osem kmetij in dve gostilni1". Nekako v istem času se Henrik Pris omenja kot priča, ko je neka Gerburga podelila Zatiškemu samostanu štiri kmetije v Koroški vasi na Dolenjskem'7.
Henrik Pris pa ni samo nastopal kot priča, temuč je izvrševal še druge posle. On in njegova brata Dietrik in Majnhalm so leta 1132. ali pa že leta 1131. obljubili oglejskemu patriarhu Pere-grinu, da mu hočejo dajati zakonito desetino od svojih posestev, katera imajo po oglejski patriarhiji1*. Ko je leta 1154. krški škof Roman kupil od koroškega vojvode Henrika neko posestvo v Tirni tik Save na Kranjskem, je ta naročil Henriku Brisu, svojemu fevd-niku, da naj namesto njega odda rečeni alod Krški cerkvi.1" To se je tudi naslednjega leta zgodilo v navzočnosti mnogih prič.20 Henrik Pris je tudi posredoval, ko je groiinja Hedvika, mati grofa Bertolda iz Bogena, podelila Vetrinjskemu samostanu devet kmetij blizu Bašlja v Preddvorski fari na Gorenjskem21. Isti je dobil od koroškega grofa Bernarda in njegove soproge Kunigunde vas Brezno poleg Drave na Štajerskem pod pogojem, da odstopi to posestvo po njuni smrti Šentpavelskemu samostanu, kar se je tudi okoli leta 1162. zgodilo.22 Henrik Pris je bil prisoten, ko se je Sigmar iz Lipnice leta 1161. pogodil z nunskim samostanom pri Sv. Juriju na Jezeru na Koroškem zaradi nekega posestva v Marki. Med pričami se v dotični listini omenjata tudi dva njegova fevdnika, namreč Walhun in Dietrik2'.
Kje je Henrik Pris navadno bival, ni mogoče povedati. Znano pa nam je, da je meseca julija leta 1141. in tudi leta 1144. prišel v Breže na Koroško, kjer se je takrat mudil solnograški nadškof Konrad24. V tem kraju je bil tudi dne 15. maja leta 1149., kajti tu je tisti dan bival kralj Konrad III., ko se je iz Jeruzalema vračal v svojo domovino2". Dne 19. marca leta 1151. je bil Henrik Pris
18 Gr.,	IV, št. 312. — Schumi, Urkb., I, 104, št. 106.
17	Gr.,	IV, št. 312. — Schumi, Urkb., I, 104, št. 106.
18	Gr.,	IV, št. 112. — Hauthaler-Martin, Salzb. Urkb., II, 232, št. 156.
M Gr.,	IV, št. 326. — Jaksch, Mon. Car., I, 154, št. 187/1.
20	Gr.,	IV,	št. 358. — Jaksch, Mon. Car.,	I, 155, št. 187/11.
21	Gr., IV,	št. 338. — Jaksch, Mou.Car.,	III, 524, št. 1377/III.
22	Gr., IV,	št. 451. — Jaksch, Mon. Car.,	III, 392, št. 1041.
Gr., IV,	št. 420. — Jaksch, Mon. Car.,	I, 171, št. 215.
Gr., IV,	št. 169 in 202.
55 Gr., IV, št. 258, 259 in 260.
pri Sv. Štefanu blizu Brež, kjer se je sešel s solnograškim nadškofom Eberhardom20. S tem je bil tudi leta 1153. v Brežah skupaj-7. Dne 1. aprila leta 1154. je bil s svojim bratom Majnhalmom v Ogleju28. Vdrugič je bil v tem mestu leta 1158-". Leta 1155. se je enkrat mudil v Vidmu blizu Rajhenburga na Štajerskem10.
Henrik Pris se zadnjič omenja leta 1166. Najbrže je kmalu po tem letu umrl. Njegova soproga Liutbirga ga je preživela. Imela je sina, kateremu se je tudi Henrik Pris reklo. V nekaterih listinah se imenuje „Henricus Pris iunior". Ta je okoli 1. 1180. s svojo materjo in svojima sinovoma, katerima je bilo Gotfrid in Henrik ime, podelil cerkvi sv. justa v Trstu vse otroke nekega Dietmarja in njegove soproge Diemude31. Stari Henrik Pris je imel tudi eno hčer, katere ime nam pa ni znano, pač pa ime njenega soproga Ercheuberta, ki se leta 1165. navaja kot priča, kakor sem že zgoraj omenil.
Drugi brat, ki je s svojim imetjem pomagal ustanoviti samostan v Zatičini, je bil Dietrik ali Teodorik. Povedal sem že, da je leta 1132. ali pa 1131. obljubil patriarhu Peregrinu dajati zakonito desetino na svojih posestvih, ležečih v Oglejski patriarhiji. Leta 1132. je bil s svojim bratom Majnhardom za pričo, ko je Ulrik; opat v St. Lambrechtu na štajerskem, zamenjal z admontskim opatom Wolfoldom neke soline za neke desetine32. Navajata se rečena brala med pričami takoj za grofom Wolfradom iz Trebnjega. Dietrik je podelil Zatiškemu samostanu med drugim tudi vas Lašče-3. Umrl je pred letom 1145. Svoji soprogi Marjeti je prepustil obširna posestva, med njimi tudi vasi Bič, Bitiče in Moravče na Kranjskem. Ta Marjeta se je po Dietrikovi smrti vdrugič omožila z Robertom de Salmansliten34.
Tretji izmed bratov, ki so ustanovili Zatiški samostan, je bil Majnhalni, navadno imenovan Majnhalm s Kranjskega35, enkrat
2" Gr., IV,	št. 280.
!T Gr., IV,	št. 320.
58 Gr., IV,	št. 323.
2" Gr., IV,	št. 383.
30	Gr., IV,	št. 358.
31	Gr., IV,	št. 637. — Schumi, Urkb., II, 1, št. 1.
32	Gr., IV,	št. 114. — Wichner, Gesch. v. Admont, I, 306, št. 63.
32 Gr., IV,	št. 211. — Schumi, Urkb., I, 99, št. 97.
34	Gr., IV,	št. 207. — Jaksch, Mon. Car., I, 132, št. 138.
35	Gr., IV,	št. 128, 144, 157, 337, 358, 480, 927.
pa tudi „de Pux"::i!. Omenil sem že, da je s svojima bratoma vred odstopil patriarhu Peregrinu zakonite desetine od tistih svojih posestev, katera so bila v Oglejski patriarhiji17. Z bratom Henrikom je prepustil Zatiškemu samostanu štiri kmetije v Vrhovi:ls. Ta dva sta dovolila svoji sestri Hemi, da je leta 1152. podelila svoj alod v Babnem vrtu na Gorenjskem Zatiškemu samostanuso. Majnhalm je pred svojo smrtjo volil Admontskemu samostanu svojo lastnino v \Velzu na Zgornjem Štajerskem, katero je pa njegova soproga Sofija nekoliko let sebi pridržavala, a jo pozneje okoli leta 1165. vendar odstopila novemu lastniku40.
Kot priča se Majnhalm s Kranjskega omenja najprej leta ■1132. skupaj s svojim bratom Dietrikom41, potem leta 1136., ko se je mudil v Beljaku4- ter nato okoli leta 1138., ko je solnograški nadškof Konrad prepustil desetino po Runski dolini na korist Runskemu samostanu43. Leta 1140. dne 7. aprila je bil Majnhalm v Ogleju za pričo, ko je patriarh Peregrin izdal ustanovno pismo za samostan v Gornjem gradu'4. V istem mestu se je mudil tudi dne 1. aprila leta 1154., ko je rečeni patriarh podaril Vetrinjskemu samostanu cerkev v Preddvoru in pa cerkev v Tupaličah45. Morda istega leta je bil s svojim bratom za pričo, ko je neki Henrik volil dedno posestvo svoje soproge Admontskemu samostanu4'''. Majnhalm je bil leta 1155. kot priča navzoč v Vidmu blizu Rajhenburga, ko je njegov brat Henrik v imenu koroškega vojvode odstopil Krški cerkvi neko posestvo v Tirni47.
Majnhalm se prvič v listinah omenja leta 1132., zadnjič pa leta 1155. Okoli leta 1165. je bil že mrtev. Leto njegove smrti nam ni znano, pač pa vemo, da je umrl meseca februarja48. Njegov
Gr., IV,	št. 114.
a7 Gr., IV,	št. 112.
ss Gr., IV,	št. 211.
Gr., IV,	št. 312.
Gr., IV,	št. 480. — Schumi, Urkb., I, 169, št. 171 a.
41 Gr., IV,	št. 114.
- Gr., IV,	št. 128. — Hauthaler-Martin, Salzb. Urkb., II, 261, št. 177.
Gr., IV,	št. 144. — Hauthaler-Martin, Salzb. Urkb., II, 267, št. 182.
1 Gr., IV,	št. 157. — Zahn, Urkb., I, 188, št. 180.
Gr., IV,	št. 323. — Jaksch, Mon. Car., III., 360, št. 928.
Gr., IV,	št. 337. — Zahn, Urkb., I, 344, št. 355.
r Gr., IV,	št. 358. — Jaksch, Mon. Car., I, 155, št. 187/11.
JS Gr., IV, št. 927.
sin, grof Albert iz Višnje gore, je bil odvetnik Zatiške cerkve, ter se navaja v listinah med letom 1177. in 12094". Imel je hčer Sofijo, ki je bila omožena s Henrikom, mejnim grofom istrskim.
Bratje Henrik, Dietrik in Majnhalm so imeli sestro Hemo, ki je bila omožena z grofom Wolfradom iz Trebnjega na Koroškem. Omenja se prvič leta 1141. Solnograški nadškof Konrad se je takrat pogodil ž njo in njenim soprogom zaradi posestva Ceste blizu Slatine na Štajerskem tako, da jima je za to posestvo odstopil sto kmetij na Zgornjem Štajerskem. Dotična listina je važna zato, ker je iz nje razvidno, da je bila Hema Wergandova hči ter nečakinja savinjskega mejnega grofa Starkhanda"'". VVergand in Starkhand sta imela brata Ulrika"'1, katerega en vir imenuje grofa, drugi pa mejnega grofa"-. Wergand je bil torej oče ustanoviteljev Zatiškega samostana, savinjski mejni grof Starkhand in grof Ulrik sta pa bila njih strica.
V prej omenjeni listini solnograškega nadškofa iz leta 1141. čitamo, da je bila Hema plemenitega rodu. S svojim soprogom je imela sina Ulrika, ki je leta 1161. postal oglejski patriarh ter leta 1182. umrl"3. Vsi trije, patriarh Ulrik, njegov oče Wolfrad in njegova mati Hema so leta 1163. podarili Oglejski cerkvi grad Trebnje in še več drugih posestev"'4. Patriarh Ulrik je bil sorodnik istrskega grofa Majnharda, kateri je leta 1177. podelil cerkvi v Zatičini svoje posestvo na Studenem blizu Planine ter Draško vas in Globoko blizu 2užemperka"r\
Wergand, oče ustanoviteljev Zatiškega samostana, je bil pred letom 1131. odvetnik Krške cerkve. Krški škof Hildepold (f 1131) mu je to dostojanstvo, katero je Wergand podedoval po svojih prednikih, zaradi njegove ošabnosti in nemarnosti vzel z razsodbo rimskega kralja Lotarja30. še prej, in sicer že leta 1072., je bil njegov brat Starkhand odvetnik rečene cerkve57. Iz tega se da sklepati, da sta
" Gr., IV, št. 583, 653, 725, 756, 810, 920 in tudi drugod.
r" Gr., IV, št. 169. — Hauthaler-Martin, Salzb. Urkb., II, 297, št. 203.
31	Gr., IV, št. 7 in 8. — Jaksch, Mon. Car., III, 207, št. 516, ter 208, št. 517.
32	Gr., III, št. 41 7.
ra Gr., IV, št. 432.
54	Gr., IV, št. 463. — Jaksch, Mon. Car., III, 398, št. 1061.
55	Gr., IV, št. 583. — Schumi, Urkb., I, 150, št. 173a.
M Gr., IV, št. 373. — Jaksch, Mon. Car., I, 163, št. 201.
57 Gr., III, št. 263. — Jaksch, Mon. Car., I, 70, št. 28.
bila sorodnika tiste grofinje Herne, ki je pred letom 1045. na Krki na Koroškem ustanovila cerkev v čast Mariji Devici in žensko opatijo ter oboje bogato obdarovala. Njen sorodnik Askuin je bil takrat, ko je še živela, njen odvetnik58. Leta 1072. so tam, kjer je bil prej omenjeni samostan, ustanovili Krško škofijo50.
Da so bili Starkhand, mejni grof v Savinjski marki okoli leta 1100"", ter njegova brata Ulrik in Wergand sorodniki grofinje Herne, ki je dobrih 50 let pred njimi živela, potrjuje tudi to, da je imel Starkhand isto dostojanstvo, kakor Viljem, soprog rečene grofinje, in pa njegov enakoimenovani sin. Vsi trije so bili mejni grofje v Savinjski marki.
Z ozirom na to, da je grofinja Hema imela tista posestva, katera je leta 898. dobil od cesarja Arnulfa plemeniti Svetopolk61, bi smeli domnevati, da je ta bil njen sorodnik. Ime Svetopolk kaže, da je bil slovenskega rodu, in istega rodu je bila najbrže tudi njegova naslednica grofinja Hema. Isto bi smeli trditi o njenih naslednikih, o Starkhandu, Ulriku in Wergandu ter o Wergandovih sinovih, čeprav so imeli nemška imena.
Viljem, mejni grof v Savinjski marki, je imel, kakor se kaže, svoja posestva v Trušenjski dolini in na Djekški gori na Koroškem ter pri Rajhenburgu tik Save na Štajerskem, kajti s temi posestvi je po njegovi smrti razpolagala njegova soproga, grofinja Hema1-. Našteta posestva je pa leta 895. dobil od kralja Arnulfa njegov fevdnik Waltun., Verjetno je, da je bil Viljem, soprog grofinje Herne, potomec Waltunov. Razume se, da je med Waltunom in Viljemom živelo nekoliko drugih članov iste rodovine, katerih imena nam pa niso znana.
V devetem letniku „Carniole" je na str. 37—43 priobčil P. Robert Senn kratek spis pod naslovom „Wer waren die Gründer von Sittich?" V tem spisu pravi omenjeni pisatelj, da so bili bratje Henrik, Dietrik in Majnhalm, ustanovitelji Zatiškega samostana, najbrže iz rodu zatiških gospodov. Iz moje razprave je razvidno, kakega rodu so bili. Kar se pa tiče zatiških gospodov, moram reči, da zanesljivi zgodovinski viri 12. stoletja te rodovine ne poznajo.
S8 Gr.,	III, št. 126 in 130.
50 Gr.,	III, št. 265.
60 Gr.,	III, št. 417, in Gr., IV, št. 7 in 8.
01 Gr.,	II, št. 319.
« Gr.,	III, št. 124.
Rodovnik
savinjskih mejnih grofov.'.
Plemeniti Svetopolk, posestnik v Krški dolini na Kor. 898, 903.
Waltun,
posestnik v Trušenjski in Savinjski dolini 895.
Askuin, sorodnik grofinje Heme, odvetnik Krške cerkve. 1043, 1045.
Hema,
grofinja v Brezah in Trušnjah. 1043, 1045._
Viljem II.. mejni grof v Savinjski marki. 1016. t 1036.
Viljem I.. mejni grof v Savinjski marki. _980.
Hartwik.
Starkhand,	Grof Ulrik.
mejni grof v Savinjski marki 1098, 1103. in odvetnik Krške cerkve. 1072. 1103, t pr. 1141.
Wergand, odvetnik Krške cerkve. 1098. 1106. f pr. 1141.
Henrik Pris de Buckes. 1126. 1166. sa. Liutberga.
Henrik Pris iunior. 1184, 1207.
Dietrik. 1132. t pr. 1145. sa.Marjeta, vdrugič omožena z Robertom de Salmansliten. 1145.
Gotirid c. 1180.
Henrik c. 1180.
Majnhalm s Kranjskega. 1132. 1155, f pr. C. 1165. sa. Sofija.
Grof Albert iz Višnje gore. 1177, 1209.
Sofija, s.' Henrik, mejni grof istrski.
Hema. 1141, 1178. s. Wolfrad, grof trebenjski. 1121. 1177. f po 1180.
Ulrik, patriarh oglejski. 1161, 1182.
» S pikami narejene poteze kažejo, da sorodstvo med dotičnimi osebami ni popolnoma dokazano. Kratice v rodovniku [TOmenjajo: c. = circa, pr. = pred, s. = soprog, sa. = soproga.
Zakaj sta si prišla navzkriž Vraz in Trstenjak?
V zadnji številki lanskega (1917) „Slovana" je priobčil dr. jo ž. A. Glonar prigoden spis k stoletnici Davorina Trstenjaka, v katerem se je (na str. 269.) doteknil tudi Trstenjakove zamere pri Vrazu z besedami: „Kaj je ta dva prijatelja razdvojilo, nam bo mogoče kdaj pojasnila Vrazova korespondenca".
Vzrok tega navzkrižja pa je vsaj deloma že pojasnjen po Mur-ščevih pismih Vrazu1, zlasti pa po istotako natisnjenem pismu Vrazovem Gaju-. Vrazova korespondenca se nahaja lepo urejena v zagrebški vseučiliški knjižnici in žalibog še vedno čaka na izdajo, seveda točnejšo, nego je bila Deželičeva Gajeve.
Povod za afero med Vrazom in Trstenjakom je dalo poslednjega ravnanje z graško slovansko čitalnico, ki jo je bil ustanovil Vraz dne 18. oktobra 1838 tik pred svojim odhodom v Zagreb in jo izročil v vodstvo svojemu „namestjaki Trstenjaki", takrat akademiku v Gradcu.
O tej čitalnici je napisal podlistek v „Slov. narodu" 1.18763. povodom smrti doktorja Lavriča — Trstenjak sam. V njem pripoveduje naslednje: Začetkom (!) leta 1838. se je preselil Stanko Vraz v Zagreb. Pred svojim odhodom mi na srce položi, naj zbiram domorodne elemente med akademično mladino in jih vzbujam za narodno stvar. Slovesno sem obljubil predragemu prijatelju to storiti. Da bi bilo moje delovanje izdatnejše, „nakanil sem v svojem stanovališči čitalnico ustanoviti. Pišem na nekoje rodoljubne duhovnike na kmetih, naj pobirajo prineske, da morem večjo sobo najeti s potrebnim pohištvom. Blagi župnik A. Krempl je bil prvi, kateri je moje početje pohvalil in mi 20 gld. v ta namen poslal. Tudi drugi duhovniki so velikodušno podpirali to početje, in v kratkem
1 Zbornik Slov. matice, VII., str. 136 in 139.
•' Grada za povijest kniževnosti hrvatske, VI., str. 324.
: Slovenski narod, št. 59 z dne 12. marca 1876.
«K
sem imel 400 gld. skupaj. V ulici imenovani ,Zweiter Sack' v hiši peka Schmudererja smo pripravili čitalnico v kratkem, in si naročili potrebne knjige in časnike. Sestavil sem pravila, razdelil je mej slovanske dijake na graškem vseučilišči, in pristopilo jih je takoj 22 k bralnemu našemu društvu. Jaz sem bil izvoljen za predsednika in vodjo, dijak Jožef Vlaga... za tajnika. V odbor so bili voljeni: Hrvat Ivan Trnski.. ., Srb Popovic, Čeh Vaclav Bezpalec, Polak doktorand A. Krudovski in Kranjec Karel Lavrič, moj so-učenec... V našej čitalnici smo se pridno učili slovanskih jezikov skoro pol leta. Na jedenkrat se je naše društvo zdelo c. kr. policiji nevarno, ta nas je razpodila in mene ,sub vigilo oculo' postavila. Imel sem veliko materijalno izgubo, in dolgove sem še le črez šest let poplačati mogel, ko sem kot kaplan prvo bernjo dobil."
Tako Trstenjak o graški čitalnici. Oglejmo si sedaj druge vire!
Prva ideja o tem podjetju nas sreča v Vrazovem pismu, pisanem Gaju iz Gradca dne 30. junija 1838: „.. . Dojduče godine čemo podiči ovde slavensko čitateljno družstvo: jurve mnogi mladiči me uzmoliše, da ja moje stanje za tu nameru priredim"4. — O ustanovitvi čitalnice sporoča Vraz Cafu dne 19. oktobra 1838 (bivajoč seveda še vedno v Gradcu, ne v Zagrebu!): „Bivši jučer u Marie Ožalnice (Maria Trost. Op. drja. Štreklja.) kod Košara bi medju nami jednoglasno zaključeno, da se ima čitaonica Slavjanska u Gradcu podignuti. Biaše takodjer imenovan predsednik — nu koga članovi izabrahu, neču Ti kazati"5. Zadnje besede je zavila v precej jasno skrivnost Vrazova skromnost: predsednik novorojene čitalnice v Gradcu je bil seveda on. (Prim. dr. Kidrič, ČZN., 1910, str. 204.)
Dalje napoveduje Vraz v istem pismu, da pride 25. ali 26. okt. 1838 v Libro k Cafu, odkoder je potem popotoval (najprej z namenom, da natisne svoje „Narodne pesmi", pozneje za stalno) v Zagreb. Medtem ko je bil v omenjenem pismu Cafu designiral za svojega namestnika še Vekoslava Šparavca, se vidi iz vsega naslednjega, da se je končno odločil za Davorina Trstenjaka, položivši temu svojemu ožjemu rojaku na srce zlasti svoje napol rojeno dete — graško slovansko čitalnico.
' Grada, VI., str. 321. — Pripomnim, da je dr. Deželic to pismo napačno datiral z letom 1839.
5 Zbornik Slov. matice, II, str. 208.
Trstenjak je poročal Vrazu o društvu takoj v svojem prvem pismu, ki ga je pisal svojemu mentorju v Zagreb dne 1. decembra 1838: „Dragi brate! Čekao sam dugo od Vas kakvu knjigu, ma zaludu; valja dakle, da ja Vam nekoja potrebna pišem. Vaše družtvo se jest utemeljilo, i broji več blizo 20 sučlanovah. Dosada druga nisu u njem daržana, nego prednašanje slovnice. Učitelji Vam su znati. Svih ne ugaja sveslovanština, večidel ljubi polsko i ilirsko narečje. Daržimo se još dobro i mužko, i mislim, da če sve tako ostati. U slovnici još se bavimo kod sklanjanjah, akoprem smo več 10. studna [novembra] počeli. U Vaših meni naručitih stvarih sam činio po mogučnosti, listovah još ni ništa došlo.. ."'3 Dne 14. decembra 1838 piše Trstenjak Vrazu naslednje nemško pismo: „Verehrter Freund! Ihre Schreiben habe ich regelmäßig erhalten und werde alles mir Aufgetragene nach Ihrem Wunsche •sobald als möglich erfüllen. Zeit und Umstände verhindern mich, daß ich es -schon jetzt nicht übersendet. .. Unsere Gesellschaft ist jetzt ziemlich lax, ich glaube dieses bringe die oftmalige schlechte Witterung und die Pedanterie der Professoren mit, die uns ziemlich zum Buche treiben. Jedoch ist sie schon fast gegründet und bald wird das Einkassiren ergehen. . . In Betreff der auswärtigen Mitglieder unseres Lesevereines hab' ich schon geschrieben . .. Oprostite, da sam nemački pisa. Nemojte si mislit, da sam z time za-tajio majku Slavu"7.
Dne 16. decembra 1838 piše Trstenjak Muršcu in ga vabi v društvo kot vnanjega člana:
„Dragi brate! Morda Vam jeste več znato, da mi letos u Gradcu jedno društvo slavjansko utemeljili jesmo? Naš načao obstoji v time samom, da se sučlanovi ovdešnji, kojih broj ni jest maleni, poduče u jezicih slavjanskih, zarad ko je stvari i članove imamo svakog grana slavjanskog. A mislimo mi, da i drugi inostrani k tome pri-stupiti lahko mogu, akprem nisu nazočni, vendar se bave makar s časopisomi, i dobrimi knjizami svakog narečja slavjanskog. Po no-voj godini dolaze u našu čitaonicu više časopisah, ko je mi ter lahko šaljemo dalje, naše bo čitanje sasvim bit če berzo i hitro. Ako Vaša jest volja da pristupite, nam pod sdoli stoječom naslovom skoro pisat volite. Ugodbe jesu sledeče. 1.) Mora svaki sučlan jedan ili
6	Vrazova zapuščina v zagrebški vseučiliški knjižnici.
7	Vrazova zapuščina ravnotam.
drugi slavjanski jezik razumiti. 2.) Jedan prinesak u novcih poslati. Mi zaklučismo 2 fl. CM za polovicu godine, bez da se velikodušna dobrovolnjost u davanju više novacah zatera. Časopisi hoču se sledeči daržat i nemački: „Der Adler", „Ost u.West", „Kar-niolia" u. „Wienerzeitschrift" iz toga vzroka, da se u njih o slovesnosti slavjanske govori i u Austrii jesu najbolji. Od slavjanskih sledeči a) češki časopis českeho Muzeum, Kwety. Hronka, časopis pro katoličke duhownictwy, b) polske Rozmaitošči Lwowske, c) ilirske Ilirske narodne novine i danica, Serbska narodna novina i narodni list, d) slovenske Slovenska priloga k nemačkom časupisu Karniolii, koja z novim letom u Ljubljani izlazit hoče. Medju inim ako kassa dopustit hoče najnovie knjige dobre i izverstne svakog narečja slavjanskog, na historičke čemo naj bolje pozorni biti. Kad se svaki mesac svarši, čete vi od ovih časopisah jur izlazeče broje dobiti, koje Vi po zgotovljenom čitanju dalje šaljat imate. Red pošiljenja nači čete na listovih istih zapisani, parvi nje dobi g. Matjašič u Lembahu, jerbo jest parvi kod Maribora. Ter Vi, koji se ter šalju k Krempelji, Kajnihi, Strajnšaki i drugim koji pristopiti budu, ter kroz Radgonu u Gradac natrag itd. Pisat volite dakle, ali hitro g g. Strajnšaku, Kajnihu, Krempelju i drugim od kojih znate, da hoču pristupit, nek oni Vam pišu i odlučene novce šalju, koje Vi ter na me u Gradac, kad Vraz još iz Zagraba došao ni je, ali na g. Vogrina. Gledajte, da če broj veliki biti, svarhom mesca Sečnja (Jaenner) parvi dojdu do vas listovi i knjige itd. Molim za berzi odgovor, da tako mi našu stvar urediti mora"8.
Ob istem času je povabil Muršca k pristopu v graško čitalnico tudi Vraz, pišoč mu dne 17. decembra 1838 iz Zagreba: „Jel Vi deržite s Gradčkim družtvom za kuplenje ino štenje Slavj. knjig ino časopisov? Morete pristopiti"9. — Na to povabilo je odgovoril Muršec Vrazu dne 30. decembra 1838: „Vam z veseljem oglasim, da sem ne samo jas gračkem sveslavnem zočlenstvi pristopil ampak tudi pet drugih k pristopi pripravil — z njim vugodnoj pogodboj, da vsi potroški pošilanja na moj račun padajo. 4 češki — 1 polski — 2 serbska — 2 ilirska — 1 slovenski — i 4 nemški časopisi ali novine so nam obečane. Za polovino leta sem Vašem namestjaki
8 Zbornik Siov. matice, VII., str. 1—2.
' Vraz, Dela, V., str. 181.
Terstenjaki peneze že poslal. Či bude družba oblubo istinsko spu-njala, imam zavujpanje v drugi leta polovini še njih pa toliko nagovoriti — za leto dni pa dvakrat teliko"10.
V začetku leta 1839. Trstenjak nadalje vrši službo Vrazovega zastopnika v Gradcu, mu zbira naročnike za narodne pesmi in poroča o čitalnici. Piše mu dne 4. januarja 1839: „... Pišite mi •predplatenja cenu Vaših narodnih pesamah, a to sve berzo, ako imate vreme, ja pisao sam u Celovac i Maribor i Celje na dijake, da se prenumeriraju. Jeli jeste tako pravo? Od naših stvarih Vam pišem sledeča, joštere sad imam posao s kasiranjem novacah, do 15. t. m. mislim več mogučnost dobiti na potrebne časopise pre-numerirati. Hvalite Boga, da Vi neimate ovog posla! Ma ako Bog da, skoro ču vendar potrebna dobiti, ja s tim neču kazat, da jeste se naše družtvo razkadilo, al ono jest dobrovoljna ustava i terati neču, ni tako? Bolje, da dam svakom volju svoju"11. Iz tega pisma se razvidi, da društvo, ki se je v novembru prejšnjega leta še sestajalo v svrho učenja jezikov, niti ob Novem letu 1839 še ni bilo začelo poslovati kot čitalnica. Do 15. januarja pa je Trstenjak obetal, da hoče naročiti potrebne časopise, ki naj bi jih čitali seveda najprej graški člani in potem naj bi se pošiljali vnanjim po deželi.
Dne 16. februarja 1839 pošilja končno Trstenjak Vrazu podrobno poročilo o njegovem detetu, graški čitalnici, v katerem pravi med drugim: „In der Theologie steht der Patriotismus noch am alten Fuße, wir haben aus derselben Facultät nur zwei Mitglieder des Lesevereines . . . Mitglieder des Lesevereines: Anton Krudowski, Felix Kramberger, Math. Vehovar, Ant. Pungartnik, Iv. Ternski, Georg Strah, Wenzel Bezpalec, Louis Šparavec, Georg Cvetko, A. Teodorovič, M. Tecilašič, Jos. Ulaga, C. Haladi, Ant. Missia, M. Terstenjak, A. Rubelli, M. Bratuša (Theolog), L. Vogrin, G. Košar; auswärtige: G. Matjašič, J. Muršec, A. Pesserl, A. Mahač, Pater Max Mayeritsch, A. Krempl." Dalje sporoča, koliko denarja je dobil od članov in poklada račun, kako ga je porabil: za stanovanje, za naročbo lista „Ost und West", za slovnico Dobrovskega. Muršec da mu je poslal 10 gld. Naročil da je tudi časopis „Kato-
10	Zbornik Slov. matice, VIL, str. 135.
11	Vrazova zapuščina ibidem.
ličke duchovenstvo", Rubeševe „Deklamovanky", Kopeckega povesti iz nove romantike in Kukuljeviča „Jurana i Sofijo". Ostalo da je šlo za sveče, svetilko itd. Tudi „Kvete" da je naročil12.
Kljub temu poročilu Trstenjakovemu se zdi, da čitalnica kot taka ni poslovala. Vsaj vnanji njeni člani niso ničesar dobili iž nje. To je bilo najbolj mučno za Muršca, ki je bil najbolj vnet agitator zanjo in ki ji je bil pridobil vseh šest njenih vnanjih članov pod pogojem, da bo on trpel stroške za razpošiljanje. Svoji nevolji in svojemu razočaranju nad Trstenjakom je dal Muršec duška v pismu na Vraza z dne 24. februarja 1839: „Kaj le Terstenjak dela!? Čuda so njegove pisme obluble — dosta sem njih za lubo Slavšino nagovoril — ino zdaj že je drugi mesec odtekel i ne je časopisov i novin — ne nikšega zgovora. Či je on kaj kriv — či je venda peneze potrošil — ne za peneze mi je žal — tote hočem napreplatitelom že namestiti, pa ki dobra vola pa zgine — ki to dugi trud potere, ki naša mila Slava kvar terpi — ki vera mine — to mi serce teži! O da bi jas le, kak sem namenil, kak smo se tudi tu spominjali za našo okolino sam vse oskerbil! Ali čisto sem vuj-panja še ne zgubil"13.
S čim se je zagovarjal Trstenjak, da društvo ne posluje? S policijo. Prim. njegovo pismo Cafu z dne 9. marca 1839: „... Znato Vam jurve davno, da mi utemeljili jesmo u Gradcu jedno družtvo slavjansko ol da pravie kažem čitaonicu. Sučlanovah javilo se taki prem dosti, nalazili se su Slavjani svakog narečja, osim Rušah, i tako smo puna dva mesca bavili se domorodno i junačko z' učenjem slavjanskih svih jezikah. Više ko jedan mesac beše čitavo za-tvorito, jerbo občinska izpitavanja nas zaprečila su domorodnoj stvari služiti. Tako misliah ja sam narodnost u naših mladih Slovencih uzbuditi, k' spoznanju jezika materinskog pripeljati i njima svašta sveta u sarca utisnuti, — vendar ni mogo sam onaj cilj dostiči, i k onoj svarhi dospiti, što sam pričekao iz okolnostih i iz mladicah, koji biše u tim družtvu; — policija mislila, da sve to mora biti pogibeljno deržavi i caru, da mi čemo sve uzbuniti, pre-varči, zatarti i Bog zna sve narediti, da naša skupština ima načao politički itd. itd., sve ovo me prisiljilo sučlanove oddaljit i samo skrovno časopise i knjige i sve što domorodnosti tiče se u ruke spravit. Naša delavnost dakle sada nij tako razširata i od one važ-
" Ibidem.
15 Zbornik Slov. matice, VII., str. 136.
nosti, koju nam početak obečo, vendar koristna, i ja nijedne priložnosti odlaziti nedam, koja mi ponudi se ol kroz reči ol kroz djanja mladež utverditi u narodnosti i tako novi žitak izbuditi u našoj miloj Slovenskoj deržavi. Hvalu vendar videt hočemo, ako Bog da i sreča junačka. Takvi je stališ naše čitaonice.. . Jeli der-žite si Novine i danicu ol kakvi drugi slavjanski časopis? Ja bi Vam rad šaljati nekoje, al pomalahno čitanje ovdešnjih domoroda-cah i razstrošenost inostranih zapreči sve posle i napredovanje, po Vazmu morda da naši poslie (sie!) barže od rukuh idu, gde i Vi mnogia dobit čete"14. — Poslednje vrste tega opravičevalnega pisma kažejo, kakor da bi bil tudi Caf vnanji član graške čitalnice in da se mu je Trstenjak razen s policijo opravičeval tudi s tem, da notranji (to je graški) člani prepočasi čitajo, vsled česar vnanji ne morejo priti na vrsto.
Ali nekaj že takrat ni bilo v redu s Trstenjakom, vsled česar mu je že v teh dneh prišla misel, da mu nazadnje ne preostane nič drugega nego — bogoslovje. Dne 20. marca 1839 piše prof. Puffu: „Ich werde wahrscheinlich Theologie studieren müssen und zwar aus folgenden Gründen, weil ich im widrigen Falle von jeder elterlichen Unterstützung abgeschnitten werde, und durch sechs Jahre oder vielleicht noch länger bis zur ordentlichen Unterkunft mich nicht selbst fortbringen kann, wenn ich mir nicht merklich mein Leben verkürzen will... Nu, das Bonzen leben ist ja auch nicht das schlechteste"15.
Mesec pozneje (dne 23. aprila 1839) piše Trstenjak Vrazu iz postelje, češ, da je že od 23. marca bolan. Pripoveduje mu, da je bil napisal Muršec za slavnost cesarjevega rojstva slovenski krono-graf, on sam pa slovenski sonet, a „Aufmerksamer" ga ni prinesel. Za Wickenburgov god pa je bil natisnil dve pesmi: „Jedna bi na parvoj strani poslana od g. Profess. Seidlja iz Celja i od mene prevedena v starem Bohoričevem pravopisu. Druga na drugoj strani z organičkim. Sve je mermralo na stari pravopis i novog hvalilo"16. O čitalnici nič!...
Zato so se pa drugi obračali na Vraza in mu tožili njegovega namestnika pri čitalnici, Trstenjaka. Najbrž v maju 1839 mu je
"Zbornik Slov. matice, II., str. 220—221.
Dr. Jož. A. Glonar v „Slovanu", XV., str. 269.
10 Vrazova zapuščina v zagrebški vseučiliški knjižnici.
pisal Muršec v nedatiranem pismu: „Terstenjak je njemi poslane novce potrosil ino mi ne čerke letošnih časopisov poslal. — Zdaj je čitavnica proč — ino jas sem primoren denare povernoti"17.
Vrazova pisma Trstenjaku še niso prišla na dan; zato se ne ve, kaj in kako je Vraz pisal svojemu zastopniku in zaupniku v Gradcu, ko je zvedel, kako je zlorabil njegovo zaupanje. Trstenjak se mu je poizkušal opravičiti v pismu, iz katerega se spozna, da je bila Trstenjakova krivda še bolj kočljive narave. V tem pismu piše Trstenjak Vrazu: „Da mi u našoj čitaonici, koju je žalibože policija zatvorila. . . (nečitljivo) knjigah upotrebili jesmo, tako ja Vašu skrinju otvorih i knjige za korist sučlanovah uzeo. Tužite me ili ne tužite, okolnost tadašnja jest potrebno iskala. Knjige sam sve opet natrag položio izvan sledečih: Gunduliča Suze, Zoar (?), Ariadne. .. Spanisches Lesebuch, Jungmann Slovnik, Vitezovič. Od vašeg rublja sam ja u nuždi velikoj uzeo jedrni košuljti u vrednosti 1 flopet jednu razterganu, jedne gače, jedne platnene čakšire za obuče. Druga ništa, sva ova ču verno Vam poplatit, ja bio sam letos vek u veliki nuždi"18.
To pismo Trstenjaka ni spravilo z Vrazom in mu ni izbrisalo zamere, ki si jo je bil nakopal pri njem najbrž bolj vsled svojega postopanja s čitalnico, nego vsled samovoljne prilastitve raznih reči iz Stankove skrinje. O počitnicah 1839 je po vsej verjetnosti poizkusil poravnati svojo zadevo z Vrazom še osebno. Ob tej priliki mu je tudi najbrž razodel — ne, da se je odločil iti že v semenišče, ampak — da misli iti študirat v Zagreb. Vraz se je mudil pod zimo 1839 v llovcih, odkoder je pisal Gaju dne 13. novembra 1839 pismo, v katerem opozarja voditelja ilirizma tudi na Trstenjaka, svareč ga pred njim s tako krepkimi besedami, da se iž njih razločno čuti ves neoslabljen srd sicer tako vljudnega pesnika. Dotično mesto o Trstenjaku se glasi: „Jestli stanovit Davorin T. kod Vas? Kazao mi je, da kani u Zagreb udarit. Savetujem Ti kao prijatelj od g. 1833—39, da se ove jadne tiče — kano ljute guje — čuvaš, te ju baržim boljim načinom s' vrata spraviš. Ona nama je malo ne sve dobro bilje, što sam ja velikom pomnjom i mukom usadio, u štajeru izčupala. Obširnie o tom ustmeno"19.
37 Zbornik Slov. matice, VII., str. 139.
IS Vrazova zapuščina v zagrebški vseučiliški knjižnici.
-10 Grada. VI., str. 324.
Po tem negativnem priporočilu si lehko mislimo, kako je Gaj Trstenjaka sprejel. A brez Gajevih simpatij je bilo težko kaj doseči med zagrebškimi llirci. Ker je ostal Stanko neizprosen napram svojemu rojaku, ki je po njegovih stopinjah prišel v Zagreb, se je obrnil Trstenjak na pesnika Trnskega v Gradcu, naj ga priporoči Gaju. Prim. o tem Trnskega pismo Gaju z dne 6. februarja 1840: „Terstenjak me je molio u više listovah, da Vam njegov značaj opišem — a što mogu jadan da pišem? — Dobra je sarca, to znadem — ali nesmotrenost i lahkovoljnost baciše ga u kalež, od-kale samo sam se izkopati može. — Mnogo se prama njemu govori, ali i mnogo nije istina, premda gdekoje korenje i zaslužuje"20.
Koncem šolskega leta 1839/40 je Trstenjak ostavil Zagreb, ki se mu ni obnesel, in se zatekel v drugo pribežališče, s katerim je koketiral — kakor smo videli — že v marcu 1839 — v semenišče. O Božiču 1840 je javil Trnski iz Gradca Gaju v Zagreb kratko: „Terstenjak je u sjemeništu"21.
Medtem, ko je bil Trstenjak prvo leto v bogoslovnici, je po-potoval Vraz v aprilu, maju, juniju in juliju 1841 deloma z ruskim profesorjem Sreznjevskim po slovenskih pokrajinah, kar mu je nakopalo policijsko preiskavo, češ, da je širil narodne pesmi in hujskal narod22. V avgustu 1841 se je vrnil zopet v Zagreb, jesen je prebil v Ilovcih. Vrnivši se nekako začetkom novembra 1841 v Zagreb, je našel mnogo pisem, iz katerih je zvedel, da pazi nanj ves „Innerösterreich". Med temi pismi je bilo tudi Trstenjakovo iz graškega semenišča, pisano koncem oktobra 1841. Ž njim mu pošilja bogoslovec-drugoletnik pismo pisarja Martina Miholjaka iz samostana Rein o policijskem zasledovanju njegovem. Že prej, najbrž še pred svojim odhodom v Zagreb, je bil pisal Trstenjak Vrazu naslednje nedatirano pismo: „Verehrter Freund! Verzeihen Sie mir, daß ich so nachlässig war, und mir manches Unschickliche und Ungerechte erlaubte. Die Deutscher'sche Uhr löste Herr Krudowski wirklich aus und übergab sie mir, jedoch meine wirklich mißliche Lage, in die ich das heurige Schuljahr fortwährend versetzt war, zwang mich sie neuerdings zu versetzen! Warum ich selbe nicht meinem Versprechen gemäß gleich am Anfang des Schuljahres übersandte, beantwortet das
M Ibidem, str. 269.
21 Grada, VI., str. 269.
Časopis za zgodovino in narodopisje, 1910, str. 166 in dalje. m
beiliegende Schreiben Herrn Vehovar. Das Lösegeld rechnen Sie mir an, und ich werde selbes Ihnen treu erstatten. Ich ziehe von Graz fort und verfluche die Stunde, in der ich es betretten. Nun war ich bereits drei Jahre auf der Universität und habe nichts gerichtet und gethan, außer einer kleinen und mageren Selbstbildung. Meine Gesundheit erfordert ein milderes Klima, Gott gebe es, daß ich entweder gänzlich genesen möchte oder, was mir erwünscht wäre, sterben würde. Gesund werde ich radical nie, und was ich in den fluchbeschwerten Stunden schreibe, trägt den Stempel der zerrüttetsten wildesten Natur. Vielleicht heilen mich davon ein paar Freunde und umstellen meine Misanthropie in Menschenliebe. Dem Krudowski bin ich für manches heilsame Trostwort Dank schuldig .. . Wo ich hinreise, weiß ich selbst nicht, aufs Geratewohl durch's Leben. Verzeihen Sie mir meinen Wahnsinn, ich gestehe es aufrichtig, daß ich auch geisteskrank bin. Gottlob, daß ich es einsehen konnte. Ich hoffe bald meinen Kampf zwischen geistiger Vollkraft und gespreizter Schwäche glücklich zu überstehen"-3.
V prvem tednu novembra 1S41 je prišel Vraz sam v Gradec, da se javi policiji in dokaže svojo nedolžnost. O njegovem bivanju v Gradcu je zvedel tudi bogoslovec Trstenjak24. Porabil je to priliko in pisal iz semenišča Vrazu naslednje pismo z dne 14. novembra 1841 : „Visokopoštovani prijatelju! Od gospodina dr. Vogrina sazna sam, kojem g. Muršec priobči, da se u Gradcu bavite. Radovao bi se veoma, da bi mi priložnost nudila se s' Vami bar nekoliko rečdh progovoriti. A kad ustav naš ne dopušča, da se iz semenišča oddaljim, kada bi hteo, ter primite ovde pismeno moje bratinsko po-zdravljenje, i moj serdačni dobrodošo. Kasnije, odkad sam Vam oriaj list [prejšnji nemški] jurve poslao bio, saznadem, da ona stvar ne zaslužuje toliko jaukanja, koliko ga ja u mojem listu iz-razio jesam. Ja mislim, da dulje neče se više vuči, da ona bludnja' je osvetljena i izjasnjena. Želim Vam u svima sreču dobru. — Juče pošlje mi Greinerovo knjigoterštvo Vaše Glase iz žer. dub. k' kojim i ja moj radostan i puno zadovoljan glas priviknem. Ovde ste Vi doma, dalje na tom putu! Ja živim sada u pustinji i moram četir-deset dan ah preživeti. U pustinji ne raste cvietje, neima vrutaka, a još manje kastaljskih. Hlebac mi sunce peče i gavran donaša;
55 Vrazova zapuščina v zagrebški vseučiliški knjižnici. Zbornik Slov. matice, II, str. 224.
i mesto pesamah zaore tužni i svetačni psalmi. A nijedna pustoš nije bez celina' i oaza', a tako i u mojoj kadkad kakva ruža dozrije. Al moj duh mora biti krotak kao golubica i kupat se u veri ufanju i ljubezni, i fantazia je oslabljena od jadne bolesti, koja bi me skoro u raku spravila. Jedina moja uteha je, da sam miran i zadovoljan i vek pun najvručih čutovah za domovinu. Premda mnoga istinita reč odbije se na tupih persah i mi serce razjari, vendar me nove vesti i nova ufanja vsakdanašnja opet uzpire." Dalje prosi Vraza, da mu pozdravi Gaja, Demetra, Mažuraniča, Užareviča, Babukiča in Stoosa ter končuje: „Ja ufam se u Boga, da s' vremenom i ja užje Vašem kolu pridružen, s Vami na svetom i velikom ovom polju delovati hoču. Da Bog mi dade zdravlje, krepost duha i serca, ja tersim se pripravljati, kako posao takov ište"-5.
Izgleda, da sta se Vraz in Trstenjak končno spravila. Ko je Trstenjak pel svojo novo mašo, je povabil nanjo tudi Stanka v pismu z dne 21. julija 1S44, v katerem pravi med drugim: „Vam ljubezni brate, jesam ja puno hvale dužan, Vi bo ste me uveli u sveti hram Slavjanstva, i put pokazali do zlatog vrutka svetoga pesničtva." — A svojega dolga iz „let nerodnih" Trstenjak Stanku Vrazu najbrže ni poravnal nikoli, zakaj še 14. septembra 1850 mu
je pošiljal dolžni list in obetal plačati dolg20.
* * *
V ozadju tega precej dolgo trajajočega razpora med Vrazom in Trstenjakom stoji torej Trstenjakov postopek, ki govori o veliki njegovi mladostni lehkomiselnosti. Neglede na to, da poznamo Trstenjaka iz te dobe bolj kot nestalno pesniško dušo nego kot poznejšega znanstvenika in publicista, ne bo iz teh podatkov in dejstev izvajal predalekosežnih zaključkov za Davorinov značaj nihče, kdor zna upoštevati okoliščine in razmere med dijaki-rojaki v tujih mestih. Pač pa je njegovo lastno poročilo o tej čitalnici, ki sem ga citiral v začetku, zopet nov prinos k notoričnemu njegovemu nagnjenju k izmišljevanju v vseh inemoaniih sestavkih njegovih: dr. Glonar je dobro zadel to njegovo lastnost z izrazom „pozerstvo".
Razmerje med Vrazom in Trstenjakom tudi s tem vpogledom v Vrazovo korespondenco ni povsem razjasnjeno. „Mogoče nam ga bo kdaj pojasnila Trstenjakova korespondenca." S tem stavkom,
Vrazova zapuščina v zagrebški vseučiliški knjižnici.
11 Zadnji dve pismi tudi v Vrazovi zapuščini ravnotam.
ki variira Glonarjevo željo na čelu tega članka, se dotikam predmeta, ki me je pravzaprav napotil, da sem prijel v tem vprašanju za pero — Trstenjakove zapuščine.
Ko sem se pred leti bavil s slovenskimi Ilirci in zbiral tozadevno gradivo, sem povsod — zlasti pa v dobi graškega ilirizma Vrazovega — zadeval ob Trstenjaka, o katerem sem jako pogrešal monografije na podlagi zanesljivih dokumentov. Hoteč se je že lotiti sam, sem si mnogo prizadeval, da bi našel njegovo zapuščino, ki jo je po njegovi smrti prevzemal in registriral ter končno opisal v „Zvonu" 1890 Fekonja. Pisal sem temu, a ta mi je odgovoril, da jo je pač uredil in pustil v župnišču, kaj malega bi utegnil o nji vedeti prof. Sket v Celovcu. Poprašam poslednjega, a dr. Sket ni imel drugega od Trstenjaka nego njegovo kratko latinsko avtobio-grafijo, ki jo je ob svojem času prejel v uporabo od Fekonje. To mi je tudi poslal pod pogojem, da mu jo vrnem. O vseh Trstenja-kovih pesmih, o vsej njegovi, gotovo zelo obširni korespondenci, o vsej zapuščini pa tudi iz Maribora nisem mogel doznati ničesar. Ker mi je bilo to iztikanje vsled krajevne oddaljenosti od rok in ker je bil začel dr. Glonar objavljati v mariborskem „Časopisu" Trstenjakova pisma Puffu, sem mislil, da bi bilo najbolje, ako bi se hotel on, ki je v Gradcu, lotiti življenjepisa Trstenjakovega. Prepustil sem mu avtobiografijo — dr. Sket je bil med tem časom umrl —, pričakujoč od njega, da on najde več, nego sem mogel najti jaz. A njegov sicer prav spretno sestavljeni prigodni članek me je presenetil, in sicer zato, ker se dr. Glonar uzadovoljuje m miri s konstatiranjem, da je Trstenjakova zapuščina „ohranjena, samo ne izdana". A kje je ta zapuščina? In misli kdo na to, da se obelodani? To bi bil rad zvedel že večkrat poprej in izprašuje še sedaj ob Trštenjakovi stoletnici
dr. Ivan Prijatelj.
Na Dunaju, dne 15. marca 1918.
Primerek Linhartove Miss Jenny Love.
Zdi se, da je iz Linhartovih bio- in bibliografov videl primerek tiskane njegove nemške drame edini čop.
Krstno ime junakinje pišejo Pohlin, Bibliotheca car. 1803,260, Marn, Jez. XXII, 63, Glaser 11,58, Grafenauer, Kratka zgodovina 1,99: Jeny, Čop-Šafarik 64, Radies, LZ. 1893,28, Grafenauer, Zgodovina 1,16, Remeš, ZMS. XIV,4: Jenny; njen priimek je zdaj Lowe (Pohlin, Marn4 Grafenauer, Remeš), zdaj Love (Čop-Šafarik, Radies), zdaj celo Lome (Glaser); tiskar se imenuje tu Stade (Pohlin, Marn, Radies, Glaser j, tam Stage (Čop-Šafarik, Remeš).
Primerek namreč ni bil doslej znan nobeden. O vzroku, zakaj o tem delu ni v Ljubljani nobenega izvoda, je namignil Radies: „Bržkone je ukrenil ž njim (Linhart) prav tako, kakor z imenovano pesniško zbirko (= Blumen aus Krain), katero je, kolikor je je bilo mogoče dobiti, nakupil in sežgal, ker so se mu zdeli ti pesniški mladostni poizkusi pozneje nevredni samega sebe." Nekoliko dalje gre Remeš: „Tega Linhartovega spisa ni nikjer niti enega izvoda. Linhart je vse vničil." Tudi Grafenauer sodi v svoji „Kratki zgodovini", „da se nam drama ni ohranila".
Čeravno torej Grafenauer drame ni videl, ji je dal vendar literarno znamko: „Meščanska tragedija ,Miss Jenny Lowe' pa kaže Linharta Sonnenfelsovega učenca" (Zgod. I.); „naslov tragedije... kaže na vpliv Linhartovega učitelja Josefa Sonnenfelsa" (Kratka zgodovina).
Po vsej priliki se delce sistematično ni iskalo, vsaj v dunajski dvorni biblioteki ne, kjer najdeš pod značnico 392.620-A v 184. zvezku fingirane zbirke „Deutsche Schaubühne" našo: Miss Jenny Love. Ein Trauerspiel in fünf Aufzügen von A. Th. L. Augsburg, Bey Conrad Heinrich Stage. 1780. 8". 64 str.
Naslovni list kaže lični bakrorez, ki ga je napravil G. F. Riedel: pred ogledalom, ki ga deček ravnokar odgrinja, stojita dva druga naga dečka, izmed katerih zavezuje zadaj stoječi prednjemu oči.
Knjiga je posvečena „Dem Weiner edler Thränen, dem Hoch-gebohrnen Johann Nepomuk des Ii. R. R. Grafen und Herrn von Edling" (3). Dejanje se vrši na škotskem ter je polno krvi, morilnih naklepov ter umorov: William Love je umoril brata svoje žene ter se skriva pod tujim imenom pred pravico; lord Herington si hoče s silo nakloniti ljubezen Williamove hčerke Jenny ter se tekmeca Sandwella znebiti z umorom; Warford, ki je nameraval po Hering-tonovem naročilu umoriti svojega bivšega prijatelja Sandwella, pade, ko mu je Sandwell odpustil, pod bodalom ljudi, ki jih je najel Herington; na svitlo pridejo Heringtonova zlodejstva in Wil-'liamov umor in oba sta zapisana krvniku; Jenny, „ki jo umori sila raznih občutkov, pade mrtva ob svojem ljubimcu Sandwellu".
Svoj literarni vzor je pokazal pisatelj v drami sami : „Lasst mich gehen mit Knabenschritten, wo Shakespear gieng. Der Weg ist schlüpfrig, und Fall ist in jedem Schritte. — Wer reicht mir den Arm?" (2). Geslo spominja na besede, ki jih je napisal Linhart dne 1. januarja 1780 o svoji drami prijatelju Kuraltu: „Elle est noir à la Shakespeare" (ZMS. XIV, 51).
Na ostala vprašanja, ki so v zvezi z Miss Jenny Love: v čem je hotel Linhart posnemati Shakespeare, kako se mu je to posrečilo, kdaj in pod kakim vplivom se je izoblikovala pri njem tako intenzivna slovenska zavest, da je nehal pesniti v nemškem jeziku, ki mu je tekel izredno gladko — poizkusi dati odgovor monografija o Linhartu.
Fr. Kidrič.
Korespondenca izza dobe jugoslovanskega protestan-tizma v „skupnem heneberškem arhivu".
Emil Sehling, vseučiliški profesor v Erlangenu, podčrtuje v svoji poblikaciji: Die evangelischen Kirchenordnungen des XVIteil Jahrh., II Leipzig 1904,276, da je segalo grofa Jurija Ernesta Heneberškega (zu Henneberg) „izredno zanimanje za razvoj pro-lestantizma daleč preko njegovih deželnih mej", ter opozarja zlasti na korespondenco, „ki jo je imel 1563.1. z Ivanom Ungnadom v Urachu in Primožem Trubarjem v Ljubljani ,o prevodu svetega pisma v hrvaški in slovenski (windische) jezik in o izpreobrnitvi Hrvatov in sosednjih Turkov' (Henneberg, Gem. Archiv IV, Bd. 2, Nr. 3)".
Torej tudi nova pisma Trubarju ali celo še iz peresa Trubarjevega? Iz Voigtove objave Ungnadove korespondence s pruskim vojvodom Albrehtom v Archivu für Kunde österr. Geschichtsquellen XX, 249, je pač znano pismo z dne 5. septembra 1561., s katerim priporoča Juri Ernest vojvodi pruskemu Ungnadovega sina Karla, ne omenja pa grofa Jurija Ernesta niti Schnurerjev Bücherdruck, niti Kostrenčičevi Beiträge, niti Elzejeva objava Trubarjeve korespondence ali Bučarjeva Povijest.
„Gemeinschaftliches Hennebergisches Archiv Meiningen" ima res dva fasciklja s sledečimi zapisi na ovitkih: F ase. IV, Bd. 2, Nr. 3, 18 listov: Correspondenz des Hans Ungnad in Urach und Domherrn Primus Trubar (!) zu Labach mit Gr. Georg Emst u. Poppo zu Henneberg'ingl. mit Kunig Maximilian. 1561. Die Übersetzung der heiligen Schrift in die Crabatische u. Wendische Sprache zur Bekehrung der Crabaten und angrenzenden Türken betreffend, (z novejšo pisavo) betr. auch Scalich. Fase. Sectio I. Z. Uli, 17 listov: Correspondenz des Grafen Georg Ernst von Henneberg, mit dem Freiherrn Hans Ungnad, zu Sunneckh (z novejšo pisavo:) über verschiedenes (s starejšo pisavo:) 1561. 1562. (z novejšo pisavo:) Nebst zugehörigen Schriftstücken, (s starejšo pisavo:) Die neue wendische chrabatische Druckerei betreffend.
Da vidimo, ali odgovarja zapisom na ovitkih tudi vsebina.
Zbirka obsega 14 pisem:
1.	Juri Ernest priporoča 5.sept. 1561. iz Uracha vojvodi pruskemu Ungnadovega sina Karla = Voigt 249.
2.	Ungnad prosi 20. okt. 1561. iz Uracha Jurija Ernesta med drugim podpore za svojo tiskarno.
3.	Juri Ernest obljublja Ungnadu iz Schlensingena 23. oktobra 1561. neko „Kurtze Sumari christlich lehre".
4.	Juri Ernest potrjuje Ungnadu 3. nov. 1561. prejem pogodbe med Skaličem in Ungnadom v shrambo, prošnjo za podporo tiskarne pa odklanja s pozivom na stroške za vzdrževanje šole.
5.	Juri Ernest naznanja bratu Bopu vsebino Ungnadovega pisma in svojega odgovora.
6.	Juri Ernest priporoča 11. nov. 1561 Albrehtu pruskemu Skaliča.
7.	Juri Ernest priporoča „v sredo po Martinovem 1561." Albrehtu Skaliča in mladega Ungnada.
8.	Kopija priporočila Karla Ungnada Albrehtu.
9.	Juri Ernest obvešča 12. julija 1562. Ungnada o poroki svojega brata ter mu pošilja poročilo o sinu Karlu.
10.	Ungnad prosi 20. sept. 1562. Jurija Ernesta, da mu vrne pogodbo s Skaličem ter še vedno goji nado, da dobi podporo za tiskarno.
11.	Ungnad piše istega 20. sept. tudi Ernestovemu bratu Bopu ter prosi tudi tega kakega prispevka za tiskarno.
12.	Ungnadov sluga Krištoi Raid piše 31. okt. 1562. bratoma Ernestu in Bopu o odpošiljatvi Ungnadovih pisem.
13.	Brata Ernest in Bopo sta 15. nov. 1562. pogodbo Ungnadu vrnila, prošnjo za podporo pa zopet odklonila.
14.	Rajd potrjuje 2. dec. 1562. iz Frankfurta prejem pogodbe med Ungnadom in Skaličem.
Prof. Sehling torej korespondence Jurija Ernesta Heneberškega ni sam razbral, ampak sestavil svoje poročilo zgolj na podlagi zapisov na ovoju fasciklja IV, Bd.2, Nr. 3, zato navaja tudi k čisto napačnim zaključkom.
Naša korespondenca ne izkazuje bogvekakega izrednega Erne-stovega zanimanja za razvoj protestantizma izven mej lastne državice, saj je odklonil podporo, ki jo je Ungnadu istodobno sedem nemških knezov dovolilo1, dvoje obljubilo2, odklonil pa le šejoakim, izborni knez brandenburški3; ne gre za korespondenco iz 1.1563., ampak iz 1.1561. do 1562.; korespondiral Juri Ernest ni tudi s Trubarjem, ampak samo z Ungnadom.
1	Schnurrer Ch. F., Slavischer Bucherdruck, Tubingen 1799, 55—61; Kostrenčič, o. c. 54, 55, 58, 59, 67; Bučar Fr., Povijest hrv. prot. književnosti za reformacije (Črtice iz hrv. književnosti V), Zagreb 1910, 145. — Friderik von der Pfalz se omenja samo pri Schnurrerju 60.
2	Schnurrer, o. c. 58—59; Kostrenčič, o.c. 54, 67; Bučar, o. c. 145.
* Schnurrer, o.c. 59; Kostrenčič, o.c. 58; Bučar, o.c. 145. — Bučar je razumel njegov odgovor napačno: „da če poslije več dati".
Fr. Kidrič■
f 0. Stanislav Škrabec.
Dne 6. oktobra 1918. je umrl v frančiškanskem samostanu v Ljubljani o. Stanislav Škrabec v 75. letu starosti. Z jezikoslovjem se je bavil blizu 58 let in je dosegel ne le ime staroste, ampak tudi prvaka sodobnih slovenskih jezikoslovcev. Zaslužen je tudi kot urednik „Cvetja", kot učitelj in ravnatelj frančiškanske redovne gimnazije, kot redovnik in duhovnik. A ne more biti naš namen, da bi opisali tu vse zasluge tega izrednega moža, temveč hočemo le Njegovo jezikoslovno delovanje na kratko označiti.
Z jezikoslovjem se je bavil že na gimnaziji, kar je sam nekateri-krat priznal (n.pr.Cv. I, 9; XIX, 2). V Cvetju I, 9, je leta 1880. omenil, da je do nazorov, ki jih ima o izreki našega jezika, prišel „po skoraj dvajsetletnem prevdarjanju in preiskovanju"; torej je začel že v višjih gimnazijskih razredih samostojno delati. Rodil se je 7. januarja 1844. v Hrvači pri Ribnici. Gimnazijo je dovršil 1.1863. Po zrelostnem izpitu je stopil v frančiškanski red, v katerem je bil 1. 1867. posvečen v duhovnika. L. 1868. je postal na novomeški, tedaj še frančiškanski gimnaziji namestni učitelj, kjer je ostal do 1. 1870. Tedaj so frančiškanom gimnazijo vzeli ter odslovili vse očete, ki še niso bili nameščeni kot stalni učitelji. Med tistimi, ki so gimnazijo zapustili, je bil tudi o. Stanislav.
V izvestju novomeške gimnazije je 1.1870. priobčil prvo razpravo: „O glasu in naglasu našega knjižnega jezika v izreki in pisavi". Razprava je bila v našem jezikoslovju naravnost epohalna, ker je začel Škrabec z njo ledino orati v našem glasoslovju. Njenega pomena se je tudi Škrabec sam zavedal. Ko so mu 1. 1884. očitali, da so nekatere njegove glasoslovne zahteve tako težke, da jim „celo neki pervak" ne pritrjuje, je s primerno zavestjo odgovoril: „... mej jezikoslovci ne morem naravnost vsakega sprejeti za sodnika; znani so mi namreč zaslužni možje, ki so dosti lepega pisali o skladnji slovenski, ali tudi o raznih oblikah (mislil je na Miklošiča, Levstika,
Cigaleta i. dr.; opom. poroč.), glasja in naglasja pa niso natančniše preiskavali (podčrtal poroč.), ter jim je sploh novejše jezikoslovje premalo znano" (Cv. V, 2). Razprava nam priča tudi, kaka samostojna učenjaška osebnost se je pojavila s Škrabcem. Dasi tedaj še ni imel vseučiliških študij, je bila razprava tako temeljita, da so jo strokovnjaki vedno občudovali. Valjavec jo je hvalil v XLI11. knjigi Rada 1. 1878. ko „daleko najbolju razpravu o toj stvari," Baudoin de Courtenay v Archivu 1885, 106, jo je imenoval vortreffliche Abhandlung in je obžaloval, da je ni poznal že 1.1872 In še pred nedavnim jo sam Olaf Broch v Očerku fiziologii slavj reči hvali ko „odlično" (Cv. XXVIII, 2). Priznani glasoslovec dr. Ramovš pravi o njej, da „bi jo moral znati vsak izobražen Slovenec na pamet" (Lj. Zv. 1917, 501). Vprašanja, ki jih je Škrabec tu začel, so ga zanimala vse življenje in se je zopet in zopet povračal nanje in o njih vedno bolj temeljito razpravljal. Zanimivo je, da je z istim vprašanjem tudi zaključil svoje razprave, t. j. z razpravo: „Naša fonetika v prozi in poeziji" (Cv. XXX—XXXII, v letih 1913—1915), kjer je pokazal ogromno fonetično znanje. Škrabec je oče slovenske fonetike.
Ko se je umaknil z novomeške gimnazije, so ga redovni predstojniki poslali na graško vseučilišče, kjer je ostal tri leta in napravil z odličnim uspehom preizkušnjo iz slovanskega in klasičnega jezikoslovja (gl. Dom in Svet, 1902, 78). Nato je šel na Kostanjevico pri Gorici, kjer je do sive starosti na domači redovni gimnaziji poučeval slovenščino, hrvaščino, nemščino in klasična jezika. Na Kostanjevici je imel lepo življenje, bil je zopet v šoli in med knjigami. „Njegova celica v Gorici je bila precej prostorna in je imela dvoje oken. V njej je bila priprosta postelja, pisalna miza, klečalnik, par stolov in par podob, na oknih nekaj loncev s cvetlicami, sicer pa povsod same knjige, ne samo po omarah, temuč tudi na klečalniku, na postelji, po tleh, sploh povsod," poroča o. Vinc. Kunstelj (Cv. XXXV, 283). „Če stopiš k njemu v celico," je pisal Leveč 1.1894., „zdi se ti, da si stopil v knjižnico, kjer sedi za mizo, obteženo s knjigami in drugimi pisanji mož učenjak" (Lj. Zv. 1894, 47). „Prvi zjutraj na nogah je zvečer navadno zadnji legal k počitku, tako v mlajših letih kakor tudi v starosti. Prve jutranje ure je posvečeval Bogu... Po končani službi božji je hitel v šolo... Po končani šoli je'šel v svojo celico in se zakopal med knjige, dokler ga ni samo-
stanski zvonec poklical k skupnemu obedu. Vžival je le malo najpo-trebnišehrane, pil ni skoro nič. Rad pa se je med obedom kaj pogovoril se sosedi in je tudi v teh pogovorih nehote razodeval svojo duhovitost. Po obedu pa zopet v celico h knjigam... Ob štirih popoludne se je udeležil skupne molitve in nato bral in pisal do večerje; po večerji se je navadno malo pogovoril se svojimi sobrati, nato pa odšel zopet na delo do pozne nočne ure... Celico si je sam pometal in je sploh veliko gledal na to, da drugi niso imeli dela ž njim" (Cvetje, ravno tam, 282—283).
Tako je bilo njegovo zunanje življenje na Kostanjevici dan za dnem, nad 42 let. Zato pa je njegov duh tem intenzivneje deloval. Prva leta na Kostanjevici ni nič pisal, temveč samo študiral. Ko je sedel ob Trubarju, Dalmatinu, Hrenu in drugih starejših pisateljih in je proučeval slovenska narečja in sporedno s tem zgodovino vseh večjih evropskih jezikov, je kmalu uvidel, v kakšnem položaju je slo- „ vensko jezikoslovje in pismeni jezik. Spoznal je, da Levstikova romantična šola, ki je tedaj triumfirala, ne spada več v dobo, v kateri živi. V umetnosti in v vsem duševnem življenju je že zmagal realizem, romantični nazori so se šopirili po Levstikovi veljavi le še v jezikoslovju in v pismenem jeziku. Ta anahronizem je hotel Škrabec odpraviti in se mu je v glavnem tudi posrečilo, s čimer si je pridobil za naše jezikoslovje in še posebej za naš pismeni jezik izrednih zaslug.
S svojo reformo je dal Škrabec pismenemu jeziku zopet organske meje, katerih že od 1.1849. ni več imel. Po tem letu so llirci (Matija Majar, mladi Svetec, mladi Janežič i. dr.) v mladostnem navdušenju podrli ozke zgodovinske meje, ki so jih pismenemu jeziku dali Japelj, Kopitar, Ravnikar, Metelko, ki so sprejeli pisavo 16. veka in jo primerno zboljšali. Ilirci niso hoteli več poznati mej med slovenskim jezikom in hrvatskosrbskim in ostalimi slovanskimi jeziki. Pisali so neokusno mešanico, ki ni bila življenja zmožna. L. 1863. je dal Levstik pisavi novo smer s tem, da je zaprl oči pred resnično, živo sedanjostjo in začel sanjati o davni preteklosti. Živo besedo je dejal v spone in jo obkladal z oblikami, ki jih že tisoč let ni več govoril naš narod — nekaj jih pa sploh nikoli ni —; slovenščina je postala v tej „staroslovenski" obleki težka in okorna, odeta v kozje kože, kakor narod pred 1000 in več leti. — Bila je sicer ta slovanska vzajemnost in zveza s staroslovenščino v neki meri zelo koristna, ker je razširila samokranjske meje Japljeve, Kopitarjeve in Metel-
kove šole in je pokazala na ostala slovenska pismena (pokrajinska) narečja in jih zlila v en pismeni jezik — toda v romantičnem navdušenju so šli i Ilirci i Levstik daleč preko dopustne meje, ki jo mora imeti vsak pismeni jezik.
Ko se je Škrabec dovolj pripravil, da bi z uspehom pobijal taka nezdrava načela, je po skoro 9 letnem molku zopet prijel za pero in poslal nadaljevanje pričetih študij v Letopis Matice Slovenske. Toda odbor za tako delo ni imel zmisla in je spis 1 1879. odklonil. Takisto so storile „Novice" in pozneje še goriška „Soča". Bil je bridko razočaran in videl je, kakor se je pozneje (Cv. XIX, 2) sarkastično izrazil, po Prešernovi besedi, „kak veter nje (t. j. slovenske inteligence) nasproti temu vleče, kogar je v celi videla berača". Tedaj je sklenil, da ne bo nikdar nikomur več ponujal svojih spisov. „Kaj mi je bilo začeti po vsem tem?... Zasadilo se je ,Cvetje', menda pervi slovenski mesečnik, ki je imel izhajati v ,platni-c a h', in meni je prišla ena misel od koder koli — ena ribniška misel, porečete morebiti — da bodo namreč te platnice za posiljeno zelje prav kakor nalašč. Jaz bom del na nje, kar se mi bo zdelo, nikogar ne bom prosil. Kupovati jih tudi nikomer ne bo treba; gdor si naroči .Cvetje', jih dobi zastonj, potlej naj pa stori ž njimi, kar hoče. Mej kakimi tremi tisoči naročnikov se jih bo vže nekoličko našlo, ki si bodo dali sčasoma kaj dopovedati tudi takih reči, in tako se bo morebiti za zdaj toliko opravilo, kaker bi se s posebnim majhinim jezikoslovnim časopisom" (Cv. V, 8). Tako je dobil Škrabec 1.1880. s „Cvetjem", ki mu je s peto številko 5. letnika postal tudi po imenu urednik, list, v katerem je mogel priobčevati svoje študije.
Poglavitni namen vsega njegovega delovanja je bil, določiti pravo izreko in njej primerno pisavo. To je poudarjal precej v prvem letniku „Cvetja" in potem vsa leta, kar je „Cvetje" izdajal; to je smatral za nalogo svojega življenja. „Poglavitni predmet slov-niških spisov mojih od začetka do zdaj tudi ni bila tolikanj pisava, koliker prava, edinstvena, v resnici slovenska izreka" (Cv. V, 2), in po tej uravnana pisava, „da bi mogli poznejši rodovi enkrat v resnici veseli biti svojega literaturnega jezika ko lepe organsko razvite celote" (Cv.V, 11). „Jaz sem želel od svojih gimnazijskih let nadalje, in to je bil poglavitni cilj mojega jezikoslovnega prizadevanja vse do današnjega dne, da bi se naši knjižni slovenščini vstanovila edinstvena, čedna, pa ob enem čisto slovenska
/
izreka, veljavna za šolo in javno občevanje olikanih stanov" (XIX, 2). „Dasiravno sem puščavnik in ne slišim dosti, kako in kaj se govori po našem Slovenskem, semtertja vender le nekoliko izvem, da se govori precej slabo tudi v izobraženiših družbah, in v teh še prav posebno, da ne le po nemško špičijo slovenščino, da jo tudi lomijo po nekakem morda latinskem načinu v povdarjanju, da se sploh na pravo in resnično slovensko izreko malo ali nič ne misli, da je nekaterim pravopis vse, pravorečje nič, ali morda le nekako odmevanje pravopisa. Po moji misli pa bi ravno nasproti moral biti pravopis lepa in natančna fotografija prave in dobre izreke. Izreka je živi jezik, pravopis je njegova mertva podoba. Zato mislim, da bi morali mi najprej skerbeti za pravo izreko naše knjižne slovenščine in še le po nji vravnati pravopis tako, da bo ž njim mogoče pravo izreko s popolno natančnostjo zaznamenjati." (Cv. XXX, 2.) S kako ljubeznijo je skrbel za to, vidimo dovolj očitno iz njegove labodje pesmi, iz zadnje razprave ofonetikiv prozi in poeziji, kjer pravi: x „Zal mi je, da ne morem napisati vsega, kar bi rad in kar šem morda v neprevidni slabosti kedaj komu obljubil. Storimo, kar se bo dalo, pa ostanimo pri tem (t. j. pri fonetiki), kar mi je najbolj tako rekoč domača skerb." (Cv. XXX, 1.)
Do nazorov, kakšna bodi izreka, je prišel Škrabec po temeljitem študiju jezikov vseh večjih evropskih narodov. Videl je povsod, kako se skrbno pazi na izreko. V slovenščini naj bi jo izražala pisava, ki bi slonela na jeziku XVI. veka. Vse, kar je starejše ( Levstikova stara slovenščina) in vse, kar je mlajše, in vse, kar je rodil le papir (mrtve oblike), naj bi se opustilo.
„Pravilo pravopisu ni etimologija, temuč izreka — izreka nekega določenega časa in kraja" (Cv. I, 2). „To naj bo v odgovor nekim prijaznim opominom v tej zadevi. Mi ne ljubimo novih izmišljenih oblik, temuč želimo jezik pisati, kaker se govori, ali kaker se je govoril, ko je bila narodna fonetika še na stopnji naše sadanje književne slovenščine" (Cv. I, 11). „Mi skušamo namreč jezik pisati, kakeršen je, ne pa, kakeršen bi po vkrepanju učenih jezikoslovcev imel biti, ali kakeršen je mogoče da res bil nekedaj v svoji predliteraturni dobi" (II, 6). „. ..ker mi ne pišemo stare slovenščine, zato se mi zdi, da imamo pisati tako, kakor se beseda izgovarja v novi slovenščini, in sicer v nje zgodovinski dobi. Trubar nam je mejnik, ki čezenj ne sezimo nazaj, ker se za njim ne vemo kje vstavljati" (II, 7). „... v pisavi nam velja fonetika
16. veka" (111, 1). „Naš pravopis, znanstveni, kaker tudi vsakdanji mora biti, če hočemo, da bo vreden tega imena, zgodovinsko-fonetičen... Prav za prav torej nima nigdar etimologija sama na sebi odločevati pravopisnih vprašanj, učena etimologija namreč, ki je sicer lehko da resnična, pa lehko da tudi ne... Podlaga pravopisu ima biti zgodovinsko opravičena izreka. Zal, do do zdaj, ko-liker sem si že prizadeval, vender naših jezikoslovcev nisem mogel prepričati o pravičnosti in potrebi tega podlažnega načela... Kaj naj bo merodajno za knjižni jezik?... Kar je od začetka našega slovstva, t. j. od 16. stoletja pa do zdaj povsod, t. j. v vseh glavnih narečjih v navadi, to je pred vsem drugim kar se ne more in ne sme spreminjati, dokler naša slovenščina ostane, kar je, poseben sJa-venski jezik. Kjer pa gredo narečja razna pota, mislim, da se bomo po pravici deržali tistega, ki je dosledniše ohranilo, kar imamo skupnega se staro slovenščino ali hervaščino" (XVII, 7). „Brez škode pripuščamo, da se nam knjižna slovenščina v posameznih rečeh opira na druga naša narečja, kakor štajersko ali prekmursko, samo da s tem ne pride v nasprotje s keterim občnim zakonom kranjskega narečja, ki ji je prava splošna podlaga" (II, 11). Zadnjikrat je vse to ponovil 1.1913: „... kako imamo določiti pravo izreko primerno naši knjižni slovenščini?... Pred vsem mora biti res slovenska, domača, narodna. Opirati se mora na izreko domačih narečji, pa ne enega samega, temuč, koliker mogoče, naj vsa pripomorejo k vsem skupni olikani govorici. Tudi izreke stariših časov, koliker nam je znana, ne smemo zaničevati, zlasti ne tiste, ki je pervotna podlaga našega pravopisa, dolenjske izreke 16. stoletja... Ponavljal bom ko ,glas vpijočega v puščavi' stare že prežvečene resnice, v edinem malem upanju, da pride kedaj ,fortior me post me', da pošlje Bog moža, ki bo te resnice ne le priznal, temuč jim znal tudi splošen sprejem pridobiti in djansko veljavo" (XXX, 3). V veliko uteho mu je bilo, da so o našem pravopisu sodili tako tudi drugi fonetiki, n. pr. Broch, Korš i. dr. Z veseljem je omenil iz Brochove knjige (Očerk), da je „jako nezadovoljen z našim pravopisom, ki ne kaže izreke, kakeršna je v resnici" (XXVIII, 2). O Koršu pravi: „Veseli me, da so njegova načela (o izreki) tista, ki jih branim tudi jaz že toliko let" (XIX, 12).
Škrabec je s svojim realnim, duhu časa in moderni umetnostni zahtevi odgovarjajočim načelom mnogo nezdravega eti-mologiziranja, pretiranega romantičnega slovanjenja in mrtvih
papirnatih oblik iztrebil iz pisave. Reakcija proti Levstikovi šoli je bila sicer huda, toda zdrava in če bi ne bila prišla s Škrabcem, bi bila morala priti s kom drugim pozneje, gotovo pa bi bila prišla po 1.1895., ko je zmagala moderna in z njo realizem na vsej črti. Škrabec je torej storil že 1.1880. naši moderni veliko uslugo. Velika ovira njegovim načelom je bil Pleteršnikov slovar, ki je v pisavi preveč etimologiziral. Moderna gre vedno bolj za Škrabcem preko Pleteršnika in sprejema dejanski jezik, žive, resnične oblike. V vseh stvareh pa seveda ni mogel zmagati. Ker je hotel biti skrajno dosleden in je nekako ozkosrčno hotel imeti popolnoma edinstveno, organsko celotno pisavo — kakršne nima noben evropski narod, zlasti pa tisti ne, Ki sc drže kakor mi zgodovinskega pravopisja in pravorečja — in se ni oziral na nobeno, še tako staro pravopisno rabo, je naravno, da ni popolnoma prodrl. Zakaj Škrabčevo načelo ni zadelo le nepotrebnih staroslovenskih, hrvatskosrbskih in drugih slovanskih oblik in drugih posebnosti, ampak tudi oblike, ki smo jih v pisavi že davno sprejeli, nekatere že od 1.1863. (dejanje, dejati; prijatelj, pridevniki na -len, n. pr. hladilen, imenovalen ...), nekatere že izza Metelka (n. pr. solnce, razločevanje neločljivih predlogov u- in v-: «biti, vbiti itd.), nekatere že izza Vodnika, Japlja in nekatere še mnogo starejše (n. pr. kakor, kamer, česar, čemz/r itd.). Kar se pa 100 ali več let splošno piše, se ne da zlepa izrvati, vsaj poedincu se to ne posreči. Stroga doslednost je zadela še mnogo oblik, hotel je n. pr. pisavo Ij: avtomobilj, aljkoholj; enako lastna imena, slovanska in druga. „Tako bi bilo treba podomačiti... poljska in druga slavenska krajna imena", n. pr. Leczvca-Ločica, Brzozovv-Brezov, Rzesz6w-Rešev, Kety-Koti, Zemun-Zemoln, mesto Lodž-Ladja itd. (XXXII, 9—10). Dosledno je zahteval, da se prienačijo tuja lastna imena slovanskim zakonom, n. pr. Mirabol, Mirabola, Rusol, Rusola, ...za Mirabeau, Rousseau; dalje Orleani, Orleanov, Monsoli, Monsolov... za Orleans, Monsol (prim. XXXI, 1).
Dasi imajo spisi navidez obliko kramljanja in polemike, se vendar da v njih zaslediti neki sistem. Prvo desetletje „Cvetja" obsega večinoma glasoslovje, ki ga je venčal s klasično „Slovensko slovnico za poskušnjo", kjer je strnil v kompendij vse dotedanje delo (Cv. XII, 1—XIV,5). Prihodnji daljši spis „Valjavčev ,Prinos k naglasu u (novo) slovenskom jeziku' in prihodnja slovenska slovnica" (Cv. XIV, 7—XV, 1) je obdeloval oblikoslovje (sklanjatev); končati spisa ni mogel, ker je začel s Hostni-
kom pravdo o rabi prihodnjika z bom in o dejavnosti glagolov sploh. Pravda je tekla do XVII, 5. Odslej je skoro vse njegovo delovanje izzvenelo v pravdah, najprej se je bojeval s Hostnikom in Lamur-skim, potem ko je izšel Levčev „Pravopis", pa z mnogoštevilnimi nasprotniki Pravopisa in pisave „bravec—bralec". Polemičen način razpravljanja je jako ljubil, kakor je izrecno poudaril v spisu o rajnem Oblaku, kjer pravi o njem, da je bila njegova misel o jx>-lemiki različna od Škrabčeve. „On je (polemike) ni ljubil; meni se zdi za napredek terdnega znanstva ne le koristna, tudi naravnost potrebna. Polemika primora stvar, ki se potegujemo zanjo, od vseh strani se vso natančnostjo preiskati, prevdariti in pretehtati" (XVIII, 2). Ker se je škrabec že takoj od začetka postavil na stališče, ki je bilo dotedanjemu domačemu jezikoslovju načelno nasprotno, je imel vedno polno bojev, daljšo nego 30 letno vojsko. Ker je vsako obliko, preden jo je pokazal svetu, temeljito preštudiral, je bil vajen zmagovati in zmagoval je vse življenje. Ob priliki, ko je izšel Levčev „Pravopis", je začel gigantski boj za v — l, katerega je zasledovala vsa slovenska javnost in z občudovanjem zrla na skritega meniha v Gorici, ki se je boril s celim svetom. Za ta boj je bil temeljito pripravljen, ker je že v prvem letniku Cvetja povedal vse, kar je bistvenega. V teh bojih je obdelal tiste dele debloslovja in skladnje, ki so bili poprave potrebni. Do sistematične obravnave ni mogel priti. V svojih spisih je nagrmadil toliko gradiva za slovensko slovnico, za zgodovino našega jezika in naše pisave, za klasifikacijo slovenskih narečij itd., da bo na njegovih delih slonelo vse naše prihodnje jezikoslovje.
Za svoje delo je dobil ne le doma, temveč tudi drugod mnogo priznanja.' Ljapunov, pravi v Cv. XX, 5, se jako prijazno spominja „naših platniških spiskov, ki pravi, da bi mogli delati čast keteremu koli iz najboljših lingvistiških žurnalov evropejskih". Podobno je imenoval platnice Broch „dragocennoje sobranije filologičeskih sta-tej" (XXVIII, 2).
Izredno globoki so tudi njegovi poskusi mednarodnega b r z o -p i s j a in mednarodnega pomožnega jezika „e v 1 a 1 i j e".
Ko je 1.1915. Italijan začel streljati v Gorico, o.Stanislav ni kazal nikake volje za beg; hotel je v priljubljeni Gorici skleniti svoje življenje. Nazadnje pa se je vendar vdal ter odšel silno žalosten 28. novembra 1915. zvečer okoli 10. ure z nekaterimi so brati iz Gorice. Vso pot do Ljubljane, ki je bila tedaj silno dolga —
prišli so v Ljubljano šele naslednji dan proti večeru — ni zaužil drugega ko košček kruha in ni govoril skoro nič. V Gorici je moral pustiti vso knjižnico, mnogoštevilna in dragocena dela. Meglena Ljubljana mu ni mogla nadomestiti solnčne Gorice. Z 1.1916. je začel urejati in dopolnjevati svoje spise, ki jih je začela izdajati Leonova družba. Natančno je določil, kaj naj se sprejme, kaj izpusti. Nekaj stvari je še izboljšal, zlasti po Trubarjevem novem zakonu iz 1.1582., katerega je ves čas v Ljubljani bral. Kljub vsej skrbni postrežbi je začel vidno hirati. V mladih letih bi bil vse to prenesel, ali v toliki starosti ni več šlo. Zato pa smo dan za dnem pričakovali, kar je moralo priti. Dne 3. oktobra 1918. sem ga po-slednjič obiskal. Govorila sva o novi Jugoslaviji, ki se je tiste dni izvijala stari Avstriji iz bokov. Dne 6. oktobra je zapisal še zadnje opombe v zvezke zbranih spisov in na večer je umrl. Bil je izmed največjih naših mož zadnjih desetletij.
Dr. A. Breznik.
Slovenistika v Jagičevem „Archiv-u für slavische
Philologie".
Uredništvo mladega „Časopisa za slovenski jezik, književnost in zgodovino" je že v svojem „Vabilu" lansko leto (gl. še „Izjavo" v prvem snopiču, str. 111) javilo namen, da hoče poleg razprav in ocen priobčevati tudi pregled del, spadajočih v njegovo področje. Ob priliki, ko obhajamo SOletnico rojstva največjega, najdelav-nejšega slavista Jagiča, pač ni neumestno, da podamo pregled razprav o slovenskem jeziku in narodu, ki jih imamo v „Archiv-u für slavische Philologie" in to tem bolj, ker je bil slavijenec ves čas svojega delovanja vnet za vsako delo o slovenskem jeziku in ker je bil duševni oče enega najboljših slovenistov, V. Oblaka, čegar spomin mu je še do današnjih dni najdražji, kar sem premnogokrat spoznal iz njegovih pisem. — Omenjeni želji uredništva hočem s sledečim pregledom odgovoriti; ker bi pregled po časovni objavi ali po pisateljih bil preveč raznoobrazen in imel celo znak raz-tresenosti, se mi zdi najbolje, da v pregledu sledim večjim stvarnim poglavjem.
Podatke o sorodnosti slovenskega jezika z drugimi slovanskimi jeziki in o njegovem mestu v jugoslovanščini najdeš pri Jagiču v njegovih eminentnih razpravah „Ein Kapitel aus der Geschichte der südslavischen Sprachen", 17, 47, pos. str. 73 ss., in „Einige Streitfragen", 20, pos. str. 34 ss.; dalje glej o tem še pri Jagiču v oceni Florinskega, Oft30irb . . ., 19, 276, ter pri Oblaku v oceni Lja-punova, 17, 595 ss., in „Eine Bemerkung zur ältesten südslavischen Geschichte", 18, 228 ss.
O posameznih glasoslovnih pojavih slovenskega jezika nimamo v „Archivu" daljših razprav, ker se v tej smeri pri nas doslej sploh še ni mnogo delalo. Omenimo predvsem Oblakovo delo „Die Halbvokale und ihre Schicksale in den südslavischen Sprachen", 16, 153, kjer je v prvem oddelku (str. 160—170) govor o teh glasovih v slovenščini, ki jo deli (z ozirom na polglasnik) v dve skupini narečij, severovzhodno in južnozahodno; to mnenje je do danes veljavno. S postankom glasu „a" iz polglasnika se je pečal tudi
Jagič „Woher das sekundäre a?", 4, 397 ss.; njegova izvajanja o a-ju pri Srbih in Hrvatih veljajo metodično tudi za slovenščino. Enako se snideta učitelj in učenec pri proučevanju zlogotvor-nega l-a, Jagič „Zur Frage über den Übergang des silbenbildenden l zu u", 4, 386 ss., in Oblak „Zum silbenbildenden l im Slavischen", 16, 198, kjer govori o tem glasu v slovenščini obširneje na str. 203 ss.
Manjše doneske nam je podal Oblak „Kleine grammatische Beiträge", 19,321 ss., takd o skupini -dl- v slovenščini (gl. o tem zdaj še Ramovš „Časopis za slovenski jezik, književnost in zgodovino, I.134SS.), o prefiksu vy- v jugoslovanskih narečjih, o razmerju jugoslovanskega od do starejšega oH in o postanku slovenskega med (prim. še Ramovš, 35, 332), o jugoslovanskem refleksu ja za pra-slovanski je..
V Ilešičevih „Slovenica", 21, 199 ss., 22, 487 ss, in 26 , 521 ss. (dva slučaja vokalne harmonije, bujti = ubiti, različni razvoj istih glasov v začetku besed, etim. u preide v il, epenteza glasu /, izguba vokala, l, zlogotvorni /, eden - aden) je sicer več pogrešenih razlag, tvorijo pa jako dobrodošel prinos za poznavanje naših vzhodnih narečij.
Pri glasoSlovnih razpravah je še omeniti Škrabčevo „Über einige schwierigere Fragen der slovenischen Laut- und Formenlehre", 14, 321 ss., z Oblakovimi pripombami, 14, 347 ss., in Äsbö-thovo o prehodu glasu / preko ty v k pri ogrskih Slovencih „Ung,-slovenisch vucke", 33, 321 ss., dalje metatezo glasov v in l, Pintar „Ersatz des v durch /", 34, 625 ss., katero razlago je Ramovš „Die Metathese von L und v im Slovenischen", 35 , 333 ss., v prid starejšim razlagam ovrgel.
Dočim so vse te razprave le mali, fragmentarični doneski k poznavanju slovenskega glasoslovja, nam v najnovejši številki „Archiva" pričenja Ramovš pojasnjevati glasoslovne pojave v polni celoti; „Slovenische Studien", 37, 123 ss., doslej prva polovica prvega po(glavja „Die moderne Vokalreduktion", naj tvorijo pripravo za zgodovinsko slovnico slovenskega jezika.
Z ortografičnimi in ortoepičnimi vprašanji se bavijo Jagič „Ein Beitrag zur wissenschaftlichen Begründung der slovenischen Orthographie", 33, 493 ss (v oceni Štreklja, O Levčevem slovenskem pravopisu in njega kritikah), Pintar v oceni Breznika „Izreka v
poeziji", 34, 595 ss., Rešetar v oceni Ilešiča „Izgovor slovenskega knjižnega jezika", 35, 560 ss., in Oblak v oceni Lekšeta „Recimo katero o našem pravorečju", 12 , 505.
Naglasnih študij imamo dokaj lepo število: Leskien „Untersuchungen über Betonungs- und Quantitätsverhältnisse in den sla-vischen Sprachen; I. Das Verhältnis der serbischen und sloveni-schen Betonung", 21, 321 ss. ; Grafenauer „Zum Akzente im Gail-taler Dialekte", 27, 195 ss. ; Diels „Studien zur slavischen Betonung; I. Zur Betonung der zweisilbigen Feminina im Sloveni-schen", 31, l ss.; Breznik „Die Betonungstypen des slavischen Verbums", 32, 399 ss. Dalje krajše prispevke, n. pr.,Valjavec „Zur Betonung im Slovenischen" (v oceni Škrabčeve razprave o naglasu slovenskega velevnika in o besedah z dvema naglašenima zlogoma), 5, 157 ss. (prim. še 5, 691 ss.), in Ramovš o naglasnem razvoju okô v oko, 37, 151 ss. Omeniti nam je še razpravo Meilleta „De quelques déplacements cfaccent dans les dialectes slaves" (o naglasu besed breme in vreme), 25, 425 ss., in k temu še dodatke pri Ramovšu, 37, 141 ss.
Oblikoslovje je gojil v „Archivu" posebno Oblak „Zur Geschichte der nominalen Deklination im Slovenischen", 11, 395 ss. in 523 ss.; 12, l ss. in 358 ss.; 13, 25.ss.; „Einige Neubildungen der Konjugation", 13, 471, in v dodatek Murkovemu članku „Zur Erklärung einiger grammatischer Formen im Neuslovenischen", 14, 80 ss., prvič „Zusatz zur Abhandlung Murkos", 14, ¡15 ss., in še „Dat. und loc. sg. njej-nji", 15, 468 ss. Dalje Ilešič v „Slove-nica" (III. Ein Geschlechtswechsel im Plural; IV. Dobri - dobryj im slovenischen Dialekte von St. Georgen a. d. Stainz (21. zvezek) in Štrekelj „Die Ursache des Schwundes des prädikativen Instrumentals im Slovenischen und Sorbischen", 25, 564 ss., Lorentz „Sloven. -bim", 27, 465, in Oblak v oceni Štrekljeve Morphologie des Görzer Mittelkarstdialektes, 10, pos. 618 ss.
Debloslovja se tiče Plntarjeva razprava „Das Suffix -išče im Neuslovenischen", 32, 131 ss., sintakse pa Škrabčeva „Zum Gebrauch der Verba perfectiva und imperfectiva im Slovenischen", 25, 554 ss., Mencejeva „Zur Präsensfrage perfektiver Verba im Slovenischen (Praesens effectivum)", 28, 40 ss., ter Ilešičeva „Su-pinum" (VII. članek v „Slovenica").
Ocenjene so bile tudi slovenske slovnice in učne knjige Šumana (6, 627; 12, 499), Sketa (6 , 628; 12, 500), Janežiča (12, 501).
staroslovenska slovnica Sketa (17, 601) ter Janežičev (16, 471 s.) in Pleteršnikov slovar (15, 594 [Oblak] in 15, 605 [Jagič]); glej še Grafenauer, Ljapunov o slovarju Pleteršnika, 26, 115 ss. Tu omenimo še Jagičevo oceno Štreklja „Iz besednega zaklada narodovega", 15, 429 s.
Izmed starejših slovenskih tekstov so bili večkrat predmet obravnavanja brižinski spomeniki: Vondräk „Althochdeutsche Beichtformeln im Altkirchenslavischen und in den Freisinger Denkmälern", 16, 118 ss.; Jagič v oceni Vondräka, Frisinske pamätky, 18, 598 ss., in posebno v II. delu (Hat Bischof Klemens für eine seiner Homilien den Text des Freisinger Denkmals vor Augen gehabt?) razprave „Meine Zusätze zum Studium der Werke des slavischen Klemens", 27, 395 ss., ter zopet Vondräk „Zur Frage nach dem Verhältnisse des Freisinger Denkmals zu einer Homilie von Klemens", 28, 256 ss., z malim dostavkom Jagiča na str. 260—261. O posameznih jezikovnih pojavih v brižinskih spomenikih pa je bil v'„Archivu" dostikrat govor pri različnih razpravah in ocenah, n. pr. 4, 400; 16, 162; 17, 76 in 600 itd.
Berneker je objavil „Ein Katechismus Primus Trubers vom Jahre 1567", 24, 155 ss., dotlej neznan nemško-slovenski kratki katekizem. Oblak je v „Bibliographische Seltenheiten und ältere Texte bei den slovenischen Protestanten Kärntens", 15, 459 ss., opisal dvoje rokopisov iz konca XVI. ali početka XVII. stoletja, le žal, da rokopisov ni natančneje preštudiral; par zanimivosti najdeš na str. 465. Prihodnjič enkrat hočem v tem časopisu opisati nek drug koroški rokopis iz protestantovske dobe, kjer bom tudi o glaso-slovnih pojavih več govoril; obenem bo tudi bolj osvetljena imenovana Oblakova razprava. Oblak je nadalje objavil „Das älteste datierte slovenische Sprachdenkmal", 14, ¡92 ss., „Zwei slovenische Schwurformeln aus dem XVII. Jahrhunderte", 14, 472, in ocenil Raičevega Stapletona, 11, 259 ss., kjer je tudi dokazal, da se prevajalec ni branil Dalmatina, marveč ga je pridno uporabljal, kakor tudi Bežekovo študijo o Ravnikarjevem jeziku, 12, 502 ss., in Za-vadlala „Die Sprache im Kastelec, Bratovske Bvquice S. Roshen-kranza" 14, 445. O različnih posebnostih in medsebojnih odnošajih slovenskih protestantovskih tiskov govori na kratko Ramovš v uvodu k „Slovenische Studien", 37, 123-130, o vplivu hrvaščine v Kre-Ijevem jeziku pa Oblak „Zur Sprache Krells", 19, 333 ss., ki je ocenil še Tertnikovo razpravo o Prešernovem jeziku, 16, 469.
Tudi slovenska dijalektologija je dobila svoje mesto v„Archivu". Baudouin de Courtenay nam je napisal monografijo narečja v Cerknem „Der Dialekt von Cirkno (Kirchheim)", 7, 386 ss., in 8, 102 ss. V oceni Štrekljeve morfologije narečja goriškega srednjega Krasa sta imenovani pisatelj in še posebe Oblak razbrala glavne karakteristične točke tega narečja in dodala marsikako važno drob-tino, 10, 603 ss. Iz Štrekljeve zapuščine je objavljena zdaj še „Pho-nologie des Görzer Mittelkarstdialektes", 35, 130 ss., doslej samo glas „a". Dobrodošlo dijalektološko gradivo nam nudita še že omenjeni razpravi „Slovenica" (Ilešič, 21, 199 ss., 22, 487 ss. in
26,	521 ss.) in „Zum Akzente im Gailtaler Dialekte" (Grafenauer, 27, 195 ss.). Različne doneske so objavili še Ramovš „Zur slovenischen Dialektforschung", 35, 329 ss., in Jagič v ocenah Baudouin de Courtenayevih rezijanskih študij, 17, 296; 18 , 289; 23, 571 s., Oblak v oceni Florinskega lekcij, 18, 255 ss., in Baudouina de Courtenaya rezijanskih tekstov, 18, 620 ss., ter Grafenauer v oceni Tominška „Der slovenische Dialekt von Bočna", 26, 305 ss., in Ozvalda „Zur Phonetik des Dialektes von Polstrau", 27, 138 s. Dodajmo tu sem še doneske o podvojeni prepoziciji stsrb, 33, 318 in 35, 608.
Etimoloških tolmačenj ima „Archiv" vse polno. Zabeležiti nam je na prvem mestu temeljite razprave Štreklja „Etymologische Miszellen", 1 1, 460 ss.; „Beiträge zur slavischen Fremdwörterkunde", 12, 451 ss., in 14, 512 ss.; „Zur Kenntnis der slavischen Elemente im friaulischen Wortschatz", 12, 474 in 31, 203 ss.; „Slavische Wortdeutungen", 27, 41 ss. in 28, 481 ss., „Zur Kenntnis der slavischen Elemente im italienischen Wortschatze", 26, 407 ss., in v oceni Pintarja „Slovarski in besedoslovni paberki", 19, 281 ss. Koštial je zbral „Slavische Lehnwörter im Friaulischen", 34, 292 ss., Perušek pa podal „Beiträge zur Etymologie slovenischer Wörter und zur slovenischen Fremdwörterkunde", 34, 17 -ss. Pintar nam pojasnjuje besedo „prešuštvo", 27, 314 ss., prim. k temu še Jagič, 8, 143. Semkaj spada tudi polemika o postanku krajevnih nazivov Celovec-Klagenfurt, ki ima svoj početek v prvem sešitku 26. zvezka, str. 160., in jo bereš dalje na 26, 635 (Pintar), 27, 146 (Scheinigg),
27,	412 (Lessiak), 31, 382 (Pintar) in 32, 183 (Lessiak). Etimološke doneske imamo še pri Šumanu „Etymologische Erklärungsversuche", 30, 293 ss., Schuchardtu „Italo-Slawisches und Slawo-Italienisches", 13, 157 ss., in Ramovšu „Sprachliche Miszellen aus
dem Slovenischen", 36, 445 ss., in o posameznih besedah raztresene po celem arhivu, n. pr. Wesselofsky, 8, 330 (Šembilja = Sibylla); Koehler, 9, 150 {komaj; gl. še Jagič, 8, 170); o besedi kračun 9, 526 (Schuchardt), 9, 694 s. (Äsböth), 1 1, 624 ss. (Kalužniacki), in 33, 618 ss. (Pintar); obeddti razmotrivata Jagič, 8, 136, in Valjavec, 5, 161 ss., kalčmar pa Koštial-štrekelj, 30, 472, in Štre-kelj, 31, 315. Glej še o besedi žebrati 15, 319 s. (Brückner), o Ramachor-Hermagoras 11, 631 s (Schuchardt), ter Oblakovo oceno Erjavčeve „potne torbe", 8, 174 ss., oceno Jagičevo o Schuchardto-vem „Slawo-Deutsches und Slawo-Italienisches", 8, 312 ss., in Schuchardt-Jagič v oceni Topolovška „Die basko-slavische Spracheinheit", 16, 528 s. Tu lahko še omenimo Stojičevičevo razpravo „Die slovenischen und serbokroatischen Wörter sanjam - samanj' semenj - somonj - samanj", 34, 113 ss., in Pintarjeve članke „Zur slovenischen Ortsnamenkunde", 35, 610, in 36, 587, ter „Srijane in Poljica", 36, 591.	'
V rubriko o zgodovini naselitve Slovencev spadajo Oblakova ocena Kronesovega dela „Die deutsche Besiedelung der östlichen Alpenländer", 12, 581 ss., Rešetarjeva ocena Stroha „Die altslavische Besiedelung des Oberen Mühlviertels, 36, 550, in Ščepkinova presoja Dopschove „Die ältere Sozial- und Wirtschaftsverfassung der Alpenslaven", 33, 546 ss.
Na polju literarne zgodovine imamo zabeležiti Vidicevo razpravo „Valentin Vodnik, der erste slovenische Dichter", 23, 386, in 24, 74 ss., in mnogo ocen, n. pr. Kleinmayrjeva zgodovina slov. slovstva (Jagič, 5, 675 s.), Wiesthalerjeva izdaja Valentina Vodnika (Oblak, 13, 605 s.), kopa Oblakovih ocen v „Slovenica", 12, 499 ss., Koša-nov „Slovenischer ABC-Streit" (Oblak, 13, 603 ss.), Levčeva izdaja Levstikovih zbranih spisov (Jagič, 15, 141), Sketova slovenska slovstvena čitanka (Oblak, 16, 477, in Kidrič, 28, 152 ss.), Glaserjeva zgodovina slovenskega slovstva (Oblak, 18, 235 ss., in Vidic, 20, 121 ss.), Gavrilovičeva pisma o slovenski književnosti (Oblak, 18, 305), o Ilešiču, Prešeren in Slovanstvo (Prijatelj, 23, 294 ss.), Aškerčeva izdaja Prešernovih poezij (Korš, 25, 637 ss.); omenimo še oceno Rešetarja o Peruškovem prevodu „Gorskega venca", 30, 281, in Korša o Prijateljevem prevodu Puškinovega Onjegina, 32, 587 ss.
Narodopisne prispevke so podali Štrekelj „Zur Alexiuslegende", 10, 347 ss., in „Weitere Beiträge zur Kunde über das slov. Alexius-
lied", 1 1, 597 ss., Krek „Ein Beitrag zur Literatur des Lenoren-stoffes", 10, 365 ss. (gl. še 6, 239 ss., in 15, 614), Wesseloisky „Der Drache zu Babylon", 8, 328, Štrekelj „Zur Literatur über die Koleda bei den Slovenen", 17, 630 ss., v dodatek Oblakovemu članku „Ein altes Zeugnis über ,Koleda' bei den Slovenen", 13, 153 ss., Oblak še „Ein Beitrag zum Volksglauben der Slovenen aus dem XVI. Jahrh.", 13, 157, in Ramovš „Der steinerne Himmel bei den Slaven", 36, 457 ss. Pridenimo še ocene Jagiča o Trstenjakovi knjigi „Slovenci v šomodski županiji na Ogrskem", 27, 303, in Scheinigga „Narodne pesmi koroških Slovencev", 13, 138, Grafen-auerja (z dostavkom Jagiča) o šašeljevih Bisernicah iz belokranjskega zaklada, 29, 475 s., ter Polivke o Baudouin de Courtenayevih „Materialien zur südslavischen Dialektologie und Ethnographie, IL, 29, 473 s.
Ramovš.
Bibliografija jezikoslovnih spisov za 1. 1913 — 1918.
Sestavil dr. J. Šlebinger.
Ta seznam jezikoslovnih spisov tvori nadaljevanje iz dotičnih oddelkov bibliografskih pregledov, ki sem jih za leta 1902. do 1912. priobčil v publikacijah „Matice Slovenske" (Zbornik V. do IX. in „Slovenska bibliografija za leta 1907. do 1912."). Nekaj tega gradiva (1914—1916) je objavila „Carniola" v Ljubljani; slovensko jezikoslovje v letih 1907 do 1914 je zbrano v sedmih knjigah krakovskega „Rocznika slawistycznega". Ker je bibliografski pregled zgodovinskih in slovstvenih spisov za leta 1913. do 1916. že pri-občen v „Carnioli", bo ravno tam izšel še ostanek za leti 1917. in 1918.; od drugega letnika naprej pa bo „Časopis" prinašal popolno, kritično bibliografijo.
Kratice: Carn. = Carniola; CF. = Cvetje z vrtov sv. Frančiška; Č. = Čas; ČZN. == Časopis'za zgodovino in narodopisje (Maribor); DS. = Dom in Svet; LZ. = Ljubljanski Zvon; SI. = Slovan; V. = Veda.
Spisi avtorjev so razvrščeni po časovnem redu. Breznik Anton, Razvoj novejše slovenske pisave pa Levčev Pravopis. DS. 1913, št. 1—12; 1914, št. 1—12; 1915, št. 1, 3, 12.
Zgodovina našega pravopisa nas uči, da se je naša pisava počasi utrjevala, zdaj je po dolgoletni rabi utrjena in se v principih ne da več izpreminjati. Naša pisava ni več odvisna od jezikoslovne znanosti, ne od narečij, iz katerih je vzšla, in ravnotako ne več od stare slovenščine in hrvaščine, po katerih se je čistila; tudi se ne meni več za pravopisne doslednosti, jezikovno pravilnost in jezikoslovno upravičenost. Seznanja nas z raznimi reformatoričnimi poskusi, ki so se kedaj uvajali v pisavo (Mat. Majar, L. Svetec, Caf, Cigale, Raič, Levstik, Škrabec...). Leveč kot pravopisni reformator ni prodrl, ker ni poznal razvoja, zgodovine naše pisave in ker se je opiral na etimologijo. Pleteršnik nam je ustvaril slovarski pravopis, a to ni pravopis živega literarnega jezika.
Breznik Anton, Začetna poglavja iz slovenske srednješolske slovnice. IX. izvestje knezoškofijske privatne gimnazije v Št. Vidu nad Ljubljano, 1914. V. 3°. 32 str.
Poročila: Iv.Koštial, V. V, 48—53. — L. Pintar, LZ.1914, 385-387. — Dr. Fr. Ramovš, SI. XIII, 94—95. — O. St. Škrati ec, CF. XXXI, 7. zvezek.
—	Slovenska slovnica za srednje šole. Tiskala in založila tiskarna Družbe sv. Mohorja. Celovec 1916. 8". 273— (III)
str.
Poročila: Dr. Jos. Debevec, DS. 1916, 271—273. — Dr. J. A. Glonar, LZ. 1916, 284. — Dr. Fr. M o h o r i č, SI. 1916, 235 do 237, 286—287. — Dr. Aleš Ušeničnik, C. X, 230—231.
—	Literarna tradicija v „Evangelijih in listih". DS. 1917, 170—174, 225—230, 279—284, 333—347.
Vse izdaje „Listov in evangelijev" do najnovejše (1912) so med sebttj v zvezi in izvirajo iz prvotne Hrenove (1612), ki. je z malimi izjemami prevzela tekst iz Dalmatinove biblije. Isto nepretrgano tradicijo najdemo tudi pri celotnih prevodih sv. pisma.
—	Novejše napake slovenskega sloga. DS. 1918, 54—55: I. Raba prislovnega določila načina. — 108—109: II. Prislovih odvisni stavki. — 165—166: III. Raba predlogov „s (z)" in „od" pri trpnem deležniku. — 246—248: IV. Francoski zloženi stavki.
D. A., Slovarski doneski iz brežiškega okraja. Nabrano na Srom-ljah. ČZN. XI (1914), 157—170.
Dodatki Pleterštiikovemu slovarju z opisi pluga, stiskalnice, voza itd.
Dokler Anton, Grško-slovenski slovar. S sodelovanjem dr. A. Breznika in dr. Fr. Jereta, profesorjev knezoškofijske gimnazije v Št. Vidu. Ljubljana 1915. Leks.8". XIII+ 848 str.
Ocenil dr. J.Samsa: D$. 1916, 20—24.
Glonar ]. A., juriš na naš jezik. (Zavrača izraz „juriš".) LZ. 191S, 79—80.
Grafenauer Ivan, Stiški (ljubljanski) rokopis. DS. 1916, 239—243, 31.1—316.
Vsebinska analiza.rokopisa, ki je nastal okoli 1.1428. V rokopisu (ljubljanska študijska knjižnica št. 141) ni dveh splošnih izpovedi, daljše in krajše, ampak le ena sama, ki se je prepisala prvič napačno, a drugič pravilno. Pisec je moral biti Čeh, duhovnik, ki so ga husitske vojske pregnale iz domovine. V prilogi je objavljen slovenski del rokopisa s fotografskimi snimki.
Gregorič Maria, Instruzione pratica di lingua e gramatica slovena. Založil J. Stoka v Trstu, 1916. V. 8°. 162 str.
Poročila: Ivan Gruden, DS. 1916, 274—275. — Dr. Josip Tominšek, Popotnik 1917, 30—31.
Gruden Josip, „Starine železnih in salajskih Slovenov." Fragment iz zgodovine ogrskih Slovencev. ČZN. XI (1914), 93—154.
Spis v prekmurskem narečju govori o preteklosti Prekmurcev; sestavil ga je najbrž Jak. S ab ar, opombe in popravke je rokopisu dodal Jožef K o š i č.
Poročila: Dr. J. A. G 1 o n a r, LZ. 1915, 143. — Dr. Fr. K o s, DS. 1915, 137. — Dr. J. Mantuani, Carn. VI (1915), 210.
Ilešič Fran, Razvoj slovenskega književnega jezika v jugoslovansko smer. „Slov. narod", 10. maja 1913, v „Dnevu" 20. oktobra 1913, Popotnik 1913, 161—164. — Poljski prevod v reviji „Švviat slowianski" IX. Krakov (1913), 372—375.
—	„Areh" in druga svetniška lastna imena v mariborskem. okraju. CZN. XIV (1918), 71—76.
Kalan Janez, Anarhija v slovenski pisavi. DS. 1917, 125—127.
Kos Milko, Slovenska osebna imena v „Liber confraternitatum Seccoviensis". ČZN. X (1913), 8—25.
Imena, nabrana iz bratovščinske knjige, ki jo je izdal 1. 1904. S. Herzberg-Fränkel v Monumenta Germaniae, II. zv. „Necrologia Germaniae", str. 357—402, pričajo o slovenskem življu po sedanjem Gornjem Štajerskem v 11. in 12. stoletju.
Koštial Ivan, O sorodstvenih razmerah Jugoslovanov. V. III (1913), 572—596.
—	Ob sedemdesetletnici patra St. Škrabca. V. IV, 157—161.
—	Slovenska imena z Goriškega iz 1.1291. V. IV 407—408.
—	Dr. J. Stur, „Die slawischen Sprachelemente in den Ortsnamen der deutsch-österreichischen Alpenländer zwischen Donau und Drau" (Wien 1914). Ocena. LZ. 1918,151—154.
Kotnik Franc, Dvoje slovenskih fevdnih priseg. ČZN. X (1913), 26—35.
Dodatek spisu v CZN. 1911, 33—46. Na Koroškem so bivali v 17. in v začetku 18. stoletja vazali, ki so prisegali koroškemu vojvodi v slovenskem jeziku. V knezoškofijskem arhivu v Celovcu je ohranjena slovenska fevdna prisega krškemu škofu iz 1.1653. Ponatis prisege s snimkom.
Kovačič Franc, Naraplje. ČZN. X (1913), 41—42.
Vas v majšperski župniji blizu Ptujske gore. Ime je zloženka: na + raplje (ali rapulja = grozdek, ozobek). „Naraplje so torej kraj, kjer se obira, žmika ali masti grozdje".
r
Kovačič Franc, Vodole še enkrat. ČZN. X 156.
„Vodole in Vodolec ne prihajajo od vode, ampak od dola." (Prim. L. P i n t a r: LZ. 1913, 365—371, 473—477, in Arch. f. si. Ph. XXXV, 610.)
Kühar Štefan, Narodno blägo vogrskih Sloväncof (v Bratoncih). Priloga ČZN. XI in XII, 1—37 str.
Važno dialektično in etnografično gradivo s Prekmurskega; priredil prof. K. Š t r e k e 1 j.
Mantuani Josip, Pasijonska procesija v Loki. Carn. VIII (1917). Na str. 17—44 je ponatis slovenskega besedila iz 1.1721.
Mohorič Fran, Opazke k slovenski pravniški terminologiji. V. IV, 483—509.
—	Opazke k slovenskemu pravniškemu jeziku. V. IV, 519—526.
Nachtigall Rajko, Freisingensia. Doneski k razlagi jezika brižinskih
spomenikov. I. V uzmazi — v uzmaztue. (Iz korena „smag-" = peči, strastno poželeti.) ČZN. XII (1915), 1—12. II. Zastopniki prvih slovanskih nosnih samoglasnikov v brižinskih spomenikih. ČZN. XII, 77—122, 156.
Na podlagi analize vseh slučajev s prvotnima nosnima samoglasnikoma v brižinskih spomenikih in pregleda njih refleksov v slovenskih narečjih sklepa pisatelj, da imajo naši spomeniki vir v .svoje-časnem slovenskem narečju, ki je ,,v vseh bistvenih črtah v najbližjem rodstvu s skupino narečij, ki jo tvorijo dandanes rožanščina, rezjanščina in ziljščina in ki so jo tvorile nekdaj še dalje na sever in zapad". Važnost moderne dialektologije za anthropogeografijo.
—	Die Bildung der Possessivpronomina im Albanischen und ihre bisherige falsche Auffassung. Posta e Shqypnies I, št. 41 (Shkoder 1917).
—	Die Frage einer einheitlichen albanischen Schriftsprache. Gedruckt als Manuskript bei „Leykam", Tjraz 1917. V.S°. VI+ 29 str.
Poročilo: Dr. Fr. R a m o v š, LZ. 1918, 77—79.
—	Doberdö — Doberdob. Imenoslovno-dialektološka študija. Carn. VIII (1917), 163—191.
Oblika „Doberdö" ni nikaka spakedranka, ampak prava slovenska dialektičifa oblika, ki je nastala iz prvotnega „Dobridol", oz. „Dober-dol" in ne iz „Doberdob". Pri zadnji obliki je menda že s početka igrala vlogo napačna kombinacija z „dobom" (hrastom), kateri izraz po goriškem Krasu ni več v rabi. Med raznimi lingvističnimi opazkami so vpletene razlage imena Sdobba (ustje Soče), O pač a sel a (Opatje selo), Celovec iz prvotnega korena „cvil" i. dr.
Nachtigall Rajko, Vatroslav Jagič. 1838—1918. K osemdesetletnici. LZ. 1918, 724—736.
Pavlica A., Naša metrika v luči hebrejske, č. XI (1917), 90—98.
(Replika O.Župančiča: „Ritem in metrum" v LZ. 1917, 277 • do 279, in dr. Avg. Ž i g o n a v SI. XV, 287—299. — Dr. A. P a v -lica odgovarja obema: „Prepir za ritem in metrum", C. 1917, 298 do 303.)
Perušek Rajko, Imenoslovne črtice. Carn. V (1914), 98—107.
Dodatki k črticam v Carn. 1911, 343—346 („O nekaterih imenih livad in krajev"), in 1912, 209—212 („Višarje; Glince, Petrovče in druga krajevna imena"). L. Pintarja odgovor: LZ. 1914, 283 do 286, 325—329.
Pintar Luka, šeškalica und die Synonyma. Arch. f. si. Ph. XXXIV, 622—623.
Etimol. razlaga sinonimnih izrazov za „prežanje".
—	Ersatz des v durch /. Arch. f. sl. Ph. XXXIV, 625—626.
O metatezi tipa gvale namesto glave. Prim. dr. Ramovša odgovor: Die „Metathese" von / und v. Arch. f. sl. Ph. XXXV, 329 do 337.
—	Zur Reduplizierung der Praeposition st. Arch. XXXV, 608 do 610.
—	Zur slowenischen Ortsnamenkunde. Arch. XXXV, 610—611, XXXVI, 587.
—	Žetarka (varaždinski izraz za golido, tujka iz „žehtarka")". Arch. XXXVI, 586.
—	Lutik — Vutik. Carn. IV, 70—73.
Krajevno ime Utik = šibnik, mlad gozd.
—	Ali Meonid ali Meonijan? LZ. 1913, 560.
Suf. -jan zaznamuje pripadnike kakega naroda ali naseljence kakega kraja; končnica tvori v grščini patronimična imena.
—	Žolna — „Durstvogel". LZ. 1913, 616.
Ljudska etimologija je baje zamenjala žolno z žejno „die Durstige".
—	O krajnih imenih. VI—XIX. LZ. 1913, 27—31: Velike začetnice v krajnih imenih, četudi so sestavljena iz več besed, so vendar le ena celota, pisati jih je le enkrat. Sveti Juri je dvobesedje, Šenčur enobesedje, ker je šent (sanctus) nesklon-ljiv; enako: Šmarca, Šmarje, Šmarjeta, Šmartin, Škocijan, Šmihel, Šempas, Štanjel, Štivan in pod.
74—79: Lokalni sufiksi so: -ava, -ina, -išče, -lo; -ica ne spada med lokalne sufikse.
151—156: Sufiks -hca: Vesca, Lesce; -tca.: Pirenče, Pur-karče, Vikerče.
200—203, 251—254: Razlaga krajnih imen Vevče, Moravče; Kočna, Prečna; Poglejščica, Vranjščica.
312—317: Bilčoves (na Koroškem) nastalo iz Bilčova ves, oziroma iz lokala v Bilčovi vesi. V narečju prevladuje -tov nad književnim -cev.
365—371 : Vodušek-Andolšek; Vodole Wandelitzen, Jodel-graben na Gor. Štajerskem.
425—428: Vrenati vrh v Bohinju (Vrelnati = quellen-reich).
473—477: O vrivanju ali epentezi l med b, p, v, m in sledečim /. (Odgovor na F. Kovačičevo opombo v ČZN. X, 40.)
545—550: Krajna imena: Vojsko (Vysoko), Zduša (iz vzduh, Luft), Oslica (ne Oselica), Preserje, Prisojnik.
658—663: Dobrepolje (iz dobroje polje), Mrzidol (fri-gida vallis), Sidol (iz Suhi dol), Sidraž (iz Suhi draž = draga Furche, Mulde, Tal), Simrt (si = suhi, Suhi mrt, t. j. izsušeno močvirje).
LZ. 1914: 167—171: Sinkretistične oblike kakor Nabre-žina, Podgrad; razlaga Valvasorjevih in Hacquetovih oblik: Ukotto (v Kotu), Ugabrie (v Gabrju); Vblak (v' Btlak, Beljak; Zasp (zu Asp), Auritz (na Koroškem, Zagorica), S/nas t (Mast; prim. Arch. f. si. Ph. XXXIII, 608—609).
283—286, 325—329: Odgovor naPeruškove „Imeno-slovne črtice" v Carn. V, 98—107.
374—377, 459—465, 498—505, 563—571: „Celovec = Klagenfurt".
Potek, in posnetek večletne polemike glede razlage imena Celovec, Klagenfurt; zavrača razlage Baudouin de Courtenayja, Scheinigga, Lessigka i. dr. (Prim. o Pintarju moj nekrolog v Carn. 1016, 150 do 160.)
Ramovš Franc, Slovarski doneski iz Trubarjevih del. ČZN. X (1913), 144—151.
Dopolnila Pleteršnikovemu slovarju. — Ocenil L. Pintar, LZ. 1914, 245-247.
Ramovš Franc, Donesek k boju „1" ali „w". SI. XII (1914), 126 do 128.
Odgovor na pripombe dr. Ilešiča, pripisane Ramovševi kritiki v Nast. vjesniku XXI, 766, njegove razprave „Izgovor slov. knjižnega jezika" (1912).
—	Zur slovenischen Dialektforschung. Arch. f. si. Ph. XXXV, 329—337.
I. Über die aus Dentalen entstandenen Spiranten der ober-krainerischen Mundart. — II. Die „Metathese" von l und v.
—	Neüroi. Časopis pro moderni filologii, 1.1914., 212—215.
Razlaga plemenskega imena Neüroi (Herodotovi Neupoj) = prebivalci na močvirnem ozemlju.
—	Sprachliche Miszellen aus dem Slovenischen. Arch. f. si. Ph. XXXVI, 445—460.
Razlage besed sraga, tvor, ubogati, Ljubljana, Joug, plumbart, okorneii; o prehodu d v r v slovenščini; „Der steinerne Himmel bei den Slaven" z razlago imena Trot.
—	R. Merkh, Deutsche Ortsnamen in Friaul (Wien 1916). Ocena. LZ. 1916, 668—670.
—	Slovenische Studien. Beiträge zur Geschichte der slovenischen Sprache. I. Die moderne Vokalreduktion. Arch. f. sl. Ph. XXXVII (prva polovica), 123—174 (pos.odt. str. 123 do 215).
Referat dr. A. B r e z n i k a v DS. 1918, 103. šašelj Ivan, Belokranjske narodne pesmi (v Adlešičih). DS. 1914, 411.
—	Belokranjski pregovori in reki (nabrani v Adlešičih). DS. 1914, 412; 1918, 168.
—	Iz belokranjskega besednega zaklada (v Adlešičih). DS. 1915: 108, 139—140; 1916, 279—280.
Škrabec St. p., Naša fonetika v prozi in poeziji. CF. XXX, zv. 1 —8, 11; XXXI, 8—12; XXXII, 2—5.
Pravopis bi moral biti lepa in natančna fotografija prave in dobre izreke; najprej bi morali skrbeti za pravo izreko naše knjižne slovenščine in šele po nji vravnati pravopis vsaj v slovarjih in slovnicah ter drugih učnih knjigah. Za pravopis in pravorečje nam mora biti merodajna izreka 16. stoletja. Razpravlja o samoglasnikih, pred vsem o nedoločnem samoglasniku („polglasniku"), o končnih soglasnikih, o spremembah soglasnikov v začetku ali sredi besed po izpadu „pol-glasnikov".
—	Vojska in vojna. CF. XXXII, zv.l, 2.
Škrabec Si. p., „Evropa". CF. XXXII, zv.6—12.
O pisavi krajnih imen slovenskega zemljevida, ki ga je izdala Katoliška bukvama v Ljubljani.
—	Jezikoslovni spisi. Izdala in založila „Leonova družba" v Ljubljani. I. zvezek, 1. snopič, 1916. 80 str.
Vsebina: O glasu in naglasu našega knjižnega jezika v izreki in pisavi. Pravopisne opazke (Zanimati in zanimivo. Ke in ko. Kedo in nihče).
Poročila: Dr. A. B r ez n i k, DS. 1917, 70. — Dr. J. A. G 1 o n a r, LZ. 1917, 161-163. — Dr. Fr.Ramovš, LZ. 1917, 501—503. — Dr. Jos. T o m i n š e k, Popotnik 1917, 76—80. Škrabčev odgovor: V sporazumi jen je! C. XI (1917), 279—289.
2.	snopič, 1917; str. 81—240.
Vsebina: Prešeren. Zali. Pojasnila nekaterih posebnosti v prvih tečajih „Cvetja z vrtov sv. Frančiška". O raznih pravopisnih vprašanjih.
Poročila: Dr. J. Debevec, DS. 1918, 99. — Dr. J. A. G 1 o n a r, LZ. 1918, 362—363.
3.	snopič, 1918; str. 241—400.
Vsebina: H zgodovini nedoločnih samoglasnikov v naši slovenščini. Jezikoslovne drobtinice. Zakaj ginemo? Slovniški pomenki. „Zimske mušice". Cusani, Christianus moribundus.
Švigelj Josip, Obrazilo -ije in -jan v krajnih imenih. DS. 1918,
53—54.
—	Vrhnika. Imenoslovna črtica. DS. 1918, 107.
„Vrh" (nepristni predlog) -j- „nika" (izvir, vrelo).
Tominšek Josip, K slovenski terminologiji. Nastavni vjesnik XXIII (Zagreb 1915), 47—49. (Povodom Peruškove ocene 1 snopiča Bežkovega Občnega vzgojeslovja.)
M. Bed jan i č: „Nekoliko splošnih opomb o sestavljenju besed v slovenskem jeziku." Nast. vjesnik XXIV (1915), 303—305 (proti To-minškovemu članku). Dr, Tominškov odgovor: „O zloženkah in tujem vplivu v slovenščini." Nast. vjesnik XXV (1916), 212—220. M. Bedjaničeva duplika: „O sestavljenju besed v slovenščini moja poslednja". Nast. vjesnik XXV (1917), 561—563; dr. Tominškov novi odgovor: „Sestavljanje besed brez konca." Nast. vjesnik XXVI, 374.
Tuma Henrik, K terminologiji v Reziji. Plan. vestnik XX (1914), 186—187.
—	Opazke k pravni terminologiji. Slov. pravnik 1915, 97—108, 129—130.
Ušeničnik Aleš, O metafori in metonimiji. Č. X (1916), 336—340. Valjavec Josip, Italijansko-slovenski slovar. Nad štiridesettisoč besed z bogato frazeologijo in kratkim imenikom krstnih in zemljepisnih imen. Ljubljana 1914. Založila Katoliška bukvama. 8°. (IX)+379 str.
Referati: Jože Berce, SI. XII (1914), 30, 61-62. — Pater St. Škrabec, CF. XXX, 12. zvezek.
Pripomnja uredništva.
Vsled izrednih časovnih razmer je moglo uredništvo uresničiti le del svojih namer, o katerih je govorilo v svojem oglasu in v izjavi v prvem zvezku. Tisk drugega zvezka se je zakesnil predvsem radi jezikoslovnega spisa dr. I. Grafenauerja „O zastopstvu prvotno-slovanskih nazalov v slovenščini", ker tiskarni ni bilo mogoče staviti diakritičnih znakov, čeprav se je obrnila radi tega v Lipsko in v Zagreb; tudi s pogojnimi znaki se niso dali namestiti, kakor se je to storilo n. pr. v razpravi dr. Fr. Ramovša „Delo za revizijo za Dalmatinovo biblijo", kar pa je tako isto zakesnilo tisk. Grafenauerjeva razprava se je morala tedaj odložiti na poznejši čas, kakor tudi še drugi že v izjavi v prvem zvezku omenjeni jezikoslovni doneski. To očito dokazuje, da si mora časopis za svoj jezikoslovni del čim preje sam preskrbeti potrebne znake, kar pa seveda zahteva precejšnje gmotne izdatke; toda to je takorekoč conditio sine qua non za tak gotovo neobhodno potrebni znanstveni časopis. Neke druge namere kakor objave raznih ocen in znanstvenih vesti, pa tudi že v prvem zvezku omenjenih razprav so bile poleg izrednih razmer pri naših skromnih sredstvih onemogočena deloma tudi radi omejenega prostora.
Kaz
Abraham, brižinski škof, 5, 6, 10, 28, 29, 32, 33, 43, 63; njegov podpis 44, 63; njegovi nasledniki 49, 54;
Adalpero, mejni grof, 33, 34;
Advokati škofa Abrahama, 39;
Azala, 37;
Azo-Minigo, 37;
Bathon, sv., 49, 50;
Benedictio, 22;
Biblija Dalmatinova; revizija 113; iz-premembe v njenem besedilu: ptuj-tuj 134; šč: 135; čr: 136; dl: 136; o-u: 138; vokalna redukcija 139; oblikoslovne izpremembe: 140—142; spolnik: 142; druge izpremembe: 143-149;
Biblijski zavodi 70;
Bogomili, 106;
Bohorič Adam, njegova zasluga za ureditev grafičnih vprašani, 113, 131 si.;
Brižinski spomeniki; dosedanji opisi, paleografski in vsebinski podatki, 1 do 12, 28, 42, 43, 57; čas postanka,
a! o.
43; jezik, 53; grafične razlike, 58; jezikovne razlike, 58;
Brižinski škofje, 43;
Cerkveni govori, 21;
Čitalnica v Gradcu, 201;
Davki, 92 si.;
Dietrik, 196;
Določbe raznih cerkvenih koncilov, 24;
Duljebi, 86;
Evhologij, glagolski, 59, 62;
Franki, 87;
Grafika, 113 si.; Trubarjeva in Dalmatinova: i-j, 115—119; ei-e: 119; nj: 120; lj: 121; u-v: 122; s-z, š-ž: 123 si.; šč: 125; č: 125; naglasni znaki, 119; zlogotvorna r, 1, 126; polglasnik, 127; predlogi s, v, k, 127; podvojeni soglasniki, 128; Kre-ljeva: 130; grafika v Trubarjevi postili, 132; Znojilškova: 133; Hrenova: 133;
Gregor, papež, 24;
Gudago, 5, 29, 33;
Hema, 198;
Heneberški arhiv, 215;
Henrik, vojvoda, 40;
Henrik Pris, 193 si.;
Homilije, 22; homilija sv. Klementa, 59;
Isti sunt, qui censum dederunt, 36, 37;
Ingo, 86;
Inventar knjig cerkve na Otoku ob Vrb-skem jezeru, 46, 48, 54;
Kancelarji, 39;
Katari, 105;
Kazaze-Edling, 85;
Kmetija slovenska, 89; njeno razmerje do bavarske, 91 si.; njen obseg, 89, 90 si.;
Kodeks latinski: zveza s slov. spomeniki, 12, 13; Bernhartov opis celega kodeksa, 13 si.; postanek kodeksa, 19; njegov namen, 19, 21; pisava, 20, 42; vsebina, 21, ter njena vez s slov. spomeniki, 23; čas postanka, 42; njegovi odstavki v primeri z glagol-skim evhologijem, 62;
Koroško; pomen njegovega srednjega in severo-zahodnega dela v briž.-slov. posesti, 52;
Liutulfus, 39;
Majnhalm, 196 si.;
Mera kaštna, 97;
Miss Jenny Love, 213;
Molitev svetoemineramska, 59;
Notarji, 39;
Obri, 81, 85;
Ogledni list, 114—115; 116, 117;
Ordines, 23, 24;
Patriarhi oglejski, njihovi yoseti na slov. zemlji, 104;
Peterdorf, 91;
Plemstvo slovensko, 88;
Pogajanja verska v Augsburgu 1.1555., 170;
Polusvobodniki, 88;
Pontificate, 25;
Posest brižinske cerkve v Panoniji, 60; posest regenburške cerkve istotam, 60;
Prazniki, 88;
Prefacije, 22;
Prešern, 109 si.;
Pridobitve, posestne, brižinske škofije na Slovenskem do konca XI. stoletja, 5&;
Pripiski, posestno-zgodovinski, 28; 31, 32, 33; čas, na kateri se nanašajo, 41;
quantum mihi pertinet, 5, 6, 28, 32;
Red, nemški družabni, 87 si.;
Reservata, škofovska, 20;
Rezijanščina, 53;
Rituale, 25 si.;
Rodovnik savinjskih mejnih grofov, 200;
Ruodharius, 36, 37;
Samo, kralj, 86;
Samostan v Gornjem Gradu, 106; njegova posest in dohodki, 106, 108; njegovi odnošaji do oglejske cerkve, 107;
Slovenci, stari, 79; njih značaj, 79, 80; njih življenje, 80; razmerje do Ob-rov, 81 si.; njih podložništvo, 85;
Starocerkvena slovanščina: njen vpliv na brižinske spomenike, 59; njen stik z brižinsko in regenburško cerkvijo, 59;
Sužnji, 88, 90, 91, 98;
Svobodniki, 86;
Škofija v Gornjem gradu, 100 si.;
Tiskarna, hrvaška, v Urachu, 70;
Trstenjak, njegova zapuščina, 212;
Ungnad Ivan; njegovo dostojanstvo, 64, 66, 74, 75; premoženjske razmere, 64, 75; čas izselitve. 65, 66, 68; vzrok prognanstva, 65; ženitev, 67; posledice izselitve, 68; razmerje do Ferdinanda, 68, 69, 77; razmerje do Slovencev in Hrvatov, 69; njegovi biografi, 72, 73; pisma in listine o njem, 72, 73; njegova namera odložiti dostojanstva, 78; njegovo versko prepričanje, 153; verska agitacija, 155; njegova formula verske poravnave, 157; njegov verskopoli-tični program, 158; odnošaji in ne-
' soglasja med njim in Ferdinandom, 161—168; njegovi katoliški nasprotniki na dvoril, 161, 169; priprave za izselitev, 1 71; izselitev, njen vtis in absolutna potreba, 174—178;
Valdenzi, 105;
Vodnik Valentin; njegov rokopisni zbornik, 179; njegova namera nove izdaje pesmi v 1.1819, 182; njegovi prevodi, 183; narodne pesmi, 184; izpopolnjevanje rokopisa, 185; izdaje njegovih pesmi: namen izdaje in pripravljalna dela Miha Kastel-ca, 187; Smole Andrej, 189; Levstik Franc, 191; Wiesthaier Franc, 191;
Wergand, 198;
Zamene posestev škofa Abrahama, 34, 44 si.; značaj zamen, 35, 48, 57; zamene Abrahamovih naslednikov, 54.