Izberite Gorenjsko kreditno banko za svojo banko LETO XXIV. — številka 59 Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, šk. Loka In Tržič — Izdaja ČP Gorenjski tisk Kranj. Glavni urednik Anton Miklavčič — Odgovorni urednik Albin Učakar KARN, sreda, 4. 8. 1971 Cena 50 par List Izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik in sicer ob sredah in sobotah. GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Vsako leto se ob določenih dneh spominjamo dogodkov iz preteklih desetletjih zato, ker ne želimo ponovitve trenutkov, ki so bili plačani s krvjo naših ljudi. Tudi občani Radovljice bodo jutri praznovali svoj občinski praznik, posvečen zgodovinskemu trenutku v našem revolucionarnem gibanju, ker je bil na ta dan pred 30. leti na Vodiški planini na Jelovici ustanovljen prvi slovenski partizanski bataljon NOV, tj. Cankarjev bataljon, ki sta ga vodila narodna heroja Stane Žagar in Jože Gregorčič. To je bil trenutek, ko se je začel organizirani oboroženi boj za nacionalno in socialno osvoboditev. To dejanje predstavlja nekaj boljšega, programiranejšega in humanejšega. Seveda pa do tega prav gotovo ne bi prišlo, če ne bi bilo dolgotrajnejših priprav v vrstah partije, njene sposobnosti, da v pogojih socialnega izkoriščanja in narodnostnega zatiranja organizira delavski razred, če ne bi bilo njenega jasnega programa v razreševanju družbenih protislovij, nakopičenih v predvojni Jugoslaviji. Zaradi tega tudi ni neumestno vprašanje, kakšen bi bil današnji položaj delavca, če ne bi bilo vseh tistih požrtvovalnih borcev in aktivistov, če ne bi bilo vsega tistega boja in vseh tistih revolucionarnih dogodkov, katere proslavljamo. Po vsej verjetnosti bi bil položaj, kakor tudi perspektiva delavca zelo težka in mračna. Seveda pa bi naša družba izgubila svojo revolucionarno vrednost, če bi se zadovoljili z doseženim, zato si je potrebno zastavljati nove cilje za izgradnjo še boljše samoupravne socialistične družbe. Janez Strgovšek 7. stran: Križna gora 12. stran: Gorenjska alpinistična odprava v Hindukuš 14. stran: Od Rateč do Rodin 5. AVGUST - PRAZNIK RADOVLJICE IN TRŽIČA Tržiška četa med prvimi! Poziv komunistične partije in osvobodilne fronte na vse-Ijudsko vstajo je odjeknil tudi med tržiškim prebivalstvom. Na Cevdrcih pri Veternem se je 27. julija 1941 zbrala prva skupina partizanov na našem območju, da sovrag nikoli ne bi zagospodarit na naši zemlji. Prvega hi drugega avgusta 1941 sta se na Veliki Poljani pod Storžičem sestali tržiška in kranjska četa, da bi 4. avgusta formirali znani storžiški bataljon. Borci so istega dne svečano prisegli, šestdeset mož je bilo pripravljenih na neizprosen boj, za vsako grudo prsti slovenske zemlje, zavedajoč se, da bo njihova kri namočila to sveto zemljo. Manjša skupina je ostala v Verbičevi koči. Našel se je med klasjem osat. Izdajalec je pokazal okupatorju pot. Sovražnik je obkolil kočo, padle so prve žrtve — osem partizanov. Tako je 5. avgusta kri napojila planinsko cvetje pod Storžičem. Odtlej je zakrvavela narava zdaj v temnih gozdovih, zdaj na zelenih poljih pod Karavankami. Iz te tekočine življenja je vsrkavala svojo moč in lepoto borba, vsak dan silnejša, vsak dan bolj ogorčena. Tudi teren se je zganil. Na ozemlju storžiškega bataljona je zrasla nova sila odpora, ki ni bila nikoli več uničena, nikoli več premagana. Slavili smo svobodo, spomin je ostal na prvih osem partizanov, ki so padli, da bi večno živeli. Andrej Pehare 15. stran: Skrivnostna Zaplata in akobova nedelja 16. stran: Mladi 0 CIStOCI Italijanska sja v Škofji Loki Na povabilo republiške konference SZDL Slovenije je v petek prispela v Ljubljano delegacija deželnega zbora krščanske demokracije za Fur-lanijo — Julijsko krajino. Po sprejemu v Ljubljani so čla-ni italijanske delegacije obi* skali Škofjo Loko in Železnike, kjer so se srečali s predstavniki delavskega sveta tovarne Alples. Po kosilu v Zalem logu so obiskali muzej v Škofji Loki. Predstavniki občine in kmetijstva so jih seznanili s kmetijsko politiko na loškem in oblikami kooperacije z zasebnimi kmeti. V soboto je delegacija obi« skala Bled. —lb ŽIVILA. XXI. mednarodni gorenjski sejem v Kranju od 6.-17. VI11. Tržič praznuje KADROVSKI PROBLEMI V 1. polletju letošnjega leta je bilo v železarni na Jesenicah zaposlenih 5642 delavcev. V tem obdobju so sprejeli na delo v tovarno znatno več delavcev kot v enakem obdobju lani. Poprečni mesečni sprejem novih delavcev se je povečal od 18 na 22 delavcev. Kljub povečanemu sprejemu novih delovnih moči pa je fluktuacija toliko porasla, da so komaj uspeli zadržati število zaposlenih na primernem nivoju. Povečala se je predvsem nepredvidena fluktuacija, ki že tri leta močno narašča. Kljub ugodnim ukrepom je niso mogli zadržati. Ponudbe za zaposlitev novih delavcev iz Zavodov za zaposlovanje iz drugih republik so sicer dokaj številč- JESENICE ne, vendar je ta delovna sila večinoma slaba in postavlja take pogoje, ki jih v železarni ne morejo izpolniti. Vse dosedanje Izkušnje torej kažejo, da se bodo morali v prihodnje mnogo bolj kot doslej prizadevati za rešitev problemov: izboljšanje delovnih pogojev, nagrajevanje delavcev, večja mehanizacija itd. Zaradi bolezni, nesreč pri delu, na poti na službeno mesto, nege, skrajšanega delovnega časa in porodniškega dopusta je bilo v prvem polletju več odsotnosti zaradi bolezni, vendar 9e je skupni čas odsotnosti močno znižal. Prav tako je bilo manjše število poškod pri delu, kar predstavlja vsekakor zadovoljiv uspeh. D. S. Za občinski praznik so Tržičani izbrali 5. avgust, v spomin na ta dan 1941, ko so padli prvi partizani v Pod-storžiču. Prireditve se začenjajo dre-vi z otvoritvijo razstave del akademskega slikarja in kiparja Maria Vilharja v paviljonu NOB. Osrednje slavnosti se bodo odvijale v soboto in nedeljo, že v petek pa bosta prispeli v Tržič dve skupini Francozov: 50 članov združenja de-portirancev mauthausenskih taborišč Amicale bodo predstavniki Tržiča sprejeli ob 19. uri na Ljubelju, dve uri kasneje pa se bodo spustili na brniško letališče predstavniki pobratenega mesta Sainte Marie aux Mineš (tudi okrog 50), ki bodo letošnji gostje na praznovanju občinskega praznika, katerega del je posvečen tudi 5-Iet-nici podpisa listine pobratenja med mestoma. V soboto dopoldne bo komemoracija pri spomeniku internirancev ob nekdanjem taborišču pri Sv. Ani pod Ljubeljem, popoldne pa odkritje spomenika NOB v Križah. Ta spomenik so prestavili izpred zadružnega doma na ustreznejše mesto pred novo šolo. V novi kompleks pa je vključil svojo stvaritev Tone Svetina, značilno plastiko iz orožja pod naslovom Nasilje in upor. Takoj zatem bodo odprli novo kriško šolo, zgrajeno s pomočjo samoprispevka občanov. Nad 3000 m2 notranje površine s 13 klasičnimi učil nicami in posebnimi prostori (večnamenski prostor, kuhinja, pionirska soba, prostor za oddelek podaljšanega bivanja učencev, tehnična delavnica) in zlasti veliko telovadnico predstavlja za Križe pn tudi za celotno občino veliko pridobitev, šola se bo imenovala po kokr-škem odredu, zato bo njen kum nekdanji komandant te partizanske enote, kl ima svoj domicil v Tržiču, Janko Prezelj. V nedeljo dopoldne bo svečana seja družbenopolitičnega zbora v Cankarjevem domu, na kateri bodo podelili tudi plakete občine Tržič. Letošnje praznovanje bodo zaključili s komemoracijo pri Slavnostna seja V počastitev občinskega praznika bo jutri ob 16. uri slavnostna seja obeh zborov radovljiške občinske skupščine. Poleg odbornikov se je bodo udeležili tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij iz občine. Na seji bodo letos prvič podelili pet priznanj radovljiške občine. A. Ž. spomeniku tržiškim partizanom ob vznožju Storžiča. V kulturnem programu bodo sodelovali člani KUD Tržič, učenci osnovne šole Križe ter godba na pihala, medtem ko bo folklorna skupina Karavanke pripravila v soboto zvečer samostojen nastop v Cankarjevem domu. člani foto-kino kluba, pa so pretekli petek zvečer v počastitev občinskega praznika predvajali na dvorišču občinske skupščini svoje filme. Med športnimi prireditvami pa naj omenim predvsem društveni kros z mopedi v soboto na znanih terenih v Podljubelju. -ok £ V petek, 30. julija, je bila v dvorani delavskega doma na Jesenicah seja delavskega sveta železarne Jesenice, na kateri so pregledali sklepe prejšnje seje, razpravljali o polletnem poslovnem poročilu za leto 1971, o akcijskem programu železarne, samoupravnem sporazumu, reorganizaciji kadrovskega sektorja in o poročilu odborov. D. Sedej Konfekcija Mladi rod Kranj obvešča cenjene potrošnike, da svoje izdelke otroške konfekcije prodaja na razstavnem prostoru trg. podjetja Elita Kranj v šoli Simona Jenka. Veliko znižanje od 40 do 60 % Za obisk se priporočamo, zadovoljni boste! LOKAINVEST škof ja Loka RAZPISUJE III. NATEČAJ za oddajo komunalno opremljenega zemljišča v naselju Podlubnik škofja Loka za sredo, 18. avgusta 1971 ob 17. uri v sejni dvorani skupščine občine škofja Loka Interesentom je na razpolago komunalno opremljeno zemljišče za dvojčke, vrstne, montažne, individualne in atrijske hiše od 250 m- do 700 m2 za ceno od 34.000 din do 58.000 din. ~LTU~ JDKJUNVES [T KOFJA LOKA Informacije: tel. 85-825 in na oglasnih de-skah s podrobnimi razpisnimi pogoji. LOKAINVEST ŠKOFJA LOKA Radovljiške prireditve V počastitev občinskega praznika bo ta teden v radovljiški občini več različnih prireditev. Tako bodo jutri ob 15. uri v dvorani graščine odprli razstavo starih upodobitev krajev v radovljiški občini. Ob 16.30 bo pred hotelom Grajski dvor v Radovljici promenadni koncert, na katerem bo igrala godba na pihala. — V soboto bo na grajskem kopališču na Bledu odprto občinsko prvenstvo v plavanju za mladince in pionirje, v nedeljo ob 10. uri pa bo na Bledu promenadni koncert. — Razen tega bodo na Bledu v teh dneh še druge prireditve. — Ob 30-letnici formiranja Cankarjevega bataljona, 30-letnici vstaje in občinskem prazniku pa bo v nedeljo, 8. avgusta, ob 11. uri srečanje borcev NOV na Vodiški planini. Srečanje bo pred Partizanskim domom, zbrali pa se bodo borci z vse Gorenjske. A. ž. ZGLED Ko je železarna Jesenice v svojem akcijskem programu potrdila predlog za zvišanje stanovanjskega prispevka od 4 do 9 odstotkov, so se na njeno pobudo tudi odborniki na zadnji seji občinske skupščine odločili, da bodo po izdelani in pripravljeni analizi Stanovanjskega podjetja o vlaganju posameznih jeseniških delovnih organizacij in kolektivov v stanovanjske fonde sklicali zbor delovnih skupin, nanj povabili ljudi iz gospodarstva in skupno razpravljali o ukrepih za povečanje stanovanjske gradnje v občini. Problem gradnje novih stanovanj sicer v zadnjem času ni značilen in aktualen le za Jesenice, vendar se prav tu kažejo v gospodarstvu hude posledice, ki nastajajo prav zaradi upadanja gradnje novih stanovanj. V občini znatno upada število delavcev, ki ne odhajajo le v tujino, ampak se zaposlujejo v drugih panogah gospodarstva v drugih krajih Slovenije. Najbrž ni pretirana trditev, da delavci ne odhajajo toliko zaradi morda slabših pogojev dela, slabega nagrajevanja, temveč predvsem zaradi nerešenega stanovanjskega problema. Kadrovska služba v železarni si na moč prizadeva, da bi omilila ali zajezila tolikšno odhajanje in zapuščanje delovnih mest. Povezujejo se z Zavodi za zaposlovanje po vsej državi in na ta način iščejo novo delovno silo, vendar rezultati takih prizadevanj niso ravno obetajoči. Ta, večinoma nekvalificirana delovna sila, postavlja take pogoje, ki jih ne morejo sprejeti. Poleg izredno visokega osebnega dohodka zahtevajo delavci tudi hrano in — stanovanje. Prav v železarni Jesenice so prejšnja leta največ prispevali za stanovanjsko gradnjo in še zdaj žive v stanovanjih, ki jih je gradila tovarna, delavci, ki so zaposleni po drugih podjetjih. Ostali jeseniška podjetja pa v stanovanjski fond prav gotovo vlagajo premalo, čeprav so v zadnjem letu začeli nekoliko bolj skrbeti za svoje delavec in jim graditi nova stanovarvja. Medtem ko so na Jesenicah lani zgradili le 36 dr užbenih stanovanj, bo rezultat letos ugodnejši, saj že sedaj grade več stanovanj kot vse lansko leto. Pri vsej stanovanjski problematiki nastopa vrsta drugih problemov, ki bistveno vplivajo na sam obseg gradnje. Med njimi je prav gotovo eden pomembnejših tudi stanarina, ki v današnjih razmerah ne dosega realnega zneska in je absolutno prenizka. Vsa podjetja v jeseniški občini si bodo morala v prihodnje neprimerno bolj prizadevati In učinkovito nastopati ter več vlagati v stanovanjske fonde. Poleg vseh negativnih posledic ni nazadnje nepomembna tudi ta, da urejene stanovanjske razmere vplivajo na samega delavca, na njegovo produktivnost na delovnem mestu. D. Sedej Železarji za stabilizacijo Samoupravni sporazum Za praznik občin Radovljice in Tržiča čestitamo vlagateljem in občanom gorenjska kreditnaban k a, Bled • Jesenice • Kranj • Radovljica • Škofja Loka • Tržič • Železniki Na zadnji seji delavskega sveta železarne Jesenice so sprejeli tudi predlog osnovnih usmeritev v akcijskem programu za leto 1971. Prizadevanja železarjev bodo v prihodnje usmerjena predvsem v boljše pogoje dela, v uresničevanje plana blagovne proizvodnje in nasploh v doslednejše izpolnjevanje sprejetih sklepov in dogovorov. Vprašanja, zaradi katerih smo lani sprejeli stabilizacijski program, še niso rešena. Skrajni čas je, da začnemo izvajati to, kar smo sprejeli, in kar lahko uresničimo. Gospodarstvo ima na svojih žiro računih dva-inpolkrat manj sredstev, kot bi jih potrebovalo za redno financiranje proizvodnje. Ima tudi za pet milijard nepokritih terjatev. Davčne olajšave in in razbremenitve res povečujejo finančno sposobnost gospodarstva, toda ne toliko, da bi lahko poravnalo dolgove. Treba se bo boriti tudi za razbremenitev stroškov poslovanja gospodarstva. Ob tolikokrat poudarjeni potrebi po družbenem usmerjanju delitve dohodka še vedno ne znamo preprečiti, da podjetja ne bi vtaknila slehernega dinarja v plačilne kuverte in dostikrat v ne nujne investicije. Razumljivo jc tudi, da ne bomo dosegli stabilizacije gospodarstva, dokler ne bo urejen naš zunanjetrgovinski sistem. Čeprav smo ob sprejemanju stabilizacijskega pro- S tem, da bodo dali delovnim skupinam več priznanja in veljave ter z večjim posluhom odgovarjali na njihova vprašanja in pravilno ukrepali, pričakujejo večjo enotnost in udarnost pri izvajanju akcijskega programa. Z internim kliringom, z ustavitvijo izdajanj akceptnih nalogov, s povečanjem plačane realizacije bodo povečali na- grama jasno zapisali, da morajo biti vse sile usmerjene v pospeševanje izvoza, uvoz naj se ob tem manjša, se dogaja ravno obratno. Kaže, da je zunanjetrgovinski sistem bolj ugoden za tiste, ki uvažajo, kot za tiste, ki izvažajo. Da bi se stanje izboljšalo, je zvezni izvršni svet na zadnji seji pred nekaj dnevi spet sprejel »paket« ukrepov, ki naj bi pospeševali izvoz in zavirali uvoz. Slovenska skupščina pa je predlagala, da bi bili prispevki iz osebnih dohodkov nižji za izvoznike, zlasti za tiste, ki prodajajo na konvertibilni trg. Znižali bi jim tudi uvozne takse in zagotovili olajšave pri kreditih. A kar je glavno: na področju zunanjetrgovinske menjave bi morali zagotoviti zakonitost. Red in spoštovanje predpisov. Nagrajeni naj bodo tisti, ki veliko izvažajo, ki veliko prodajajo na tujem trgu, in ne tisti, ki tam največ kupujejo. Le tako bomo lahko preprečili sedanje nepravilne gospodarske pojave. L. B. pore za zniževanje blokade žiro računa, s proizvodnjo toplo valjanih trakov za novo hladno valjamo, s proizvodnjo nerjavne pločevine itd. bodo pospešili uvajanje novih tehnologij, pospešili dela na inovacijah in odpravljali ozka grla in intenzivneje pripravljali program za nove proizvode predelovalne industrije. Obenem bodo poskušali doseči boljše oskrbovanje z energijo, predvsem z električno in mazutom, se strožje držali pogodbenih rokov in dogovorjenih rokov remontov in dogovorjenega procenta zastojev, še posebno na bloomingu in v žični va-Ijarni, težili k poenostavljenemu, vendar diferenciranemu nagrajevanju in poskrbeli za nemoteno oskrbova-nje s surovinami in vložkom. Pri tem bodo dajali prednost oskrbovanju iz domačih virov, nato sledi oskrbovanje s klirinškega področja in šele nato s konvertibilnega področja. Menda pa je ena najvažnejših, najbolj spodbudnih in razveseljivih nalog akcijskega programa v tem, da bodo povečali stopnjo prispevka za stanovanje od 4 do 9 odstotkov. D. Sedej Pred nedavnim so jeseniški železarji sprejeli in potrdili tudi samoupravni sporazum o osnovah in merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov v črni in barvasti metalurgiji Slovenije. Delovni ljudje v organizacijah združenega dela črne in barvaste metalurgije Slovenije so sprejeli samoupravni sporazum zaradi tega, da bi tako skladne je reševali vprašanja medsebojnih odnosov, delovnih in življenjskih pogojev in s tem »poskrbeli za enakomerno in stalno naraščanje standarda zaposlenih delavcev, skladno z ekonomskimi rezultati gospodarjenj.!. črna in barvasta metalurgija imata kot bazna industrija relativno nižji faktor obračanja sredstev, večino svojih prodajnih cen pod kontrolo in zato relativno nizki akumulativni, vendar pa s svojimi proizvodi dajeta smer in utrip industrializacije. Podpisniki tega sporazuma ugotavljajo, da so delovni pogoji delavcev v črni in barvasti industriji bistveno drugačni, težji od ostalih delovnih pogojev v drugih vejah industrije. Težji delovni pogoji so: vpliv temperature, ropota, prahu, plinov, fizična težina dela, povečana ne- varnost nezgod, kemični vplivi itd. Zato so s sporazumom določili, da se kalkulativni osebni dohodek po vseh obračunskih grupah poveča za organizacije združenega dela: Železarne Jesenice, Ravne in Store za 24 odstotkov. Podpisniki sporazuma tudi soglašajo s tem, da lahko znašajo najnižji oziroma najvišji zneski za financiranje skupnih potreb delavcev od 300 do 600 din na leto na zaposlenega kot regres za letni dopust in do 50 din neto mesečno na zaposlenega delavca za regresiranje prehrane, ki pa se ne sme izplača Načrtna stanovanjska gradnja v Žireh naj bi se razvijala na področju severno in severovzhodno od zadružnega doma. Lc-ta leži približno sredi Zirov, ki so razpotegni eno naselje ob glavni cesti. Približno polovico območja, ki je predlagano za gradnjo, je že obdelana z zazidalnim načrtom, preostali del pa naj bi zazidalni načrt dobil kasneje. Prva polovica je tudi že precej pozidana. Da se ne bi z nenacrlno gradnjo one- vati posamezniku v gotovini. Najnižji osebni dohodek za redno zaposlenega delavca ob normalnem delovnem učinku v polnem delovnem času znaša 800 din mesečno. Na Jesenicah najnižji osebni dohodek ne predstavlja posebnega problema, saj je bilo v železarni junija le 31 delavcev, ki so prejeli pod 1000 dinarjev mesečno. Od tega je bilo več delavcev le honorarno zaposlenih. Tako bo treba resno analizirati le 20 primerov in rešiti njihov problem prenizkega osebnega dohodka. D Sedej mogočlla izdelava zazidalnega načrta in gradnja po tem načrtu, so predstavniki krajevne skupnosti Žiri predlagali, da se na tem območju prepove parcelizacija in gradnja. Občinska skupščina je na zadnji seji sprejela odlok o razglasitvi prepovedi par-celizacijc zemljišč in gradnje na območju severno in severovzhodno od zadružnega doma v Zireh. Obenem pa je priporočila, da se čimprej izdela zazidalni načrt. lb Mercator na gorenjskem sejmu nagrajuje svoje kupce i9 NAGRADE: pralni stroj Gorenje PS 613, sedežna garnitura »Maja«, hladilnik Gorenje 175 litrov, hladilnik Gorenje 135 litrov, pet tranzistorskih sprejemnikov Nagrajence bo izbiral žreb med imetniki računov, ki so na sejmu kupili blago v vrednosti nad 500,00 dinarjev ŽELIMO OBILO SREČE! Nagrajeni naj bodo izvozniki Dokler ne bo zazidalnega načrta ne bo gradnje GLAS * 4. STRAN V okviru občinskega praznika so na Jesenicah odprli razstavo Spomeniki revolucije. Pripravili •o jo člani oddelka NOB tehničnega muzeja železarne. — Foto: B. Blenkuš Jeseničani so praznovali Na Jesenicah so letos še posebno slovesno počastili občinski praznik, saj so obenem praznovali tudi 30-letnico vstaje. Že petek, 30. julija, so v avli občinske skupščine odprli kolektivno slikarsko razstavo članov likovne sekcije DOL1K pri DPD Svoboda Tone Čufar, zgodovinsko dokumentarno razstavo Spomeniki revolucije pri železniški postaji ter 15. gorenjsko m 3. medklubsko razstavo umetniške fotografije v mali dvorani in čitalnici delavskega doma na Jesenicah. SLAVNOSTNA SEJA OBČINSKE SKUPŠČINE V soboto, 31. julija, je bila v gledališču Tone Čufar skupna seja obeh zborov skupščine občine Jesenice, na kateri so razpravljali o poročilu Stanovanjskega podjetja, sklepali o družbenem dogovoru o usmerjanju, štipendira- nju in kreditiranju učencev in študentov, ponovno razpravljali o vlogi Zavoda za pospeševanje in razvoj turizma Bled, da sklepajo o razlastitvi zemljišča v Vrbi zaradi gradnje tieh golf igrišč in o nekaterih drugih zadevah. Po seji je bila slavnostna seja občinske skupščine. Po Zaposlovanje v tujini Ob številkah, ki so postale znane po zadnjem popisu prebivalstva o migraciji delovne sile v tujino, ni pojav socialne diferenciacije, povezane prav z odhajanjem v tujino, postal je dosti jasnejši. Je pa morda pokazal, skupaj z nekaterimi analizami, da so majhne možnosti ali neustrezne možnosti zaposlovanja nekaterih kategorij prebivalstva pri nas, lahko vir najostrejše socialne diferenciacije pri nas. Že zdavnaj je postalo zaposlovanje v tujini pereč ekonomski in še posebej socialni problem. Problem je sicer bolj jugoslovanski, ker je zaposleno v tujini 15 odstotkov jugoslovanske delovne sile, na republiko Slovenijo pa odpade najmanjši odstotek — 8. V Sloveniji sami so tudi velike razlike med občinami — največ delavcev je na delu v tujini iz agrarnih vzhodnih krajev kot je Pomurje, najmanj pa Iz primorskih krajev. Večina se jih za zaposlitev v tujini odloči iz ekonomskih razlogov, so pa seveda še drugi vzroki. Vendar pa bi se morali, če bi se iotevall ukrepov za zajezitev migracij na tuje, lotiti nalog za dvig produktivnosti in pa realnih osebnih dohodkov. Brez občutne razlike med osebnimi dohodki doma In ekonomsko razvitejšimi dcžeLuni, bi se delavci, vsaj tisti z ekonomskimi razlogi emigracije, manj odločali za vrnitev v domovino. TI ukrepi pa bodo sčasoma nujni, saj se že kaže precejšnja potreba po novi delovni sili. Nalogi dr: vhe sta torej zajeziti odhod v tujino, obenem pa ustvariti take pogoje, da bodo delavci v tujini skrajšali svoj j začasno bivanje in delo v tujini in se vrnili. Realno gledano pa še ne bo tako kmalu možno povečati osebnih dohodkov na raven tistih \ tujini. Zato pt U bilo treba povečati socialno varstvo delavcev, dvigniti njihov družbeni položaj in vpliv pri vodenju delovne organizacije In pa seveda vpliv na nagrajevanje po deli. To jc It del ukrepov, ki bi jih bilo treba uresničevati za vzpodbudo k vrnitvi. Omenimo naj še zagotovljena ustrezna delovna mesta, razvoj zasebne gostinske in druge dejavnosti, reševanje stanovanjskega vprašanja, Ciirinske olajšave ob povratku in podobno. L. Mencinger uvodnem govoru predsednika občine Franca žvana, ki je orisal gospodarski razvoj občine v zadnjih nekaj letih, je bila podelitev Gregorčičevih in čufarjevih plaket najzaslužnejšim kulturnim in športnim delavcem v občini. Poleg tega so podelili tudi odlikovanja rezervnim vojaškim starešinam. Predsednik republike, Josip Broz-Tito, je odlikoval: z redom zasluge s srebrnim vencem Miroslava Laha in Franca Sarbergerja, z medaljo za vojaške zasluge pa Ribarič Staneta in Franca Rihtaršiča. Obenem je glavni štab SRS za splošni ljudski odpor podelil priznanje borcem je'seniško-bohinjskega odreda. Ob koncu seje so prebrali utemeljitve, zaradi katerih predlagajo letošnje ga nagrajenca čufar jeve plakete, Jaka Čopa, tudi za Prešernovo nagrado. Na slavnostni seji občinske skupščine Jesenice so izvolili delegacijo, ki je položila vence na spomenike na Jesenicah in na Obranci. Odborniki občinske skupščine, predstavniki organizacij in društev tet ostali gostje slavnostne seje so si pozneje ogledali še zgodovinsko dokumentarno razstavo Spomeniki revolucije. ZBOR OBČANOV V nedeljo, 1. avgusta, so se zbrali občani Jesenic na Poljanah nad Jesenicami, kraju, ki predstavlja simbol ljudskega odpora in vstaje, saj so se prav tu zbirali prvi partizani in v okolici kraja tudi padli za svobodo. V pozdravnem govoru sta spregovorila Vinko Hafner, podpredsednik IS SRS in Franc Kimovec-Ziga, član republiške konference SZDL. Nato so bile vaje odreda teritorialne obrambe in športne igre. V programu praznovanja je sodelovala tudi godba na pihala Jeseniški Zclczarji, v zabavnem programu pa je igral ansambel Kampiea. D. SedeJ Tr temelji gospoda rs keg razvoja Na slavnostni seji občinske skupščine na Jesenicah je predsednik Franc Zvan v daljšem poročilu ocenil gospodarski razvoj občine v zadnjih nekaj letih in nakazal smernice nadaljnjega razvoja. Boljši ekonomski rezultati Predsednik je poudaril, da se po najhujših krizah v gospodarstvu, zadnja štiri leta že kažejo prvi vidni uspehi na vseh področjih gospodarstva v občini. Močno se je povečala amortizacija v delovnih organizacijah, spodbudno se je povečal ostanek dohodka: medtem ko so v delovnih organizacijah leta 1967 zabeležili milijardo 377 milijonov ostanka dohodka, je bilo lani že 4 milijarde 480 milijonov dohodka. Prizadevanja, da bi v naslednjih letih dohodek še močneje povečali, bodo lahko še uspešnejša, saj bodo naleteli na manj težav kot prejšnja leta. Lani ni nobena jeseniška delovna organizacija zaključila poslovnega leta z izgubo, v občini ni bilo nobene nesmotrne Investicije. Prav gotovo pa ima največ zaslug za uspešno pot gospodarstva prav jeseniški delavec, ki je v najtežjih razmerah s samoupravljanjem in prihodnostjo ustvaril boljše možnosti, boljši osebni in družbeni standard. Osebni dohodek — barometer uspešnosti poslovanja Predsednik je dejal, da poleg ostalega tudi osebni dohodki pokažejo sliko gospodarstva v posameznem kolektivu, uspešnost ali neuspešnost njegovega poslovanja. V letu 1967 je bil osebni dohodek v gospodarstvu 879 dinarjev, v negospodarstvu 984 dinarjev, leto pozneje je bil poprečni osebni dohodek v gospodarstvu 955 dinarjev, v negospodarskih panogah 1058 dinarjev, lani je znašal poprečni osebni dohodek v gospodarstvu 1102 dinarja, v negospodarstvu pa 1454 dinarjev. Tako jc znašal lani poprečni osebni dohodek v gospodarstvu in negospodarstvu 1317 dinarjev. Razlika v višini osebnega dohodka prihaja zaradi kvalifikacijske stiukture zaposlenih, vendar ne bi smela biti nerealno visoka. Investicije in integracije Jeseniška občina je vedno vodila dobro investicijsko politiko in si pri tem večinoma pomagala le z lastnim sredstvi. V prihodnje si bo predvsem prizadevala vlagati čimveč denarja v strojno opremo in v turizem. Večje investicije bo v prihodnje predstavljala hladna val jama, večji turistični objekti, gorenjska avtocesta in karavanški predor. Integracije v posameznih panogah gospodarstva predstavljajo že pravo ekonomsko nujnost. V zadnjih letih so spoznale vrednost in pomen združevanja večinoma le gostinske in turistične organizacije in podjetja, v prihodnje pa se bodo morala bolj zavzemati in prizadevati za enotni nastop na tržišču tudi trgovska podjetja. Zaposlenost Leta 1965 je bilo v jeseniški občini 13.000 zaposlenih, lani pa le 11.858 zaposlenih delavcev. Vzrok za tak padec zaposlenosti ni v pomanjkanju delovnih mest, ampak v pomanjkanju delovne sile. Na Jesenicah pa nastaja nova zaposlitvena kvaliteta: manj je sezonskih delavcev (zaposleni so le v gradbeništvu), vse več pa je delavcev, ki za vedno ostajajo na Jesenicah. V zadnjem času so tudi večje možnosti za zaposlitev žena. V letu 1955 je bilo na Jesenicah zaposlenih 2186 /ena, kar je predstavljajo 21 odstotkov vseh zaposlenih v občini, lani pa je bih) 390«) zaposlenih žena ali 32 odstotkov vseh zaposlenih. V prihodnje bo treba stremeti za večjim številom zaposlenih žena in se tako približati poprečju Gorenjske, ki znaša 46 odstotkov. Predvidevajo, da bi moralo biti če/, pet let na Jesenicah tako zaposlenih 5400 žena. Družbeni standard Na Jesenicah so v zadnjih letih zgradili več kulturnih, rekreacijskih, turističnih in drugih objektov. Po letu 1967 so zgladili pet novih žičnic, več novih trgovin, dve telefonski centrali, nove daljnovode' itd Rikonstruirali so več kilometrov cest I. reda in opravili več ureditev in izboljšav na drugih cest do Podkorena in od Žirovnice do Lesc, v skupni dolžini 20 kilometrov. Obenem z razvojem gospodarstva pa narašča tudi osebni standard, vedno več jc avtomobilov in in zasebnih hiš. Lani so zgradili le 34 družbenih stanovanj, vendar pa bo letos rezultat gradnje družbenih stanovanj ugodnejši, saj so že do sedaj zgradili več stanovanj kot lani D. Se d.-i Nov sistem merjenja dela v Iskri Železniki Work-factor je prvi objavljeni sistem za merjenje dela z vnaprej določenimi časi. Tik pred drugo svetovno vojno so ga razvil v Philadelphiji v ZDA. Za work-factor so raziskali delo v delavnici in pisarni, z dejansKimi delovnimi operacijami, med delavci in dejanskimi delovnimi pogoji. Razvili so ga tako daleč, da ga lahko uporabljamo pri vsaki vrsti ročnega dela, od občutljivih gibov s prsti do premetavanja premoga z lopato. Aktivno uporabljajo sistem že mnoge dežele v svetu. Pri nas je pravico do uporabe in širjenja sistema od VVOFAC Compannv iz ZDA odkupilo ZP Iskra Kranj. V začetku za nov sistem ni bilo večjega zanimanja. Tu in tam pa so ga vendarle začeli uporabljati. Zavod za avtomatizacijo Ljubljana, ki je prevzel pokroviteljstvo nad širjenjem sistema, je za demonstracijo novega načina merjenja dela izbrala Iskro Železniki. Skupno z domačimi strokovnjaki so pripravili izračune časov posameznih gibov za vsako delovno operacijo. V Iskri smo se o sistemu vvork-faclorja pogovarjali s Matevžem Šmidom, vodjo tehnološke službe, ki je pripravljal uvedbo sistema v podjetju. »Kaj pravzaprav pomeni \vork tac tor?« »VVork-factor je sistem merjenja dela z vnaprej določenimi elementarnimi časi. Ne proučuje človekovih zmožnosti, temveč delo. Merjenje s štoparico namreč lahko le pokaže, koliko časa potrebuje delavec, da opravi določeno nalogo. Ne pove pa, kako dolgo naj določena operacija traja. To mora presoditi merilec sam. Presoja je zato osebna. Z vvork-lactorjem lahko na podlagi izračunov trajanja posameznih gibov, lahko že vnaprej na papirju določimo čase, še preden pripravimo napravo, orodje ali de'ovno mesto. Ker moramo vrednotiti vsak gib, lahko ugotavljamo tudi vsa nepotrebna gibanja in kar najbolj ekonomično urejamo delovno mesto. Podatki kažejo, da je večina podjetij, ki uporabljajo vvork factor, lahko znižalo stroške do 20 odstotkov že zaradi večje ekonomičnosti gibov.« »Kljub kratkemu obdobju uporabe novega sistema normiranja imate že nekaj izkušenj.« »Produktivnost se je tam, kjer merimo delo po novem, povečala za 25 odstotkov. Na nekaterih trakovih pa celo več. Teoretično je možno še precej večje povečanje produktivnosti, vendar delavec ne more delati z istim tempom vseh osem ur. Nekaj časa pa porabi tudi za osebne potrebe.« »Kako so delavci sprejeli novo normiranje? Sedaj namreč ni možno preseganje norme.« »VVork-factor je prirejen za merjenje dela s poprečnimi delovnimi zmožnostmi ob normalnem tempu dela. To se pravi, da sicer nekdo lahko naredi nekoliko več, drugi pa manj kot je predvideno, vendar velikih odstopanj ni. Ker se je produktivnost tam, kjer delamo po vvork-factorju, povečala za 20 odstotkov, so tudi osebni dohodki zaposlenih za toliko, višji. Z novim merjenjem časa lahko rečem, da smo zadovoljni. Ob merjenju s štoparico se je dogajalo, da so pridnejši in sposobnejši morali delati več. Sedaj je .norma' za vse enaka.« L. Bogataj Spoštovani! Dobrodošli na gorenjskem sejmu v paviljonu Mercator v novi hali C gorenjskega sejma v Savskem logu. Mercator od 6. do 17. avgusta 1971 v hali C gorenjskega sejma presenečenja za naše kupce Oglejte si, kaj smo vam pripravili, izberite zase najugodnejše od vsega, kar vam je na voljo: ZANIMIVI SEJEMSKI POPUSTI IN KONKURENČNE CENE za pohištvo (spalnice, dnevne sobe, kuhinje, sedežne garniture, kosovno pohištvo), gospodinjske stroje in aparate, trajno žarne in ostale peči, elektroakustične aparate, glasbila, tekstil, preproge, zavese, posteljno perilo, moške srajce — priložnost, ki ji skorajda ni enake! NAGRADNA PRODAJA za vse kupce, ki bodo na sejmu kupili blago v vrednosti najmanj za 500,00 dinarjev. NAGRADE SO VREDNE 10.000,00 DIN (t. j. MILIJON STARIH DINARJEV): PRALNI STROJ GORENJE PS 613, SEDEŽNA GARNITURA »MAJA«, HLADILNIK GORENJE 175 LITROV, HLADILNIK GORENJE 135 LITROV TER PET TRANZISTORSKIH SPREJEMNIKOV. PRODAJA NA KREDIT brez porokov je tudi letos ugodnost, ki je ne kaže zamuditi. BREZPLAČNA DOSTAVA BLAGA NA DOM SE NEKAJ INFORMACIJ: kupcem zaves bomo le-te ukrojili po želji v samem paviljonu. Vsi obiskovalci in kupci pa se bodo lahko okrepčali v našem bifeju. Za Tržičane pa še to: v blagovnici Mercator v Tržiču prodajamo v času gorenjskega sejma pohištvo in gospodinjske aparate z enakim popustom kot na gorenjskem sejmu v Kranju. HRANITE RAČUNE S SEJMA DO ŽREBANJA, ki bo po zaključku gorenjskega sejma, številke izžrebanih računov bomo objavili 28. avgusta v Glasu pa tudi v Delu in Nedeljskem. Žrebali bomo račune nad 500,00 dinarjev. MERCATO "l VAS VABI — NA SVIDENJE V HALI C PRI MERCATORJU orenjska nelikvidnost Poslovalnica Železnina Lesce 68 gorenjskih podjetij je že lep čas odvisnih od vsa-komesečnlh posojil, da lahko redno izplačujejo osebne dohodke in poravnavajo druge obveznosti. To je grob podatek o slabi likvidnosti gorenjskega gospodarstva. Pa poglejmo nekatere podatke, ki ta sicer ne le gorenjski problem osvetljujejo iz različnih zornih kotov. Gorenjsko gospodarstvo v poprečju ima danes minimalna obratna sredstva (pod republiškim poprečjem), priča pa smo precejšnjim investicijam. V primerjavi z lanskimi štirimi meseci so se letos do konca aprila investicije povečale za 24 odstotkov. Podjetja — investitorji so povečala lastna sredstva za Investicije za 4 odstotke v primerjavi z lanskimi štirimi meseci, krediti pa so narasli za 42 odstotkov. Zanimiv je podatek, da so krediti za gospodarske investicije narasli kar za 53 odstotkov. Medtem pa je poraba skladov skupne porabe za 86 odstotkov manjša kot lani do konca aprila. Niso redka podjetja, ki popravljajo likvidnost svojih žiro računov in rešujejo redno izplačevanje osebnih dohodkov in pokrivanje drugih obveznosti s posojili iz svojih skladov oziroma namenskih sredstev in s kratkoročnimi posojili banke. Da so kolikor toliko popravila likvidnost na svojih računih in da so lahko redno izplačevala osebne dohodnke, so v prvih šestih mesecih letos gorenjska podjetja pobrala iz skladov 32 milijonov novih dinarjev. Največ sredstev so pobrala iz rezervnih skladov (17,75 milijona novih dinarjev), deviznih sredstev so porabila 2,06 milijona, iz skladov skupne porabe 3,19 milijona, iz namenskih sredstev za investicije 7,84 milijona novih dinarjev. Tri večja kranjska podjetja so imela na primer pred dnevi prenesenih iz skladov za obdržanje likvidnosti naslednja sredstva: Sava 12,48 milijona, Tekstilindus 10,65 milijona. Iskra 11,27 milijona novih dinarjev. Skratka, položaj je takšen, da je danes na Gorenjskem precej podjetij, ki nimajo denarja ne na skladih ne na žiro računih. Marsikaj povedo tudi tile podatki: Od 31. decembra lani do konca, marca letos, so se terjatve do kupcev povečale od 559 milijonov na 669 milijonov novih dinarjev. Pogodbene obveznosti do dobaviteljev pa so ta čas narasle od 357,5 milijona na 403 milijone novih dinarjev. Tako so se terjatve povečale v treh mesecih za 22 odstotkov, obveznosti gorenjskega gospodarstva do dobaviteljev pa za 13 odstotkov. Ali z drugimi besedami: gorenjsko gospodarstvo ta hip z blizu 300 milijoni novih dinarjev kreditira svoje kupce izven regije. Položaj torej še malo ni enostaven, prej kritičen. In čeprav edini vzrok zanj na moremo iskati le v nenehnem naraščanju investicij^ podatki kažejo, da bo treba tudi pri investicijah upoštevati sedanje razmere, realna* možnosti in ekonomska pra* vila. Kajti lahko se zgodi, da^ se bo preveč zategnjen pa* strgal. A. Žalar , GLAS * 6. STRAN SKUPŠČINA OBČINE RADOVLJICA OBČINSKA KONFERENCA ZKS RADOVLJICA OBČINSKA KONFERENCA SZDL RADOVLJICA ZB NOV RADOVLJICA OBČINSKI SINDIKALNI SVET RADOVLJICA OBČINSKA KONFERENCA ZMS RADOVLJICA Vsem delovnim kolektivom In občanom čestitamo za občinski praznik in jim želimo še nadalje veliko uspehov v izgradnji socializma Živilski kombinat ŽITO Ljubljana DE Gorenjska Lesce DE tovarna čokolade Gorenjka Lesce čestita vsem svojim potrošnikom za občinski praznik Radovljice in priporoča svoje izdelke kot so: žitarice, mlevske izdelke, kruh, pecivo, testenine, pekatete, čokolado Gorenjka, rola-de, kolače in izdelke obrata Šumi Okovje Kamna gorica Vsem delovnim ljudem čestita za občinski praznik Radovljice In jim želi prijetno praznovanje Cenjenim kupcem nudi brizgane in vakuumirane izdelke iz plastične mase, vrtljive industrijske stole In francoska nasadila OBRTNO PODJETJE Knjigoveznica in tiskarna RADOVLJICA čestita vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem za občinski praznik in se priporoča s svojimi storitvami Delovni kolektiv podjetja Ključavničarstvo Radovljica čestita vsem občanom za občinski praznik Radovljice in jim želi prijetno praznovanje ter priporoča svoje storitve Stanovanjsko podjetje Radovljica Vsem občanom na območju občine Radovljica čestita za občinski praznik Radovljice 1> ji mhiiiim1' ■ rt Lj"l""■ "IT ti h*"*""- Gorenjska opekarna DVORSKA VAS čestita vsem delovnim ljudem za občinski praznik Radovljice in priporoča svoje izdelke VELEŽELEZNINA MERKUR KRANJ PE Železnina Radovljica čestita vsem kupcem in poslovnim prijateljem za občinski praznik hi se priporoča v svojih poslovalnicah v Radovljici, Lescah, na Bledu in na Jesenicah »Pridite k nam,« je pred nekaj dnevi vabil Franc Jurčič — Vratare s Križne gore, ko se je oglasil v našem uredništvu. Radi bi vam povedali kako je pri nas, kaj nas žuli, kaj nam ni prav . . . In v ponedeljek smo obiskali to hribovsko vas nad Škof-jo Loko, da bi zapisali, kako 1 1'II' (fc P 0 S A V E t VOZNIKI — IZLETNIKI Izognite se gostemu prometu in zavijte na staro gorenjsko cesto. V GOSTIŠČU POSAVEC se boste dobro okrepčali in odpočili. SPICIALITETA GOSTIŠČA: ribe, žabe, odprta vina. Za obisk se priporoča Veletrgovina ŠPECERIJA BLED SENTA skladišče Kranj, Tavčarjeva 31. tel. 22-053 Kombinati, kmetijske za druge, posestva, kmeto valci! Odkupujemo pšenico in vse vrste žitaric po naj višjih dnevnih cenah. Kmetovalcem plačamo v gotovini pri prevzemu. Prodajamo najkvalitetnejšo moko, krmilno moko, koruzo, pšenični zdrob in koruzni zdrob. Skladišče je odprto od 7.30 do 16. ure vsak dan tudi v soboto. ljudje žive, o napredku in težavah. Vas je bila od prvih dni okupacije enotna, združena v boju proti zavojevalcem. Več domačinov je bilo v hosti takoj od 1941. leta, devet jih je darovalo življenja za lepšo prihodnost vasi, domovine. Kmet Kalan je zgubil pet svojih fantov. Novembra 1944. leta je tod bival bataljon Prešernove brigade in nekajkrat pošteno namikastil Nemce, ki so se maščevali nad Križno-gorci. V sedmih hišah je vzplamtel rdeči petelin, sedem družin je ostalo brez strehe, brez doma, sedem žena in mater je zatrepetalo za sinove in može, ki so jih Nemci odgnali za talce in morda je bilo le srečno naključje, da so jih čez čas izpustili. Po končanih bojih so se Križnogorci vrnili na požgane domove. V nekaj letih je zrasla nova, lepša Križna gora. Veliko truda in ljubezni so vložili. Napredek so spremljale težave,in kazale, da ljudje s tem še niso zadovoljni, da želijo več; cesto, ki jih bo povezovala z mestom, želijo lepše življenje, vsaj del tistega, kar v dolini že imajo. Dobro voljo imajo Križnogorci in žuljavc roke. Trdo morajo delati, da iz skope zemlje iztisnejo vsaj del tistega, kar potrebujejo za življenje. Ni jim žal samoprispevkov v delu in materialu, da zgrade tisto, kar jim bo prihranilo vsaj del vsakodnevnih naporov, tisto, kar drugod že imajo. Hoteli so imeti cesto. Pet let so jo gradili. Vendar niso zadovoljni s tem. Ko smo bili v ponedeljek pri Vrata-retu, tam ni bil le domači gospodar, ampak so se zbrali tudi drugi sosedje: Tavčar Matevž, Pintar Ivan, Krajnik Franc in Košir Franc. Na »sestanek« je prišel tudi predsednik krajevne skupnosti Stara Loka, kamor Križna gora spada, Jugovic Ivan-Mat jaž in predstavnik loške kmetijske zadruge Bernik Jože. Oba sta tudi občinska odbornika. »Cesta, ki nam pomeni povezavo z mestom, s škofjo Loko, še nikakor ni urejena,« je poudaril Vratare. »Ob vsakem nalivu nam jo voda razdere in jo moramo popravljati. Ob zgornjem delu bi morali urediti kanal In pretoke pa bi bilo v redu. Ne bojimo se dela! Vse bi sami naredili! Le denarja nimamo. Za vzdrževanje naše ceste dobimo vsako leto 3000 din. Za dokončno ureditev pa bi potrebovali 20.000 din.« Pa ne samo cesta. Še marsikaj drugega žuli Križnogor- želijo vsaj del tistega, kar v dolini že imajo. — Foto: F. Perdan ce. Tako kot kmete drugod. Davka od zemlje tu sicer nimajo, ker je občina sprejela posebne olajšave za hribovske kmete. Kljub temu plačajo v poprečju še okrog 1000 din dajatev od gozda letno in še okrog 2000 din prispevka za socialno zavarovanje. In spet je povzel besedo Vratare: »Skoraj povsod v hribih imajo kmetje vsaj veliko lesa. Po 50, 100 in več kubikov lesa posekajo letno. Tu na Križni gori pa so gozdovi slabi. Po 10, 15, 25 kubikov ga posekamo. In če plačamo 100 starih tisočakov prispevka od gozda, izračunajte, koliko imamo profita.« Vsi so mu pritrdili: »Nismo proti plačevanju prispevka za socialno zavarovanje, čeprav vemo, da bo še višji. Sploh ne! A prispevki za gozd nas bole. Zakaj ima Gozdno gospodarstvo monopol nad prodajo lesa? Mi smo I- lastniki sveta, na katerem rastejo smreke, les jc ,last' Gozdnega gospodarstva, prispevke plačujemo mi! Zakaj tako?« Glavni dohodek jim prinaša živinoreja. Največ rede mlada goveda, ki jih pitajo, začeli so tudi žc prodaiati mleko. »Z zadrugo imamo sklenjene kooperacijske pogodbe za pitance in mleko. Moramo reči, da smo s sodelovanjem zadovoljni Zadruga nam celo daje premije za pitano živino in plemenske telice, kar drugod na Gorenjskem ne poznajo. Daje nam tudi kredite. Kaj bi brez njih!« Nimajo malo otrok na Križni gori. Tam so še močne kmečke družine. Toda gospodarje vseeno skrbi, kdo jih bo nasledil. »Ce položaj kmeta ne bo postal ugodnejši, nihče ne bo ostal doma. Na kmetih prav nič ne veš, kako boš živel na stara leta. še kdo od nas, ki imamo radi zemljo, bi se morda premislil, če bi bil mlajši. Saj ne rečemo, živimo bolje kot nekoč. Vendar gre drugod razvoj še hitreje naprej.« Radi bi tudi vodovod. Vse hiše imajo namreč le vodnjake s kapnico. Ob suši vodo vozijo iz bolj ali manj oddaljenih studencev. Vse so že pregledali, izmerili, izračunali. Okrog 40.000 din bi jih stal. Ce bi dobili vsaj toliko pomoči, da bi kupili cevi . . . Že skoraj od tedaj, ko so odprli cesto na Križno goro, vaščani prosijo in zahtevajo prevoz otrok v šolo. Sedem kilometrov in več morajo pešačiti v eno smer. In to prvo-šolčki in tisti, ki hodijo zadnje leto. Izmučeni so in to se pozna tudi pri šolskem uspehu. Možje s Križne gore so razkrivali načrte. Nekdo je dejal, da bi se njihova vas lahko lotila turizma. Morda se ni motil. Saj je v bližini naglo razvijajoča se školja Loka. Mnogim Ločanom pa je Križna gora že sedaj priljubljena izletniška točka. L. Bogataj 21. GORENJSKI SEJEM OD 6.-17. AVGUSTA V SAVSKEM LOGU V KRANJU Tovpna čipk, vmenin In konfekcija T vezenine Obiščite nas v naši trgovini na Bledu, Kajuhova 1. Velika izbira prtov, zaves, oblek, jutranjk, spalnih srajc in bluz Vse te izdelke lahko dobite tudi z napako po znižani ceni. Obenem čestita vsem občanom občine Radovljica za praznik I P Kemična tovarna Podnart SPECIALIZIRANA TOVARNA ZA GALVANIKO, FOSFATIRANJE IN BARVANJE V tovarni prejmete brezplačne nasvete in navodila. Servisna služba pa je vsem na voljo. Kolektiv tovarne čestita vsem delovnim ljudem za občinski praznik Radovljice TOVARIMA VERIG LESCE-JUGOS LAV I J Al izdeluje vse vrste verig, verižnih kompletov za industrijo, ladjedelništvo, transport in široko potrošnjo, kot široki asortiment vijačnega blaga za lesno Industrijo. Delovna skupnost podjetja čestita vsem delovnim ljudem in svojim posiovnim partnerjem k občinskemu prazniku in jim želi v bodoče veliko poslovnih uspehov Tovarna vijakov amen kropa Za občinski praznik Radovljice čestitamo vsem občanom in poslovnim prijateljem ter jim želimo vnaprej veliko uspehov murka LESCE Obiščite nas v naših poslovalnicah v Lescah, Radovljici, na Bledu, Jesenicah in na letošnjem eoropUVem scimti v Kran|u Obenem čestitamo vsem občanom za občinski praznik Radovljice tovarna industrijske opreme, Lesce • merna in regulacijska tehnika • industrijska pnevmatika in hidravlika • projektiranje, montaža, servis čestita k občinskemu prazniku ZA OBČINSKI PRAZNIK ISKRENO ČESTITA KOLEKTIV TOVARNE OBUTVI T RZIC OVO IN PRIPOROČA MODELE KOLEKCIJE JESEN ZIMA 7l/72 razstavlja in prodaja stanovanjsko pohištvo in stavb n o pohištvo na gorenjskem sejmu Ugodnosti: popust 5 °|o brezplačna dostava za stanovanjsko pohištvo kredit do 10.000 din prav tisto pohištvo, ki si ga želite KAJ JE PISAL Qo*miec PRED SEDEMDESETIMI LETI Spet so se razplamtele politične strasti — v »Gorenjcu« z včerajšnjim datumom, a z letnico 1901, so skoro vsi članki, od uvoda do novic, pobarvani s strankarskim bojem. Vse kaže tako, da se je »Gorenjec« z vsem ognjem vrgel v agitacijo za take kandidate, ki jih izbere podeželsko ljudstvo iz svojih vrst, ne pa za kandidate — duhovnike in advokate — ki jih postavljajo na liste kar v ljubljanskih pisarnah. »Gorenjec« roti: »Če že volimo poslanca, moramo ga izbrati iz svoje srede, poštenega mola, ki ga vsi poznamo! Najbolje je, da to storite v zaupnem pogovoru s prijatelji-sosedi.« »Gorenjec« odločno trdi, da vera ni v nevarnosti, če bi si volivci izbrali poslanca iz svojih vrst, naprednega moža in dobrega gospodarja: »Možje Gorenjci! Mi smo se vedno držali in se bomo držali svoje krščanske vere. Mi smo vedno spoštovali in bodemo spoštovali mirne, ljubeznive in za svoj sveti poklic vnete duhovnike. — Kedar pa ti gospodje duhovniki izpremene svoje častito vedenje, kcdar se prikažejo med nami razburjeni, jezni polni strasti, obrekujoči svojega bližnjega, ščuvajoči na prepir, neizkušno segajoči v naše gospodarstvo in v politiko — tedaj so ti gospodje duhovniki prestopili meje in delokrog svojega svetega poklica. — Nastopajo kot pijani prepirljivci, ki so pozabiti besede Kristusove, da njegovo kraljestvo ni od tega sveta!« »In takrat možje Gorenjci, je res v nevarnosti naša krščanska vera! Se bolj pa naš gospodarski položaj ...« »Možje Gorenjci! Le pomislite, kako bi se smejevali g. fajmoštru, kateri bi s svojo belo in neizkušeno roko prijel za plug in bi vam vso brazdo pokvaril. Vi bi mu rekli: gospod, tega pa vi ne Delavska univerza Radovljica je v počastitev občinskega praznika priredila v dvorani radovljiške graščine razstavo Originalnih risb In akvarelov krajev radovljiške občine Ladislava Bene-scha. Gradivo za razstavo je posodil Narodni muzej v Ljubljani. Razstava bo odprta do 15. avgusta. znate, ne zamerite, škodo nam boste napravili. — Tako bi mu rekli pametni možje, ki vedo, da bi ti gospodje, ako dobe v roko deželno gospodarstvo, res veliko škodo napravili.« In tako hudi »Gorenjcev« uvodničar še nadalje svari kmete, naj »ne volijo kandidatov, ki so v gospodarstvu nesposobni, niti duhovnikov, ki so v gospodarstvu neizkušeni, še manj pa kandidate, ki so v bistvu brezznačajni pustolovci, ki skrbe le za svoj žep in se potem še iz volivcev norčujejo.« Tako se je razvnemalo politične strasti na Gorenjskem pred sedemdesetimi leti. Poglejmo sedaj raje drobne novice — pomembne, še-gave, nevažne, domoljubne in opravi j ive — kakršne so pač bile vedno novice v podežel-sk;h lističih onega časa. Slovo prvih arbiturijentov kranjske višje gimnazije je bilo 27. julija na vrtu Petra Mavrja in v prostorih Narodne čitalnice. Sodelovala je slavna ljubljanska meščanska godba in slavni čitalniški pevski zbor. — Maturo na kranjski gimnaziji je uspešno opravilo 22 abiturijentov, 5 jih je padlo za dva meseca in 1 za eno leto. Imenitni gostje. V Tržiču se je mudil bivši ogrski ministrski predsednik Desider Bauffv. — Na Bledu letujejo šef generalnega štaba feldnia-jor baron Beck, ogrski politik minister grof Csakv in Železniški minister Wittek. Strela in praznoverje. Pri Begunjah je nedavno tega udarila strela v kozolec. Od-krhnila je nekaj lat in pol stebra tako, da so ležale iveri vse naokrog. To je bila sila narave in v poletju strela ni nič nenavadnega. Omeniti pa moramo praznoverje, ki je na žalost še vkoreninjeno med našimi ljudmi. In tako so se kaj kmalu zgrnili okrog kozolca stari in mladi — in hiteli pobirati trščice: ta je reki1!, da bo pregnal ščurke z njimi, drugi jih bo uporablja! proti zobobolu, tretji spet zoper roparske čebele, četrti zato da bi prepodil strah iz človeka (strah mine, če se strahopetca pokadi z dimom iz teh trsk ...). Pobirali so nekateri, da bi si pregnali trganje, protin in druge bolezni. — Tako tiči naše ljudstvo v praznoverju, meneč, da se mora vedno le tega držati, kar so stari ljudje v svoji nevednosti tidili č. Z. Fotoamaterji razstavljajo Ob občinskem prazniku,so v mali dvorani delavskega doma in čitalnici na Jesenicah odprli dve razstavi: 15. gorenjsko razstavo fotografij in 3. medklubsko razstavo fotografij. Za 15. gorenjsko razstavo je poslalo svoja dela v oceno žiriji 25 avtorjev iz treh klubov. Poslali so 136 fotografij, žirija pa je izbrala 65 fotografij 21 avtorjev. Zlato plaketo med posameznimi fotografijami je prejel Franc Kolman iz Foto kluba Andrej Prešeren Jesenice za fotografijo pod naslovom Vesna, srebrni plaketi sta dobila Marko Aljančič iz I KK Janez Puhar iz Kranja za fotografijo Znamenje in Edi Primožič iz FKK Janez Puhar iz Kranja za fotografijo Sproščenost. Bronaste plakete so podelili Tonetu Marčanu iz Kranja za fotografijo Na domačem pragu, Janku Krmelju iz Tržiča za fotografijo Gorski reševalci na delu in Marjanu Černe-tu iz Kranja za fotografijo Struktura. Razen tega so imeli med posameznimi fotografijami največ uspeha fotografija Milana Polaka z Jesenic Na paši, fotografija 2 + 4 Cirila Pokorna iz Kranja, Med številkami Alekseja Ignjaščen-ka iz Kranja in fotografija Obzorje Milojka Demšarja iz Kranja. Vse so prejele diplome. Za kolekcijo fotografij so podelili zlato plaketo Marku Udirju iz Tržiča, srebrno plaketo Francu Kolinami z Jese- nic in bronasto Milojku Demšarju iz Kranja. Precejšnje zanimanje pa je bilo za 3. medklubsko razstavo fotografij, saj so organizatorji prejeli 1007 fotografij 243 avtorjev iz 24 klubov. Žirija se je odločila za 124 fotografij 67 avtorjev. Med posameznimi fotografijami je prejel zlato plaketo Milenko Pegan iz FKK Nova Gorica za fotografijo Skrbi, Srebrni plaketi Jendo Stoviček iz Foto grupe ŠOLT Ljubljana za fotografijo Pupa iz smetnjaka in Tihomir Pinter iz istega kluba za fotografijo Lamenta-bile, bronaste plakete pa Stojan Kerbler iz FKK Maribor za fotografijo Moj oče, Miodrag Radanović iz FK Sarajevo za fotografijo Arslan in Janez Pri j ono iz Foto grupe ŠOLT Ljubljana za fotografijo Libertv. Diplome so dobili Sašo Rev z Jesenic za fotografijo Bežen spomin, dipl. inž. Oskar Dolenc iz Ljubljane za fotografijo Počitek, Vidan Vranešič iz FK Unis Beograd za fotografijo Koncert za troje in Djordje Obradovič iz FK Slavko Ro-dić Bugojno za fotografijo Akt — 24. Za kolekcijo fotografij je prejel najvišje priznanje Milenko Pegan iz Nove Gorice, srebrno plaketo so dodelili Dragiši Modrinjaku iz FKK Maribor, bronasto Sto-janu Kerblerju iz FKK Maribor, diplome pa Jelki Si-mončič iz FKK Janez Puhar ter Jendu Stovičku iz foto grupe ŠOLT Ljubljana. Ponovitev Finžgarjeve igre »Naša kri« na Beii Kot zaključna kulturna prireditev na dan kranjskega občinskega praznika je bila na sporedu ponovitev Finžgarjeve igre »Naša kri« na Beli. Uprizoritev je bila tudi to pot na prostem pri Bczjakovi gostilni. Gledalcev, domačinov in gostov iz drugih krajev, je imela izvrstno zrežirana in odigrana ljudska igra, zopet dovolj. Ker sem pisal že o premieri, moram tudi k tej reprizi reči besedo: da je dejanje sedaj še bolj teklo, da je bila razsvetljava kot tudi vsi zvočni efekti brezhibna. Tuda govorica (beljansko gorenjsko narečje je bila sedaj bolj gladka. Pa še ljudskih plesov je bilo v zaključnem prizoru, v primerjavi s pre-miero, hvalevredno dosti več. Za tako vtečeno predstavo pa bi bilo res škoda, da se je ne bi več uprizarjalo. Če je za izvedbo na prostem kaj več ovir, potem je igra povsem primerna tudi za večje gledališke dvorane (Šenčur, Piimskovo, Kropa In še kje drugje). Na prostem pa bi bili Igra prav primerna na Jezerskem, morda tudi v kaki koroški slovenski vasi? Skratka, škoda bi bilo, da bi ugas- nil žar, s katerim so se igri posvetili Bcljani. Po gledanju reprize moram znova pohvaliti uspele igralske kreacije, katere sem imensko že v prvi oceni navedel. Dodati moram le še priznanje Joži Sodniku, ki je tako čvrsto poosebil kmeta Gašperja Zapotočana. In še to sem opazil, da je zdaj nosila Jerica novo, kar razkoš-no praznično gorenjsko nošo — bila je zares lepa in brhka županova hči! Ne bo narobe, če ob tej priložnosti poudarim, da starim ljudskim igram prav razkošje narodnih noš daje ustrezen estetski okvir. Ob Flnžgarjevih ljudskih igrah, posebno še ob »Divjem lovcu« in »Naši krvi« pa tudi ob »Verici« in »Razvalini življenja«, če so odigrane na kakem amaterskem odru kje na Gorenjskem in vrhu tega še v domačem dialektu In v žlahtnih ljudskih nošah — me vsega p«-c"/.ame občutek pristnosti, ki je že sama po sebi dragocena vrednota. To gojiti, razvijati in poudarjati pa je že ena od osnovnih nalog ljudsko TMOSvetnega dela na podeželju. Črtomir Zoreč Razstavi sta zares zelo kvalitetni, zato organizatorji računajo na dober obisk ljubiteljev lepe umetniške fotografije. Odprti bosta do 5. avgusta, vsak dan od 10. do 12. in od 15. do 19. ure. D. Sedej Prepozno sem začel slikati Zgledi vlečejo, pravijo. Velikokrat je tako. In tako je tudi s slikarstvom v Žireh. Doslej sem vedel le za štiri žirovske slikarje samorastni-ke, ki so se že dobro uveljavili, pred kratkim pa sem zvedel še za enega. Jože Primožič iz Dobračeve pri Zireh slika šele kratek čas. Ni mi ga bilo težko najti. Ze na vhodnih vratih visi slika, njegovo delo. Tudi to srečo sem imel, da sem ga našel doma. Povabil me je v hišo in najprej sem si ogledal slike. Že kar lepo število jih ima. Na mizi je imel Jože seveda ves pribor za slikanje, ki ga pogosto uporablja, "to je sedaj njegova zabava in veselje. Pa še ne dolgo. Možak se takole spominja začetkov. »Ja, s slikanjem sem začel pa predlansko zimo. Prej sploh nisem nikoli slikal, a kje, še na misel mi ni prišlo kaj takega. V šoli risanja nismo imeli, saj sem obiskoval le dve leti osnovno in dve leti obrtno šolo. Ko pa je začela obiskovati šolo hčerka moje nečakinje, mi je večkrat kazala svoje risbe in barve, še jaz sem poskusil risati. Najprej sem delal kar z navadnimi barvicami, nato z vodenimi in nazadnje s tempera. Delal sem bolj lahke stvari in šlo je.« V bližini Jožetovega doma živi tudi znan žirovski slikar Janez Sedej. Sodelovanje je kmalu rodilo sadove. »Večkrat sem šel k Janezu in tudi on je prišel k meni. Opazoval sem ga pri delu. Ugotovil je, da imam smisel za slikanje in to mi jc dalo novih moči. Z Janezom se dobro razumeva. Le to mi pravi, naj bolj počasi delam, a ne morem. Tak sem pač. Sprva sem slikal kar tako, zdaj pa mi slike prinesejo že tudi kakega tisočaka. Ne gre ml za denar. Upokojen sem in ob slikanju ml čas hitreje mine. To je pač moje veselje.'* . Jože izbira svoje motive po Zireh in okolici. Prcrisavatt pravi, da noče. Sicer pa bo še slikal. Rad bi pripravil v Zireh tudi kako razstavo, da l>i ljudje videli njegova dela. Malo ljudi namreč ve za njegov konjiček. »Le prepozno sem začel slikati« je za konce dejal Jože Primožič. t Govekar Aprilsko sporočilo 1941 Predigra ZA NAPAD NA SOSEDE POTREBUJEŠ OLJE, ROPAR! A MI BIVAMO OB CESTI, KI K OLJU PELJE (Bertolt Brecht, Bericht der Serben) Druga najmočnejša manjšina je bila poljska, tretja so 'Hrvatje v Ostmarki 'gradiščanski', četrta 'Slovenci, ki jih je 30.000 na Koroškem', njim so sledili Madžari (10.000), Slovaki (2000), Danci (5 do 10.000). Cilj tega naštevanja in govorjenja o manjšinah jc bila grožnja, da bodo v 'Nemčiji ravnali s temi manjšinami tako, kakor ravnajo z nemškimi manjšinami v državah, kjer imajo te manjšine matično večino'. V prvi vrsti je ta grožnja veljala Poljakom. Dne 30. marca 1939 je britanski poslanik v Varšavi prosil za sprejem pri poljskem zunanjem ministru polkovniku Becku. Rad bi sc osebno prepričal, kakšen učinek -je napravila na Bccka britanska garancija o nedotakljivosti poljskih meja, in se istočasno pogovoril O BRITANSKO POLJSKEM DOGOVORU Beck se je povezal s predsednikom Moscickim in maršalom Rydz-Smvgli jem, ki sta se z britansko ponudbo strinjala, v sami Angliji pa so ta dan (30. marca 1939) na dveh sejah britanske vlade razpravljali o nemških zahtevah po 'rešitvi gdanskega vprašanja in koridorju med Vzhodno in Zahodno Prusijo preko poljskega ozemlja in o jasnem stališču do Sovjetske zveze, ki ga je od Poljske zahtevala Nemčija'. Tako so pisali britanski časniki, ki so poleg lega poročali tudi o nemški vojaški aktivnosti v bližini poljskih meja. Čeprav sta nemška in poljska vlada take novice uradno zanikali, je poljska vlada vseeno pristala na britansko ponudbo, ki jo jc potem kakor že rečeno, 31. marca 1939 prebral Cham-bcrlain v spodnjem domu britanskega parlamenta: »Britanska vlada ne poseduje nobenih uradnih potrdil o novicah, da se pripravlja napad na Poljsko. Zaradi tega tudi ne želi, da bi jemali položaj kot tak, kakor da so te novice utemeljene. Toda jaz jim prav rad verjamem in zato izrabljam to priložnost, da bi vnovič podčrtal politiko britanske vlade. Mi smo vselej, kjerkoli sc je pokazalo potrebno, izbrali pot pogajanj za odstranitev sporov in razlik v pogledih različnih narodov. Mi še vedno smatramo, da jc beseda še vedno boljše sredstvo, naravno in najboljše sredstvo povsod tam, kjer prihaja do razlik v mišljenju in pogledih. Se več: mi smo prepričani, da v bistvu ni vprašanja, ki bi se ne dalo resiti na miren način, in zato ne moremo smatrati za pravično: zatekati se h grožnjam In sili. Spodnji dom ve, da so v tem času v toku konsultacije z drugimi vladami,« je rekel Chamberlain, ne da bi o tem po\edal kaj več kakor 28. marca, ko jc dejal, da mora ostati vsebina teh pogajanj tajna, dokler ne bo dosežen sporazum z zainteresiranimi državami. »Toda zdi sc mi potrebno, da že vnaprej povem nedvoumno j.is no, da BRITANSKA VLADA ČUTI DOLŽNOST PODPRETI POLJSKO z vsemi razpoložljivimi sredstvi in močjo, če bi bila v času konsultativ-nih pogajanj z zainteresiranimi državami napadena, tako da bi poljski vladi ne preostalo drugega, kakor da se zateče pri obrambi k vsem svojim razpoložljivim silam (v boju proti napadalen Mi smo že sporočili poljski vladi odgovarjaj a zagotovila (nase pomoči). Tudi francoska vlada me je pooblastila, da lahko v njenem ime nu ob tej priložnosti izjavim, da gleda na sedanji položaj enako kakor mi in da je v vsem enakega mišljenja z nami. V uradni obrazložitvi Chamberlainovih izjav je bilo rečeno, da bo britanska pomoč Poljski stopila v akcijo avtomatično v trenutku, ko bi bila Poljska ogrožena in ko bi se poljska vojska postavila napadalcu po robu. To naj bi veljalo tudi za primer Gdanska in koridorja, če bi se Poljska nemškim zahtevam postavila po robu z orožjem. Seveda pa je britanska vlada še vedno puščala 'odprta vr: ta za pogajanja med Nemčijo in Poljsko', kar je Hitler že smatral za popuščanje in v tem dodatnem pojasnilu celo videl možnost miinehenske reprize. Ob tej priložnosti je Chamberlain povedal O KONZULTACIJI S SOVJETSKO ZVEZO za javnost naslednje: »Britanska vlada je z nekaterimi drugimi vladami v stalni povezavi, med temi naravno tudi s Sovjetsko zvezo. Državni sekretar iz zunanjega ministrstva je davi sprejel vnovič sovjetskega poslanika Maiskega in imel z njim izčrpne pogovore o britansko-poljskem dogovoru. Osebno ne dvomim, da bo Sovjetska zveza v osnovnih temeljnih točkah razumela našo odločitev in naše ravnanje.« Na vmesno vprašanje namestnika voditelja opozicije Grenvvooda, je Chamberlain odgovoril, da si 'želi sodelovanje Sovjetske zveze v največji meri in da v ideološki razliki med obema državama ne vidi nobenih ovir med Veliko Britanijo in Sovjetsko zvezo'. Nemčija je v britanskem prizadevanju videla obkoljevalno politiko, o kateri je dne 1. aprila 1939 govoril tudi HITLER V VVILHELMSHAVENU ob krstu in izpolnitvi že četrte nemške velike 35.000 tonske križarke 'Tirpitz', ki ji je botroval nemški viceadmiral von Trotha. Hitler jc govoril o času pred letom 1914, ko se je 'Nemčija hotela mirno vključiti v tekmovanju narodov (beri: imperialističnem!) za pripadajoči prostor pod soncem', pa so ji to preprečevali 'z zavistjo in sovraštvom', ki je naposled pripeljalo do svetovne vojne. »Kakor jc danes znano iz zgodovinskih aktov, je Anglija načrtno obkoljevala nemško cesarstvo. Najtežja napaka takratne Nemčije je bila, ker je mirno gledala to obkoljevalno politiko, namesto da bi se ji pravočasno postavila po robu,« je govoril Hitler. Potem je tožil, kako je 'Nemčija s slepim zaupanjem nasedla Wilsonu in njegovim štirinajstim mirovnim točkam, položila orožje in doživela prevaro, kakršne svet še ni videl', in govoril o sedanjem boju Nemčije za pravico do življenja', 'o krepostnih in nekrepo-stnih nacijah', kakor so jih po njegovo razdelili Angleži in šteli med 'krepostne sebe in Francoze', a med 'nekrepostne Nemce in Italijane', 'o nemški in angleški pravici do življenja', pri čemer jc stresal svojo jezo na Britanec, ki jim je 'dovoljeno, da zatirajo Arabec in druge narode v svojih kolonijah, med tem pa ne dovoljujejo Nemcem, da bi si uredili svoj življenjski prostor. 'Anglija strelja na Arabce, ker sc bore za osvoboditev. »Kdo ji daje to pravico? Mi v srednji Evropi kaj takega ne počnemo, marveč smo svoje probleme (v Avstriji in na češkem) uredili v miru in redu!« jc govoril in svaril evropske 'države-trabante' pred povezavo z Anglijo in Francijo proti Nemčiji, 'dokazoval tisočletno nemško pravico do češke', ker ni 'Anglež zgradil Hradčanov, ampak Nemec' in ker je bila 'češka dežela rim-sko-nemškega cesarstva, ki so mu vladali nemški kralji in cesarji', naposled pa ima češko ljud-sto pod Nemčijo' več svobode, kakor podjarmljena ljudstva krepostnih nacij', kakor je imenoval Angleže in Francoze. Angležem je tudi povedal, da je bila 'Nemčija že zdavnaj v zgodovini velika država, medtem ko je bila takrat Anglija popolnoma neznatna'. Potem se je Hitler trkal na prsi kot apostol miru: »Miru sem, tako verujem, izkazal že ogromno uslug,« nato pa zagrozil, da bo preklical sporazum o graditvi nemške mornarice, sklenjen z Anglijo in po katerem je smela Nemčija graditi brodovje z omejeno tonažo in oborožitvijo ter z zagotovilom, da se nemško brodovje ne bo nikoli vojskovalo proti angleškemu brodovju. »To pa bi moralo veljati za obe strani, a se Britanija sporazuma ne drži,« je kričal in naposled izjavil, da je Nemčija sedaj mnogo bolje oborožena kot kdajkoli poprej in da ima v oborožitvi veliko prednost, ki jo bo še pove*" čala'. Nato jc govoril o silah osi — o Nemčiji in Italiji, katerih zavezništvo je naravno, ne pa kakršno bi bilo zavezništvo med zahodnimi demokracijami in Sovjetsko zvezo — 'zavezništvo nehomogenih teles': »Kajti, če danes kdo zatrjuje, da med Anglijo in Sovjetsko Rusijo ni nobenih svetovnonazorskih in ideoloških razlik, lahko samo rečem: čestitam vam, moji gospodje! Verujem, da ni več daleč čas, ko se bo izkazalo, da svetovnonazorska skupnost med fašistično Italijo in nacional-socialistično Nemčijo je še vedno vse kaj drugega kakor med demokratično Veliko Britanijo in Stalinovo Sovjetsko Rusijo, če pa med tema dvema res ni nobene ideološke razlike, potem lahko samo rečem: KAKO ZELO PRAVILNO JE TOREJ MOJE STALIŠČE DO MARXIZMA IN KOMUNIZMA IN DEMOKRACIJE, čemu dva pojava, če je vsebina ista.« Po teh besedah je bržkone skušal spomniti Anglijo, da se ima zahvaliti samo njemu in Mussoliniju, da je v Španiji stri boljševizem', takoj nato pa kakor v slehernem svojem govoru govoril O SVETOVNEM PROBLEMU JUDOVSKEGA BOLJŠEVIZMA »Mislim, da so vse države postavljene pred iste probleme, pred kakršne smo bili postavljeni mi nekoč. Država za državo bo ali podlegla ju-dovsko-boljševiški kugi, ali pa se ji bo uprla. Ml smo to storili m ustanovili nacionalno nemško ljudsko državo. Ta ljudska država hoče živeti v miru in prijateljstvu s sleherno drugo državo,« si je Hitler še vedno upal trditi, čeprav mu tega ni nihče verjel, najmanj pa sam sebi. »Če bo postal svet fašističen, tega ne vem. Da bo postal nacionalsocialističen, ne verjamem. DA PA SE BO SVET POSTAVIL PO ROBU NAJVEČJI BOLJŠEVIŠKI NEVARNOSTI, KI NAM GROZI, O TEM SEM NAJGLOBLJE PREPRIČAN. In zaradi tega verujem na dokončno razumevanje med narodi, do katerega bo prej ali slej prišlo,« je Hitler pozival na križarsko vojno proti boljševizmu, kakor da bi hotel reči, da mu pot do te uresničitve zapirajo samo države, ki ločijo Nemčijo od Sovjetske zveze ... Chamberlain je v tej zvezi indirektno odgovoril 3. aprila 1939 na Hitlerjeve trditve o Sovjetski zvezi in 'judovskem boljševizmu'. Dejal je, da ni nikoli trdil, da 'med boljševiško Sovjetsko zvezo in Anglijo ni svetovnonazorskih razlik, toda Anglija ta hip potrebuje Sovjetsko zvezo za obrambo neodvisnosti Anglije in ne samo Anglije'. Zato različnost mišljenj in sistema 'ni ovira za sodelovanje'. »Angleška vlada pozdravlja zato sodelovanje s kakršnokoli državo ne glede na njen vladajoči sistem,« je odgovoril indirektno Hitlerju glede tega, pa tudi glede Hitlerjevih trditev o 'angleški obkoljevalni politiki' in angleški garanciji do Poljske. »Obojega se Nemčiji ni treba bati,« jc govoril Chambarlain v spodnjem domu. »Jamstvenega dogovora med Veliko Britanijo in Poljsko ne bo treba uporabiti, če bodo ostale sedanje poljske meje neogrožene.« GORENJSKA ALPINISTIČNA ODPRAVA V HINDUKUŠ Piše dr. Ivo Valič a Murreeju je bilo res prijetno, čeprav smo se morali voziti po opravkih v Islamabad. Zaradi dokaj dobre, toda zelo vijugave in strme ceste pa nam je bilo to bolj v športni užitek. Pri pripravljanju hrane, še bolj pa pri njeni nabavi, nam je pomagal tihi strežnik Mirdad, katerega so nam dodelili v pomoč na veleposlaništvu. Skrbel je tudi za red in čistočo v hiši, po kateri se je skoraj neslišno gibal. Bil je odličen! Že vnaprej je »zavohal«, kdaj si želiš kave, čaja, piva ali česa drugega Murree je bil imeniten tudi zaradi nešesa drugega: zunanji zid hiše, v kateri smo prebivali, je v celoti zgrajen iz kamenja. Peter, kot »star profesor« za plezanje po zidovih, je takoj izzval ostale na dvoboj in plezali so navzgor in navzdol, povprek in poševno, z desno roko in levo nogo in menda še s hrbtom, obrnjenim proti zidu. Da je sem in tja kdo priletel na trda tla, ni potrebno omenjati. Bil pa je dober trening, ki se je končal brez poškodb. Sestanek na zunanjem ministrstvu je bil zelo svečan in že kar v »državniškem« slogu! Jugoslovansko stran smo zastopali sekretar našega veleposlaništva, Mišo, Joco in jaz, na pakistanski pa je bil še eden več in zasedba baje še »višja«. Spoznali smo tudi oficirja, katerega je za spremstvo odpravi dodelila pakistanska vlada. Začelo se je najprej z vljudnimi angleškimi frazami o počutju in vremenu, nato pa so nam ponovno od vrstice do vrstice prečitali pogoje, katere postavlja pakistanska vlada vsem uradnim odpravam: o hrani, opremi in plačilu zveznega oficirja ter nosačev, o poti, po kateri se sme odprava gibati, o filmih in omejitvi fotografiranja, o zavarovanju oficirja in nosačev in še kaj. Le pri filmih in zavarovanju oficirja se je zapletlo. Trud in usluge kranjske zavarovalnice so bile zaman. Oficirja smo morali ponovno zavarovali za nerazdeljeno vsoto. Za nas je bi ta strošek popolnoma odveč. Tudi pri filmih nikakor niso odstopili od svojih pogojev. Izročiti smo jih morali zveznemu oficirju in ta je bil »bog i batina« nad njimi. Ostalo je pri tem, da novega dobiš, ko vrneš poslikanega, po vrnitvi odprave pa gredo vsi poslikani filmi v cenzuro. Dosegli smo le to, da smo smeli posneti en filmski trak In ga prek njih poslati v poizkusno razvijanje Too-i pri vsem tem smo dobili pristanek, da lahko odidemo v hribe takoj in da vse ostale formalnosti odpadejo! Isti in še naslednji dan po sestanku smo urejevali vse za prevoz z letalom. To leti iz Peshavvar-ja ali Ravvatlpindija v Chitral trikrat tedensko in le ob lepem vremenu. Seveda smo želeli za to izrabiti prvo priložnost. Toda prvo letalo je bilo že zasedeno, polet pa zaradi slabe vremenske napovedi negotov. Naslednji dan so odpovedali tudi drugi polet in tako nam je bilo usojeno, da v najboljšem primeru poletimo šele čez en teden. To je pomenilo poleg izgube časa tudi nepredvidene izdatke. Začeli smo iskati druge možnosti prevoza. Javili so nam, da bi bil možen čez nekaj dni čarterski polet, toda cena je bila za nas nedosegljiva. Tedaj je veleposlaništvo prosilo za pomoč kolektiv Hidromontaže iz Maribora, ki v bližini Ra-vvalpindija pomaga graditi velik zemeljski jez na reki Ind. Ta nam je res takoj pomagal in v najkrajšem času smo imeli potrebni denar v rokah! Izredna prijateljska poteza, katere ne bomo pozabili! Potem je prispelo dovoljenje za čarterski polet, podpisana je bila pogodba in določen datum vzleta. Toda polet naj bi bil le v lepem vremenu in tudi če bi bili že v zraku pa bi letalo zaradi nepredvidenih zaprek ne moglo pristati, bi plačilo zapadlo. Vsekakor veliko tveganje in napenjanje živcev! ivanje na Murreeju smo porabili še za marsikaj: uredili smo prtljago za nadaljnjo pot in avtomobile za povratek. Potem je Brojan odkril, da se lahko za mali denar uganja konjski šport in je po eni uri jahanja kfganistan: na avtobusu je še nekaj prostora! Rawalpindi — center skoraj uničil sebe in konja. Možakarja, ki je posodil konja, naslednji dan ni bilo več na spregled . . . Skoraj dva popoldneva in dva večera smo podpisovali razglednice in to je bil prav prijeten posel. Vrstili so se zr\ani in neznani naslovi in pri marsikaterem znancu je padla kakšna pripomba — vesela ali pikra, toda nikoli zlobna! Hvaležni smo bili vsem, ki so nas na ta način ne samo denarno, tudi moralno podprli. Hvaležni smo bili tudi tistim dekletom, ki so se pred našim odhodom iz Kranja kar nekaj dni močno trudile, da so bili naslovi lepo in natančno napisani. Pri lepljenju znamk pa je padla pripomba, da bi zelo prav prišlo nekaj dolgih, močno vlažnih in živahnih jezikov! Upoštevanja vredno za bodoče odprave . .. Na predvečer poleta se je razbesnela nevihta, kar je bilo dobro znamenje. 16. maja zjutraj smo bil že zgodaj pokonci. Jutro je bilo čudo vito in mi dobre volje. Odšli smo z vsem v ■ Tslambad. Pred veleposlaništvom smo parkirali avtomobile In najeli za majhen denar čuvaja — »čokidarja«. Opoldne smo bili na letališču in z nami nekaj usiu/beiu e\ našega veleposlaništva tci naš veleposlanik z belgijskim in italijanskim kolegom. Želeli so izkoristiti razpoložljivi prostor v letalu za zanimiv izlet. Točno ob določeni uri okrog poldneva sc je dvignil v zrak mali, belo zeleni dvomotormi fok- ker 24. Iz njegovega prednjega dela so odstranili sedeže in naložili našo prtljago, katere se je nabralo več kot smo računali. Postregla so nam s kosilom in Čiko je brž izkoristil priložnost za »re-. pete«. Razgled iz letala je bil čudovit. Desno na obzorju so sc visoko v nebo vzpenjali zasneženi vrhovi Kara-korunn lik pred nami in pod nami pa vrhovi Hindukuša. Kljub prepovedi in budnemu očesu zveznega oficirja so škrt al i fotografski aparati in čisto na kratko brnele filmske kamere. Zaradi prisotnosti veleposlanikov so namreč oblasti zamižale na eno oko in izjemoma pustile med poletom fotografske pripomočke v naši posesti. Po uri in pol letenja je letalo priletelo zadnji visoki greben in se strmo navzdol spustilo na čitralsko letališče. Nedavno zgrajeno, asfaltirano k tališče je kar Bredi rečne struge in je tri kilometre oddaljeno od mesta Chitrala. Medlem ko smo zlagali našo prtljago ob revni, leseni letališki zgradbi in iskali prvih informacij o nadaljnji poti, so se naši sopotniki odpeljali v mesto. Po polurnem postanku je letalo z njimi vred zopet odletelo na/;'i v R RU V-;-uIi. MIHA KLINAR (MESTA, CESTE IN RAZCESTJA) IV. DEL A kako naj bi se drugače postavil na lastne noge, ne da bi opustil šolanje. »O, pač,« ga prešine misel, ki mu jo je že lani vcepil inženir Klavcda, ko je opazil njegovo životarjenje. »Na tvojem mestu in s tvojim talentom za jezike bi šel v Francijo. Brata imam tam. Priporočil bi te njemu. Delal bi pri njem v pisarni ali kje drugje kot tolmač, zraven pa bi ti še pre-ostajal čas, da bi študiral zasebno in potem polagal izpite ... Tako je lani ob koncu šolskega leta govoril inženir in mu kazal oglase v Goriški straži, ki so vabili množico brezposelnih ali obubožanih primorskih Slovencev v Francijo, v tovarne in rudnike podjetja, pri katerem dela tudi inženirjev brat. — Glavni inženir je. Odločilno besedo ima. »Tudi to bi bila rešitev,« se Slavko vedno bolj ukvarja s to mislijo. Samo k inženirju Klavedi bo moral in ga spomniti na njun lanski pogovor, potem pa ga prositi, da bi mu napisal priporočilo. »Ja, k njemu bi moral,« si govori, obenem pa čuti, da mu je pot h Klavedovim težja, kakor je bila Kristusu pot na Kalvarija; »Sicer pa je še čas. Do konca šolskega leta moram še vztrajati tu.« To mu sedaj ne bo tako težko. Mama mu je poslala denar, da je lahko poravnal stanarino. Mimo tega je zdaj pred velikonočnim tromeseč- jem tudi z instrukcijami zaslužil več, kakor si je obetal. Profesor matematike ga je priporočil veletrgovcu Ledvičniku, da bi mu instruiral sina petošolca. Ko se je pred štirimi*tedni, bilo je v začetku februarja, začel ukvarjati s Ferdinandom (tako je veletrgovčevemu sinu ime), ni upal, da mu bo ta instrukcija iz matematike vrgla več kot pet drugih instrukcij, mimo tega pa so mu pri Lcd\ ičnikovih vselej postregli še z malico, tako da se mu ni bi-o treba več otepati z večno lakoto kakor novembra, decembra in januarja. In ko se je pred dnevi pokazal prvi uspeh njegovega prizadevanja, saj je Ferdinad, bivši nepopravljivi 'cvekar' iz matematike pisal šolsko nalogo prav dobro, sta bila gospa in gospod nad to nepričakovano naglo sinovo spremembo tako navdušena, da sta nagradila sina in njega, oba s celim stotakom. — Ce bo Ferdinand tudi v bodoče tako napredoval v matematiki, bo naposled še inženir, — je bil gospod ves srečen. — Kaj pa drugega? Inženir bo! To je bila in bo moja edina želja, — je rekla gospa. Tudi Slavko se je veselil, ker s svojimi instrukcijami ni razočaral Ferdinandovih staršev, kakor je na primer razočaral Klavedove, ki so za Karlijcv neuspeh krivili njega, ne pa Karlije-vih premajhnih sposobnosti. S Ferdinandom je drugače. Ko bi se že prej nekoliko prizadeval in več vadil, bi mu najbrž ne bilo treba nobenega inštruktorja. Zadoščalo je samo to, da mu je prebudil veselje do matematike. Tako je zdaj, ko se bliža pomlad, tudi Slavkov položaj popolnoma drugačen kakor jeseni in v najhujši zimi. Lahko bo šel za Veliko noč v Idrijo k Pahoi jevim. Mama ga sicer vabi domov. Obljubila mu celo. da mu po poslala denar za vožnjo, čeprav so se doma pogreznih v revščino, iz katere ni videti nobenega izhoda več. Tudi odvetniku dr. Hirschfeldu v Miinchnu je še dolžna. Noče, da bi advokata plačeval Fric. »Pa ga plačaj sama, če ti jc toliko do ločitve,« je Slavku vse skupaj prekleto malo mar, kakor so mu malo mar mamine tožbe o tatovi nepopustljivosti. — Umazanec bi rad svojo krivdo za polom najinega zakona zvalil name .. . »Ti pa nanj,« zamrmra Slavko v mamino pismo in se noče postaviti ne na mamino, ne na tatovo stran. »Name tako nihče ne misli,« je zopet sinovsko sebičen. »Sicer pa mi jc prekleto malo mar. Sam se bom postavil na noge,« začne zopet misliti na Francijo. — Piši, če prideš za veliko noč domov, da ti pošljem denar . .. »Nc pridem,« bo napisal. In tudi denarja mu ni treba pošiljati. Za veliko noč bo šel v Idrijo. »Ja, v Idrijo,« sklene in se s to mislijo sprehaja po ljubljanskih ulicah. Nedelja jc, po koledarju, pa tudi po soncu, ki prav prijetno greje, prva pomladna nedeija v letu 1924. Triindvajseti marec je. Drevje v parku onstran tržaške proge je še golo, toda v štirinajstih dnevih se bodo že nabreknili popki kostanjem, za veliko noč 20. aprila pa bo že vse v cvetju in zelenju. »Če bo sonce kakor danes, bo zares lepa pomlad,« je Slavku že ob tej misli lepo. On bo takrat v Idriji. Pahorjevima je že včeraj pisal, da bo prišel, in ju prosil, da bi ga čez počitnice sprejela pod streho. »Vesela me bosta. Njima bom lahko potožil vse,« razmišlja in sede na klop. »Res, prav nobenega mraza ni več.« mežikajoče strmi v nežno nebo, v to čudovito brezkončno svetlobo modrine, ki je danes ne moti prav noben oblak. »Lepa je ljubljanska pomlad,« se spominja lanske. »Posebno breze so lepe, kadar razpuste svoje zelenje, nežno, da bi ga najraje pobožal, ali pa samo gledal kakor lase in oči nedosegljive Marjetke,« začuti v sebi nemir kakor včeraj, ko je prvič zagiedal Ferdinandovo sestrično. »Joj, kako je lepa in nežna,« misli na Marjetkine raz-puščene zlate lase, na njene, kakor to nebo modre oči, s katerimi ga je pogledala, da je v trenutku zardel, ona pa se je nasmehnila. 650 let Tržiča Od prvih desetletij našega stoletja dalje sc je moč opirati že na trdne podatke, do katerih se je dokopala zgodovinska znanost z zatekanjem k ohranjenim izvirnim listinam, s pretresanjem tistega, kar so dotlej napisali — včasih vse preveč zaneseni — ljubitelji zgodovinopisja, in s treznim presojanjem ugotovljenih dejstev. Ustavili se bomo naprej pri inavguralni disertaciji Frana Zvvittra »Starejša kranjska mesta in meščanstvo«, ki je izšla v Ljubljani leta 1929 v založbi Leonove družbe. V njej obravnava njen pisec načine postanka mest in trgov na Kranjskem, pogoje za njihov nastanek ter upravne, gospodarske in pravne Itamere v njih v poznem srednjem veku, s čimer z vseh strani osvetli nanovo nastalo družbeno plast, meščanstvo. Stari Tržič Srečamo \ ZVezl I postankom Kranja (str. II): »Tudi Kranj M obstajal kot naselbina pač že dolgo, preden se omenjajo leta '221 prvi !Š< ani in leta 1226 (ara. Pozneje se omenja v babenberškcm urbarju in nato teta 1256 kot civitas Spanheimovca Ulnka. To dokazuje, da je prešel r. vlade nad kranjskim teritorijem vred po poroki andeške dedinje Agneze /. Baben beržanom Friderikom I! najprej na to rodbino ter nato po njeni drugi poroki 2 Ulrikom II. Spanheiinovcem v roke koroških vojvod ter tako prišel s lorum L u h r 1 i n u in , ki se omenja prvič leta 1261 (Schumi UB II, 216; Jakseh MĆ IV, 560 si.), na (davno prometno /vezo obeh spanheimskih teritorijev.« Posebno pomembne pa so za nas ugotovitve, ki jih Zvvitter navaja v zvezi ? listino v povzdigi Tržiča v trg. I.istino samo objavlja v izvirnem besedilu Po predpisu v muz. arh I 128 v prilogi 8. O njej pravi na str. 5: »Od Ui'ov so natisnjeni ali vsaj obdelani privilegiji Z;» Mokronog in Vače. neznan pa je še tržiski privilegij iz leta 1492 edina ohranjena kranjska trška ustanovna listina.« Na str. 15 Ugotavlja: »V poznem Srednjem veku nastane cela vrsta novih ^želnoknežjih In privatnih trgov; edini ustanovni privilegij, ki nam je O njihovem postanku ohranjen.tržiški. govori naravnost o povzdigu vasi v trg. (< pomislimo, da se ti trgi Imenujejo navadno že v prejšnji dobi kot večje V;,v (Vipava, Senožeče litija), nam postane jasno, da tržiški primer ni °saniljen ... O značaju trga Tržiča pravi na str 20.: »V naselbinskem oziru smo videli pri nekaterih trgih (Tržič, Vipava, Senožeče, Litija), da nastanejo s tem, da deželni knez že dolgo obstoječo vas povzdigne v trg. S tem se je spremenil pri teh krajih le njihov pravni značaj, ne pa naselbina sama.« In še o tedenskih sejmih kot bistvenem znaku trgov (str. 23): »Verjetno je, da je bil vsakemu trgu in mestu podeljen takoj ob ustanovitvi meščanske naselbine po en tedenski sejem, kakor se je zgodilo pri Tržiču« Besedila listine same (str 72—73) spričo nabreklega sloga in gostobesed-nosti, zlasti pa zaradi starinskega jezika in pravopisa, ni lahko prevesti. Četudi pa bo prevod tu ali tam morda zgrešen, bomo 'istino le poskusili prevesti, da se seznanimo vsaj z njeno vsebino, pa tudi zato, da se seznanimo s takratnim načinom izražanja. »Mi, Friderik . . objavljamo, da so naš zvesti Lovrenc Paradeiser in potomci rajnkega Janeza Lamberga z Gutenberga ponižno prosili, naj njihovo vas z imenom Tržič v naši kneževini Kranjski povzdignemo v trg, njihove ljudi in tamkajšnje podložnike imenujemo in naredimo za meščane, privolimo v tedenski semenj ob sobotah ter dovolimo in odobrimo, da se smejo ukvarjati s trgovanjem m obrtmi, s čimer so se že prej pečali. Glede na njihovo ponižno prošnjo, pa tudi glede na njihove usluge, ki so nam jih oni in njihovi predniki izkazali in so jih voljni še nadalje izkazovati, in zaradi naše posebne naklonjenosti smo povzdignili imenovano njihovo vas v trg, njihove ljudi v njem imenovali in napravili za meščane, jim dovolili omenjeni tedenski semenj, jim dovolili ukvarjati se in se pečati z njihovo trgovino, obrtništvom, po skrbnem preudarku in globokem prepričanju povzdignili, imenovali, napravili, storili, podelili, naklonili in dovolili s cesarsko močjo in kot vladar ter deželni knez Avstrije, štajerske, Koroške in Kranjske ter pismeno odločamo, odrejamo, postavljamo in ukazujemo, naj ima imenovano vas odslej vsakdo za ti;', naj se imenujejo ljudje v njem ter njihovi dediči in potomci meščani, naj imajo tudi druge pravice, ki pritičejo trgom, naj jim bo vsako soboto dovolien tedenski semenj, naj opravljajo svojo trgovino in obrt, s katerima se ukvarjajo še i/davna in se z njima pečajo in preživljajo, s tem da naj bo ta naš trg na Kranjskem složen in povezan v vsem z nami in 7. drugimi kraji naše dežele, da naj se ravna po pravu in navadah in da naj ga v tem nihče ne ovira in ogroža Zategadelj resno ukazujemo častivrednim, visokorodnim, spoštovanim, plemenitim našim ljubljenim zvestim, vsem in vsakemu, knezom, duhovnim in svetnim, grofom, baronom, gospodom, vitezom in oprodom, glavarjem, deželnim upraviteljem, deželnim maršalom, upravnikom, namestnikom, oskrbnikom, graščakom, uradnikom, deželnim sodnikom, županom, sodnikom, svobodnjakom, meščanom, preprostim ljudem in vsem drugim našim, naš.-a svetega cesarstva pa tudi naših (.lednih kneževin ter pokrajin podložnikom, ljubljenim in zvestim, sedanjim in bodočim, in želimo, da zgoraj imenovani Paradeisei ji in dediči Lamberga to našo povzdigo in uveljavitev omenjenega njihovega trga, imenovanje ljudi v njem za meščane, vpeljavo tedenskega semnja ter dovolien k — kot je bilo navadeno — za trgovanje in obrt povsem sprejmejo in tctia ne ovirajo, ne delajo zmede in škode, niti ju ne dovolijo na kakeišeu koli način delati drugim in da naj sc sleherni izogiba nase hude nenaklonjenosti in kazni. To resno zabičujemo. Listina napisana in zapečatena s pridodanim pečatom našega cesarskega veličanstva, izdana v Linzu v sredo pred godom svete Lucije 1492. leta po Kristusovem rojstvu, v 42. letu našega vladanja v 53 letu našega rimskega cesarstva in v 34. letu ogrskega kraljestva « J. R. Hotel Triglav v Mojstrani Mojstrana — vas zavzetih in navdušenih alpinistov, umirjenega turizma, prijaznih in veselih ljudi. Marljivi pri košnji na polju ali pri strojih v železarni, pogumno vztrajni pri plezanju in reševanju v gorah, vzgledno turistično gostoljubni in prav po moj stransko zabavni in veseli. Nekega poletnega dne smo stopili mednje in ujeli njihov sedanji trenutek. Avgust Delavec Iz Mojstrane OD RATEČ DO RODI PRIJETNO NAM JE Hotel Triglav je v teh poletnih mesecih postal pravo zdravilišče, saj jc v njem polno vojnih invalidov iz vse Slovenije. Pozimi je v njem prostora tudi za ostale goste, poleti pa je namenjen le za okrevališče. Hotel je lepo in okusno opremljen, okolica urejena. Nekateri invalidi stanujejo v zasebnih turističnih sobah, vsi pa se hranijo v hotelu Dolenjca Silo Matija in Ljubljančana Lotrič Viktorja smo zmotili v prijetnem pomenku na klopici ob vodi. »O, bo že kar sedem let, odkar sem prvič prjšel semkaj,« pravi zgovorni Viktor, »od 1964. leta sem stalni gost. Astmo zdravim in sveži zrak mi dobro de. Hčerka me jc letos vabila na morje, pa nisem maral iti. Veliko bolj mi prija Mojstrana kot vročina na morju. Ostal bom tri tedne, tako kot vsako leto. Včasih sem tod okoli veliko preh< .lil, zelaj gre bolj počasi in ne zmorem več toliko. 79 let mi je in vsaka daljša pot je zame že kar preveč naporna. Zdi se mi, da je v Mojstrani kar precej drago, celo bolj kot v Ljubljani. Vendar ne kupujem veliko, ker sc hranim v hotelu, stanujem pa v zasebni sobi. In veste,« je hitel pripovedovati simpatični Viktor, »veste, tako slabo sem spal telo dni, ko sem imel sostanovalca. Vso noč je neznansko smrčal. Pa jc kmalu prišla njegova žena in rešila neprijetno situacijo,« sc nasmeje. Matija Sila iz Dola pri Trebnjem prihaja v Mojstrano že četrto leto. »Ne morem se pritoževati, lepo je tukaj in prijetno še Matija fj p z Dolenjske Lotrič Viktor iz Ljubljane počutim. Na srcu sem bolan, pa mi hladni gorski zrak dobro de. Tu bom ostal še dvajset dni.« PRI CILKI Za domačo gostilno pri Cilki Krznarič prav gotovo ni potrebno dosti reklame, saj je lastnica daleč naokoli žc leta in leta znana po svoji gostoljubnosti in solidni postrežbi. Notranjost gostilne jc opremljena v prijaznem kmečkem slogu, pred hišo je vrt. V Mojstrani je precej gostinskih lokalov, a je prav pri Cilki zaradi domačnosti vsak večer veselo. »Včasih, pred leti, je Mojstrana veliko bolj turistično živela', pravi lastnica, »zdaj prihajajo po večini sem le na okrevanje, po sveži zrak in mir. V Mojstrani ni turističnega žjvžava in morda je tako še bolj prav. Tisti, ki pridejo, bodisi taborit, bodisi v zascfme turistične sobe, se prav zaradi umirjenosti kraja bolje počutijo in nadvse so zadovoljni.« »In kaj pri nas naročajo domači in tuji gostje?« »Največ je seveda domačih, ki sc ob večerih zberejo pri nas. Ti le nekaj popijejo, tuji gostje naročajo kosila, večerje, predvsem domače narezke. Specialitet, klobas in krvavic, prodamo malo, zato jih tudi vedno nimamo na zalogi. Saj jih včasih naredimo doma, a jih moramo potem kar sami pojesti.« In že je odhitela, kajti v gostilni, kamor ljudje radi zahajajo in je vedno polno, jc čez dan kar dosti dela. I Vas najboljših slovenskih alpinistov Avgust Delavec je obratovodja obrata, ki ga ima v Mojstrani podjetje LIP z Bleda, obenem pa že deset let predsednik planinskega društva Mojstrana. »Naše planinsko društvo vzdržuje in oskrbuje le Aljažev dom v Vratih, pa je še s tem dovolj težav,« pravi Avgust in nas gostoljubno povabi na vrt pred hišo. »V društvo je včlanjenih 420 planincev in alpinistov, številka pa vsako leto raste. Alpinistični in mladinski odsek imamo, postajo Gorske reševalne službe in svojo knjižnico, kjer je okoli 1500 knjig s planinsko tematiko. V naših vrstah je dosti mladih, ki so zares dobri alpinisti in se z uspehom uveljavljajo. Težave imamo predvsem z vodstvenim kadrom, tega nam manjka. Precej del opravimo z udarniškim delom, tudi pri popravilih Aljaževega doma v Vratih. Tega bi še posebno radi obdržali takega, kot je sedaj, brez večjih obnovitev in preureditev. Za bolj zahtevne planince bi obnovili Slandrovo kočo. Cesta v Vrata jc bila vedno poseben problem, zdaj jo je Cestno podjetje dobro popravilo. »Kdaj se jc začela Mojstrana kot izhodiščna točka za vzpone v Alpe najbolj uveljavljati?« »Mojstrčani so bdi že nekdaj dobri planinci in planinski vodniki. Na svojem pomenu je pridobila tedaj, ko so speljali železnico in se jc težišče pristopov na Triglav preneslo iz Bohinja v Mojstrano. Med najbolj zaslužne pa vsekakor sodi Jakob Aljaž, ki si je najbolj prizadeval, da bi po planinah gradili koče. Aljaž je neumorno delal trideset let, do preloma stoletja, 'vO so v Vratih zgradili dom. Za njim so prišli Miha Potočnik z Belec, Maks Dimnik, Janez Mrak in predvojni alpinisti kot Gregor Klančnik. Danes pa so najbolj aktivni Klavdij Mlckuž, Janko Až.man, Janez Brojan, Stanko Kofler, Janez Dolžan in seveda pokojni Zvone Koflcr. Nesreča Kotlerja nas ie zel'.) prizadela, saj Smo z njim izgubili enega najboljših alpinistov in poštenoga človeka, ki je bil vsem mladim vzgled. Naši alpinisti se redno udeležujejo tudi vseh tekmovanj, kajti tudi tam se veliko nauče. To so tekmovanja pod Storžičem, na Kamniškem sedlu in pod Jalovcem. Letos smo na teh tekmovanjih osvojili vse prehodne pokale. Udeležili so se tudi tekmovanja alpinistov v Italiji, ki spada med zelo zahtevne. V smučarsko tekmovanje je vključena reševalna akcija na zahtevnem terenu, bivakiranje v šotoru, reševanje ponesrečene* itd. Na tem tekmovanju, ki ga priredijo Italijani v spomin na najboljšega italijanskega alpinista, sodeluje sedem držav in naši tekmovalci so še kar uspešni. Zaostajajo le po opremi, ki je nekoliko slabša. K opremi nekaj prispevalo sami, nekaj društvo, kupujemo jo V športnih trgovinah onstran meje. Letos bomo organiziral! še dva članska izleta. Drugo nedeljo v septembru, na dan planincev, se bodo odpravili nekateri alpinisti v Švico, za mlade pa bomo pripravili izlet. Pri našem delu nam precej pomaga in z nami sodeluje tudi jeseniška občinska skupščina, predvsem pa občinska zveza za telesno kulturo.« Od Kališča do Sv. Jakoba Franci Skopec Pot pod noge in nič drugače. S Kališča sem se spustil v dolino Suhe, ki leži med Zaplato in Kališčem. Pot je lepa, položna, dobro markirana. Na plazu sem srečal ženico, ki je nabirala zdravilne planinske rože. Želela je še višje v skale, ker njen cekar še ni bil poln. Kdo ve, komu želi podariti zdravilno planinsko cvetje. Kmalu sem moral sleči srajco in jo stlačiti v nahrbtnik. Košati gozdovi so me hladili. Premišljeval sem to in ono, vendar na to, koliko imam še do sv. Jakoba, nisem pomislil. Prehiteval sem pečine Malega Grintavca, ki slove po bogatih in lepih planikah. Nekje s pobočja Kailišča je odmevalo jodlanje. Odgovoril sem. Tudi moj glas je odmeval od sten. Gledal sem po markacijah, ki so narisane na skalah in deblih. Veliki »C« je bil zelo pogost. To je znak za partizansko pot. Zelo dobro jo pozna kranjski prvoborce Skrivnostna Zaplata in Jakobova nedelja in navdušen planinec Andrej Brovč. Pri krmišču za divjačino se odcepi steza za Srednji vrh na Zaplati. Spomnil sem se planinca Franca Bajta, ki urejuje tam svojo ko-čico. Prišel sem na travnato pobočje Zaplate. Steza je pribita na strmo pobočje. Tod pozimi radi drvijo plazovi. Iz doline so dobro vidne temne lise, ki ostanejo za plazom. Marsikdo se zato boji Zaplate in njene grozeče lavine. HUDIČ SE JE NA ZAPLATI USTRAŠIL ZVONJENJA Prišel sem do pravokotnega gozdička na sredi širokega hrbta Zaplate. Gozdiček se imenuje Hudičev bošt. Skrivnosten je ta gozdič. Znana je legenda o nastanku Hudičevega bosta. Dva kmeta sta se pravdala za krpico gozda. V veliki jezi in besu je eden od kmetov dejal: Hudič naj vzame tale bošt! In prišel je hudič. Na ramo je zadel bošt in ga nesel preko Zaplate v pekel. Ko je bil zlodej sredi Zaplate, je mežnar pri Sv. Jakobu zazvonil dan. Hudič je izgubil moč in odložil gozdiček sredi Zaplate. In tam je še danes... Tudi mene je sredi Zaplate zateklo zvonjenje. Prihajalo je od Jakoba sem. Sobota je bila. Jutri pa bo Jakobova nedelja in veliko ljudi se bo povzpelo na goro. Žlahtni glasovi zvonov so jih vabili. Od gozdov Potoške gore me je še vedno ločil lep kos poti. Opazujem opozorilne table, na katerih piše: Neeksplodirane granate, hoja iz- ••kobora nedelja je privabila k Franciju staro in mlado ven steze smrtno nevarna! Zvedel sem, da so pred desetletjem vojaki za vajo streljali z minome talcem v greben Zaplate. Vse granate niso eksplodirale Zato so na nevarnem področju namestili opozorilne table. Tudi zaradi tega je Zaplata še bolj skrivnostna in spoštovanja vredna. FRANCIJEVO KRALJESTVO Prikorakal sem jo na Sv. Jakob. Moja prva naloga je bila obiskati Francija SKOPČA, ki ima na Jakobu pod idilično cerkvico planinsko postojanko Planinska koča pri Franciju. Z veseljem me je sprejel. Pred letom sem mu namreč obljubil, da ga bom obiskal in napisal nekaj vrstic o Jakobu, o njegovi koči tudi za bralce Glasa. Franci se ni mogel pritoževati, da nima dela. Sobota je bila, jutri pa bo Jakobova nedelja, dan, ko bo staro in mlado, od blizu in daleč, pri-drlo na Jakoba. Iz Preddvora je namreč le dobro uro zmerne hoje. Pa tudi Franci je med ljubitelji gora izredno priljubljen, v njegovi koči pa dobite vse. Z nočjo je prihrumela nevihta. Treskalo in grmelo je in dežja ni hotelo biti konec. Francijeva koča, zgrajena 1949. leta, nam je nudila varno zavetje. Z gospodarjem sva prelistavala debele spominske knjige, se smejala posrečenim verzom, ki so jih pisali znani in neznani planinci, ter srkala metliško črnino. V eni od knjig sem našel tudi svoj podpis in podpise mnogih prijateljev in znancev. Strele so parale nebo. Mi pa lepo pod streho. Prav »fejst« se mi je zdelo. Malo bomo še poklepetali, potem pa spat. Franci je govoril. »Vsakemu svetujem, naj prehodi tole pot od Kališča do svetega Jakoba. Dve do tri ure počasne hoje in nič več. Pot je lepa, utrjena in dobro markirana. Le na nekaterih mestih bi jo morali še utrditi. Obiskati Jakob je nekaj izrednega, posebno na Jakobovo nedeljo. Sam boš videl. Veselo bo, da le kaj. Samo če bo vreme« »če ne bi imel rad planin, ne bi bil tukaj. Sam sem vesel, če so gostje zadovoljni in če lahko z njimi poklepetam. Star bom 50 let in moči bodo kmalu začele pojemali. Robo znosim sem gor v glavnem na hrbtu. Vsak teden prinesem na vrh okrog 69 kilogramov. Nekaj pa spoloma prinesejo tudi prijatelji in znanci, ki me pridejo Obiskal Koča je namreč odprta ob sobotah in nedeljah in seveda v praznikih. Ljudi ne manjka. saj je Jakob »slaven« zaradi prekrasnega razgleda. Pri nas pa je najlepše v lepi pomladi in jeseni. Goste nam pošiljajo tudi preddvorski hoteli in turisti niso nikoli razočarani ...« »Navezan sem na Jakoba. Vem, da je tu najlepše. Sem gor sta me vodila pokojna Ekar in Završnik. Od takrat naprej imam Jakoba najrajši. Mladostna navezanost je to in ne da se je premagati! Hišo sem začel graditi 1948. leta in leto kasneje je bila vsaj za silo urejena. Lahko sem sprejel prve planince. Dobil sem tudi točilno pravico in tako je moja planinska koča na Jakobu obenem tudi gostišče. Planinci imajo pri meni prav take ugodnosti kot v ostalih planinskih postojankah. Da bi kočo dokončno uredil, sem pri pred-dvorskem Turističnem društvu dobil posojilo. Kupil sem opremo, razen tega pa uredil tudi ploščad.« Planinska koča pri Franciju na Sv. Jakobu ima prenočišča, na zalogi pa so tudi številna hladna in topla jedila. Kdaj jedača tudi ostane, pravi Franci, kdaj pa gre vse, da niti zame in za ženo ne ostane. Ob desetih je bil Jakob dobesedno poln. Ljudi da je kaj. In ne samo iz Preddvora in okolice, temveč iz drugih oddaljenejših krajev. Čudovita Jakobova nedelja je Cerkvica pri Sv. Jakobu bila. Petje se je združilo s harmoniko, ki jo je neutrudno vlekel Ciril Šavs iz Preddvora. Pari so plesali. Zares veselo je bilo in Franciju so od zadovoljstva žarele oči. Njegova želja, da bi postal Jakob zanimiv za vsakogar, se uresničuje. In to je največja in najlepša nagrada za trud, za kilograme, ki jih je na hrbtu znosil v hrib. Pie-šerni vriski planincev so plačilo za vse ... V trdi temi sem se poslovi) od Jakoba. Brcal sem v ska le in korenine na poti in kat nekam žalosten sem bil, dc se končujejo zame redki dn'» vi v gorah. Upam, da nisc bili zadnji!! Besedilo in fotografije: J. Košnjek Ciril šavs je neutrudni vlekel svoj »meh« Kaj je glede čistoče v Kranju narobe? V kranjski občini je bil april mesec čistoče. Da bi bila akcija čim bolj množična, je kranjsko turistično društvo razpisalo nagradno tekmovanje v pisanju šolskih nalog o čistoči. Učenci osnovnih šol iz kranjske občine so se množično odzvali razpisu, tako da je imela komisija, ki so jo sestavljali predstavniki Turističnega društva in Zavoda za šolstvo, pri izbiri najboljših nalog težko in odgovorno delo. Uredništvo našega lista se je odločilo, da bo najboljše tri naloge objavilo. Obljubo izpolnjujemo danes. Higiena in čistoča od nekdaj do danes — ali smo storili dovolj za ureditev našega mesta? Človek si je le v najstarejših časih prizadeval, da bi se ognil boleznim in da bi svoje telo in duševnost krepil. Sprva vzrokov bolezni in epidemij ni poznal, sčasoma pa je spoznal, da je med zunanjimi vplivi in dejanji ter boleznimi neka povezava. Spoznal je tudi, da je med temi zunanjimi vplivi zelo pomembna čistoča. Že v antiki so čistoči posvečali veliko pozornost. Imeli so svoje bogove zdravja, z vprašanji higiene so se ukvarjali celo Hipokrat, Aristotel in Platon. Geslo starih Grkov: »Zdrav duh v zdravem telesu!« so povzeli Rimljani in velja še danes. Rimljani so imeli le vodovod, kanalizacijo, kopališča in centralno kurjavo. V starem veku so razvili čistočo in higieno do najvišje možne mere. V času srednjega veka je zavladala cerkev s svojim mrc.čr.jašivuni. Telo je odo proglašeno za grešno- in treba se ga je bilo sramovati. Ljudje so se oblačili v dolge, iz-ke obleke, zapirali so se v tesne hiše, mesta so bila brez kanalizacije in vodovoda, cerkev je uvedla askezo in inkvizicijo. Nastopil je čas epidemij kolere, koz, tifusa in kuge. Ljudje so množično umirali. Po dolgih stoletjih trpljenja so spoznali, da je treba spremeniti način življenja in pospešiti razvoj kulture in znanosti. Med najnaprednejšimi so bili Italijani, ki so v Milanu ustanovili prvo bolnico. V dolgih letih je bilo napisanih mnogo knjig o higieni in čistoči, odpirale so se holmce; za raziskovanje vplivov okolja na človeka in novih bolezni so se izdajale ogromne vsote denarja. Skrb za higieno in zdravje je postala tako dolžnost družbe kot vsakega posamezniku. Higiena je postala zn.tnost. In danes? ff'gieni in čistoči posvečamo veliko pozornosti, a še vedno vse premalo. Skrbimo za pometanje cest, za oskrbovanje zelenic, za čistočo v šolah in uradih, za našo osebno čistočo. A pometači kijub temu prema-lokrat počistijo ceste, ljudje mečejo odpadke vsepovsod, hodijo p kraj v Sto>*iče-vi di'.ehci Ne samo letos, ko Preddvor praznuje visoko obletnico, ampak vedno naj bo naš kraj čist, saj to je želja nas vseh. Polona itfajnar, 4. osn šole Matija Valjavec, Preddvor ti grozijo luknje na cesti, ki je nagubana kot lunina površina. Kranj — Prešernovo mesto. V njegovem gaju vidimo star spomenik, ob katerem so, gnile rože in prazen kozarec Fructalove marmelade. Pred njegovim gledališčem pa je ploščad, ki spominja na letališče. Na vsakem uporabnem mestu pa so pobesneli plakater-ji prelepili vse, kar se prelepiti da. Stari plakati, v cunjah visijo ali pa ležijo prav na vseh delih mesta. Stene, ki so jih plakaterji izbrali za žrtve, se debeitjo iz dneva v dan. Res, marljivi so kranjski plakaterji — kot termiti. Po vsem mestu pa imaš na vsakem koraku priložnost seznaniti se z zapuščino kadilcev. Za konec nam ne ostane drugega kot optimistična misel: »Morda bo pa leta 2000 bolje!« Sagadin Janez, 7. b r. osn. šole Stane Žagar, Kranj Čistoča mojega kraja Otvoritev ekspoziture Jugobanke na Jesenicah Jugobanka je v smernicah za poslovno politiko sprejela med drugim tudi sklep, da se bo aktivneje angažirala v poslovanju z občani zlasti glede zbiranja hranilnih vlog, kar naj bi pripomoglo k nadaljnji rasti kreditnega potenciala banke. Sledeč sprejeti poslovni politiki je Jugobanka — podružnica v Ljubljani odprla lani dve ekspozituri: eno v Ljubljani v Šiški, drugo v Celju na Titovem trgu in sedaj tretjo na Jesenicah. Ekspozitura bo opravljala hranilniško službo, vodila bo devizne in žiro račune občanov in zbirala hranilne vloge. Poleg poslov deviznega in dinarskega varčevanja bo ekspozitura na Jesenicah vodila tudi druge posle vezane na devizno poslovanje kot so prodaja deviz za službena in privatna potovanja, dalje odkup in prodaja čekov, odkup tujih valut, plačila in drugo. Lastniki deviznih računov in dinarskih hranilnih vlog, odprtih pri Jugobanki, imajo možnost, da dobijo stanovanjske in potrošniške kredite. Po sporazumu t gospodarskimi organizacijami bo svojo dejavnost raz ;i-rila tudi na izplačila osebnih dohodkov delavcev teh organizacij prek tekočih računov oziroma hranilnih knjižic. Jugobanka je izbrala lokacijo za ekspozituro na Jesenicah, ker meni, da to področje potrebuje razširitev bančne mreže. S hranilništvom sc jc začela Jugobanka aktivno baviti leta 1967. V prvem letu delovanja na tem področju je banka zbrala le okoli 52 milijonov din. Z otvoritvijo novih ekspozitur, z aranžmani s tujimi bankami in propagando pa so se v naslednjih letih hranilne vloge že tako povečale, da znašajo konec leta 1970 že 1236 milijonov. Rast deviznega varčevanja poteka znatno hitreje kot dinarske hranilne vloge, kar je brez dvoma rezultat bančne propagande pri naših delavcih, ki so zaposleni zunaj. Jugobanka je sklenila z nekaterimi tujimi bnn-kami sporazume o dvojezičnih hranilnih knjižicah, ki predstavljajo edinstveni instrument varčevanja v jugoslovanskem bančništvu. Lastniki takih hranilnih knjižic lahko svoja sredstva vlagajo ali dvigajo v tuji valuti ne samo pri vseh filialah tujih bank, s katerimi ima sklenjene sporazume, ampak tudi pri vseh poslovnih enotah lugohanke. Jugobanka povečuje svojo mrežo, tako, da Ima danes 13 podružnic in 41 ekspozitur in poslovnih enot v vseh večjih centrih Jugoslavije, svoja predstavništva pa ima v ZDA, Franciji, Italiji, ZR Nemčiji, SSSR. ČSSR, DR Nemčiji, UAR In Libiji. Jugobanka vzdržuje stalne poslovne stike z več kot 2000 domačimi komitenti, prav tako je poslovno povezana z zunanjim svetom prek zelo razširjene korespondenlske mreže s tujimi bankami. Danes banka vzdržuje korespondenlske odnose z več kot 1000 tujimi bankami in s prav takim številom njihovih filial v več kot 100 deželah. Jugobanka gre že v 16 leto svojega delovanja. V tem času je uspešno usmerjala svojo aktivnost v smeri čim boljšega sodelovanja in nuđenja raznovrstnih uslug ko-mintentom in gospodarstvu. Obsežna in dinamična dejavnost Jugobanke potrjuje, da se j1 v kratki dobi svojega poslovanja afirmirala ne samo kot prvorazredni poslovni partner doma, ampak Je postala znana in cenjena bančna ustanova, ki tudi zunaj uživa veliko zaupanje. PJ <> SKUPCINA OBČINE TRŽIČ OBČINSKA KONFERENCA ZKS TRŽIČ OBČINSKA KONFERENCA SZDL TRŽIČ OBČINSKI SINDIKALNI SVET TRŽIČ ZB NOV TRŽIČ OBČINSKA KONFERENCA ZMS TRŽIČ Vsem občanom in delovnim kolektivom čestitamo za občinski praznik Tržiča ter jim želimo veliko delovnih uspehov Splošno gradbeno podjetje Tržič s svojo enoto Arhitekt biro Kranj vsem poslovnim prijateljem in občanom na območju občine Tržič čestita za občinski praznik Tržiča Gradi vse vrste poslopij. Delo opravi strokovno in v zadovoljstvo investitorja BIRO SGP TRŽIČ Poslovna enota gostinskega podjetja KOMPAS LJUBELJ m Deteljica v Bistrici čestita svojim zvestim obiskovalcem za občinski praznik in sc priporoča Živilski kombinat »ŽITO« Ljubljana DE Pekarija Tržič čestita občanom Tržiča za praznik ter vsem potrošnikom Kranja in Tržiča, ki se poslužujejo njenih izdelkov. Nadalje se priporoča za obisk v svojih poslovalnicah kruha, peciva in mlečnih izdelkov Mesarsko podjetje Trzic se priporoča cenjenim odjemalcem tudi v bodoče s svojimi kvalitetnimi izdelki in prvovrstnim svežim mesom vseh vrst po konkurenčnih cenah. V naših poslovalnicah v Tržiču in Kranju boste solidno postrežem. Vsem delovnim ljudem na območju občine Tržič kolektiv podjetja čestita za občinski praznik Goropeke privabljajo turiste Nov požarni bazen v Babnem vrtu Trsteniški gasilci so se odločili, da bodo v Babnem vrtu zgradili nov požarni bazen. Vaščani so zato izbrali svoj gradbeni odbor, ki skrbi za nemoten potek gradnje. Bazen bo dolg 4 metre, širok prav toliko, globok pa dva metra. Sprva so mislili, da bi bil bazen odprt in bi se v njem lahko tudi kopali, vendar so se zaradi bojazni, da ne bi V četrtek, 29. julija, so delavci cestnega podjetja iz Kranja začeli asfaltirali cesto IV. reda skozi Preddvor, in sicer od Jezerske ceste do Zdravstvenega doma. Dela financira kranjska občinska skupščina. Razen tega bodo asfaltirali tudi cesto proti pokopališču, cesto do Nove vasi in dol ceste proti Ba.šlju, ki teče mimo gasilskega doma. Denar je prispevala krajevna skupnost, veliko pa so pomagali tudi občani s svojimi prispevki in prostovoljnim delom. Asfaltiranje bodo zaključili 5. avgusta. Za primer, kako se občani zavzemajo za asfaltirano cesto, naj povemo, da so prebivalci Nove vasi sami položili kanalizacijo, krajevna skupnost pa jc kupila le cevi in krila ostale stroške. O teh akcijah so sc v Preddvoru najprej pogovarjali na sestanku odbora za proslavljanje 900-lotnicc in sveta krajevne skupnosti. Dogovorili so se, da naj o predlogih reče zadnjo besedo zbor občanov. Le-ta je predloge sprejel. Socialistična zveza je na tem zboru tudi predlagala, da bi v Preddvoru zaradi vedno večjega števila delavskih družin osnovali vzgojnovarstveno ustanovo. Zbor je predlog pod"pii in se je doslej že prijavilo kakšen otrok po nesreči padel vanj, premislila. Bazen bodo pokrili. V razgovoru z vaščani Bab-nega vrta, posebno pa Povelj, smo izvedeli, da se prebivalci pritožujejo, ker se z gradnjo vikendov uničujejo dragocene kmečke površine. Po njihovem mnenju naj hi vikende gradili tam, kjer zemlja ni primerna za obdelavo. -jk 45 resnih interesentov. Upajo pa, da jih bo še več. Ko bo asfalt položen, bo uresničena pomembna nalo- Trstenik V nedeljo, 1. avgusta, so na Trsteniku na seji sveta krajevne skupnosti razglasili rezultate tekmovanja za najlepše urejeno vas na področju trsteniške krajevne skupnosti, ki sodi na področje Turističnega društva Bela. Ko smo hodili s člani sveta po Trsteniku in okolici, smo opazili, da so se prebivalci izredno potrudili. Vasi so, razen redkih izjem, solidno urejene. Motila so nas le nekatera odprta gnojišča pred hišami na dvoriščih, potočne struge, v katere mečejo prebivalci najrazličnejše odpadke, in izredno prašna cesta skozi Trstenik. Predsednik krajevne skupnosti lulo Bečan nam je s tem v zvezi povedal, da so Trsteničanom na občini obljubili, da bodo cesto vsaj poškropili, vendar obljube še ni i/polnil nihče. Prav tako nam jc povedal, da so odbornikom iz posameznih vasi naložili, da morajo skupaj z ostalimi prebivalci najti primerna mesta za odlaganje odpadkov. Člani sveta krajevne skupnosti so sc po temeljiti razpravi odločili, da jc Trstenik najlepša urejena vas v krajevni skupnosti. Drugo mesto so prisodili Zabijam, tretje Čadovljam, četrto Povijam, jVto Babnemu vrtu, in šesto, zadnje, Pangcrščici. De- Sezona dopustov je na višku. Ljudje množično odhajajo na morje in se predajajo sončnim žarkom in morski soli. Si sploh še kdo predstavlja drugačen dopust kot ob morju? Gre še kdo na dopust v hribe? Odpravil sem se v Žiri. Turističnega društva v kraju ni in turist, navadno ne ve, kam naj se obrne, da bi dobil sobo. Privatnih turističnih sob namreč nima nihče registriranih in edina možnost je, da se tisti, ki hoče ostati v Ži- ga, ki so si jo Preddvorčani zadali v okviru praznovanja 900-lolnice kraja. -jk najlepši name nagrade jc prispevalo bclsko Turistično društvo. Vas Trstenik je dobila 600 dinarjev, Žablje 350, čadov-lje 300, Povije 200, Babni vrt 150 in Pangerščica 100 dinarjev. Vaščani se bodo na sestankih odločili, kako bodo potrošili denar. —jk Pred nedavnim so se vrnili s študijskega izleta po Švici člani občinske konference klubov OZN Jesenice. Po večletnih prizadevanjih se jim je končno le uresničila želja, da bi si ogledali palačo Združenih narodov, Švico in njena mesta. Organizator izleta, predsednik občinske konference klubov OZN Jesenice Vasilij Koprivec, pravi: »Bilo je lepo, nepozabno. Vsi udeleženci so bili zelo zadovoljni.« »Kakšen je bil glavni namen tega študijskega Izleta?« »Želeli smo okrepiti dejavnost naše organizacije v občini, dobiti nove člane in nagraditi najbolj aktivne člane organizacije. Jeseni bomo na osnovi tega izleta priredili ciklus predavanj o sami organizaciji OZN. Organizirali jih bomo po šolah, delovnih organizacijah in .kolektivih, povsod tam, kjer imamo naše klube.« »In kakšne so bile priprave in težave pred izletom?« »Že dolgo smo ga načrtovali in ga poskušali tudi uresničiti. Letos smo se zares trdno zavzeli, zaprosili za denar organizacije in kolektive, se dogovorili z republiško konferenco in zbrali najbolj prizadevne člane. Nekaj denarja je prispevala občinska konferenca ZK, ZM in sindikat, Delavska univerza, to- reh, obrne na eno izmed treh gostiln v kraju. Kdor pa hoče v hribe, ima tu lepo priložnost, da preživi dopust v miru. Le 2,3 kilometra od Žirov je Dom na Goropekah, ki ga je leta 1963 zgradilo, žirovsko planinsko društvo, če hočete priti na Goropeke, morate pri gostilni Katrnik v Žireh zaviti na levo in se po precej slabi makadamski cesti zapeljati do Goropek. Kadar ni prevelikega prometa, je kar prijetno iti peš, sicer pa te avtomobili zavijejo v oblake prahu. V domu na Goropekah sem se srečal z mladim gostilničarjem Jožetom Bogatajem, ki je dom prevzel v upravljanje pred kratkim. »Cesta je največji problem,« mi je povedal. »Imeli smo že več sestankov zaradi nje, a ni še nič boljše. Treba bi bilo cestarja. Mislim, da bi lahko veliko bolj skrbela za cesto tudi Gozdno gospodarstvo in kmetijska zadruga. No, pa tudi z okoličani bi se lahko pogovorili, da bi vsak skrbel za del cestišča. Ne bi prišlo veliko na vsakega. Najboljša rešitev pa bi bil seveda asfalt.« Na Goropekah preživi svoj dopust veliko število turistov. Tu najdejo mir v naravi. Videl sem, da nekateri še vedno radi preživijo svoj dopust v hribih varniška konferenca ZM v železarni, republiška konferenca in sami udeleženci. Pokrovitelj izleta je bila Vatrostalna z Jesenic. Posebnih težav ni bilo, razen seveda zbiranje denarja.« »Kako ste Izlet organizirali?« ' »Pivi dan smo potovali in si ogledali jugozahodni del Švice. Vožnja jc bila v lepem vremenu prijetna in je potekala po načrtu, vendar smo kljub temu zaradi zastoja na na cesti prispeli z dveurno zamudo. Še tega dne smo sc domenili z našimi predstavniki v Švici, da nam bodo naslednji dan razkazali palačo in nam govorili o svojem delu. Lepo so nas sprejeli in naslednji dan so nas direktor organizacije za mir skozi pravo dr. Borko Stošič, profesor Janez Stanovnik, izvršni sekretar komisije organizacije ZN za ekonomski razvoj Evrope, dr. Milan Bra-tuš, član komisije za mednarodno pravo, povabili, da si ogledamo palačo OZN. Vsi, tudi dr. Alil Kahlil, predsednik informativnega biroja organizacije OZN, so nr.m govorili o pomembnosti svojega dela. vendar je čas kaj hitro potekel. Prijetno presenečen] so sprejeli naša darila: jese-niški zbornik Jeklo in ljudje. Potem smo si ogledali še botanični vrt pred palačo in »Od tujih je tu največ gostov iz Italije, sledijo pa jim Nemci. Moram pa reči, da je tudi domačinov precej in dobri gostje so to. Prostora imamo kar dovolj — dve šti-riposteljni, dve dvoposteljni in eno enoposteljno sobo ter trideset skupnih ležišč. Skupna ležišča pridejo v poštev predvsem pozimi, ko Goropeke obiščejo smučarji. Pod domom je postavljena vlečnica na terenu, ki je primeren prav za vsakega smučarja. Lahko pa rečem, da je gostov ob vsakem času kar dovolj. Za prihodnji mesec imamo že precej zasedeno. Mislim, da za Goropeke marsikdo doslej še vedel ni. Rad bi izdal prospekt, da bi čimveč ljudi zvedelo za ta kraj.« Človek si tu res lahko spočije živce. Svoj dopust preživi v miru med prostranimi gozdovi in se razgleduje po okoliških vrhovih. V lepem vremenu seže oko vse tja do Triglava. »Poskusil bom poskrbeti tudi za zabavo gostov,« pravi Jože. »Piknike lahko pripravim tu v gozdičku in gostom postrežem s specialitetami na žaru. No, zdaj sem še precej brez izkušenj, a upam, da bo kmalu bolje, da bodo gostje še naprej zadovoljni zapuščali Goropeke kot so jih doslej.« J. Govekar na Švico mesto.« »S kakšnimi vtisi ste zapuščali palačo?« »Veliko človeško mravljišče, vsepovsod polno uslužbencev in turistov, v vsaki dvorani v vsakem trenutku zasedanje. Tu menda najhitreje ločiš turista od uslužbenca: vsi turi- ' sti imajo pogled uprt navzgor, hodijo počasi, s široko odprtimi očmi. Uslužbenci pa navadno hite sklonjeni naprej, s pogledom uprtim v tla-Skupine turistov vodijo po palači vodniki In lahko si ogledajo le določene dvorano. Nam so pokazali tudi drugi del, ki turistom ostane nepoznan. Za tako gostoljuben sprejem in odlično organizacijo izleta ima prav gotovo največ zaslug tovarišica Silv3 iz republiškega odbora konference klubov OZN v Ljubljani, ki se je predhodno pozanimala in nas priporočila naširfl predstavnikom v Švici.« »In vtisi iz mesta?« »Zelo urejeno, lepe ceste i A stroga disciplina na cestah i" ulicah. Posebna atrakcija i«1 zanimivost je švicarska rožnata ura, izdelana iz samih rož in kaže točen čas. Hrana, stanovanje in blago po trgo* vinoh — vse je zelo drago-H-ana ni po našem okusu, vend".. ob tolikih nepozabni*1 spominih pozabiš tudi na tO-Skratka: bili smo izredno z** dovoljni" D. Sedej Razstava članov DOLI K V avli občinske skupščine na Jesenicah so 1. av-Kiista odprli kolektivno slikarsko razstavo članov je eniške likovne sekcije DOLIK. Trinajst avtorjev, med njimi tokrat tudi akademski slikar Roman Sa-vinšek in Branko Kl i nar, so razstavili 34 svojih del. Med njimi bodo septembra izbrali 16 najboljših del in jih poslali na razstavo v Velenje. Razstava na Jesenicah bo odprta do 11. avgusta vsak dan od 7. do 19. ure. D. S. V Preddvoru asfaltirajo ceste Nepozabni spomini Združena lesna industrija Tržič čestita vsem delovnim ljudem za občinski praznik Tržiča Kadar gradite dom, kadar ste v zadregi, kje boste dobili embalažo in kadar si opremljate stanovanje, se spomnite na Združeno lesno industrijo Tržič, ki vam nudi po konkurenčnih cenah: stilno pohištvo, izdelano v najmodernejših barvnih tonih, oblazinjeno pohištvo najnovejših modelov, lesno embalažo, grobo ali prekomorsko, transportne palete izdelane po JUS ali vaši želji, deske iglavcev in listavcev, ladijski pod in okrasne opaže, letve vseh vrst in dimenzij. Kvaliteta je naš ponos in reklama. Naše izdelke najdete na trgu vseh zahodnih držav. Prepričajte se o tem in zadovoljni boste! Tržiška tovarna kos in srpov Trzic proizvaja in nudi kupcem visoko kvalitetne izdelke, in to: kose, srpe, železne grablje, kosilne nože in kompletne kose za kosilnice, slamorezne klinjc, pleskarske lopatice, zidarske ometače, dleta, avto-kamp lopate ter ostalo ročno orodje in rezervne dele. Prepričajte se sami o kvaliteti naših izdelkov in zadovoljni boste. Vsem občanom čestita za občinski praznik Tržiča! Gostinsko podjetje Zelenica Tržeč Gostinsko podjetje Zelenica Iz Tržiča se je v začetku leta 1970 združilo z gostinskim Podjetjem Tržič, že prvo leto je novo, združeno podjetje uspešno poslovalo. Kljub povečanju osebnih dohodkov d, odpravi razlik, ki so b'le med nekdaj samostojnl-kolektivoma, so lani ustali skoraj 100.000 din o-»tanka dohodka. P;» bi kar največ pripomo-Ru k dobremu počutju go-st°v, so spomladi začeli s preurejanjem gostinskih prostorov. Skoraj vse sobe so prebelili, okna prcpleskali, uredili sanitarije in se lotili tudi drugih popravil. Največje delo, ki jih letos še čaka, je obnova obrata Zelenica, ki naj bi postal nekakšen rekreativni center Tržiča. Načrti so že izdelani. Za tem sc bodo lotili preurejanja restavracije Pošta. Radi bi jo preuredili v hotel. Tudi načrti za ta dela so že v izdelavi. Kolektiv Gostinskega podjetja Zelenica je že zbral ne- K L E P A R S T V O VODNE INSTALACIJE IN KLJUČAVNIČARSTVO TRZIC čestita vsem občanom za občinski praznik Tržiča in s« priporoča s svojimi storitvami kaj denarja za te investicije. Pri gorenjski kreditni banki pa so namensko vložili 250.000 din, da bodo lahko kasneje najeli potrebne kredite. Gostinsko podjetje Zelenica pripravlja tudi tople malice. Delovnim kolektivom, ki jih naročajo, jih dostavi v obrate s svojimi vozili. Ker je v zadnjem času obnovilo tudi avtopark, ima več kom-bijev, bo v bodoče pripravljalo tudi skupinske izlete. V restavraciji Pošta je vsako soboto ples, v zimskem času pa se gostje lahko zabavajo v baru. Kolektiv Gostinskega podjetja Zelenica iz Tržiča vabi na obisk ob občinskem prazniku tržiške občine, ob praznovanju šu-štarske nedelje« in seveda ob raznih drugih prilikah in praznikih. Zagotavlja jim, da bodo dobro post reženl in jim ob prazniku občine Tržič čestita. TRŽIŠKO PODJETJE INDUSTRIJSKO KOVINSKE OPREME □ Trzic Vsem občanom in poslovnim prijateljem čestita za občinski praznik Tržiča ln jim želi veselo praznovanje DELOVNI KOLEKTIV Kmetijske zadruge Tržič vsem delovnim ljudem in občanom čestita za občinski praznikf občine Tržič Komunalno podjetje —mm mm ■ mm Trzic Vsem delovnim ljudem, poslovnim prijateljem in sodelavcem čestitamo za občinski praznik Dejavnosti: gradbena, steklarstvo, soboslikarstvo, vodovod, vrtnarija, cvetličarna, tržnica, pogrebna služba, vzdrževanje cest in javne razsvetljave, snaga Gostinsko podjetje Zelenica hotel Pošta v Tržiču Almira Radovljica iiovi prostori tri prednosti Proizvodni program tovarne modnih pletenin Almira Radovljica obsega bogat izbor pletenin za vse, ki so radi modno oblečeni. Proizvajajo kvalitetne ženske, moške in otroške modne pletenine, ki jih lahko kupite v vseh boljših trgovinah. V Almiri je danes 570 zaposlenih. Tovarna ima dva obrata v Radovljici, po enega pa v Lescah in v Novi gorici. V zadnjih letih so nenehno povečevali proizvodnjo. Tako so na primer v petih letih za 170 odstotkov povečali bruto produkt, za 100 odstotkov proizvodnjo, za 140 odstotkov delovne priprave in prav za toliko tudi osnovna sredstva. 1965. leta je bilo v Almiri zaposlenih 427 delavcev, lani pa 558. Med zaposlenimi pa je kar 90 odstotkov žensk. Nenehno naraščanje proizvodnje, skrb, da so njihovi izdelki vedno na modni višini, novi materiali itd. so narekovali vodstvu podjetja in modnim strokovnjakom oziroma krcatorjem v pod- jetju, da so začeli razmišljati o novih prostorih. Zato so se odločili za 8-milijonsko investicijo. Novi obrat oziroma novi proizvodni prostori, zraven upravne stavbe v Radovljici bodo gotovi letos jeseni. Takrat bodo vse tri obrate v Radovljici in v Lescah ukinili. S tem pa bodo uresničili tri glavne cilje. Stekel bo nov delovni program, v boljših delovnih pogojih bodo povečali produktivnost in razširili proizvodnjo ter prešli na moderno organizacijo proizvodnje. S tem in z modernimi stroji, ki jih bodo dobili do konca leta, bodo lahko močno povečali proizvodnjo, hkrati pa nadomestili praznino zaradi pomanjkanja kvalificirane delovne sile. Čeprav trenutno še vedno nimajo urejenih pogojev oziroma delajo s starimi zmogljivostmi, razdrobljenimi v treh obratih, pa bodo tudi letos povečali proizvodnjo v primerjavi z minulim letom najmanj za 20 odstotkov. Polletni rezultati kažejo, da bo- Nova proizvodna hala tovarne Almira v Radovljici — Foto: F. Perdan do letošnji plan lahko uresničili, saj so v polletju povečali proizvodnjo za 25 odstotkov v primerjavi z lanskimi šestimi meseci. Da je Almira priznana tovarna modnih pletenin, potrjujejo tudi podatki o izvozu. 2e nekaj let namreč izvažajo 25 do 30 odstotkov celotne proizvodnje. Ker so vedno na tekočem z vsemi novostmi evropske mode, dobršen del proizvodnje izvažajo v Italijo, Zvezno republiko Nemčijo in Francijo. Pohvalijo pa se tudi lahko, da so danes edini proizvajalec modnih pletenin iz shetlanda v Jugoslaviji. Se- veda pa Almira redno sodeluje še z dvema slovenskima proizvajalcema pletenin; to je z Angoro in Rašico. Ko smo se pogovarjali s predstavniki podjetja, so nam zaupali, da imajo že pripravljene modele za pomlad in poletje 1972 in da bodo že to jesen presenetili kupce z nekaterimi modnimi pleteninami. Tako kot večina tovarn oziroma podjetij pa se tudi Almira v zadnjem času srečuje z različnim težavami. Ena od glavnih je vse večje naraščanje terjatev do kupcev, tej sledijo še težave pri uvozu surovin. Precejšnjo težavo pri proizvodnji pa predstavlja tudi pomanjkanje delovne sile. Vendar pa bodo slednjo kmalu ublažili, ko bodo v novih prostorih z modernimi stroji lahko močno povečali proizvodnjo in hkrati osvojili izdelavo pletenin iz nekaterih novih materialov. Almira Radovljica se pridružuje čestitkam ob občinskem prazniku. Vsem prebivalcem radovljiške občine želi čimveč uspehov. Delavski svet obrtnega podjetja Dom-Oprema Železniki razpisuje delovni mesti: 1. direktorja 2. računovodje Pogoji: pod tč. L: srednja strokovna izobrazba, 2-letna praksa ali delovodska šola, 3-letna praksa ali VK delavec, 8-lctna praksa na vodilnem delovnem mestu. pod tč. 2.: ekonomska srednja šola, 3-letna praksa ali nižja strokovna izobrazba, 10-letna praksa v finančni stroki od lega 6 let na vodilnem delovnem mestu. Ponudbe se sprejemajo do 16. avgusta 1971. Društvo novinarjev Slo- vsak delavnik, razen so- venije obvešča novinarje, bo t e strokovne sodelavce in od 10. do 13. ure poslovne kroge, da so Zaradi dopustov pa bo uradne ure Društva novi- pisarna Društva novinar- narjev Slovenije, LJublja- jev v Času od 5. 8. do na, Vošnjakova 8/VII 28. 8. 1971 zaprta. PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ CESTA JLA 6/1 (nebotičnik) IZDELUJE NACRTE ZA VSE VRSTE GRADENJ Svet delovnih skupnosti upravnih organov skupščine občine Kranj razpisuje po sklepu 5. seje z dne 1. 7. 1971 javno dražbo za prodajo osebnega avtomobila audi — 72, letnik 1966, izklicna cena po knjižni vrednosti 22.515,00 dinarjev. Dražba bo v sredo, 11. avgusta 1971 s pričetkom ob 15. uri v garaži občinske skupščine Kranj. Interesenti si lahko osebni avtomobil ogledajo eno uro pred pričetkom dražbe. Dražbeni pogoji: 1. osebni avto sc proda po knjižni vrednosti, ter se izpod izklicne cene ne proda, 2. izdražitelj mora plačati kupnino takoj po izdražitvi oziroma ob podpisu kupoprodajne pogodbe, 3. pravico dražbe ima vsakdo, ki bo plačal 10 % pologa Svet delovne skupnosti skupščine občine Kranj Vabi vas hotel Letališče Brnik in novo urejeni Brniški gaj Hotel obratuje od 11. do 23. ure. Primeren za zaključene družbe. Gaj je zelo primeren za kolektivne piknike, družinske in krajše Izlete. Ob ugodnem vremenu od otvoritve 7. avgusta dalje vsako nedeljo ples ol živi glasbi. Postrežem boste z zajamčeno pristnimi vrni in jedili M /aru. Obiščite letališče Brnik! TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ V avgustu razprodaja konfekcije po znižanih cenah 4 1 mM Prodam AEG LIKALNI STROJ. Gradišar Milena, Križe 26 a 3824 Prodam BOROVE PLOHE J? SEMENSKO RDEČO DETELJO. Šmartno 22, Cerklje 3835 Prodam 8 »ŠPIROVCEV«. Brovč, Zg. Veterno 1, Tržič 3836 Prodam SEME rdeče dete-"e. Voklo 51 3837 b Prodam 10 m dolge »ŠPI-HOVCE«. Podpeskar, Kokri-Ca. Dovžanova 5 3838 Prodam novo DNEVNO S°BO. Planina 2, Kranj 3839 Prodam zelo globok nemški UTROSKI VOZIČEK. Cena rokSačna. Jerala, Stražiška UI'ca 10, Kranj 3840 . prodam malo rabljen KAVČ J nov lahek 15-colski GUMI Šurla, Partizanska 23, *ranj 3841 prodam globok OTROŠKI vOZlCEK. Naslov v oglas-nern oddelku 3842 i|iTGR*!A VOZJ|A1 . Prodam SPAČKA »furgon«, " sedežni, letnik 1965. Naslov glasnem oddelku 3843 lo£T0dam FIAT 75°- ,ctnik p • Galetova 5, Kokrica 3844 7 ^'*ba 22-152. - Naročni-jj- 'etna 32, polletna 16 5q 1 eena za eno številko iedPara- Ma,i °8lasl: bc' 10 o/ 1 tUn- naročniki imajo 0 Popusta. Neplačanih Masov ne objavljamo. • STAM mm Pošten, soliden fant išče SOBO v predmestju Kranja, gre tudi na deželo. Naslov v oglasnem oddelku 3945 Iščem VAJENCA ali DELAVCA za priučitev avtokle-parske stroke. Klcparstvo, PELJHAN Jože, Breznica 37, Žirovnica 3846 Takoj sprejmem MIZARSKEGA POMOČNIKA ali dva VAJENCA. Mizarstvo Ovse-nik, Jezerska cesta 108,'e, Kranj 3808 Iščem dva TESARJA (krovca) za prekritje hiše. Naslov v oglasnem oddelku 3847 Takoj vseljiva HIŠA z gospodarskim poslopjem, primerna tudi za gostišče s tujskimi sobami ali za obrtne delavnice, naprodaj v Litiji. Ponudbe poslati pod »Škofja Loka« 3805 Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO na Visokem. Možjan-ca 5 3806 TAM V AL-' Vsem gasilcem, posebno še gasilcem iz Loma, sosedom in ostalim, ki so v soboto, 24. julija, pomagali pri reševanju imetja in gašenju požara se najiskrenejc zahvaljujem. Am-.ela Primožič, Lom 27, Ti3848 ', ,:ih,.i ZARJA« TJLBOJ1 prireja v nedeljo, 8. avgusta, tradicionalno VESELICO, na kateri bo igral LOJZE SLAK s 1 ANTI S PRAPROTNA. Poleg dobre domače postrežbe bo tudi kegljanje za koštru-na. Vljudno vabljeni! 3849 Dve raznašalki za dostavo jutranjika Delo naročnikom na dom in uličnega prodajalca časopisov sprejmemo takoj. Zelo dober zaslužek in ostali pogoji. Ponudbe sprejema podružnica ČGP Delo Kranj, Koroška c. 16. ZIVII_A KINO f ."■ ■ ■ ■ ■ ■ . . Kranj CENTER 4. avgusta amer. barv. CS film ZGODILO SE JE V V AMERIKI ob 16., 18. in 20. uri 5. avgusta premiera amer. barv. filma RODIL SE JE UPORNIK ob 16., 18. in 20. uri 6. avgusta amer. barv. film SKRIVNOSTNI PLANET OPIC ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽIC 4. avgusta amer. barv. vestem CENA MAŠČEVANJA ob 18. in 20. uri 5. avgusta amer. barv. CS vestem SLAVNI REVOLVE-RAS ob 18. in 20. uri 6. avgusta amer. barv. krim. film BY, BY, BARBARA ob 18. in 20. uri Tržič 4. avgusta slov. barv. film MAŠKARADA ob 18. in 20. uri 5. avgusta amer. barv. CS vestem CUSTER Z ZAHODA ob 18. in 20. uri 6. avgusta amer. barv. CS vestem CUSTER Z ZAHODA ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 4. avgusta amer. barv. voj. film M. A. S. H. ob 18. in 20. uri 5. avgusta amer. barv. voj. film m. A. S. H. ob 18. in 20. uri 6. avgusta amer. barv. film TARAS BULJBA ob 18. in 20. uri Radovljica 4. avgusta franc.-ital. barv« film JOHNNY BANCO ob 18. uri, amer. barv. film SKRIVNOSTNA JUSTINA ob 20. uri 5. avgusta amer. barv. film BULIT ob 20. uri 6. avgusta meh. barv. film POSTELJA ob 20. uri Jesenice RADIO 4. avgusta i tal. barv. film ČISTO NARAVNO 5. avgusta amer. barv. film STOJ — STRELJAM 6. avgusta ital.-franc. barv. film SERAFINO Jesenice PLAVŽ 4. avgusta amer. barv. film STOJ — STRELJAM 5. avgusta amer. barv. film ŠTIRJE V NEVIHTI 6. avgusta amer. barv. film ŠTIRJE V NEVrHTI Dovje — Mojstrana 4. avgusta amer. barv. film PETERICA V AKCIJI Kranjska gora 5. avgusta i tal., barv. film ČISTO "NARAVNO Javornik DELAVSKI DOM 4. avgusta amer. barv. film ŠTIRJE V NEVIHTI Škofja Loka SORA 4. avgusta amer. barv. film VENEC KALUŽNIC ob IS. in 20. uri 5. avgusta franc. barv. film ZADNJI NASLOV ob 20. uri 6. avgusta franc. barv. film ZADNJI NASLOV ob 18. in 20. uri Železniki OBZORJE 4. avgusta franc. barv. film DOKTOR V RDEČEM PLAŠČU ob 20. uri 6. avgusta ital. barv. film PRAVI ČLOVEK Z ZAHODA ob 20. uri V 33. letu starosti je tragično umrl sin, brat in stric Stane Zupane iz Vogel j 38 Do pogreba leži v Vogljah št. 38. Pogreb bo v četrtek, 5. avgusta, ob 16. uri izpred hiše žalosti na pokopališče v Šenčur. žalujoči: oče, bratje in sestra ter drago sorodstvo Zahvala Ob nenadomestljivi izgubi naše drage sestre, mame, babice in prababice Marije Kristan roj. Ancelj Ž bat o ve marne se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki so nam ob težkih trenutkih stali ob strani, darovali venec in cvetje, ustno ali pismeno izrazili sožalje ter v tako velikem številu spremili nepozabno pokojnico na njen zadnji dom. Prav posebno pa sc zahvaljujemo zdravniškemu in strežnemu osebju splošne bolnice na Jesenicah in hlebškim ženam za denarno pomoč. Posebna zahvala cerkvenim pevcem in PGD Hlebce, ki so ji izkazali zadnjo čast ob odprtem grobu. Žalujoči: hčerka Pepca in Micka z družinama, Ana in Rozka ter sestre in bratje Hlebce, L avgusta 1971 Zahvala Ob nenadomestljivi izgubi mojega dragega moža Franca Grošlja upokojenca se iskreno zahvaljujem vsem, ki so mi stali ob strani v času njegove bolezni, zlasti se zahvaljujem za vso prizadevno pomoč g. dr. Francu Rešku. Zahvaljujem se organizaciji ZB NOV in pevskemu zboru iz Železnikov, vsem, ki ste mu poklonili cvetje in ga v tako velikem številu spremili k zadnjemu počitku. Žalujoča žena Frančiška Grošelj Železniki, Škofja Loka Nesreča v gorah V soboto, 31. julija, je odšla skupina tabornikov z Vrhnike, ki že nekaj dni tabori na Krnici, na Vršič in naprej na Mojstrovko. Med hojo je spodrsnilo taborniku Primožu Dolencu. Zaradi poškodb na glavi in padca je dobil Dolenc pretres možganov. —jk Tatvina v Zaki V četrtek, 29. julija, dopoldne je neznanec v kampu Zaka na Bledu vdrl v šotor št. 308, v katerem je stanoval Alfred šmitt. Neznanec je odnesel nekaj obleke in električni napajalec za tranzistor. Vrednost pokradenega blaga znaša 1800 dinarjev. —jk Zahvala Ob smrti naše drage mame, stare mame, sestre in tete Frančiške Berfoncelj Zakonikove mame se zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih trenutkih priskočili na pomoč in nam kakorkoli pomagali, nas tolažili, izrekli sožalje, darovali venec in cvetje. Hvala dr. Bajžlju za dolgoletno zdravljenje in skrb v zadnjih dneh njenega življenja. Posebna hvala vsem sosedom, sorodnikom in znancem ter GG Kranj in MK Ljubljana, ki so jo tako številno spremili na njeni zadnji poti. Vsem Se enkrat iskrena hvala. Žalujoči: sinova Janko z ženo in Jože z družino, hčerki Pavla in Cirila z družinama, sestre Pavla, Ančka in Lucija Podblica, 2. avgusta 1971 Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da je dotrpcla naša ljuba mama Antonija Zupan upokojenka Pogreb bo v sredo, 4. avgusta, ob 16. uri s kranjskega pokopališča. žalujoči: hčerka Dragica, sinova Peter, in Janez z družinami in drugo sorodstvo Kranj Sporočamo žalostno vest, da nas je v 74. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat, stric in svak Janez Gradišar mizarski mojster v pokoju Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, 4. avgusta, ob 17. uri izpred hišo žalor/i v Sp. Dupljah 14 na pokopališče v Duplje. žalujoči: žena Marija, hčerka Mira z družino, sin Janez z družino, sestre, bratje in drugo sorodstvo Duplje, 2. avgusta 1971 nesreč MOPEDIST HUDO RANJEN V petek, 30. julija, se je pripetila na Bledu pred bencin* sko črpalko hujša prometna nesreča. Voznica osebnega avtomobila Marija Kovačec z Bleda je pripeljala z dvorišča na cesto II. reda, vendar se ni prepričala, če je leta prosta. ?o glavni cesti je namreč tedaj pripeljal mopedist Albert JemC z Bleda in trčil v osebni avto. Pri tem se je hudo ranil in so ga prepeljali v bolnišnico na Jesenice. NEPREVIDNA KOLESARKA V petek popoldan je peljal voznik osebnega avtomobil« Anton Behun iz Tržiča pravilno po desni strani ceste iz Tržiča proti Ravnam. Ko je vozil mimo hiše št. 9 na Ravnah, je izza vogala nenadoma zapeljala na cesto domačinka Jožica Mali s ponv expresom in trčila v Behunov avtomobil. Kolesarka se je huje ranila in so jo prepeljali v jeseniško bolnišnico« VOZIL PO LEVI V petek se je pripetila prometna nesreča tudi v Bohinjski Beli. Ivan Lazar z Jesenic je vozil z Bohinjske Bistrice proti Bledu. Na ovinku pri hišni št. 61 na Bohinjski Beli mu je p° levi pripeljal nasproti avtomobilist Franc Reš z Gorice prt Radovljici. Vozili sta trčili. Ranjen ni bil nihče, alkotest pa )e pokazal, da je vozil Reš pod vplivom alkohola. SMRTNA NESREČA V soboto, 31. julija, ob 4. uri zjutraj, je vozil voznik oseb* nega avtomobila Hasan Velič iz Velike Kladuše, začasno na delu v Nemčiji, iz Mojstrane skozi Jesenice. Pred zdravstvenim domom na Jesenicah je po sedanjih ugotovitvah zaradi utru-jenosti zapeljal na levo stran ceste in trčil v avtomobil, ki ga je upravljal Manfred Hanehaum iz Zahodne Nemčije. Trčenji je bilo tako silovito, da sta bila Velič in sopotnica Otilij3 Velič hudo ranjena, njun sopotnik Muharem Mušič z Jesenic« ki je nameraval z njima potovati v ZRN, pa je med prevozom v jeseniško bolnico umrl. Prav tako so bili ranjeni tudi P°*' niki v avtomobilu Manfreda Hanebauma. PREVELIKA HITROST V nedeljo, L avgusta, popoldan se je zgodila huda prometna nesreča v Soteski pri Bohinjski Beli. Jakob Burgar i/. Most pri Kamniku je vozil iz Bohinjske Bistrice proti Bledu. Za* radi prevelike hitrosti ni mogel zvoziti desnega ovinka na lezniškem nadvozu. Zaneslo ga je v levo, pri tem pa je čeli10 trčil v nasproti vozeči avtomobil, ki ga jc upravljal HolaridJ? Nikolaas Hulst. Pri trčenju so bili razen Burgerja in sopot^ nika Franca Peterlina rajeni zlasti mlajši mladinci, ki so bili nekateri celo boljši kot starejši mladinci, visoko pa bi se uvrstili tudi pri članih. Prireditev je bila pod pokro- viteljstvom tovarne Sava. V ekipnem tekmovanju so bili tudi letos najboljši Jeseničani, ki so tako ponovno dokazali, da majo najboljšo ekipo v državi. Za presenečenje so poskrbeli škofjeloški smučarji, saj se je njihova ekipa uvrstila pred mariborskim Branikom. Vrstni red: člani — 1. Ga-šperšič, 2. Ponikvar (oba Jesenice), 3. Mihovilovič (Trans-turist)... 5. Kidan (Tram;lu-rist) itd. starejši mladinci — L Dornig (Tržič), 2. Parte (Jezersko), mlajši mladinci — 1. Magušar (Olimpija), ... 3. Rožnik (Medvode), 4. šoberl, 5. Ogrin (oba Jesenice), članice — L Hafner (Transturist), 2. Bcvc (Trbovlje), starejše mladinke — 1. Matvoz (FužU nar), mlajše mladinke — 1. Čerpez (Branik), 2. M. Bajželj (Triglav) ... 4. Kerec (Jesenice), 5. Bogataj (Tržič) itd. Ekipno — 1. Jesenice (Gašpcr-šič, Ponikvar, Straus, SoberI, Ogrin, Kerec), 2. Transturist, 3. Branik. J.Javornik Triglav krepko v vodstvu Kranjski vaterpolisti, ki letos tekmujejo v drugi zvezni vaterpolski ligi, so zaključili prvi del tekmovanja. Vse štiri tekme so po pričakovanju dobili in tako z bero osmih točk krepko prevzeli vodstvo na lestvici. TRIGLAV : VOJVODINA (NOVI SAD) 11:6 (5:3. 1:0, 2:3, 3:0). Sodnik Ivkovič (Zagreb), gledalcev 500; strelci golov za Triglav: Baldcrman in Sorli po 4, Nadižar ter Velikanje po L Kljub temu, da so Triglavni že v prvi tretjini popolnoma štrli odpor gostov, so v nadaljevanju zaigrali slabo in šele v zadnji četrtini odpravili žilave goste iz Novega Sada. TRIGLAV : SPARTAK (SUBOTICA) 13:6 (4:0, 4:2, 2:2, 3:2). Sodnik Klisovič (Šibenik), gledalcev 500; strelci golov za Triglav : Baldcrman 4, Nadižar 3, Kodek. Sorli ter J. Rebolj po 2. Domači so imeli lahko delo s slabimi gosti. V zadnji četrtini je trener kranjskih vaterpolistov Didič v vrata postavil mladega Bulovca, ki jc z nekaj izvrstnimi potezami branil domača vrata, med drugim je v zadnji minuti uspešno ubranil tudi četverec. Lestvica po četrtem kolu: 1. Triglav 4 4 0 0 45:26 8 2. KPK 4 2 1 1 22:24 5 3. Spartak 4 2 0 2 33:36 4 4. Vojvodina 4 0 2 2 24:31 2 5. Jedinstvo 4 0 1 3 28:35 1 • dh 1 v p r a š a n j e ,3 o d g ovo r i Poletne počitnice za mladega ne pomenijo vedno resničnega počitka. Kar precej učencev, dijakov in študentov si poišče za mesec ali dva priložnostno zaposlitev in na ta način posebno v storitvenih dejavnostih zapolnijo vrzel zaradi dopustov stalno zaposlenih. Ne nazadnje pa je poletni počitniški zaslužek dobrodošel kot dopolnilo družinskega proračuna, za šolanje in pa morda za resnične počitnice kje ob morju. Ker nas je zanimalo, kako bodo porabili svoj zaslužek in kako jim je priložnostno počitniško delo všeč, smo povprašali za mnenje tri mlade iz Kranja, Škofje Loke in z Jesenic. Jelka Hvastl Je gimnazijka, doma z Gorenje Save pri Kranju: »Letos prvič delam med počitnicami. Brat jc že prejšnja leta delal na bencinski črpalki, tako da jaz nisem dosti izbirala, ko sem iskala zaposlitev med počitnicami. Vsi honorarno zaposleni dobimo po 2,50 din na uro. Nekaj se bo že nabralo v dveh mesecih, kar bom na tej črpalki, pa tudi napitnino dobim. Delo ni težko, najpomembnejša pa je usluž-nost do strank, to je, da so hitro postreženi in pa da očistimo vsa stekla.« Verbinc Nuša, dijakinja srednje ekonomske šole, doma iz Škofje Loke: »Končala sem prvi letnik srednje ekonomske šole. V Jelovici sem bila junija že na obvezni poletni praksi. Delala sem v nabavnem sektorju in prodaji montažnih hiš. Sredi julija pa sem nastopila poletno zaposlitev. Zakaj? Da bom laže kupila to, kar potrebujem za šolo. Nekaj denarja pa bom porabila za nakup obleke. Delam v proizvodnji. Lakiram vrata. Ker jc škofjeloška skupščina spomladi sklenila, da se poletno delo šteje v delovno dobo, sem nameščena kot nekvalificirana delavka in tako tudi plačana. Mislim, da bom zaslužila od 800 do 900 din Da nimam nič počitnic? Prostega časa je še vedno dovolj. Poletje je lepo in skoraj vsak dan se grem na Soro kopat, proti večeru pa na igrišče trenirat košarko. mM Sorn Franci, 19 let, zaposlen v trgalnlci OTK v železarni Jesenice: Četrti letnik srednje tehnične Šole na Jeseni cah obiskujem in vsako leto si po obvezni praksi poiščem tudi počitniško delo. Zdaj teče že četrto leto, odkar skoraj vse počitnice delam v tovarni. Delovno mesto v trgalnici je zelo primerno zame, saj sem vsa štiri leta delal prav tukaj Delo nikakor ni naporno, denar ob koncu meseca pa mi Se kako pride prav. Nekaj ga porabim med počitnicami, ko ob prostem času odhajam na Bled, na Sobec ali na jeseniško kopališče, ali pa ga zapravim s prijatelji. Nekaj pa ga bom seveda shranil za jeseni za šolske knjige in druge potrebščine. Mislim, da jc počitniško delo koristno iz dveh razlogov zaslužiš, obenem pa tudi spoznavaš, kaj je delo.« Hotel Grajski dvor večji V okviru prireditev ob radovljiškem občinskem prazniku bodo jutri ob 17. uri v Radovluci odprli prenovljeni in povečan hotel Grajski d.or. Grajski dvor bo imel sedaj 80 postelj več, 120 no vih restavracijskih sedežev, zimski bazen, savno, dvostez-no avtomatsko kegljišče. V hotelu bo imela okrog 300 kvadratnih metrov tudi vclc-žckznina Merkur, kmetijska zadruga Bled pa cvetličarno. Razen tega bo imel IBM center za svojo šolo 7 učilnic in konferenčno dvorano za 120 ljudi. Tako bo imel hotel Grajski dvor zdaj 140 postelj in 240 restavracijskih sedežev. — Razširi t vena dela je opravljalo gradbeno podjetje Gorenje iz Radovljice. Tako kj: v večini turističnih krajev ia v hotelskih podjetjih so te oni tudi v hotelu Giajski dvor v Radovljici s sezono in ob;:;kcm zadovoljni. A. Z. 5-lefnica pobratenja med Sainte Marie aux Mineš in Tržičem V francoskem mestu odjirli Tržiško cesto — Zlato plaketo občine Tržič prejme letos pobrateno mesto iz Franci je Iz Saint Marie aux Mineš so se polni vtisov vrnili Tr-žičani, ki so tam prisostvovali svečanostim ob 5. obletnici podpis.i listine pobratenja. Uradno 8 člansko delegacijo so sestavljali predstavniki občinske skupščine, družbenopolitičnih organizacij in združenja pobratenja, vodil pa jo je predsednik občinske skupščine Tržič Marjan Bizjak. Osrednja svečanost je bila v nedeljo, 18. julija. Na slavnostni občinski seji v Sainte Marie, ki so ji prisostvovali Tržičani, so spregovorili o dosedanjem sodelovanju, ki Je že zdavnaj preraslo i/ven obsega zgolj uradnih stikov v resnično sodelovanje organizacij, društev in posameznikov na različnih področjih, in o se nadaljnji razširitvi in poglobitvi le-teh. Tržiški delegaciji so izročili alzaški par narodnih noš. Po seji so se ob prisotnosti številnih občanov prijateljskega mesta v spremstvu več godb, vrste športnikov, gasilcev In drugih v povorki odpravili v novo naselje in odprli Tržiško cesto. Hišnim lastnikom so predstavniki Tržiča izročili ob tej priložnosti tablice z napisom nove ceste. Skupno so se tudi poklonili spominu mrtvih pri spomeniku internirancem ter pri osred njem spomeniku padlim v prvi in drugi vojni. V tem času je bila v Franciji tudi skupina 35 tržiških gasilcev na čelu s pred M d nikom občinske gasilske /veze Milanom Valjavccm. Francoski gasilci, ki so lani obiskali Tržič, so jim pripravili sprejem, ki bo še dolgo ostal v spominu. Pokazali so jim gradnjo modernega in prostornega gasilskega doma, ki bo končana v oktobru, in jih se/nanlll s svojo pripravljenostjo za posredovanje v pro-mentnih in elementarnih ne srečah. Tržiška skupina pa Je izvedla na športnem igrišču tekmovanje po programu francoskih gasilcev. S franco sklmi kolegi so se dogovorili o nadaljnjih načrtih za sodelovanje. Vsakih nekaj let bodo izmenjali obiske gasilskih delegacij, pripravili pa bodo tudi vsakoletna gasilska in športna tekmovanja za prehoda! pokal. Konec prihodnjega tedna pa bo obiskala Tržič skupina 50 Francozov iz Sainte Maric, pridružili pa sc Jim bodo še Bani organizacije Amicalc Iz Pariza (tudi 50). Prisostvovali bodo svečanostim ob občinskem prazniku, županu pobratenega mesta Paulu Baii-mannu pa bodo na seji družbenopolitičnega zbora l/rocili zlato plaketo, ki jo občina Tržič podeljuje pobratenemu mestu Sainte Marie au\ Mineš. —-ok Uredite si vaše denarne zadeve tako. da vam bo banka kar najbolj pri roki. 84 poslovnih enot LJUBLJANSKE BANKI vam nudi hiter, učinkovit in zanesljiv bančni servis! ljubljanska banka pravi naslov za denarne zadeve!