D opisi Slovenske gorice Mariboru. (Ruperče-Grušova). gospodarju« smo že sporo- 8v. Peter pri V »Slovenskem člll javnosti, kako razburja tukajšnje prebivalce čudno postopanje ob-inske uprave pri Sv. Marjeti ob Pesnici v zadevi prešolanja naših šoloo^bveznih otrok. Vsl, ki poznajo pota in velike ovinke od Partli-a, po katerih morajo hoditi otroci v Solo k Sv. Majetl, se prijemljejo za glavo, da nekateri občlnskl odbomiki nimajo ne srca in ne razumevanja za naše otroke. Ob velikem snegu letos pozimi so pa otrocl vefeldel ostajali kar doma, ker so bila pota v šolo preslaba in predaleč. Tako trpi zelo tudi učni uspeh naših otrok, ker ne morejo hoditi redno v šolo, česar vsega nl bilo, ko so otroci hodill v Solo k Sv. Petru. Hvaležni amo g. župniku pr) Sv. Marjeti ob Pesnlci, ki 30 stali zmiraj na stranl nas staršev ter so celo s posebno vlogo na oblast podpirall naše upravičene zahteve. Apeliramo na vse dobromisleče soobčane in občtnske odbornike, da se potegnejo za našo pravi.no stvar ter povejo znanim diktatorjem, da naj delajo ljudstvu v korist, ne pa soobčanom v škodo. Jarenlna. Zadnji dopls Vašega dopisnlka ia Pesnice glede onih slavnih »patriotov« in »nacionalistov«, ki so šli kot članl »vsenacionalne oganizaclje« na sprehod v sosednjo deželo, je vzbudil tudl v Jarenini veliko zanimanje. Tudi iz tukajšnjega društva nacionalistov so se nekateri člani prav domoljubno žrtvovall In so tudi vzeli potno palico v roke ter so jo »korajžno ucvrli« za svojimi pesniškiml naoionalističnimt prljatelji. Mi pa, ki se ne šopirlmo 8 takimi prisiljenimi patriotskimi podvigi, gledamo z obžalovanjem na te nacionaliste. St. Iij v Slov. goricah. Prl nas smo dobili v letu 1940. novo cesto v Ceršaku. Tukajšnja tovarna je dala graditi zidano cesto od banovinske skozl vas Ceršak do Mure. Sedaj tovarni ne bo treba ve. prevažati lesa ln tovarniških Izdelkov preko Mure Cez ozemlje Nemčije, ampak bodo s kmečkimi vozovi in avtomobili vozili vso to blago iz tovarne na železniško postajo v St. Ilju. Sedaj tudi nl nevarnosti, da bl tovarna zastala In da bi delavci zgnbili kruh, kar smo se najbolj baii. Vaščani našega zavednega Ceršaka pa so dobili lepo cesto, da jlm ne bo treba gaziti blata clo kolen, kakor je bilo skoro ob vsakem deževnem vremenu. Tisti, ki so delali proti tej ceati, pa so dobili dolg nos in vse se jim sedaj smeje, ko jih nlhče ni poslušal. Sv. JLenart v Slov. gor. Prosvetno društvo »Zarja« pri Sv. Lenartu v Slov. goricah je priredilo dne 26. januarja 1941 zelo uspeli »domoviiiski dan«. Na sporedu s^ ' ile deklamacije, petje in govora dveh govonukov lz Maribora. Zlasti g. učitelj Kotnik je razvnel vse poslušalce. Udeležba občinstva je bila tako dopoldne kakor tudi popoldne prav lepa. želimo še več takih prireditev, da se poživi naša ljubezen do domovine in dvigne naša narodna samozavest. Odbor za zimsko pomoč je nabral na prostovoljnih prispevkih nekaj nad 8000 din. Na tem mestu izrekamo vsem darovalcem iskren Bog plačaj! Sv. Lenart v Slov. gorlcah. Kljub težkim ča»om, v katerih živimo, se tukaj pridno gibljemo. Naše mladinske organizacije so zelo živahno na delu, kakor je že od nekdaj bila navada v Slov. goricah. Naša mladina ne popiva in ne razgraja, ampak se posveča bodočim poklicem s tem, da se izobrazuje in organizira. — Zadnjo nedeljo smo pa možje in fantje imeli sejo širšega odbara zaupnikov naše stranke JRZ. Obenem je bil tudi občni zbor te organizacije. Predsedoval je domači priljubljeni zdravnik dr. Krambergar. O zanimivih dogodkih zunaj mej naše domovine ln v notranjosti nam je v doma.i besedi poročal bivšl naš poslanec, mariborski podžupan žebot. Predsednik g. dr. Krambergar se je na seji v znesenih besedah spominjal smrti blagopokojnega voditelja dr. Korošca, kateremu smo vsi zaklicall trikratni »Slava«. — Na seji smo se tudi pogovarjaJi o prehrani našega ljudstva In smo ' sklenili kmetje, da bomo v letošnjem letu obdelali in ohsejali vsak rob zemlje, ki je sposoben. Ce ne za drugo, pa za krompir, koruzo in fižol. — Naše ravnine so vse pod vodo. Bojimo se za zimsko setev, da ne bo prezimila. .. Sv. Bupert v Slov. goricah. Zadnji. smo poro. OaJ,i, da bodo letos ženini na karte, pa smo se jj-jPpšteno urezali, kar naenkrat imamo cel koš  kandidatov, kl bodo sko-Ul v sladki zakonskl javt|irenr), Bog daj srečo! — PreteCeno nedeljo je imela krajevna Kmečka zveza občni zbor. Mnogo ljudi je poslušalo z zanimanjem poročila g. Špindlerja in marsikateri je prlšel do zaključka, edina kme^ka organizacija je vodnica kmetskega stanu. Za zaključek je zapel moški zbor kme.ko peaem: »Mi smo slovenske zemlje orači«. Sv. Andraž v Slov. goricah. Letošnji predpust je r>ri nss zelo živahen, saj je bilo zadnjo nedeljo oklicanih 10 parov. Najlepše izpričevalo naSi župnlji podaje dejstvo, da imamo letos samo domače neveste, celo \z treh tujih župnij so ei zaželeli ženini nevest iz naše župnije. Pa jih še imamo... Nakaznic za neveste pri nas zaenkrat še ne bo. Naš vrli Pihler Fran.ek si je izforal za svojo življenjsko tovarišico šauprl Faniko, vrlo družbenico, požrtvovalno cerkveno ppvko .n vneto gledališko igralko. Težko jo bomo pogreSall na našem odru. Bog živi vrla novopoioč.nca! Naš dobri Čeh Franček, brat bogogoslovca Jožeka, tudi naš dober igralec, pa je segel po Fekonjevi Micki, ki je tudi članica naSe Uekliške družbe. Bodita srečna v prijaznih Hvaletincih! — Tudi ugledna Korenova družina je obbajala poroko hčere France z občinskim od-bornikom Jakobom Zorkom. Obilo sreče želimona skupni živLj.njski poti! Pa tudi ostalim ženinom in nevestam želimo po kratkih medenlh tadnih še medena leta. Ostanite zvestl svojemu dosedanjemu hišnemu prijatelju >S1. gospodarju«. — V tukajšnji župniji se je ustanovilo gasilsko društvo, ki šteje že lepo število članov. Naša dolžnost je, da z vseml močmi podpiramo gaailce, katerih cilj je, bližnjemu bitl v pomoč ob _asu stiske. Na pustno nedeljo nameravajo gasilci prvič stopiti v javnost s posebno prireditvijo, v Cerkvenem domu. Vabljeni vsi, da podpremo njih plemenita stremljenja. Sv. Trojlca v Slov. gor. Dne 23. februarja, na pustno nedeljo, ob 3 popoldne bomo v naiem farnem domu predvajali dve pustni igri: »Gfosposki ženin« in >Boter Zmešnjava«. Vabimo vse In tudi nasmejali se boste. Na pustni torek ob 4 popoldne igri ponovimo. Dravsko polje TrnUSe na Dravskem polju. Minuli mesec je tukajšnja kmečko nadaljevalna šola priredila razna predavanja. ReCi moramo, da je bila udeležba res zelo velika, vendar bi se še predavanja lahko udeležil marsikateri, pa bi se ga tudi, ko bi vedel, kako zanimivo in praktično so nam razla-^ali g. predavateljl o raznih panogah kmetijstva. Naša dekleta ln žene je gotovo zanimalo predavanje o svinjereji, gospodarje pa razprave o različnih kužnih boleznih pri živini. V zadnjem preuavanju o krompirju smo slišali res zanimive stvari. G. prof. šiftar nam je predaval o gnoje-nju krompirja in sploh, kako priti do čim več:e proizvodnje. Cena krompirju je napiam danaSnji draginji res prenizka, pa priznati moramo, da smo si deloma sami krivl. In to zaradi tega, kero kakšni zadrugl nočemo ni.esar slišati, da bitako prodajali, kakor bi nam šlo v račun. Zdaj smo pa odviani od trgovcev, tako da trgovec brezskrbno živi, seveda na naS račun, in mi pa zraven svojega pridelka trpimo silo. Piujsko polfe Ptujska gora. Novo stolpno uro dobimo na spomlad. Stane 6000 din. Po damači župniji se je do sedaj nabralo v ta namen 3250 din. Nekateri so prav lepo darovali. Bog daj, da bi jim sledili še drugl. Vsem pa naj ljubl Bog in gorska M. B. atotero poplačata. — Predzadnjo nedeljo smo čitall v »Slovencu«, da so v Sv. Lovrencu na Drav. polju, t. j. v naši sosednji župniji, letos tudi »ženlni na karte«. Pri nas bomo pa imell »Davek na samce«, tako se namre. imenuje igra, katero bo na pustno nedeljo popoldne ob treh igralo naše Prosvetno društvo na Ptujski gori. Vse kaže, da bo velik obisk, zato si priskrbite vstopnice že vnaprej! — Elektrifikacija Dravakega polja, t. j. občtn Cirkovce, Sv. Lrovrenc na Dr. polju, Ptujska gora, se bo gotovo tekom tega leta izvedla. To je zadnji čas, ker material bo vedno dražji. Zato naj nišče ne tvega oskrbeti svojega stanovanja in gospodarskih poslopij z električno razsvetljavo. Ptujska gora. Veseloigra >Nevesta Iz Amerlke«, ki jo je igral na Svečnico naS Dekliškij krožek, je dobro uspela. Dekleta so se prav uži- [vela v svoje vloge, zato jih je občinstvo tudl nagradilo z burnim smehom in ploskom. Slovenja vas prl Ptuju. Dela za elektrlfikacijo bbčlne Slovenja vas so v teku, mislimo, da nam bo na spomlad končno vendarle zasvetila prepotrebna elektrika, katero že vsl težko čakamo, pošebno sedaj, ko so nam spet znižali dobavo petroleja. — V nedeljo, dne 9. februarja, so gostovali prl nas na Hajdini igralci lz Sv. Lovrenca na Dravskem polju. Uprlzorili so Finžgarjevo igro »Naša kri«. Igralcem vsa čast. — Veliko skrbi dela našim gospodinjam bližajoči ae pust, ker nam grozijo samo -— koruzni krofi. Sv. Marko pri Ptnju. Dne 9. februarja 1941 s« je zbrala množica kmečke mladine iz naše fare k ustanovnemu občnemu zboru Mladinske kmečke zveze. Praznik naše kmečke mladine so počastili s svojim obiskom domači župnik, načelnik MKZ g. Puš, župnik iz Sv. Barbare, ban, svetnik g. Prelog, predsednik krajevne KZ g. Kuhar in okrajni tajnik g. Bračko. Po kratkem pozdravu je podal svoje poročilo načelnik MKZ g. Puš, kl je izrekel našim fantom vse priznanje, da so sami spoznali potrebo po ustanovitvi te važne mladinske organizacije. Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika Feguš Janez, znan markovski mladinski organizator, ki posveča ves svoj proatt čas za uveljavljenje kmečkih pravic, za dosego tistega mesta v današnji družbi, ki našemu kmetu po vsej pravici pripada. Mi pa želimo, da bl delo naše kmečke mladine obrodilo tisočere sadove, ki bodo oplajali vcs naš narod, kajti le tedaj se bomo lahko počutili varne pred vsemi sovražniki. Krnečka mladina na deio! Siovenska Krajina Turniš6e. Ob ksncu preteklega meseca je imela naša krajevna Kmečka zveza svoj redni občni zbor, ki je bil zelo dobro obiskan. Ob tej priliki je imel kmetijski referent iz Lendave zanimivo in poučno predavanje, katerega so prisotni z zanimanjem poslušali. — Pred nedavnim je mati nekega našega študenta šla na obisk k svojemu sinu v Maribor. Ko je dijak N. F. zvedel za materin obisk, je z veseljem stekel po stopnicah k dragi materi. Toda po nesre.nem naklju.ju mu je na stopnicali spodrsnilo in si je vpričo matere zlomil roko. — Ni še dolgo tega, da so trije naši čevljarski ter en krojaški pomo.nik hodili v Maribor polagat mojstrski izpit, katerega so trije srečno položlli, a eden se pa bo moral še enkrat priglasiti. Beltinci. Te dni nas je zapustil g. kaplan Pikl, ki je pri nas služboval le nekaj nad pol leta. Ker je bil odličen prosvetni delavec in se je mnogo trudil, da bi razvajeno mladino, ki ni zahajala y cerkev, temve. postajala okrog cerkve in popivala nied službo božjo, spravil na pravo pot, ao ga ljudje zelo vzljubili. Na novem službenem mestu v Hrastniku mu želimo mnogo uspeha med našimi rudarji! Bakovci. Svoječasno smo na tem mestu poročali o krvavem obračunu, ki se je zgodil pri Voglerovih med rejencem Tratnjek Štefanom in Vogler Francom in Marijo. V nekem medsebojnem prepiru je namre. Tratnjek tako obdelal z rcčico svojega rednika, da mu je celo eno rebro zlomil. Za svoje nehvaležno dejanje je bll Trat- njek obsojen na 8 mesecev strogega zapora, kar ga bo gotovo spametovalo. Sv. Sebaščan. Tu se je vržil sestanek naže kraJevne JRZ. Na seetanku je govoril zastopnik banovinske JRZ iz Maribora. Le Skoda, da je bilo tako slabo vreme in je bilo bolj malo poelušalcev, kajti veliko zanimivega smo zvedeli. Taki aestanki so bili v vseh občtnah soboškega sreza. Haloze 8v. Barbara v Halozah. Sneg po Halozah je Bkopnel in to zelo hitro radi silnega juga. Vsi travniki so bili pod vodo, ponekod so bili zemeljski plazovi. Vinogradniki so začeli rezatl In kopati. Dravinjska dolina Loče pri Polj&inah. Ce greš iz Poljčan v Slov. Konjice, prideš nekako na sredi poti v Loče Ceeta se vije zdaj manj zdaj bolj blizu Dravinje, ki v svojem toku žre bregove in na obeh straneh odnaša rodovitne njive in dobre travnike. Oh, kako bi bila potrebna regulacije! Pa je zaradi Jetošnje januarske odjuge Dravinja tako narasla, da nam je grozila poplava. Ob tej priliki je ta grda voda odnesla s seboj jez pri mlinu, kl ni bil važen samo za mlin, ampak tudi za našo elektrarno. No ja! BiJo pa je tako: Ce je bila prevelika voda, če je je bilo premalo, ali če je mlinsko kolo, ki je opravljalo dvojni posel, zamrznilo, ni bilo luči. Hudomušneži so pač govorili, da v Ločah elektrika sveti samo vsake kvatre enkrat. In še so dodali: HvaJa Bogu, da je šel jez po vodi! Sedaj ne bo luči, pa ne jeze in stroškov. Pa ne bo tako! Bodi luč! To mora biti. Menda smo ja toliko sposobni, da zainteresiramo merodajne kroge, da dobimo pošteno luC, kl ne bo samo svetila, ampak gnala tudi naše stroje. In kolikor je sedaj stvar že zrela, vemo le eno: Luč bomo imeli, če se ne bomo baJi ugrlzniti v ta trd oreh in tudi ne seči v žep. Kdor veŁ ima, naj več prispeva. Nergačev ni treba! Z nerganjem še nl nikjer elektrika zagorela. Mi pa jo hočemo imeti. Zato na delo! Bog živi luč in tlste, ki se trudijo, da jo dobimo. — Naš občinski rdedi križ si je pretekli ponedeljek izvolil novo upravo z d. g. Modrinjakom Francetom kot predsednikom, g. dr. Ankerstom Erikom kot podpredsednikom, g. Grumom Martinom kot blagajnikom in gdC. Pugelj Ivanko kot tajnico. Zavedamo se pomena Rdečega križa v teh preizkušenj polnih. časih in zato je Rdefii križ organiziral v Ločah .bolničarski tečaj, ki ga vodi šefzdravnik dr. Ankerst Erik, banovinski zdravnik s predsednikom Rdečega križa. Začel se je tečaj že 4. dec. 1940 in še traja. PriglasUo se je 42 udeležencev obojega spola. Udeležuje pa se tečaja tako 25 do 30. Ob koncu bomo naredili izpit, da bomo imeli izprašane bolničarje in bolničarke vsaj za prvo pomoč. — Pa imamo tudi kmetijsko nadaljevalno šolo za naše fante. Vefi znaS, več veljaš! Lepo Stevilo naSih fantov jo obiskuje. Naši bodoči gospodarji! — Po odhodu ge. Brede Orel in gdč. Kos Jozefe, učiteljic, sta ostali na naši šoli dve učnl mesti nezasedeni. Pouk trpi. Na eno mesto dobimo sedaj g. Lobnik Franca, učitelja iz Apač. Pa ga nergači in sitneži že stradijo, kaj bo v teh Lofiah zaCel. Ml mu pa kliCemo: Le korajže j« treba in ftlmprej na svidenje! — Zapuati pa nas tukajsnji orožniški komandlr g. Skorifi Dušan, orožnižki narednik. Na novem mestu mu žellmo obilo uapeha tn naj ohrani LoCe v dobrem spominu. I»6e pii Poljčanah. Prehrana je pa zelo kočljiva zadeva. Najbolj je nerodno, 6e je prazen želodček, prazen žep in so §e prazne kašče. Pa vse to n&s menda ne bo doletelo. Saj oblast skrbi za naže želodčke. In tudi občinski prehranjevatai odbor se je za stvar zavzel. So težave in sitnostl, ker pri ljudeh ni razumevanja. Najbolj to vse Cutl g. ddovodja našega prehranjevalnega odbora, nad katerim pa<! vsak strese svoje muhe. Pa ima gospod železne živce. Sicer pa smo sedaj dobili vagon pšenice in koruza In kromptr kar po vagomih romata v Loče. Bo se pafi treba tudl navaditl na koruzni kruh in žgance. Včasih pa bo dobro tudl pasove malo bolj napeti, pa bo tudi šlo. Od lakote Se do danes nl nikdo umrl pri nas in upamo, da še n« bo kmalu. — Pa dovolj, da ne bo predolgo in ne bo romalo v koš. Smo se pafi malo morali razpisati, ko že tako dolgo nismo poročali, kako živimo, kaj delamo in kako se imamo v Ločah. Konfiški okraj ftpltaUft. Dolina Sv. Janeza, ki jo j« pred leti opeval naS g. Pivec v »Našem dcanu«, je letos eicer strašno prizadeta na posledicah toče, a se tudi po malem giblje in zibuja iz »panja. Kmalu bo sklep kmetijskega tečaja, ki ga z uspehom obiskuje 20 fantov. Predavanja za ljuds*vo ob nedeljah so zanimiva ln dobio obiskana. Za sklep teiaja 23. februarja popoldne pa se nam obeta večja prireditev in odličen obisk tudi iz sosednjih Konjic. — Naš rojak č. g. Pivec, župnik v Sv. Janžu pri Dr. Je Se vedno bolan v slovenjgraški bolnišnici. Želimo mu skorajSnjega okrevanja, da bi se mogel povrniti med naa. — In glavno: klic na pomoč. Mi stradamo. Ni žita, nl moke, ne koruze in povečini tudl ne denarja, nl krušnih kart. Zakaj se vsa stvar pri koruzi in kartah ravno v Konjicah toliko zavlačuje. Dramlje in Loče, kjer ni bllo toie, so jo dobile že dvakrat, tu pa, kjer je že cela vrsta koC, pa tudi kmetov, že pozabila, kaj je kruh, pa se odlaša. To je v Skodo vsemu gospodaratvu. Saj seatradani, lačnl, bolni ljudje niti svojih gruntov spomladi ne bodo mogli obdelati. Zato prosimo in zahtevamo, dajte nam takoj koruze in moke, znižajte cene, odpišlte davke po todi prizadetim. Smarski krafi Smarje pri Jelšah. Zopet je zapihal jug in globoko zapadlemu snegu tako prizadejal, da bo kmalu skopnel. Ali pa bo tudi res skoraj nastopila ljuba pomlad? Tako se spražujemo, ko gledamo gole gričke, prevlečene s suho travo. še veliko bolj pa smo radovednl, ali bo skoraj za svetila elektrika po naSih krajih. Slišimo, da bo; saj nam je bila že večkrat obljubljena. Zato upamo in pričakujemo, ker se zavedamo mi in gotovo tudi drugi, da obljuba dela dolg. Posebno zdaj bi nam prišlo prav, ker nam tako primanjkuje tega ljubega petroleja, tako zvanega povzroCitelja vojne. Pri razdelitvi petrolejnih kart se je zaradi premalo doloCene količine pokazalo precej nevolje, tako med občani kakor tudi med obeinskiml uslužbenci. Da, eleiktrlka. Da bi le kmalu prifila! Da ji bo pa pot olajšana, so že precejSnji del našib. cest popraviU, znižujejo in uravnavajo klance v Lešjah med Mestinjem in Belim ter se bodo lotili tudi Se Halerjevega brega. — Pust se nam za prihodnji teden seveda tudi letoe ponuja, pa mu prerokujejo, da bo našel na mizah le manj »krapčev« kakor druga leta, ker primanjkuj« moke in je Se ta malenkost le na karte. Sv. Križ prt Rogagki Slatini. šele danes ljudstvo spozna, koliko dobro obdelana zemlja velja. Danea, ko bo kmetskl pridelkl dobill priliCno ceno. Kmetje, zlastl Se mali posestniki, gledajo danes na to, da svojo zemljo čimbolj izkoristijo. To se vldl tudl v tem, koliko se ljudstvo zanlma za izmenjavo boljših semen in za umetna gnojila. Lanska vinska kapljica pa, ki se je dala dobro vnovčiti, Je navdušila vlnogradnike za obnovo vlnogradov. Ce pogledamo po naših vaseh, povsod vidimo, kako vinogradniki zdaj v zlmskem Casu rigolijo golifeave, prrmeme za vinsko trto. V starih slabih vtnogradih pa pripravljajo zemljo za obnovo vinske trte. Tako se vldi, da se danes kmet zaveda, da se za svotl življenjski obstoj mora zanesti na lastno in sicer dobro obdelano zemljo. — Dekliški krožek Slomškovega prosvetnega druStva je v nedeljo, dne 9. t. m., uprlzoril igro >Magdina žrtev«. Cisti doblček je bil namenjen za revne šolske otroke obeh Sol. Prireditev je sijajno uspela s prav obilno udeležbo. Tako je naše ljudstvo najlepše pokazaio, da je odprtega srca do revnih nedolžnih šoloobveznlh otrok. V večih primerih se zgodi namrefl, da otroei prihajajo v mrzli zlmi po eno uro daleč v Solo na tešie. To pa zato, ker je doma prevelika revžfiina. Takim in drugim revnim otrokom šolsko vodstvo nudi toplo hrano 8 kruhom. Da se ta akcija Cimbolj omogoči, priporočamo tudl v bodofie, da na take prireditve, kjer je člstl dobiček namenjen za revno šolako deco, pridete v čim ve^jem številu. Tako boste najrevnejšlm otrokom pomagali do kruha. Laiki okraf Šmarjeta. (Rimske Toplice.) Zamisel pokojnega dr. Korošca je bila ustanovitev šolsklh kuhinj. Tozadevno se je tudi pri nas pokazala potreba. Tako že od novega leta dalje dobiva v Soll mleko in kruh okrog 20 ufiencev vsak dan. Toda ugotovljeno je, da je res potrebnih okrepfiila fie okrog 60 ufiencev. Saj bori zaslužek staršev ne more v sedanji drsiginji zadovolino nasičevati številne družine. Ustanovll se je pododbor za zimsko pomoč pod predsedstvom šolskega upravitelja g. Alojzija Kozelja. V odboru so tudi zastopana vsa društva v šmarjeti, ki ao obljubila finančno pomoč. Ko so začeli z akcijo za zlmsko pomoč, niso imeli nobenih sredstev. Kr. ban. uprava, ki je nakazala 200 dinarjev, je pripomogla le k nakupu potrebnih kuhinjskih predmetov. Toda ko je akcijo podprl g. Uhlich, kl pošilja dnevno 4 kg kruha, se je breme nekoliko omejilo. Iz cerkvene zbirke, ki bo poklonjena odboru, se bo vsaj lahko plaCevalo mleko. Upamo, da bo z božjo pomočjo in 8 podpiranjem so- ciftlno čutečih ljudi zagotovljen uspeh. Naprošeni stv da podprete vsak po svojih močeh naSe zapoceto deio. Si-ečni vai bi lahko bili, če kruh deli! bi z bratom — brat.