Natisov ^5.000. „Štajerc" izhaja vsaki petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. Naročnina velja za Avstrijo : za celo leto 3 krone, za pol in četrt leta razmerno; za Ogrsko 4 K 50 vin. za celo leto; za Nemčijo stane za celo leto 5 kron, za Ameriko pa 6 kron; za drugo inozemstvo se računi naročnino z ozi-rom na visokost poštnine. Naročnino je plačati naprej. Posamezne štev. saprodajajo po 6 v. Uredništvo in uprav-ništvo se nahajata v Ptuju, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 80, za ■/s strani K 40, za '/« strani K 20, za '/s strani K 10, za '/.e strani K 5, za >/»» strani K 2-50, za «/m strani K 1 — Pri več- kratnem oznanilu se cena primerno zniža. Štev. 4, V Ptuju v nedeljo dne 28. januarja 1912. XIII. letnik. Živio Slovenci! Na neki steni v bližini mesta Ptnj napisala je svoj čas neznana roka sledeče besede: „Živio Slovenci, prvakom pa bič!" In — prav je imel dotični pisec . . . Slovensko ljudstvo je revni, kmetski narod, ki ne pozna sovraštva in nasilja, ki s« rad uči in rad razvija, ki sprejema od nemških sosedov radevoljno kulturne in gospodarske dobičke. V tem zmislu rekel bode tudi najbolj zagrizeni nemški narodnjak: Živio Slovenci ! Ali slovensko ljudstvo je revno, ker ga izsesava prvaštvo dnševno in gmotno, kčr je njegov hrbet le stopnica za dosego slave posameznim prvakom, ker redi liki čebelam množino trotov, ki ležijo sicer na rdeče-plavo-beli zastavi, ki pa, smatrajo to slovensko ljudstvo edino za molzno kravo. Tem prvakom bič — prav jo je pogodila tista kmetska roka, ki je napravila v hipnem razpoloženju omenjeni napis . , yf.p Tu se ne gr& za prazne besede i a za prazna očitanja. Stotero dokazov imamo, d JT s t a si slovensko ljudstvo in slovensko prvaštvo pravzaprav največji nasprotji. Dostikrat smo že opozarjali na uspehe prvaške politike in na posledice prvaške narodne gonje. Koliko denarja, koliko ljudskega bogastva, koliko ljudske sreče so slovenski prvaki zapravili iz gole sebičnosti in nerazumljivega sovraštva ! „Živio Slovenci", so vpili in — odvračali nemške kupce iz naših krajev! „Živio Slovenci", so tulili prvaki in — silili ljudstvo v sleparske „konzume" ter bankerotne „posojilnice" ! „Živio Slovenci", so navdušeno dekla-mirali in — slovenskemu kmetu so potegnili v narodnem navdušenju kožo Čez ušesa . . . Dobro, dobro, tudi mi pravimo „živio Slovenci" ! Ali ne samo pri kozarca vina, pri veselici in na banketu, ne samo na volilnih shodih, kjer se lovi glasove ljudstva, ne samo ob času duhovniške zbirce, temveč vedno in povsod! „Živio Slovenci", je vpil tudi tisti narod-njaški milijonar Gorup v Trstu, ki je bil zaradi oderuštva v zapor obsojen. In isto so vpili Benkoviči in Brejci, kadar so mislili na denarni mošnjiček kmeta. Isto je kričal sedanji kranjski deželni glavar-dr. Snsteršič, ko je držal obe roki v žlindri. „Živio Slovenci", vpili so prvaški voditelji na Koroškem, ko so hujskali i slovensko ljudstvo v sleparsko Weiss Kaysrovo „central-kaso" in „živio Slovenci" vpije zvečer Še vedno dr. Brejc, čeprav spravi dopoldne zaradi farškega poloma tega ali onega vbogega kmeta na ekse-kutorjev boben. „Živio Slovenci", pa vpijejo tudi štajerski slovensko-klerikalni deželni poslanci, čeprav spravljajo s svojo zločinsko obstrukcijo ravno slovensko ljudstvo na beraško palico . . . Vi prvaki, vi ste napravili iz slovenskega ljudstva berače... In od tega revnega ljudstva zahtevate zdaj navdušenje za vaše „narodne ideje", katerih cilj je protiavstrijski in protiljudski?! Ali mislite res, vi devetkrat modri prvaki, da bode ljudstvo z lačnim želodcem prepevalo narodnjaške pesmi? Ali mislite, da bodejo ljudje zatajili svojo človeško naturo par vodenim panslavističnim sa-njem na ljubo? Ali mislite, da so ljudje le nema živina, ki si ne more in ne zna poma- gati? Prvaki, nehajte z navdušenjem, nehajte z lepimi govori, kajti Ij.udstvo godrnja! Ljudstvo tolmači besedo „živio Slovenci" vse drugače : Slovenci naj živijo, to se pravi : Slovencem dajte priložnost živeti in s e raz vi j a ti. Ali dokler bodejo igrali vlogo slovenskih voditejjev požrešni advokati, častihlepni farji in njih podrepniki, toliko časa je vsak napredek slovenskega ljudstva izključen. Zato pravimo tudi mi: Živio Slovenci, to je slovensko ljudstvo, ;,ki dela,in trpi in ječi pod jarmom usode, — afi bič prvakom, ki prderečijo z narodnjaško. hujskarijo sleherno izboljšanje gospodarskega položaja slovenskega ljudstva! ki drži kaj na zdravo negovanje koze, ki hoče zlasti pege odstraniti ter mehko, neiiio kožo in beli teint dobiti in obdržati, utuiva se edino z .Steckenpferd' lilije r!m mlečnim milom (raamka „SteckenrTerd'") ud' Bernm(.nn 1 C«. Tttsdui I. E. Kos za eO h se dobi v vseh apotekah, drožerijah in tr> govinah s parfumom itd. Roparji ali kapitalisti? Vsi čutimo neskončno draginjo in vsi trpimo pod njo. Površni ljudje delajo seveda kmeta za draginjo odgovornega. Ali kako gotovi brezvestni kapitalistični špekulanti to draginjo nalašč povečajo in shujšajo, dokaznje sledeči slučaj: Vsaka gospodinja ve, da so cene kave v zadnjih letih občutno poskočile. To se je zgodilo vkljub temu, da je žetev kave izborna. Zakaj torej je postala kava dražja, ko je vendar zaloga kave velikanska? Zdaj prihaja iz Amerike poročilo, ki kaže jasno, kako roparski špekulanti nalašč visoke cene delajo. Borzi v Novem York a je došlo zajamčeno naznanilo, da se je v glavnem mestu Brazilije Rio de Janeiro 60 milijonov kil kave od zadnje žetve v morje vrglo. Vzrok tega zločina je ta-le: Kave je bilo preveč; vsled tega bi morale cene nižje postati; da se pa cene na isti višini obdrži, so kapitalisti edno-stavno 60 milijonov kil kave v morje vrgli. Znano je, da so te beštije svoj čas tudi tako z žitjem delali! Amerikanski listi poročajo še o tej stvari: Morgan-banka v Novem Yorku, kateri na čelu stoji »trust-kralj" bogataš Pierpont Morgan, posodila je svoj čas državi Braziliji 250 milijonov kron. Kot jamstvo oddala je brazilska država banki svoj delež na kavini žetvi. Ta delež znaša eno tretjino vse kavine žetve v Braziliji. Prete-čeno leto je bila kavina žetev izredno bogata. Vsled tega bi morale kavine cene hudo pasti. Morgan-banka pa je pustila nalašč 60 milijonov kil kave v morje vreči, da je cene na sedanji višini obdržala. Vsaka beseda ogorčenja za to zločinsko ravnanje je še premehka! 60 milijonov kil kave v morje vrženih, — človeku se zdi, da so to aanje rojenega roparja! 6 milijonov družin imelo bi lahko celo leto od te uničene kave dovolj. Kave zraste dovolj, ali vendar imamo milijone ljudi, ki si danes kave ne morejo več kupiti. Uniči se bogastva, ki vskli-jejo iz plodonosne zemlje, samo da ima par posameznikov velikanski dobiček. Ti amerikanski velekapitalisti grešijo pač nad vsem človeštvom, oropajo človeštvo za zaslužene plodove poštenega dela. Tudi mi moramo zaradi teh roparjev kavo dražje plačavati. Res človeštvo bi si moralo proti tem zverinskim nakanam kapitalističnih požrešnežev samo pomagati! Politični pregled. Potrjene postave. Cesar je potrdil sledeče nove postave: prepoved dela otrok in nočnega dela žensk v rudništvn ; proračunski provizorij do 30. junija 1912 ; zvišanje učiteljskih plač v Vorarlbergu; skupne vojaške potrebščine za prve 4 mesece 1. 1912; postave glede raznih davčnih olajšav za zgradbe; podaljšanje opravilntka državne zbornice. Glavni vojaški nabori 1912 se bodejo bržkone zavlekli. Vlada stoji namreč na stališču, da se bode moralo letošnje nabore že na podlagi nove vojne postave izvršiti. Ker pa ta nova postava do 1. marca še ne bode sklenjena, se bode zavleklo nabore. To bode imelo seveda mnogo škodljivih posledic za ljudstvo. Upati je, da se ne bode tukaj le na mnenje visoke go-sp6de, marveč tudi na potrebe ljudstva oziralo. Avstrijski „dreadnoughti". Kakor znano, nosijo ta ime („Nebojse") velikanski bojni par-niki, ki so jih pričele zadnje čase vse države graditi. Prvi tak avstrijski parnik so spustili lani v morje, druzega izpustijo letos koncem marca. Tudi na Reki gradijo enega teh parnikov, ki bode tudi kmalu izgotovljen. O prvom našem „dreadnoughtu" smo prinesli svoj čas popis in sliko. Umrl je v Celovcu socialno-demokratični državni poslanec Arnold Riese, ki je zastopal 8. koroški volilni okraj (okolica Beljaka). L. m. z.! V Gradcu so doživeli obstrukcijo v občinskem svetu. Zaradi raznih prepotrebnih troškov je namreč večina hotela t. z. Bcinshellerje" zvišati. Proti temu so se uprli socialno-demo-kratični občinski svetovalci in so pričeli z obstrukcijo. Prišlo je do hudih škandalov. Govori se, da bode občinski svet razpuščen. Nove volitve seveda ne bodejo položaja mnogo spremenile. Nadvojvoda Rainer praznoval bode v kratkem svojo diamantno poroko. Vršile se bodejo velike slavnosti. Umrl je na Dunaju apostolični nuncij Bavona, ki je spadal med značilne osebnosti visoke duhovščine na Avstrijskem. Češko gospodarstvo. Listi poročajo, da je gospodarstvo mesta Prage grozno zavoženo. Blagajne so prazne in za potrebščine v znesku 2,700.000 K ni več denarja. Vstavilo se je vse mestne investicije. Starostno preskrbo so na Francoskem izboljšali. Po novi postavi dobi vsak 60 letni delavec 100 frankov državne penzije. Pri nas pa Pri hladileiŠeillll VremeilU se priporoča Straschili'ova grenčica iz zelenjave vzeti. Ista segreje prijetno truplo in prepreči prehlajenje se priganja stare, onemogle delavce „per šub" iz enega kraja v druzega. Nemiri v Bozniji. Papež je izdal zapoved, po kateri se je za Boznijo odpravilo 10 praznikov. Ko se je to zapoved v Serajevi raz prižnice prečitalo, pričeli so ljudje vpiti: »Nočemo, da se naši običaji spremenijo!" Tudi po celi deželi so se zgodili ednaki nemiri. Radovedni smo, kako se bode ta stvar končala. Ali bode papeževa zapoved obveljala ali ne? Sicer pa velja ta zapoved za vso Avstvo-Ogrsko in smo tudi radovedni, kedaj se jo bo poskusilo v drugih krajih uveljaviti: 200 letnico rojstnega dneva pruskega kralja Friderika Velikega, znanega pod imenom „der grosse Fritz" so praznovali te dni po vsej Nemčiji. Kakor znano je bil Friderik v večni vojski z Marijo Terezijo. On je vstvaril močno Prosijo, okoli katere je potem zamogel Bismarck združeno novo Nemčijo uresničiti. Vojska ? Listi poročajo iz Berlina, da je nemška vlada namignila dobrodelnim društvom, naj nabirajo sredstev za „rdeči križ", ker se bode ta sredstva kmalu jako rabilo. Iz tega se splošno sodi, da se pričakuje v merodajnih krogih na Nemškem letošnjo leto vojsko. Sicer pa prodira to mnenje tudi na Avstrijskem. ItalijanskO-turŠka VOJSka. 0 malih praskah se skoraj vsak dan čuje, čeprav se doslej na bojišču ne more ničesar odločilnega zgoditi. Lahi imajo zdaj v Tripolisu in v Cirinajki 109.300 vojakov in 6000 oficirjev. Vojni troški znašajo povprečno vsak dan dva milijona lir in se je . doslej izdalo za laško armado 200 milijonov; k temu pridejo pa še velikanski troški za vojno mornarico. Ni Čuda, da je v Italiji navdušenje za vojsko že precej ponehalo. Francozi in Lahi. Posledica nasilne laške politike je, da se od Italije celo najboljši prijatelji odvračajo. Zdaj so napravili Italijani zopet velikansko napako. Zaplenili so namreč francoska parnika „Chartage" in „Manugo". Prvi parnik so izpustili, druzega pa ne. .Jjahi trdijo, da se je na francoskem parniku „Manugo" peljalo 29 turških oficirjev, ki so imeli seboj 250.000 frankov denarja. V resnici pa so se vozili le turški zdravniki in bolniški strežniki, kateri so glasom mednarodnih pogodb nedotakljivi. Postopanje Italije je torej nečloveško in proti vsem pogodbam. Zato ni čuda, da so Francozi tako hudo razburjeni. Po vsej Francoski so se vršile demonstracije proti Lahom in todi v pariški zbornici so Italijo hudo napadali /ter ji grozili celo z vojsko. Resnih posledic ta Bpor seveda ne bode imel. Ali vsekakor je fcancosko-laško prijateljstvo razbito, kar je za Italijo v sedanjem vojnem času jako nevarno. Dopisi. vedno pridiguje, da mora vsako sovraštvo ponehati, predno solnce zaide. V šoli je otrokom govoril zoper umrlega Nedelka ter jim na ta način trgal iz srca spoštovanje do starih ljudi. Omenimo, da je bil starec katolik in je še na sv. post sprejel sv. zakramente. Pretečeno leto je umrla ena sirota Šegula, katera je stanovala dalje časa pri g. W. v Ptuju. Ta mu je bila grešnica, da ji ni pustil zvoniti in jo je dal pod grmovje iz vrste pokopati. Eno leto poprej pa je Zamejskega bogoslovca Zagoršek, ki se je sam usmrtil, ker bi imel postati nezakonski oče, pokopal z zvonenjem, da bi se kmalu vsi zvonovi potrli. Zakaj ni za vse ednako pravičen in zakaj nima Podplatnik za vse ednako krščansko ljubezen ? Tudi mladini daje lepe zglede. Pretečeno leto je pridigal, da bode vsak največji nečistnik popreje izveličan kakor tisti, kateri bere „slabe" časnike. Ta pridiga je obrodila mnogo sadu. Kajti kmalu bodemo imeli več nezakonskih mater nego zakonskih. Dne 11. t. m. pa je poslala zakonska mati na krst Ker pa je Bukov Tone cerkev zaklenil, župnik ni mogel krstiti. Botra je hotela čakati, da pride Tone domu ; ali Župnik ni imel časa, kfer se je moral peljati na kolino v sv. Urban ; rekel je botri, da naj drugi dan pride. Ali botri se je zdel otrok slab in je šla z njim -k sv. Lenartu, kjer je sprejel otrok zakrament sv. krsta. V nedeljo pa je kričal Podplatnik raz prižnice, da njega kot dušnega pastirja ne vbogajo in da se farani potegujejo za „stare butlne". Lepe priimke daje ta duhovnik krščanskim možem ! Prosimo torej vsi farani v Polenšaku tebe, dragi „Štajerc", kaj naj storimo, ker takih razmer ne moremo več trpeti. O tem pa, kako se Podplatnik tožoje, poročali bodemo prihodnjič. (Opomba uredništva: Mi poznamo Podplatnika že iz časov, ko je v sv. Urbanu zgago delal. To je človek, ki bi bil morda dober za političnega hujskača, ker se ne ozira niti na cesarsko zastavo, nikdar pa ne za duhovnika. Ali farani naj obdržijo mirno kri in naj dokažejo, da so boljši kristjani, nego njih pastir. Naznani pa se nam naj vsak slučaj, ki ga bodemo objavili. Potem upamo, da bode cerkvena oblast nastopila ; kajti Podplatnik bi znal povzročiti, da „vera peša". . .) Od sv. Antona v Slov. Gor. Gotovo še je vsem cenjenim bralcem dobro v spominu članek, ki ga je prinesel „Štajerc" proti našemu nadebudnemu kaplanu, ter njegov (kaplana) nesramni popravek v „Slov. Gospodarju". Kako predrzen je ta naš gospodič, se spozna iz dotičnega članka. Nedolžnega kakor jagnje se je naslikal, čeravno ve vsak najpriprostejši iaran, kaj počenja ta človek s svojim žegnanim prstom. On pravi, da vse ni res, kaj piše „Štajerc". Jaz pa pravim, da je vse do pičice resnično, in še bom ti danes, moj dragi „Štajerc", nekaj novic povedal. Pred kratkem se je vozil g. kaplan k nekem starčeku v Knolinskem vrhu na spoved. Po dokončanem svetem opravilu pa se je pri neki dobri krščanski hiši prav dobro imel. Gospodična Lizika še mu je potem malo posodila pot, seveda s krasnimi besedami in še mogoče s čim drugim. Še nekaj o tem častitem gospodu. Tam kjer je „lepa Micika" mu je nekdo lepe brusil. Pravijo da „lepa Micika" strašno slabo viin vidijo in so tudi že začeli nositi oni predpasnik, ki sega , čez rame in nekaj dobro prekrije, da se še tak ne vidi. To mi je pravila neka ženska, ki sedaj ne sme več tje. — Gospod poboljšajte se, če ne bom razkril vse vaše skrivnosti in si ne mislite, da te lepe reči piše kak šnopsar. Lupiga. Sv. Trojica v Slov. gor. V nedeljo dne 4. februarja priredi naša požarna bramba veliko veselico v gostilni Georga Goloba. Kakor pri: vseh prireditvah tega društva, bode tudi na tej j-veselici prav veselo. Posebno je gledal izvrševalni odbor nato, da ne bode za ples premalo pro- j štora in je zategadelj spodaj in v prvem nad-1 stropju prostor pripravljen. Svirali bodeta 2 i godbi. Tudi druge celo nove prireditve so pripravljene. Tedaj v nedeljo vsi na veselico! Za- j četek ob 7. uri. Odbor. Bukovci pri Ptuju. Vabilo na tombolo,! katero priredi prostovoljno gasilno društvo v Bu-I kovcih dne 4. svečana v prostorih gospoda M. | Korenjak. Vstopnina 30 v za osebo za neude; { za ude prosto. Začetek ob 4. uri zvečer. Čistil dobiček se porabi za društvene potrebe. K obilni udeležbi vabi uljudno. Odbor. Kmet in država. Spisal B. G.*) Od leta 1868 imamo v Avstriji zdaj že 26., poljedelskega ministra; torej se pri nas poljedelskih ministrov prav mnogo porabi. Srednjo računano uraduje na Avstrijskem poljedelski minister 19 mesecev. Ako poleg tega že vpošte-vamo, da je svoječasni poljedelski minister grof Julij Falkenhayn sam uradoval 15 let in 10J mesecev, potem pride na vsacega avstrijskega^ poljedelskega ministra le 13 mesecev, torej okroglo eno leto službovanja. Posledica večne l izmenjave oseb v poljedelskem ministerstvu je j seveda ta, da se ravno na polju kmetijstva in~l gozdarstva ni doseglo tiste uspehe in tisti raz- j vitek, kakor pri drugih ministerstvih. iSlužbova- \ nje avstrijskega poljedelskega ministra je prekratko, da bi mogel s polno močjo svoje oseb- J nosti kaj doseči. Mnogokrat se je tudi osebe iz druzega delokroga iztrgalo in na čelo poljedelskega ministerstva postavilo, vkljub temu, daj niso o kmetijstvu ničesar razumeli. Dostikrat so bili ministri najbolj neprimerni in v kmetijstvu nevedni ljudje. Neizrečna sramota pa je, da v državi, ki je kakor Avstrija še bolj kmetijska nego indu-strielna, biže poljedelskega ministra najrevnejši v državnem proračunu. Skupne državne potrebščine znašajo 3.000 milijonov in poraba za kmetijstvo samo 37 milijonov kron. O pomenu melioracije ni treba danes po-poročati. Ljubljansko močvirje n. p. bi j lahko, ako bi se osušilo, toliko mrve pridelalo, kakor vsa druga Kranjska. Na Avstrijskem se *) Ta zanimivi članek je posnet iz lista „Deutsches Agrar-blatt." (Op. uredništva.) Polenšak. Dragi „Štajerc"! Poročali smo že zadnjič površno o našem g. Podplatniku. Ker nas pa on ne pusti pri miru, ogledati si ga hočemo natančneje. Starec Jožef Nedelko se je spri b pokojnim župnikom g. Puckom zaradi meje. Zato se Podplatnik zdaj maščuje, čeprav Yilla d' Este. Naša slika kaže znamenito palačo, znano pod imenom vile d' Este, ki se nahaja v Tivolu pri Rimu. Vila spada s svojimi mogočnimi stopnicami, jamami, vodnimi napravami med najpomembnejša poslopja sveta. Graditi jo je pričel Pirros leta 1549. Ta rimska vila je last avstrijskega prestolonaslednika nadvoj • vode Franca Ferdinanda. Ali zdaj se čuje, da jo hoče vzeti avstrijska vlada v najem in da hoče tamuresničiti avstrij-sk umetniški zavodi, ki bi seveda mnogo denarja koštal. je mnogo premalo mislilo, koliko dobičkov bi naša zemlja lahko dala. Avstrija ima več kot 6 milijonov hektarjev zemlje, na kateri se prideluje krmo. Ako bi se pridelovanje krme le za 25% dvignilo, krilo bode avstrijsko poljedelstvo domače potrebščine in bode lahko še svoje pridelke izvažalo. Ali danes so zemljišča za pridelovanje trave v naravnost žalostnem stanjn. Kajti za vBO imajo denarju, lo za kmetijstvo ne. Ako bi se dovolilo potrebna denarna sredstva za osu-šenje mokrih travnikov in za vpeljavanje vode na suhe travnike, bi se zamoglo zvišati pridelovanje krme. S tem bi bila tndi mesna draginja končana. In vendar se pri nas ravno to stvar tako zanemarja, kakor menda nikjer drugod na svetn. Povsod je polno uradnikov, le ravno v tem oddelku ne. Tudi glede živinozdravilstva bi bilo mnogo potožiti. Mi imamo mnogo premalo živinozdrav-nikov in ti imajo še preveliko pisarskega dela. Istolako se stori premalo glede varstvenega cepljenja. Leta 1907 je poginilo v Avstriji 24000 svinj na „rotlaufu". Ako je ena svinja 60 K vredna, potem znaša letna škoda vsled te bolezni skoraj l"/i milijonov kron. Kaj pa stori država? Pri varnostnem cepljenju proti tej bolezni hoče še dobiček napraviti. Ni čuda, da morajo potem kmetje do 4 kron plačati, ako hočejo svojo svinjo obvarovati pred boleznijo. Tako člankar. Tudi naše mnenje je, da se za kmeta v državi mnogo premalo stori. Kmet j e t e m e 1 j d r ž a v i! Na to naj bi mislila vlada! Naši častiti naročniki in uvrstniki naj poslužno na znanje vzamejo, da mi plačila na nas le tedaj pripoznanio, kadar se denar po poštni nakaznici ali položnici poštne hranilnice na našo upravništvo pošlje, ali tedaj, kadar se zneski neposredno v našem uprav-ništvu v Ptujn, gledališko poslopje štev. 3, proti potrdilu prevzamejo. Plačila, katera prevzamejo druge osebe, nimajo za nas nobene veljavnosti. Upravništvo „Štajerca" v Ptuju. Prošnja. Bodite tako dobri in dajte ^^- vbogim pticam \^. živeža! Saj vidite, da je huda zima; povrnile vam bodo po leti tisočkrat! — Imejte tudi z živino usmiljenje, da ne bodo v zimi trpele ; dajte s tem lepe izglede o milosti, posebno otrokoml Novice. Rudniška nesreča. Pred 15 leti se je zgodila v rudniku „Mobins" v Myslovicu (Šlezija) velikanska rudniška nesreča. 280 rudarjev je našlo takrat v jami svojo smrt. Štiri tedne se je takrat dan in noč delalo, da bi se nesrečneže rešilo, a vse zastonj. Naposled so morali v rudnik vodo spustiti in tako je ostal grob teh podzemeljskih junakov skozi 15 let zaprt. Zdaj pa je dobil lastnik rudnika zopet pravico, kopati premog. Odprlo se je zopet rudnik in v kratkem bodejo prišli do mrličov. Ti mrliči bodejo bržkone še dobro ohranjeni, ker je njih grob pred zrakom zaprt. Občina zasuta. V občini Perinaldo (Italija) se je odtrgal velikanski kos gore. Zemlja je zasula 30 hiš, od katerih se prav nič več ne vidi. K sreči so se ljudje pravočasno rešili. Prvaški milijonar — oderuh. Pred kratkim napravila je obsodba milijonarja pl. Gornpa v Trsta mnogo razburjenja. Ta možakar je, kakor že rečeno, milijonar. Obenem je tudi do kosti navdušeni Slovenec in prvaški narodnjakarji so mu kadili, kakor divjaki svojim malikom. Zdaj pa ee je pred sodnijo dokazalo, kakšne vrste človek je ta „plemeniti" slovenski „rodoljub". Obsojen je bil namreč pred sodnijo zaradi oderuštva na en mesec zapora in 800 kron globe. Zagovarjal ga je pred sodnijo slovenski voditelj poslanec dr. R y b a r, katerega smo tudi že v našem listu lažnika imenovali, brez da bi nas tožil. Torej slovenski milijonar, ki mu teče iz ust med rodoljubja, obsojen kot oderuh.. . Tržaški Slovenci so lahko ponosni na svoje znamenite može in vodje! Tatova smrt. V vasi Poli pri Rimu imajo kapelo z mnogo občudovano in dragoceno podobo Matere Božje. Papež Pij IX. daroval je tej podobi krono z diamanti v vrednosti 20.000 lir. Te dni pa je hotel neki tat iz podobe diamante ukrasti. Ali ko se je s tem trudil, da bi diamante iz kamenja iztrgal, padla je težka po doba nanj in ga ubila. Drugo jutro je našel mežnar mrtvega tata. 130 let Star je bil graščak Mihajl Ciarno-dolin v Doroboju na Ruskem, ki je pred kratkem umrl. Njegova žena mu je pred 70 leti umrla. Zakonska ta dvojica imela je 18 otrok, od katerih pa živi le še en sin. Plodovita ženska je soproga hišnega lastnika Gulduer v Bronzollu ; imela je že trikrat dvojčke, zdaj pa je celo trojčke dobila. Žena je 36 let stara in ima že 20 otrok, ki so vsi zdravi in pri življenju. Iz Spodnje-Stajerskega. Štajerski deželni zbor. Prvi seji deželnega zbora predložil se je tudi proračun za 1. 1912, ki kaže precej žalostno sliko Vidi se, kako na eni strani država s svojo nesrečno politiko, na drugi pa prvaško-slovenski poslanci z brezvestno svojo obstrukcijo deželo na rob propada in beraštva spravljajo. Proračun kaže sledeče številke: Potrebščina Primanjkljaj (—) Kron Preostanek (-I-) Kron Deželni zastop .... 104.400 , — 104.400 Deželna uprava . . . 969.320 — 835.942 Policija ...... 640.050 — 405.007 Deželna kultura . . . 2,838.601 — 2,016 314 Šolstvo ..... 14,923.409 — 7,439.749 Dobrodelstvo in zdravil- stvo ...... 13,557.690 — 4,582.800 »Vorspann« .... 100 — 100 807.843 Akt. in pas. obresti . 1,527.«41 — Realitete..... 1,385.819 + 148.058 »Gefalle« ... 650 •+- 449.166 Penzijski sklad . . . 531.437 — _ Penzijsko zavar. skl. 25.240 — — Doneski k temu . . 422.709 — 422.709 Starostni in boln. sklad 19.980 — —. gozdnih del. . . . Požamiški sklad . . 75 600 — — Za rajfajznovke . . 12 840 — 12840 Sklad za obrtnijo . 37.125 — — Donesek k njemu . 30.000 — 30.000 Razno...... 10000 — 9900 Skupaj 37,112.618 — 16,070.380 — Seja dne 23. januarja je že dokazala, da se slovenski klerikalci zopet nočejo podati in da hočejo svojo brezvestno igro nadaljevati. Naj-prve se je predložijo razne predloge, od katerih naj omenimo predlog posl. Wastian, Neger i. t. d. glede kmakašnjega uresničenja železnice Maribor-Wies. Skupno so je podalo 43 predlogov. Potem se je vršilo prvo čitanje večidel o železniških predlogih. Po izvolitvi štiri odsekov se je predlagalo, da se izroči razne važne gospodarske načrte dotičnim odsekom. Večidel so to predlogi, na katere ljudstvo že prav težko čaka. V tem trenutku pa je ostal vodja slo-vensko-klerikalnih poslancev dr. Korošec in je podal izjavo, iz katere je razvidno, da h o-čejo klerikalci še zanaprej delov zbornici preprečiti in obstruirati. Takoj za njim je govoril dr. Verstovšek brezpomembno in smešno, dokler se ni seja za-kljačila. Usodo deželnega zbora poročamo v telegramu. * * . * Sramotna igra je, kar uganjajo slovenski klerikalni poslanci z vbogim ljudstvom, ki itak od danes na jutri ne ve, kaj bode jedlo. Vsa klerikalna politika je pač tako nebovpijoča sleparija, da se človeku že gabi. Par oseb, ki izrabljajo vero za svoje osebne in politične „kšefte", je merodajnih. Ti ljudje komandirajo in zasle-dnjejo svoj cilj. In vse ostalo ljudstvo mora jezik za zobmi držati ter molčati in tiho trpeti. Dežela je na robu propada; kmet, delavec in obrtnik si ne morejo več pomagati, vse vzdihuje pod grozno draginjo in neznosnimi davki, — in na ramenah tega izmozganega ljudstva ple-i sejo ti farški politikastri bahkantični ples strastne pijanosti... Razumemo, da si ljudstvo samo na pomaga, ker si ne more pomagati. Skozi desetletja in stoletja so isti farški hujskači in njih inkvizitorski predhodniki ljudstvo poneumovali, zadrževali dušni razvitek ljudstva, prepovedali izobraževanje v imenu bogov in vragov, — tako da je ljudstvo pričelo klečati ne pred Bogom, marveč pred črno suknjo farškega politika! In vsaki besedi političnega hujskača se pokori to prestrašeno, s peklenskimi mukami zbegano ljudstvo, — v vodo hiti, ako bi to komandiral ta ali oni črnih gospodov, ki se sami ne pokorijo niti božjim niti papeževim zapovedim. Da pri vsemu temu vera trpi, to bando seveda tudi nič ne briga; kajti če bi se brezverstvo bolj izplačalo, postali bi klerikalni voditelji brezverci. Saj se nahaja med njimi cela vrsta političnih poštenjakov a, la dr. Verstovšek in dr. Benkovič, ki so svoje napredno »prepričanje" slekli kakor srajco... Politično banditovstvo je, kar počenjajo slovenski klerikalci zdaj na Štajerskem. Dežela se mora pri takem počenjanju izkrvaveti, mora priti v najhujše beraštvo, tisočero kmetov se mora seznaniti z eksekutorjem, — a kaj briga to klerikalce! Sami so siti do grla in vse drugo je postranska stvar; sami se zabavajo s pol nagimi judovskimi babami, kmet-ska deca pa naj zaradi njih od lakote pogine... Tako stoji danes stvar in s takimi političnimi zločinci je vsako posvetovanje, vsako občevanje sploh nemogoče! Taki ljudje morajo žeti vihar, ker sejejo veter... Pri vsem temu ti p o-litični si ep ar j/i še delajo, kakor da bi res varovali ljudske interese. Povejo naj enkrat na svojih shodih ali pa v svojih lažnjivih listih, kaj bode njih brezvestna obstruk-cija v deželnem zboru ljudstvu pomagala! Povejo naj resnico, da se jim grele „k š e It", le za lastni ž e p, le za mogotstvo, zatiranje! Naravnost smešna je lažnjivost farških listov. Zdaj priobčujejo celo vrsto predlogov, ki so jih klerikalni poslanci v deželnem zboru stavili. Res je, stavili so te predloge, — ali ob- Danes prinašamo zopet sliko iz italijan- sko-turškega bojišča. Slika kaže laško ar-tiljerijo v šan-cah pred mestom Aizara, katerega so Lahi že pred meseci zavzeli. Šance so v sredi v puščavi in je služba vojakov prav težka. Od vojske. Jn dtr Wiiste b«i Ainzara versdianzl« iraiienisaif Pddarlilleri i 7PItlltft f /i^tjuiv, ako ste nahodni, hripavi ah zaŠlajmani in ako težko dihate, FeUerjev fluid z zn. »Elsafluidc. Mi smosesami pepričali pri prsnih bolečinah bolečinah, t 992 vratu itd. o — 4 — enem so s svojo obstrukcijo preprečili, da bi se o teh predlogih razpravljalo in sklepalo. Ali ni to sleparija?... Mnogo zidajo klerikalci na pokornost in nevednost Ijadstva. Ali končno se bode ljudstvo vendar vzdramilo in takrat bode prišel sodni dan za protikrščanske, protiljndske klerikalne pijavke! Sejem v Ptuju. Živinski sejem dne 16. januarja in svinjski sejem dne 17. januarja sta se tako-le obnesla: Prignalo se je 117 konjev, 710 kosov govede in 620 svinj, vse lepo pleme večidel iz ptujske okolice. Cene v razmerju z dobrim blagom jako nizke in se je vsled tega tudi vse hitro razprodalo. Špeharski sejem dne 19. januarja je bil od strani špeharjev prav dobro obiskan, čeprav je prišlo mnogo tujih kupce?, bi jih bilo lahko še več prišlo. Prodajalo se je le primablago. Cene: Prima-špeh (brez kože) od K 164 do 1'70; mast (smer) od K 170 do 180; šunka od K 140 do 144; pleče od K 120 do 1-30; hrbet (riba) od K 2 — do 240; meso za klobase od 164 do 170. — Prihodnji svinjski sejmi dne 6. in 7. februarja. Špeharski sejem vsaki petek. Priporoča se živahno udeležbo zlasti od zasebnikov. Pojasnila glede sejemskih zadev daje mestni tržni komi-sarijat. Zgornje-radgonski okrajni zastop je prišel pri zadnjih volitvah zopet v napredne roke. Tri leta so tam prvaki gospodarili in naravnost škandalozno gospodarili. Zdaj se mora napredni zastop truditi, da popravi prvaške grehe. Pred kratkem obdržal je okrajni zastop pod predsedstvom načelnika g. Franca Wratschko si oje prvo zborovanje. Načelnik je pozdravil navzoče in dejal, da hoče okrajni zastop zdaj brez ozira na narodnjaške prepire za prebivalstvo uspešno delovati. Okraj leži na jezikovni meji in se mora tedaj na želje obeh narodnosti ozirati. Načelnikov govor se je vzel z velikim odobravanjem na znanje. Potem se je razpravljalo o okrajnem proračunu za 1. 1912; pregledalo se je vsako točko in jo sprejelo. Tz leta 1911 ostane dolga 4.800 K (ta dolg so prvaški gospodje napravili!). K temu pridejo še državne in deželne premije za bike v znesku 240 K, ki se jih je'za okrajno blagajno porabilo, tako da znaša skupni dolg 5.000 kron (prvaki s Kunci-jem so pač lahko ponosni na svoje 3 letno „go-spodarstvo"!). Ta dolg je treba v enem letu poplačati; kajti tisti, ki so za menice preje dobro stali, nočejo tega zdaj več storiti. Nadaljne okrajne potrebščine znašajo m. dr. za vzdržanje Cesar Rudolf II. Dne 20. januarja 1912 je bilo 300 let, odkar je v Pragi umrl cesar Rudolf II., katerega sliko danes prinašamo. Kot sin cesarja Maksimilijana II. in hčerke Karla V. bil je dne 18. julija 1552 na Dunaju rojen. Na cesarski tron je prišel po smrti svojega očeta leta 1576. Bil je sicer talentiran, ali svet in človeštvo mu ni do-padlo in tako so prišle avstrijske dežele pod njegovim vladanjem v največjo zmedenost in vznemirjenost. Cesar .Kaiser RudolfI. Z.um 5O0.Todesrage>"' »Postopanje zastopnika klerikalne central- (16; kaše, prvaškega advokata dra. Brejca sili mi 1>4' pero v roko, da javnosti naznanim, kako delajo "7 ' ti pravi klerikalni voditelji in mogotci s svojimi frei kmetskimi člani. Doslej široka javnost pač še ""• ni izvodila, koliko nesreče in bede so t'^ Weiss, Kayser in njih pomagači že *cri'i prinesl i in svarilo naprednih listov je bilo °Pa: opravi ceno: Pazite, mislite na ženo in 'an} otroke! Že je prišlo več posestnikov zaradi re^' klerikalne centralkase ob hišo in zemljo. Neu- nuJ' smiljeno vlaga dr. Brejc tožbe na plačilo članskega deleža 1000 kron. Kmetske člane central-kase se prisili, da takoj svoja posojila R plačajo ; storili so to tudi in žrtvovali vse ; zdaj se jih pripusti z ženo in otroci njih usodi . . I Kot klerikalni strankar si usojam sedaj si edeče vprašanje staviti: Ako manjka da-nesza saniranje central-kase šsE. več kot l'/s milijonov kron, zakaj prv ^$t jema dr. Brejc le male kmete za vrat? Kleri- g°s! kalno društvo sv. Jožefa in knjižnica sv. Jožefa £ s imata dolg od 300.000 do 400.000 kron; zakaj fraz dr. Brejc te ne prime? Opat kloštraTanzenberg . , dolguje čez 200.000 kron; zakaj ne zahteva ^e, dr. Brejc te svote nazaj ? Zakaj se podi malega ,a kmeta od njegove domačije, velikim dolžnikom ?ep pa se ne skrivi niti lasu ? Z malimi svotami, ,.*' razr nikč zvee ki se jih vzame malemu kmetu, se ne more ljud dosti napraviti; te svote ne bodejo ni ti Pe račune dra. Brejca poravnale. Z veli- vec. kimi svotami opata in klerikalnih društev pa bi ■ ... se lahko mnogo nazaj plačalo. ' Ja, obljubovalo se je kmetom, da se jim ne bode ničesar zgodilo; zdaj pa pride žrtev za ?., žrtvijo. Ja, klerikalci so bili veliki v ?? " oblj ubovanju, vse samo zato, da so ljudem „P . pesek v oči trosili . . . Jaz kot pristaš kleri- pUi kalne stranke smatram za svojo dolžnost, svoje " somišljenike na resnično stanje v central-kaši « opozarjati. Opozarjam, da bode doslej ob ,° n j i h po s est vo s pravi j eni m kmetom še stotero drugih sledilo. Klerikalni / kmetje, ne pustite se še drugič na lim spraviti! , _. * * posli Koroški deželni zbor. res Dne 11. januarja se je otvoril deželni zbor. Deželni glavar Leopold pl. Aichelburg- kajši Labia je poslance pozdravil in se spomnil sklei raznih umrlih mož. Deželni odbor je predložil (Lei< 73 poročil, med njimi 11 postavnih načrtov. al> č Omenimo le sledeče: postava glede bikoreje, P" ^ razne postave glede regulacije gorskih potokoi ljko in velevažna postava glede vodnih pravic. De liti ' nami položaj dežele v sedanjem trenutku sevedi piti ni posebno ugoden. Dohodki dežele so vedno ne z manjši, izdatki pa rastejo z vsakim dnevom narjj Obljubljena državna pomoč je še vedno izostala terin Tako se godi sicer tudi vsem drugim deželam t ljude Avstriji. — Rokodelska razstava, ki se je ure* fle P ničila preteklo leto, je dokazala prav lep razvi prisl tek domače obrtnije. — Mnogo je trpelo koroške brez kmetijstvo v zadnjih letih. Komaj se je kmetij sklej stvo malo utrdilo in pozabilo hude posledic« z gl* lanske suše, ko je že zopet nastopila živinska Pa 1 kuga na gobcih in parkljih in je vstavila ves ** 8' dovo promet z živino. Leta dolgo še bode koroška dežela čutila to nesrečo. — Gospa Ana pl. Zimmermann je zapustila koroški deželi vse svoje premoženje v določene dobrodelne namene. — Glavar je pozdravil tudi novega nadškofa dra. Kaltner, ki ima kot virilist v deželnem zbora sedež. Istotako je s posebnim veseljem pozdravil došlega deželnega predsednika barona He in a, katerega so hoteli prvaški hujskači vreči, kar se jim pa ni posrečilo. Svoj govor je končal deželni glavar s trikratnim „hoch''-klicom na cesarja. Nato je pozdravil deželni predsednik v imenu vlade navzoče poslance. Druga seja dne 12. januarja se je pečala z izvolitvijo posameznih odborov in odsekov. — Na seji dne 16. januarja se je razne predloge glede deželno-kulturnih del odseku izročilo. Istotako na seji dr.e 17. januarja. Deželni proračun, kakor se je predložil deželnemu zboru, kaže v kritju in v potrebščinah sledeče svote: deželno zastopstvo 69.554 K; uprava 286 212 K (kritje 8199 K); javna varnost in vojaški izdatki 97.935 K (6.700 K); javne zgradbe 1,014.399 K (69.751 K); šolstvo 3,082.235 K (187.897 K); kmetijstvo 420 811 K (168.114 K); zdravilstvo in dobrodelstvo 1,428.353 K (504.226 K); pasivne obresti 67 000 K (aktivne 2111 K); razno 49.350 K; kreditne operacije 102.710 K; doklade, takse itd. 32.410 K (4,865.226 K); skupne potrebščine znašajo torej 6,651.479 K, skupno kritje pa 5,790.089 K. Tudi na Koroškem se opazuje živo potrebo, da bi država enkrat deželam pomagala in jih iz splošne gospodarske krize rešila. Seveda to zaradi češko-slovanske narodne hujskarije tudi v tem letu ni pričakovati. Napredna zmaga. Pri občinskih volitvah v R o ž e k u so napredni kandidati v vseh treh razredih zmagali. Rožna dolina še ni in ne bode nikdar pod jarmom črnih hujskačev. Živeli vrli, zvesti volilci! Galicija. Pišejo nam: Dne 7. januarja je napravila domača gasilna družba (Feuenvehr) v gostilni Teyrowski prvikrat od svojega obstanka plesni venček, ki je bil prav dobro obiskan. Razun domačih prišli so ljubi gostje iz Grab-štanja, Miklauzhofa in Železne Kaple. Plesalnica je bila prav lepo okinčana in z lepimi podobami kakor tudi zastavami in znamenjem gasilcev olepšana. Cisti dobiček je društvu srčno privoščen, ker to društvo je ustanovljeno le v korist vsega ljudstva. Akoravno v zadnjem času prav dobro uspeva, bilo bi želeti, da bi k temu društvu še več udov — posebno posestniki ali njihovi sinovi — pristopilo, ali pa se kot podporniki udeležili, ker gasilno društvo ne potrebuje samo moči za vaje in delo, ampak tudi denarja za mnogovrstne izdatke gasilnega orodja. Zdaj šteje gališko gasilno društvo že okoli 40 vrlih udov. Upamo, da jih bo v kratkem saj 50 štelo. Društvenemu vodstvu kakor vsem udom srčni „Gnt Heil!" Galicija. Pišejo nam: Pod vodstvom tukaj-šnega gosp. nadučitelja bo je ustanovilo pred nekaj časom pevski krog (Siingerrunde), ki šteje dobre glasove in res prav lepo poje. Upamo, da se bo tudi pevsko društvo zanaprej tako vrlo držalo, kakor dozdaj; saj lepo petje vsak rad posluša in to tudi kaže izobrazbo. Galicija torej res napreduje! Galicija. Piše se nam: V zadnji seji tu-kajšnega naprednega občinskega zastopa se je sklenilo, da se zanaprej pri obisku mrličev (Leichenwachen) gostem ne sme več dati žganja ali drugih opojnih pijač, ker se skoraj vsakikrat pri takih žalostnih prilikah more videti, da veliko ljudi — posebno mladina — ne pride moliti v blagor rajnega, ampak le da dobi kaj za piti in da se godijo potem reči, ki se gotovo ne združijo z žalostnim dogodkom. Koliko denarja košta posamezne posestnike ali tiste, katerim umrje kak sorodnik, pijača, ki jo daruje ljudem! In taki stroški so čisto nepotrebni, če se pomisli, da se dandanes denar tako težko prisluži, če hoče priti kdo molit, bo šel tudi brez da dobi kaj zato! To je res prav pameten sklep ! Marsikateri bo morebiti zavoljo tega majal z glavo in bo rekel, da to ni prav ; ali če bo pa prav premislil celo stvar, bo rekel, da je ta sklep le v blagor ljudstva, katerem se tako dovolj slabo godi. — 5 — Iz Kotmarovasi se nam piše: Našim klerikalcem se majejo tla; njih stranka se pri nas dan za dnevom bolj krči. Marsikateremu so se že oči odprle in noče biti več suženj klerikal-stva. Da bi rešili prvaštvo, ustanovili so pred par leti Ciril-Metodovo podružnico in izvolili za predsednika eks-župana Matijo Prosekarja. Dočim je imela ta podružnica preje več kot 100 udov, jih danes nima niti dosti za odbor. Mnogo je klerikalcem tudi škodovalo, da je privandral k nam župnik J. Ebner. Ta junak je mislil, da bode spravil celo župnijo pod svojo komando. Podnčevati je začel kakih 30 pevcev; zdaj ima le še enega pevca in tudi ta bi ne hodil v cerkev peti, ako bi ne bil dobro plačan. Nadalje je ustanovil Ebner hranilnico in posojilnico nasproti naši izvrstni ^Vorschnsskassi." Mislil je, da bode s tem naprednjakom škodo napravil. Pa se je zmotil. nVorschusskassa" ima vsak dan večji promet; danes ga ima že 120.000 K, dočim je dosegla klerikalna posojilnica komaj 15.000 K prometa. Na ta način se bode kmalu še ta peščica klerikalcev izgubila. Da bi zamogli potegniti svoj politični voz iz blata, ustanovili so klerikalci podružnico „Slov. straže" in so zanjo lovili ljudi ua liui. Najbolj se je trudil in je beračil denar Martin Waldhauser; agitiral je kar po potih in letal od hiše do hiše. Kakor cigan je beračil težko prislužene kronice. Tinček, ali ni škoda za čevlje, ki jih po nepotrebnem trgaš ? Skrbi raje za svoj dom in pomagaj očetu pri delu. Mi nimamo za to klerikalno društvo nobenega vinarja in ostanemo napredni Korošci! Pogorelo je gospodarsko poslopje kmetu Pongerle v Gaggerweuigu. Več požarnih bramb je ogenj omejilo. Škoda je prav velika, ker je zgorelo tudi 24 svinj. Zažgal je baje nalašč neki hlapec, katerega so zaprli. Nepojasneni slučaj. V celovško bolnišnico so prinesli uradnika pl. Ankershofen s težko rano od strela. Doslej se še ne ve, je-li se je zgodila nesreča, napad ali samomorski poskus. Zastrupiti se je hotela v Beljaku neka gospodična H. zaradi bolezni. Našli so jo še pravočasno in je upati, da okreva. Ustrelila se je v Fiirnitzu 20 letna hčerka posestnika Rumpf. Vzrok samomora ni znan. Tatvine. V Celovcu ukraden je bil neki kontoristinji kovček z obleko za 150 K. V sv. Rupretu so hoteli tatovi kovček za 3 K prodati. — Natakarici pri krčmarju Lagger v Celovcu ukradel je neznanec več zlatnine ter drugih predmetov. — Istotako je ukradel nekdo neki inženirjevi ženi v Celovcu precej zlatnine. V tem slučaju dolžijo tatvine neko bivšo deklo. Obesil se je v Sirnitzu vulgo Rennfurtner Hansl; nesrečnež je bil skoraj slep in vsled tega ni mogel več dela dobiti. Zaprli so v Beljaku pekovskega učenca Štefana Lizitar zaradi raznih tatvin. Tatvina. Kučijaž Lovre Kramel v Sachsen-burgu ukradel je dve uri in verižici ter je potem pobegnil. . Pobalinstvo. V Simmelbergu seje vtihotapil neznani fantalin v županov hlev in je lepemu konju prizadjal z nožem več hudih ran. Slepar. V Beljaku so zaprli nekega asistenta državne železnice ; ponaredil je podpis in skušal na ta način železnico za 6000 K oškodovati. Gorelo je pri trgovcu Tomsche v Beljaku. Gasilci so ogenj hitro omejili. Smrtna nesreča. Lesni delavec Juri Maier pri Tanchenu je ponesrečil; padel je težki kos lesa nanj. Nesrečnež je bil takoj mrtev. Sovraštvo. V Mettersdorfu razbil je posestnik Steinvvender sosedu Stuckli 15 šip. Vzrok je staro sovraštvo. Železničarjeva smrt. V sv. Vidu n. G. prišel je železničar Jožef Oberdorfer pod mašino brzovlaka, ki je nesrečneža popolnoma na kosce raztrgala. Lep Oče! V Goricah pretepel je neki posestnik svojo ženo. Ker se je njegov sin za mater potegnil, vzel je oče nož in sunil sina v trebuh ter ga hndo ranil. Zobna krfima Ustna voda«) P. n. inzerentom! Znana je priljubljenost in razširjenost našega lista, ki je največji in najcenejši slovensko pisani tednik. Gotovo ima tudi največjo naklado. Vsled tega je umevno, da se „š t a j e r c" kot inzeratni list najbolje obnese. Največje firme postale so že z velikim uspehom naši inzerenti. Z novim letom smo inzeratno tarifo nekaj spremenili. Razni vzroki pa so nas zopet prisilili, da opustimo računanje inzeratov po vrsticah in da vpeljemo računanje po' prostoru, kakor je bilo že preje v navadi. Odslej velja za inzerate sledeča tarifa: 1 stran kron 80 — ; 7a strani n 40 — ; V/ „ 20 — ; % » n 10-; V.6 „ 5'—; Ve* ,, B 250; 1—. Pri večkratnem inze riranju in pri večjih naročilih veljajo seveda še posebne določbe z večjimi popusti. Prosimo p. n. inzerente, naj nas blagovolijo i zanaprej počastiti s svojimi prijaznimi naročili! Uprava »Štajerca." Tako dober in zdravilen je neoporečeno navadni lebertrao, se vendar ne more tajiti, da ga večina Ijud;, ravno tako otroci kakor odrašeni, zaradi njegovega okusa in duha ne morejo vzeti. Scott'ovo lebertran-emulzijo pa, pri kateri so lastnosti in vrednosti lebertrana še z dodatki izboljšani, vzame iBiMJm Sutl'i-yiqj rdtntjeiji. rabi_ dobro prenese. Trikrat na dan ScottOVa emulzija dalje časa redno vzeta, spremeni blede otroke, ki nimajo veselja za jesti, v vesela gibčna bitja Pri nakupu zahtevajte izrecno Scottovo emuliijo. Znamka „Scot" je, ki je že čez 36 let vpeljana in jamči za dobroto in vpliv. Cena originalne steklenice 2 K 60 h. — Se prodaja v vseh apotekah. 28 Ali se splača delati gnojnične jame ? (Nadaljevanje in konec.) Da torej dobimo približne številke, koliko scalnice da naša živina, vzemimo na dan poprečno pri konju 5 litrov, pri govedu 15, pri ovci 2'/i in pri svinji 4 litre. Po Wolfu vsebujejo različne scalnice v procentih (o/0 = odstotkih): Vrsta scalnice govejska 0.68 konjska 1.66 ovčja 1.96 svinjska 0.43 starejša gnojnica 0.1b srednje zreli hlev- ski gnoj 0.50 0.49 1.60 083 0.49 0.63 13 0.01 0.07 0.01 0.26 O.Ot 0.24 0.34 0.08 0.04 0.18 0.01 0.45 0.16 0.03 0.70 93.8 90.1 87.2 95.7 98.2 Sil 6.2 9.9 12.8 4.8 1.8 75.0 i 25.- V erem letu torej znaša množina scalnice okroglo: pri govedu 4500 litrov in vsebuje približno 26 kg dušika, 22 kg kalija; pri konju 1800 litrov in vsebuje približno 28 kg dušika, 27 kg kalija; pri svinji 1400 litrov in vsebuje približno 6 kg dušika, 11 kg kalija, 1 kg fosforove kisline; pri ovci 900 litrov in vsebuje približno 18 kg dušika, 20 kg kalija, 0.10 kg fosforove kisline.** Stvar dobiva čim dalje resnejši značaj, če pomislimo, da ta dušik in kalij v našem slučaju ravno tisti snovi, ki jih kupujemo ali v obliki čilskega solitra aH pa v obliki žvepleno kislega amonijaka, oziroma v obliki kajnita ali 40°/„ kalijeve soli. Če preiskujemo (v naslednji tabeli navedene) pridelke na vsebino dušika, kalija in fosforove kisline, najdemo sledeče množine: Na primer: dušika (N) kalija (K) fasforove kisline (P. 00) v 100 kg sena 1.50 kg vlOOkglrompirja 0-34 „ v 100 kg pšenice 2.00 „ v 100 kg rzi (žita) 1.70 „ v 100 kg ječmena 1.60 „ v 100 kg ovsa 1.90 „ Dušik, kalij in iosforova kislina so pa po svojem bistvu vedno enaki, bodisi, da so v zemlji, ali v rastlinah, ali v živalih, ali gnojnici ali v umetnem gnojilu. V letni množini scalnice nahajajoči dušik in kalij (da ne govorimo dalje o fosfor, kislini) 1.32 kg 0.41 0.02 „ 0.16 0-50 „ 0.80 0.50 „ 080 0.40 „ 0.70 0.40 „ 0.60 — 6 — bi torej zadostovala za centor sena 13 oziroma 16 ali krompirja »)............68 „ 100 „ pšenice *).............8 „ *0 »rži«)................11 , 40 „ ječmena*).............12 „ 60 » ovsa*)-..............10 „ 60 Vse to nam torej gre v zgubo, če pustimo odtekati gnojnico samo od ene živine (poprečno računamo od vseh naštetih živalskih vrst). Škoda je seveda še večja, ker imamo razmeroma največ goveje živine. Omenili smo že, da vse te navedene snovi izvirajo iz našega posestva; za toliko je toraj posestvo opešalo in to se godi leto za letom. Koliko znaša škoda v denarju, si hočemo izračuniti na podlagi cen, za katere kupujemo umetna gnojila. Poprečno množino 19 kg dušika (glej zgoraj**) vsebuje 120 kg 15 5 odstotnega čilskega solitra ali 95 kg 20 odstotnega žvepleno-kislega amonijaka; poprečno mnočino 20 kg kalija pa vsebuje gnojila, ki jih kupujemo pod imenom kajnit z 12,40/0 ali kalijeve soli s 40% kalija; da torej dobimo 20 kg kalija, je treba ali 150 kg 40% kalijeve soli. 19 kg dušika pa stane v obliki čilskega solitra K 31.20, v podobi žvepleno-kislega amonijaka K 32.87; 20 kg kalija stane v obliki 12 4% kajnita K 7.17, in v obliki 40% kalijeve soli K 590. Poprečna vrednost gnojnice znaša toraj na leto in samo od ene živali kakih 37 do 40 K; če nam odteče iz posestva, moramo kupiti za gotov denar umetnih gnojil, če pa ne kupimo nadomestila, pa nam nazadujejo pridelki; če živino slabo krmimo, nam peša; če zemljo premalo gnojimo, imamo še večjo škodo, ker če malo priraste, ne moramo rediti toliko živine in dobro. Vsak kmetovalec pa si sedaj lahko izračuna, koliko znaša ta škoda, ki je menda dosedaj še čutil ni. *) Brez sčaDJa, oziroma brez slame. Da je od enega naroda Fonzumirana množina mila najboljši znak r.jegove kulture, je znana dokazana trditev. Isto se lahko refte o rabi krtače in čistilnega sredstva za zobe. Žal da se mnogo premalo gleda na zdrave zobe in ima n. p, komaj 18—20°/„ šolskih otrok zdrave zobe. Vsaka mati naj bi pazila na zobe svojih ljubčekov; namesto sladkorja naj bi dula otrokom raje Sarg'ov kalodont v skrbno rabo. Loterijske številke. Gradec, dne 20. januarja: 70, 8, 49, 15, 68. Trst, dne 13. januarja: 66, 39, 60, 10, 72. Ženitna ponudba. Železničar srednje starosti z dobro službo, kateri ima po stariših do 8.000 K, erbščine za dobiti, se želi seznaniti z enim dekletom, ki bi imela tudi nekaj primernega premoženja; ponudbe pod ..Srečna pihodnjost št. 350" na upravništvo tega lista. 65 Gostilniška realiteta hiša, gospodarsko poslopje, 4 orali zemljišča, vrt za sedeti, kegljišče, ob državni cesti v sredini pota Gradec-Maribor, pomožna postaja za kolesarje, v bližini železnice, velikega trga in industrijskega kraja, — se zaradi bolezni in družinskih razmer poceni proda. Naslov: Baumwirt bei Leibnitz. 200°| se prišpara: suha žarilnica (Trockenglilhlicht) brez tekočine, žareči karren »Lyra« od 23 K — viseča žarilnica (schattenlos) Btnck od 24 K — stenska naprava (Wand-arm) od 13 K — naprej. Ta luč je brez konkurence, presega električno luč ter plinsko razsvetljavo na lepoti, cenotti. brez cevske naprave Komodnost in varnost. 80 do 120 sveč svetilne moči 1 do 2 vinarja za uro, kadar gori. Zahtevajte prospekt od .,Lichtnenheit-TJnter-nehmung" Dunaj, Wimmergasse 1/8. 53 ■ Išče se zastopnike. =====: Kmetsko posestvo na spodnjem Koroškem z gostilno in trgovino za mešano blago brez konkurence bo proda ali v najem odda. Vpraša se pod „Gallizien", poste restante Celovec. s Zaslužek!! | 2—4 K na dan in stalno skozi prevzetje lahke strikarije doma. Edino moja masina za hitro strikanje ..Patenthebel" ima izkušene jeklene dele, Strika zanestj. nogavice, modne in športne izdelke. Predzn. nepotrebno. Poduk zastonj. Oddaljenost nič ne stori. Troški mali. Pismena garanc, trajne službe. Neodvisna eksistenca. Prospekt zastonj. Podjetje za pospeševanje domačega dela, trg. sodn. protokol. Karl Wolf, Dnnaj. Mariahilf, NelkengaiMe 1/06. Marihor Domgasse 2, na oglu glavnega trga, kupuje se priznano najbolje in najceneje bluze, šose, predpasnike, perilo po meri. M. Wesiak. 808 dobro idoča grajtlerija blizo mesta Celja, se zaradi družinskih razmer takoj po ceni proda. Kje ? pove uprava „Šla-jerca". 60 "Učenec u se sprejme pri g. Alois JI a t s c h e k, trgovina z že- lezjem in Špecerijskim blagom, Maribor, Triesterstrasse. Zastopniki in potniki! Za obisk privatnih kupcev z blagom (tuhom) za gospode in dame se proti visoki proviziji, pozneje tudi proti fiksumu sprejmejo pri prvi razpr. tuha. Ponudbe pod ,,W e 11 f i r m a 927" na ekspedicijo anonc Eduard Braun, Wien I. Rotten turmstralle 9. 44 Na pljučah in vratu trpeči, astenatiki in v goltancu bolani! Kdor hoče svojo pljučno ali vratno bolezen, celo najhujšo, svojo astmo, pa če je Se tako zastarela in skoraj nevzdrav-Ijiva, enkrat zs vselej odpraviti, ta naj se obme na A. Wolflsky, Berolin N. Weissen-burgerstr. 79. Tisoče zahval so jamstvo za veliko zdravilno ,. moč njegove kure. BroSura zastonj. 837 ;>i se oddajo takoj v najem. Več pove Mathiss gnfarie, Radeče (Ratschach b. SteinbrUek). Pozor! 60.000 parov čevelj I 4 paii čevelj samo K 760. Zaradi ustavljenja plačil raznih večjih fubrik se mi je naročilo, prodati večje Število čevelj globoko pod izdel. ceno. Prodam torej vsakomur 2 para moških in 2 para ženskih Šnir-čevelj, usnje, ruj. ali čmo, ga-loš. Kapen-bezac, močno ob-kovana usnjata tla, veleelg. najnov. fakcija, velikost po St. Vsi 4 pari koStajo le K760. PoSlje po povzetju C. flriiier, eksport čevelj, Krakov št. 206. Zmenjava dovoljena ali denar nazaj. 71 Pekovski učenec se takoj sprejme pri g. Jakob Lapan, Hrastnik pekovski mojster. 78 Učenec se takoj sprejme pri čevljarskem mojstru Franz Tschutschek • v Ptuju. 72 Mesarski učenec, zdrav in krepak, se sprejme V. Hauke, mcs;u'ija in zelharija v Šoštanja. 66 P rt pekovskem mojstru brez otrok se sprejme pridni učenec. M. Breschan, Ardning na Zgornjem Stajevsken. 64 Na prodaj je lepa, novo zidana oddaljena 10 minut od mesta, pod jako ugodnimi pogoji. Kje? izve se pri J. Sehulgerja nasledniku na Brega pri Ptuja. 59 Za prodati je posestvo pri sv. Trojici, hi§a z gospodarskim poslopjem in vodnjakom, 2 orala zemlje, in mladim sadonosnikom. Kupci naj se oglasijo pri Koni-adu Uolubn v Seoarski. 60 Lepi zasluzi za vsakogar, zlasti za potnike, z naznanilom naslovov reflek-tantov za štacijonarne in vozne Inknmobile. Ponudbe pod šifro ..Lokomobile W. Z. 9433** na Rudolfa Mosse, Danaj I.. Seilerstate 2. 62 ki je lahko tudi oženjen, zanesljiv in z dobrimi spričevali, se takoj sprejme pri Francu Scliosteritsch, trgovcu v St. Vidu pri Ptnjn. 6S Trgovska hiša, novo zidana, 4 sobe, kuhinja, shramba za jedi, veranda, 3 kleti, na jako živahni okrajni cesti, 9 kilometrov od Ptuja, izvrstni prostor za nakup sadja, jajc, perutnine, detelnih pridelkov, nadalje stanovaloa hiša, tudi nova, z dobro kovačnico, se da lahko dobro v najem, z 2 orali travnika in sadonos-nika se takoj zaradi driZinskih razmer za 14.000 K proda. Bremen je polovica, torej malo dmarja potrebno. Vpraša _sc pfl g. Hans SchORteritseh, Št. Vid pri Ptnjn. 69 Hiša, lepa, masivno zgrajena, z veliko velbano kletjo; v trga Vazenica (Saldenhofen), primerna za vsa-cega trgovca, penzijonista ali obrtnika, na cesti ležeča, z malo primerno ekonomijo, proda poceni Franz Kleinszy, Wolfsberg na Koroškem. Pridni, solidni, oženjeni = viničar, = ki se dobro na amerikanske nasade razume, se išče. Vstop do najkasneje začetka marca. Ponudbe so poslati: Celje, Postfach Nr. 67. 70 Sprejme se: pridni hlapec za SMSS- j pridni viničar ,- Naznani se pri g. Therese Kasimir v vi-j nogradu v V a r e j i na stari cesti v Los kovec ali pa v vinogradu Kasimir v Maibergu pri Ptuju. -,; j in astma Pred posnetki se varuje s pogledom na varstveno znamko se uspešno odstranijo po rabi mojega leti* sem najbolje znanega Eucalyptus-olja (avstralski naravni produkt). Cena originalne;1, steklenice 1 K 60 h. Popis i mnogimi za-'| hvalnimi pismi zastonj in poštnine prosto. Eucalyptus milo, najboljše sredstvo proti pegumi, mozuli, fleki (Lt»berflecke), finaimj| in nečistosti obrazt. — Eucalyptus-bonboni! edino vplivni proti kašlju, oslovskem ka-| siju, astmi itd. ERNST HESS == Klingenthal i. S. = Se dobi v Ptuju v lekarni „pri| zamorcu" H. Molitor. 57 Vino, 350 o Ako kaši j ate, ako ste hripavi. ako težko dihate, ako se 22 Mizarski učenec * se z vso oskrbo pri dobrem ravnanju takoj P r i m u s« s preparirano vato .Oplimus« pošlje za 10 K : Prva gališka fabrika za cigaretne zavitke „Primus", Lvov, Godecka 35. 108* Ljudska kopelj mestnega kopališča y Ptuju. '• eaV I Čil za kopanju ob delavnikih od 12.1 do 2. ure popoldne (blagajna je od 12. do 1. ure zaprta); ob nedeljah in I .znikih od 11. do 12. ure dopoldiie. 1 l kopelj z vročini zrakom, paro ali I nBrausebad" z rjuho K — -oO; postrežba I K --10. Čekovnemu računu št.808051 pri c. kr. poštno - hranilnič-nem uradu. Mestni denarni zavod. priporoča se glede vsakega med hranilnične zadeve spadajocega posredovanja, istotako tudi za posredovanje vsakoršnega posla z avst. ogersko banko. Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem = vstreže. = $ ObžeDJe & z avst. ogersko} g§ lianko. $ Ravnateljstvo. Gl Premija za citatelje tega lista. Mi podarimo 3000 parov čevelj! ^■v I^M V svrho vpeljave naših izvrstnih veleele- ^^H J^M gantnih ševr. usnjatih čevelj na žnore iz ^^H JSBR najboljšega trajnega usnja, moderna faoija, _^mWJBff razdelimo :iO00 parov glasom slike. ••^Te^'" Plačati je edino delavska plača K 15 — ^^^ ^ za 3 pare Oddajamo popolnoma po Vaši ^H i £MF volJ' čevlje na znore za gospode ali dame jH^P^fl I v vsaki zazdjeni številki ali centimeterski ^g^H i^^SS WW meri. Dobite torej za le K 15-— 3 pare ee^BlB^^ izvrstnih čevelj, ki stanejo drugače 42 K in s katerimi bodete gotovo jako zadovoljni.') Se razpošilja proti povzetju ali naprej plačilu. Izmenjava dovoljena, torej brez rizike. Vsa naročila, je nasloviti na fabriko čevelj, Oswiecim št. 32 (Avstrija). *) Šele po Vašem priporočilu nam naj dobiček nastane. Giro-konto pri podružnici avst. ogerske banke v Gradcu. Uradrte ure za poslovanje s strankami ob delavnikih od 8—12 ure. na gieunettt trgu zraven apoteka priporoča »vojo zalogo: Otročjih igrač, raznih vrst usnatega blaga kakor kofre, taške za šolo, za nakupovanje in za denar, toaletne reči, pisalne in kadilne predmete. Razne stvari iz jekla »\ ■ Varstvena marka „Anker ■J Liniment Capsiei comp. nadomestilo za PV* anker-pain-expeller je znano kot oilpeljajoče. Izvrstna la boleolne odstranjajoče sredstvo pri prehlajenju itd. Dobi se v vseh apotekah po 80 h, ViO in K 2'—. Pri nakupu tega priljubljenega domačega sredstva naj se pazi na originalne steklenice v 8kat-ljah z našo varstveno znamko „Anker", potem se dobi pristno to sredstvo. Di. lUi-jna apoteka jlati lev" V Pragi, Etisabctstr. St. 6 nov. Razpošilja se vsak dan. Rabljeni motorji za surovo olje izvrstno ohranjeni 3—50 PS pod polno garancijo se ugodno prodajo. Prvorazredni fabrikati! — Prij. ponudbe UU Leo Klein, Dunaj I, Klujerstr. 5,Sr. rom t nine. '. čati n; štev. s Uredn ništvo Ptuju, si TO (H držav divjal afriča se č »prav ne m ničes; vanst teži i Saro' In di „narc da s vili o b v *cf>teljno 1 kila sivega slišanega K2—, boljšega K 2-40, pol-belega prima K 2-tjtl, belega K i-—, primi mehkega kot daune K 6-—, velepriaia K 7—, 8'— m 9-fiO. Dan«*, sive. K 6-—, K 7 —, bele prima K 10—, prsni flaam K 12- od 6 kil naprej franko. gotove napolnjene posieSji iz tesno-nitnega, rdečega, plavega, rumenega ali belega 1 le h (Nanking), 1 tohent ca. 180 cm dolga, 120 cm široka, z 2 glavnima blazinoma, vsaka ca. 80 cm dolga, 60 cm Široka, dovolj napolnjeni z novim sivim flaumaslim in trajnim posteljnim perjem K 16—, pol-danne K 20—, dawn- K H—. Posamezne Inline K 10—, 12—, 14-—, 16"—. Postau-me gla>ue bl.zine K 3—, 3-50, *•—. Tnbne SOO^HO cm velike K 13-—, 18—. 20—. Slavne blazine 90><7U cm v