DOI: 10.20419/2018.27.494 Psihološka obzorja / Horizons of Psychology, 27, 171-186 (2018) CC: 3560 © Društvo psihologov Slovenije, ISSN 2350-5141 UDK: 37.015.3:37.048 Znanstveni empiričnoraziskovalni prispevek / Scientific empirical article Psihosocialne značilnosti učencev kot napovedniki različnih oblik medvrstniške viktimizacije in nasilnega vedenja Katja Košir1*, Tina Pivec2, Lucia Klasinc3, Tanja Špes4 in Marina Horvat1 ■Oddelek za psihologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru 2Pedagoški inštitut, Ljubljana 3Pedagoška fakulteta, Univerza v Mariboru 4Zgornje Prebukovje Povzetek: Sodobne razlage medvrstniškega nasilja kot enega ključnih vidikov, ki prispeva k razvoju dinamike medvrstniškega nasilja, predpostavljajo psihosocialne značilnosti učencev. Namen raziskave je bil preveriti zaznano oporo vrstnikov in učiteljev, socialno samopodobo, prijateljske odnose in zaznano priljubljenost kot napovednike telesne, besedne in odnosne viktimizacije ter izvajanja telesnega, besednega in odnosnega nasilja ter morebitno moderatorsko vlogo spola v tem odnosu. Ob tem smo želele preučiti tudi, ali zaznana opora učiteljev pojasnjuje dodaten delež variance v viktimizaciji in nasilnem vedenju, ki ga ni mogoče pojasniti s psihosocialnimi značilnostmi učencev. V raziskavi je sodelovalo 1905 učencev (49,9 % fantov) z 22 osnovnih šol. Za merjenje nasilja in viktimizacije so bile uporabljene tako mere samoporočanja kot mere vrstniških nominacij, psihosocialne značilnosti učencev so bile operacionalizirane bodisi kot samoocena bodisi kot mere vrstniških nominacij (prijateljstvo, priljubljenost). Rezultati so pokazali, da so napovedniki podobni za različne oblike viktimizacije; enako velja tudi za različne oblike nasilja. Zaznana opora vrstnikov in socialna samopodoba napovedujeta vse tri oblike viktimizacije. Starost učencev, s strani vrstnikov zaznana priljubljenost ter zaznana opora učiteljev napovedujejo vse tri oblike izvajanja nasilja. Spol učencev se kaže kot moderator odnosov med zaznano oporo učiteljev ter med besedno viktimizacijo ter med telesnim in besednim nasiljem; zaznana opora učiteljev je tako varovalni dejavnik proti besedni viktimizaciji le za dekleta ter proti izvajanju besednega in telesnega nasilja le za fante. Fantje, ki zaznavajo manj opore vrstnikov in ki imajo nižjo socialno samopodobo, poročajo o več telesne viktimizacije; dekleta, ki jih vrstniki zaznavajo kot bolj priljubljene v razredu, poročajo o več besedne viktimizacije. Ključne besede: viktimizacija, medvrstniško nasilje, vrstniški odnosi, odnosi z učitelji, samopodoba Students' psychosocial characteristics as predictors of different forms of victimization and bullying Katja Košir1*, Tina Pivec2, Lucia Klasinc3, Tanja Špes4 and Marina Horvat1 ■Department of Psychology, Faculty of Arts, University of Maribor, Slovenia 2Educational Research Institute, Ljubljana, Slovenia 3Faculty of Education, University of Maribor, Slovenia 4Zgornje Prebukovje, Slovenia Abstract: Students' psychosocial characteristics are conceptualized as one of the crucial aspects that contribute to the bullying dynamics. The aim of the study was to examine perceived peer and teacher support, social self-concept, friendships and perceived popularity as predictors of physical, verbal and relational victimization and bullying and the possible moderator role of gender in these relationships. In addition, the incremental predictive role of perceived teachers' support with regard to measures of peer relations for different forms of victimization and bullying was examined. 1905 students (49.9% boys) from 22 elementary schools participated in the study. Self-report as well as peer nomination measures were used to assess victimization and bullying. Students' psychosocial characteristics were operationalized as either self-report measures or as peer nomination measures (friendship, popularity). The results indicated similar predictors for different forms of victimization as well as bullying. Perceived peer support and social self-concept predicted all three forms of victimization. Students' age, peer perceived popularity, and perceived teachers' support were significant predictors for all three forms of bullying. Students' gender was found to moderate the relationship between perceived teacher support and verbal victimization as well as physical and verbal bullying; perceived teacher support represents a protective factor against verbal victimization only for girls and against verbal and physical bullying behavior only for boys. Boys that perceive less peer support and have lower social self-concept report higher levels of physical victimization; girls that are perceived as more popular by their peers report higher levels of verbal victimization. Keywords: victimization, bullying, peer relations, teacher-student relations, self-concept * Naslov/Address: izr. prof. dr. Katja Košir, Oddelek za psihologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru, Koroška cesta 160, 2000 Maribor, e-mail: katja.kosir@um.si Članek je licenciran pod pogoji Creative Commons Attribution 4.0 International licence. (CC-BY licenca). The article is licensed under a Creative Commons Attribution 4.0 International License (CC-BY license). 172 K. Košir, T. Pivec, L. Klasinc, T. Špes in M. Horvat Poznavanje dejavnikov, ki sodoločajo verjetnost, da učenec postane bodisi žrtev bodisi izvajalec medvrstniškega nasilja, je ključno za oblikovanje učinkovitih strategij preprečevanja in odzivanja nanj. Pretekle raziskave (za pregled glej npr. Menesini in Salmivalli, 2017) so pokazale, da sta tako viktimizacija kot nasilno vedenje v odnosu do vrstnikov pojava z zelo raznolikimi dejavniki, ki povečujejo ali zmanjšujejo verjetnost posameznikove vključenosti v proces medvrstniškega nasilja bodisi kot žrtve bodisi kot izvajalca nasilja. Pri preučevanju medvrstniškega nasilja v šolskem kontekstu lahko dejavnike razdelimo na dejavnike na ravni šole (npr. delež fantov na šoli, šolska klima; Ma, 2002), razreda (npr. razredne norme v zvezi z nasilneži in žrtvami; Nocentini, Menesini in Salmivalli, 2013; Salmivalli, Voeten in Poskiparta, 2011) in na ravni posameznika. Čeprav so za celostno razumevanje pojava medvrstniškega nasilja pomembni dejavniki na vseh omenjenih ravneh, so najmočnejši napovedniki tako medvrstniške viktimizacije kakor nasilja vendarle dejavniki na individualni ravni (Bradshaw, Sawyer in O'Brennan, 2009; Karna idr., 2011; Saarento, Karna, Hodges in Salmivalli, 2013). Ob tem so raziskovalci na področju medvrstniškega nasilja v zadnjih dveh desetletjih izpostavili ključno vlogo socialne opore v razredu za razvoj medvrstniškega nasilja; nizka stopnja vrstniške opore se je v preteklih raziskavah pokazala kot dejavnik tveganja za razvoj viktimizacije (Salmivalli in Peets, 2011), obenem pa naj bi bila za posameznike z višjo stopnjo nasilnega vedenja značilna relativno visoka stopnja vrstniške opore in visoka stopnja priljubljenosti (Salmivalli, Huttonen in Lagerspetz, 1997; Vaillancourt, Hymel in McDougal, 2003). Manj jasna in manj raziskana je vloga opore učiteljev v dinamiki medvrstniškega nasilja (Karlsson, Stickley, Lindblad, Schwab-Stone in Ruchkin, 2014). Obenem je večina raziskav viktimizacijo in nasilje opredeljevala kot enotna konstrukta in ni ločevala med različnimi pojavnimi oblikami viktimizacije in nasilja, čeprav so rezultati nekaterih raziskav (npr. Card, Stucky, Sawalani in Little, 2008) nakazali, da se utegnejo napovedniki različnih oblik viktimizacije in nasilnega vedenja razlikovati. V pričujoči raziskavi smo zato želele preučiti psihosocialne dejavnike različnih oblik vrstniške viktimizacije in nasilnega vedenja pri učencih v obdobju zgodnjega mladostništva, pri čemer smo izhajale iz uveljavljene delitve medvrstniškega nasilja na telesno, besedno in odnosno nasilje (Salmivalli in Peets, 2011; Sanders in Phye, 2004). Ključni cilj raziskave je bil preveriti vlogo različnih vidikov vrstniških odnosov posameznih učencev (zaznana opora vrstnikov, s strani vrstnikov zaznana priljubljenost, prijateljski odnosi, socialna samopodoba) pri napovedovanju različnih oblik nasilja in viktimizacije. Dodatno smo želele ugotoviti, ali zaznana opora učiteljev pojasnjuje dodaten delež variance v merah vrstniške viktimizacije in nasilja, ki ga ne pojasnjujejo mere vrstniških odnosov ter preveriti, ali spol predstavlja moderator odnosa med merami vrstniških odnosov in opore učiteljev ter različnimi oblikami medvrstniške viktimizacije in nasilja. Psihosocialne značilnosti učencev, ki smo jih kot napovednike viktimizacije in nasilja vključile v raziskavo, predstavljajo oceno različnih vidikov socialnega delovanja učencev in temeljijo tako na samooceni (zaznana opora, samopodoba) kot na poročanju vrstnikov (prijateljstvo, priljubljenost). Vloga socialne opore v dinamiki medvrstniškega nasilja: psihosocialni dejavniki viktimizacije in nasilnega vedenja Prepoznavanje medvrstniškega nasilja zaradi raznolikosti pojavnih oblik medvrstniškega nasilja kakor tudi zaradi večplastnosti dinamike tega socialnega procesa predstavlja zelo kompleksno nalogo. Avtorji medvrstniško nasilje običajno delijo na telesno, besedno in odnosno, pri čemer kot posebno obliko nasilja izpostavljajo spletno nasilje (glej npr. Salmivalli in Peets, 2011; Sanders in Phye, 2004). Sodobne opredelitve medvrstniškega nasilja izhajajo iz Olweusove (1993) opredelitve in poudarjajo tri ključne značilnosti medvrstniškega nasilja: (1) negativna dejanja so namerno povzročena, gre torej za proaktivno, neizzvano obliko agresivnega vedenja; (2) ta sovražna dejanja do žrtve se ponavljajo in (3) med nasilnežem in žrtvijo obstaja neravnovesje moči (psihične ali telesne) (Saarento, Garandeau in Salmivalli, 2015). Ob tem sodobnejši avtorji (npr. Orpinas in Horne, 2006; Salmivalli in Peets, 2011; Sanders in Phye, 2004) opozarjajo, da je medvrstniško nasilje v večini primerov javni dogodek, ki presega odnos med nasilnežem in žrtvijo. Gre za pojav, v katerem sodeluje celotna socialna skupina (torej najpogosteje razred), pri čemer ima vedenje vrstnikov kot opazovalcev pomembno vlogo pri pojavljanju in vzdrževanju medvrstniškega nasilja: njihovo odzivanje na pojav medvrstniškega nasilja ima potencial, da deluje preventivno ali pa nasilje spodbuja. Ključni motiv izvajalcev medvrstniškega nasilja je namreč ravno socialna moč, ki jo s tem pridobijo (Olthof, Goossens, Vermande, Aleva in van der Maulen, 2011; Salmivalli, 2014), opazovalci (vrstniki) pa so tisti, ki izvajalcu nasilja socialno moč podelijo ali odrečejo. Sodobne raziskave dejavnike medvrstniškega nasilja in viktimizacije pretežno iščejo v značilnostih vrstniškega konteksta ter v odnosih z učitelji. Raziskave (npr. Olthof idr., 2011; Saarento idr., 2013; Salmivalli, 2014) nakazujejo, da je eden ključnih vidikov, ki so pomembni za razumevanje dinamike medvrstniškega nasilja, neravnovesje socialne moči med nasilnežem in žrtvijo, socialno moč pa posamezniku podeljuje kvantiteta in kvaliteta odnosov, ki jih vzpostavlja; v šolskem kontekstu so to pretežno odnosi z vrstniki in z učitelji. Učenci z visoko stopnjo nasilnega vedenja so tako s strani vrstnikov pogosteje zaznani kot priljubljeni, kar ne drži za učence z visoko stopnjo viktimizacije (De Bruyn, Cillessen in Wissink, 2010; Veenstra idr., 2005). Raziskave (npr. Boulton, Trueman, Chau, Whitehand in Amatya, 1999; Hodges, Boivin, Vitaro in Bukowski, 1999) so pokazale, da predstavlja posedovanje podpornih odnosov v razredu enega od ključnih varovalnih dejavnikov nadaljnje viktimizacije. Nadalje so Sainio, Veenstra, Huitsing in Salmivalli (2011) poročali, da žrtve medvrstniškega nasilja, ki zaznavajo oporo s strani vrstnikov, kažejo boljšo psihološko prilagojenost in poročajo o višjem samospoštovanju. Metaanalitična raziskava avtorjev Cook, Williams, Guerra, Kim in Sadek (2010) pa je pokazala, da se učenci z visoko stopnjo nasilnega vedenja zaznavajo kot visoko socialno kompetentne, medtem ko se visoko viktimizirani učenci zaznavajo kot nizko socialno kompetentne ter imajo nizek socialni položaj med vrstniki. Psihosocialne značilnosti učencev kot napovedniki udeleženosti v medvrstniškem nasilju 173 Nadalje raziskave kažejo, da so tudi odnosi med učitelji in učenci pomemben dejavnik dinamike medvrstniškega nasilja. Dosedanje raziskave so kakovost odnosov med učitelji in učenci pogosto preučevale kot pomemben dejavnik medvrstniškega nasilja na ravni šole (npr. Khoury-Kassabri, Benbenishty, Astor in Zeira, 2004) in razreda (Di Stasio, Savage in Burgos, 2016) oziroma so preučevale pomen prepričanj učiteljev o medvrstniškem nasilju (Kochenderfer-Ladd in Pelletier, 2008) ali s strani učencev zaznanih odzivov učiteljev na medvrstniško nasilje (Saarento, Boulton in Salmivalli, 2015). Manj je raziskav, ki bi preučevale s strani učencev zaznano oporo učiteljev kot individualni dejavnik viktimizacije in nasilnega vedenja. Tako je na primer Cassidy (2009) ugotovil, da učenci z višjo stopnjo viktimizacije zaznavajo manj opore učiteljev, ni pa znano, kako svoj odnos z učitelji zaznavajo učenci z visoko stopnjo nasilnega vedenja. Namen pričujoče raziskave je tako med drugim zapolniti tudi to raziskovalno vrzel. Naslednje odprto raziskovalno vprašanje, na katerega smo skušale poiskati odgovore, je vprašanje različnih nasproti deljenim napovednikom za različne oblike medvrstniškega nasilja. Večina raziskav namreč kljub uveljavljeni delitvi oblik medvrstniškega nasilja na telesno, besedno in odnosno nasilje pri opredeljevanju nasilja ne razločuje med posameznimi oblikami nasilja. Tako je malo znanega o morebitnih različnih in deljenih napovednikih posameznih oblik medvrstniškega nasilja in viktimizacije. Izjema je odnos med posameznimi oblikami medvrstniškega nasilja in spolom; raziskave (Nansel idr., 2001) so pokazale, da so fantje bodisi kot izvajalci bodisi kot žrtve nasilja pogosteje vključeni v neposredne oblike nasilja (telesno in besedno nasilje), medtem ko naj bi bila dekleta pogosteje vključena v odnosno nasilje kot bolj posredno obliko nasilja (Crick in Grotpeter, 1995), vendar pa raziskave v zvezi s slednjim ne omogočajo konsistentnih zaključkov (Salmivalli in Kaukiainen, 2004). Zaradi pomanjkanja raziskav o odnosu med posameznimi oblikami nasilja in različnimi psihosocialnimi izidi navajamo metaanalitično raziskavo Carda in sodelavcev (2008), ki se je osredotočala na medvrstniškemu nasilju soroden konstrukt agresivnosti; avtorji so poročali, da se neposredna (torej besedna in telesna) ter posredna (odnosna) agresivnost visoko povezujeta, pri čemer je povezanost za fante višja kot za dekleta. Kljub temu so avtorji poročali o ne povsem enakih vzorcih povezovanja posameznih oblik nasilja z različnimi psihosocialnimi izidi: neposredne oblike agresivnosti so se tako močneje povezovale s pozunanjanjem težav, neugodnimi vrstniškimi odnosi in nizko stopnjo prosocialnega vedenja, medtem ko se je odnosna agresivnost močneje povezovala s ponotranjanjem težav in se je pokazala kot manj negativno povezana s prosocialnim vedenjem. Spol in starost učencev v tej raziskavi nista predstavljala pomembnih moderatorjev omenjenih odnosov, medtem ko nekatere druge raziskave nakazujejo, da so napovedniki viktimizacije in nasilnega vedenja do neke mere spolno specifični. Tako naj bi bila na primer socialna sprejetost močnejši napovednik izvajanja nasilja pri fantih kot pri dekletih (Salmivalli, Lagerspetz, Bjorkqvist, Osterman in Kaukiainen, 1996), zavrnjenost s strani vrstnikov pa se je pokazala kot močnejši napovednik viktimizacije pri dekletih (Bouman idr., 2012). Izhajajoč iz obstoječih raziskovalnih ugotovitev o pomembni vlogi različnih vidikov socialnih odnosov za razumevanje viktimizacije in nasilnega vedenja učencev in upoštevajoč omenjena odprta raziskovalna vprašanja ter raziskovalne vrzeli je namen pričujoče raziskave preveriti vlogo vrstniških odnosov, operacionaliziranih tako kot samozaznana socialna opora (zaznana opora vrstnikov, socialna samopodoba) kakor tudi s strani vrstnikov zaznan položaj v skupini (s strani vrstnikov zaznana priljubljenost, prijateljski odnosi) pri napovedovanju telesne, besedne in odnosne viktimizacije in nasilja. Nadalje želimo preveriti, ali zaznana opora učiteljev pojasnjuje dodaten delež variance v merah vrstniške viktimizacije in nasilja. Prav tako želimo preveriti morebitno moderatorsko vlogo spola v odnosu med merami vrstniških odnosov in opore učiteljev ter različnimi oblikami medvrstniške viktimizacije in nasilja. Metoda Udeleženci Ta raziskava je del večjega raziskovalnega projekta, katerega namen je bil preučiti varovalne dejavnike in dejavnike tveganja za medvrstniško nasilje pri učencih osnovnih šol (Košir idr., oddano v publikacijo). V raziskavi je sodelovalo 1905 učencev, od tega 950 fantov (49,9 %) in 955 deklet (50,1 %), starih med 11 in 16 let (M = 12,8; SD = 1,2). Vključenih je bilo 135 razredov iz 22 osnovnih šol v Sloveniji, v povprečju šest razredov na posamezno šolo. Izmed sodelujočih učencev jih je 422 (22,2 %) obiskovalo šesti razred, 482 (25,3 %) sedmi razred, 473 (24,8 %) osmi razred in 528 (27,7 %) deveti razred. Pripomočki Vprašalnik medvrstniških odnosov: nasilno vedenje/viktimizacija (angl. Adolescent Peer Relations Instrument: Bully/Target; APRI-BT; Parada, 2000) je mera samoporočanega nasilnega vedenja in viktimizacije na telesni, besedni in odnosni ravni. Vprašalnik je sestavljen iz dveh delov, od katerih se prvi nanaša na nasilno vedenje, drugi pa na viktimizacijo. Vsak od teh delov zajema tri podlestvice, ki se nanašajo na telesno, besedno in odnosno nasilno vedenje in viktimizacijo. Vsaka podlestvica vsebuje 6 postavk, vsak del vprašalnika torej zajema po 18 postavk. Za podlestvico nasilno vedenje učenci s pomočjo 6-stopenjske lestvice pogostosti od 1 (nikoli) do 6 (vsak dan), označijo, kako pogosto so se v tem šolskem letu na opisan način vedli do sošolcev; v delu, ki se nanaša na viktimizacijo, pa označijo, kako pogosto so se v tem šolskem letu na opisan način sošolci vedli do njih. Primeri postavk za nasilno vedenje na telesni / besedni / odnosni ravni: »Sem potiskal/a učenca/učenko.« / »Sem zafrkaval/a učence.« / »Sem obrnil/a prijatelje proti učencu/učenki.« Primeri postavk za viktimizacijo na telesni / besedni / odnosni ravni: »So me učenci potiskali.« / »So se učenci norčevali iz mene« / »Je učenec/učenka obrnil/a svoje prijatelje proti meni« 172 K. Košir, T. Pivec, L. Klasinc, T. Špes in M. Horvat Vprašalnik smo iz angleške verzije priredile za namen te raziskave. Opravile smo dva neodvisna prevoda iz angleškega v slovenski jezik, nato pa smo uskladile prevode ter oblikovale končno različico vprašalnika. Na našem vzorcu so se pokazali ustrezno visoki koeficienti za podlestvico nasilnega vedenja na telesni (Cronbachov a = 0,82), besedni (Cronbachov a = 0,87) in odnosni (Cronbachov a = 0,72) ravni. Marsh idr. (2011) poročajo o podobnih koeficientih notranje skladnosti (med 0,90 in 0,92). Koeficienti notranje skladnosti (Cronbachov a) podlestvice viktimizacija za pričujoč vzorec znašajo 0,81 za telesno, 0,88 za besedno in 0,84 za odnosno viktimizacijo. Marsh idr. (2011) poročajo o koeficientih notranje skladnosti 0,92 za vse tri podlestvice ter o ustrezni konstruktni veljavnosti pripomočka. Na vseh postavkah vprašalnika smo v programu R (R Core Team, 2018) s paketom »lavaan« (Rosseel, 2012) izvedle konfirmatorno faktorsko analizo, s katero smo preverjale prileganje 6-faktorskega modela podatkom. Za ocenjevanje parametrov modela smo uporabile robustno cenilko največjega verjetja (angl. maximum likelihood method, MLM), saj je bilo za porazdelitve postavk v splošnem značilno zmerno odstopanje od normalne porazdelitve. Ocenjevale smo tudi korelacije med latentnimi faktorji. Model se je dobro prilegal podatkom, X2(579) = 1521,50; CFI = 0,94; TLI = 0,93; RMSEA = 0,05. Standardizirane nasičenosti so bile zadovoljive, in sicer: besedna viktimizacija: M(X) = 0,75; telesna viktimizacija: M(X) = 0,65; odnosna viktimizacija M(X) = 0,69; besedno nasilje: M(X) = 0,74; telesno nasilje: M(X) = 0,66; odnosno nasilje: M(X) = 0,56. Korelacije med latentnimi faktorji viktimizacije in nasilja so bile visoke (v razponu med 0,64 in 0,84) medtem ko so bile nekoliko nižje korelacije med latentnimi faktorji posameznih oblik nasilja in viktimizacije (v razponu med 0,20 in 0,52). Tehnika vrstniških nominacij (npr. Perry, Kusel in Perry, 1988). S tehniko vrstniških nominacij smo merile priljubljenost in prijateljske odnose v razredu. Učenci so dobili navodilo, da ob postavkah »Je najbolj priljubljen/a v razredu« in »Je tvoj dober prijatelj/dobra prijateljica« navedejo imena sošolk/sošolcev, za katere velja ta trditev. Učenci so lahko navedli do šest svojih sošolcev in sošolk. Spremenljivki priljubljenosti in prijateljskih odnosov sta bili izračunani za vsakega učenca posebej in standardizirani znotraj posameznega razreda v obliki deleža glede na najvišje možno število nominacij v razredu udeleženca. Lestvica zaznane opore (angl. Classroom Life Instrument; Johnson, Johnson in Anderson, 1983; slovenska priredba Košir in Pečjak, 2007) je sestavljena iz 12 dimenzij, ki sestavljajo razredno klimo. V naši raziskavi smo uporabile dimenzijo osebna opora s strani učiteljev, sestavljeno iz štirih postavk (primer postavk: »Mojim učiteljem ni vseeno zame.«) in dimenzijo osebna opora s strani vrstnikov, sestavljeno iz petih postavk (primer postavke: »Mojim sošolcem je pomembno, da so v prijateljskih odnosih z mano««). Dimenziji merita stopnjo opore, ki jo učenci zaznavajo s strani učiteljev in sošolcev. Učenci na 5-stopenjski lestvici od 1 (nikoli ne drži) do 5 (vedno drži) označijo, kako pogosto se strinjajo z določeno trditvijo. Koeficienti zanesljivosti za vprašalnik so v različnih raziskavah zadovoljivo visoki. Na naših podatkih znašata koeficienta notranje skladnosti Cronbachov a 0,74 za lestvico zaznane opore učiteljev in 0,85 za lestvico zaznane opore vrstnikov. Johnson idr. (1983) poročajo o ustreznih koeficientih notranje skladnosti (0,78 za oporo učiteljev in 0,80 za oporo vrstnikov). O enaki vrednosti koeficienta notranje skladnosti za slovensko priredbo lestvice zaznane opore vrstnikov poročata tudi Košir in Pečjak (2007), medtem ko je koeficient notranje skladnosti za lestvico zaznane opore učiteljev nekoliko nižji (0,74). Košir in Tement (2014) poročata tudi o ustrezni faktorski strukturi slovenske priredbe obeh lestvic. Ustreznost prileganja dvo-faktorskega modela smo preverjale s konfirmatorno faktorsko analizo v programu R (R Core Team, 2018) s paketom »lavaan« (Rosseel, 2012) na vseh postavkah vprašalnika. Za ocenjevanje parametrov modela smo uporabile robustno cenilko največjega verjetja (MLM), saj je bilo za porazdelitve postavk v splošnem značilno zmerno odstopanje od normalne porazdelitve. Rezultati so pokazali ustrezno prileganje za dvo-faktorski model, x2(26) = 181,78; CFI = 0,97; TLI = 0,95, RMSEA = 0,06. Standardizirane nasičenosti so bile zadovoljivo visoke za oporo učiteljev, M(X) = 0,65 in za oporo učencev M(X) = 0,72. Korelacija med latentnima faktorjema je bila srednje visoka (r = 0,48). Vprašalnik opisovanja samega sebe - SDQ II-S (angl. Self-Description Questionnaire II-S; Marsh, 1992) je multidimenzionalni vprašalnik za merjenje samopodobe mladostnikov. V naši raziskavi smo uporabile dimenzijo Odnosi z vrstniki, ki je sestavljena iz 10 postavk. Primer postavke je: »Težko sklepam prijateljstva.« Udeleženci s pomočjo 5-stopenjske Likertove lestvice od 1 (ni tako) do 5 (tako je) odgovarjajo, v kolikšni meri se z dano trditvijo strinjajo. Koeficient notranje skladnosti Cronbachov a na naših podatkih znaša 0,86, medtem ko Guerin, Marsh in Famose (2003) navajajo nekoliko višjo vrednost (Cronbachov a = 0,94). Lennings in Lawer (1992) poleg dobre zanesljivosti poročata tudi o ustrezni napovedni veljavnosti Vprašalnika opisovanja samega sebe. Na našem vzorcu uporabljena podlestvica v pričakovani smeri korelira z drugimi konstrukti (tabela 1), kar kaže na ustrezno konstruktno veljavnost. Na vseh postavkah vprašalnika smo v programu R (R Core Team, 2018) s paketom »lavaan« (Rosseel, 2012) izvedle konfirmatorno faktorsko analizo, s katero smo preverjale prileganje enofaktorskega modela podatkom. Za ocenjevanje parametrov modela smo uporabile robustno cenilko največjega verjetja (MLM), saj je bilo za porazdelitve postavk v splošnem značilno zmerno odstopanje od normalne porazdelitve. Rezultati konfirmatorne faktorske analize so na naših podatkih pokazali slabo prileganje predpostavljenega enofaktorskega modela, x2(35) = 559,55; CFI = 0,87; TLI = 0,84; RMSEA = 0,11. Po pregledu modifikacijskih indeksov, ki so pokazali, da bi boljše prileganje enofaktorskega modela lahko dosegli s koreliranjem treh parov napak postavk, smo model ponovno definirali s koreliranjem predlaganih treh parov postavk, ki so si vsebinsko zelo podobne (npr. » Z lahkoto sklepam prijateljstva z vrstniki« in »Z lahkoto navezujem stike z vrstniki«). Če bi se v prihodnjih validacijskih raziskavah te lestvice ponovno pokazalo, da so rezidualne variance teh postavk med seboj korelirane, predlagamo razmislek o odstranitvi ene od postavk iz vsakega para, ki ima slabše psihometrične značilnosti. Indikatorji prileganja za končni enofaktorski model so pokazali sprejemljivo prileganje Psihosocialne značilnosti učencev kot napovedniki udeleženosti v medvrstniškem nasilju 175 podatkom, f(32) = 307,06; CFI = 0,94; TLI = 0,91; RMSEA = 0,08; Ax2(3) = 214,05; p < 0,001. Standardizirane nasičenosti so bile zadovoljivo visoke, M(X) = 0,60. Postopek Pred pričetkom zbiranja podatkov smo pridobile soglasje šol za izvedbo raziskave. V zameno za sodelovanje so osnovnim šolam bile ponujene povratne informacije na skupinski ravni ter delavnice na temo preprečevanja nasilnega vedenja. Šolam, ki so se odločile za sodelovanje, smo nato razdelile informirana soglasja staršem otrok, ki so bili vključeni v raziskavo. Z namenom zagotavljanja večje zanesljivosti vrstniških nominacij so bili v vzorec vključeni le razredi, v katerih je sodelovalo vsaj 60 % vseh učencev v razredu. Podoben kriterij je bil uporabljen tudi v drugih študijah vrstniških nominacij v razredu (npr. Košir, Horvat, Aram in Jurinec, 2016). Starše smo seznanile z namenom raziskave in z dejstvom, da reševanje vprašalnika ne bo popolnoma anonimno, saj se del vprašalnika nanaša na vrstniške nominacije, pri katerih morajo učenci pri določenih trditvah navesti imena svojih sošolcev ali svoje ime, v kolikor je navedena trditev značilna zanje. Imena so bila šifrirana pred analizo podatkov. Učenci so vprašalnik reševali v razredu, v katerem je bila prisotna ena izmed članic raziskovalne skupine, ki je učencem pojasnila navodila in odgovorila na morebitna vprašanja, povezana z raziskavo. Učenci so v raziskavi sodelovali prostovoljno, za reševanje so potrebovali približno 40 minut. Raziskava je bila potrjena s strani Komisije za etičnost raziskovanja na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. Rezultati Zbrani podatki predstavljajo primer večnivojske strukture, saj se deleži variance lahko nahajajo na ravni šole (III. raven), ravni razreda (II. raven) in na ravni posameznika (I. raven). Da bi naslovile ta problem in preverile, kolikšen delež variance se nahaja na posamezni ravni, smo uporabile večnivojsko modeliranje s pomočjo programa HLM 7 za OS Windows (Raudenbush, Bryk in Congdon, 2011). Ničelni trinivojski modeli (angl. intercept-only model) so bili testirani za vsako odvisno spremenljivko posebej. Vsi modeli so bili ocenjeni z metodo največjega verjetja (angl. full information maximum likelihood, FIML). Potrebo po večnivojski obdelavi podatkov lahko preverimo preko relevantnosti oziroma deležev variance, ki se nahajajo na posamezni ravni (Peugh, 2010). V ta namen smo izračunale koeficient intraklasne korelacije (angl. intraclass correlation, ICC), ki nam pove pričakovano višino korelacije dveh naključno izbranih enot na odvisni spremenljivki v isti skupini (Hox, 2010). Intraklasna korelacija na ravni šole je bila za telesno viktimizacijo zelo nizka (ICC la = 0,006). Nekoliko višja je bila na ravni razredov (ICC . = 0,032). J J v razred ' ' Podobne rezultate smo dobile za besedno viktimizacijo (ICC , < 0,001; ICC , = 0,024) ter odnosno viktimizacijo v šola ' 7 razred ' ' J (ICC , = 0,012; ICC , = 0,013). Takšni rezultati nakazujejo, šola razred da je variabilnost posameznih skupin znotraj posameznih ravni (med 0 in 1,2 % na ravni šole ter med 1 in 3,2 % ravni razreda) nizka in zato ni potrebe po večnivojski hierarhični regresijski analizi. Nekoliko višji so bili koeficienti intraklasne korelacije na vseh poddimenzijah nasilja. Koeficient intraklasne Tabela 1. Opisne statistike in korelacije med obravnavanimi spremenljivkami M SD 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 1. Spola 0,50 / 2. Starost 12,80 1,20 -,06** Mere vrstniških odnosov 3. Zaznana opora vrstnikov 3,50 0,82 ,03 -,01 4. Socialna 3,96 0,75 -,05* ,02 59** samopodoba 5. Priljubljenost 11,82 16,51 -,03 ,00 ,15** ,23** 6. Prijateljstvo 21,67 13,29 ,03 -,01 ,24** ,20** ,42** Opora učiteljev 7. Zaznana opora učiteljev 3,47 0,85 ,08** -,12** 39** ,18** -,06* ,00 Oblike viktimizacije 8. Telesna viktimizacija 1,43 0,63 -,22** -,01 -,25** _ 19** ,00 -,05* -15** 9. Besedna viktimizacija 1,93 0,94 -,08** ,03 -41** -,31** -,08** -,12** -,15** ,61** 10. Odnosna viktimizacija 1,44 0,66 ,05* -,02 39** -,34** -,10** -,16** -,13** ,53** ,69** Oblike nasilja 11. Telesno nasilje 1,42 0,60 -,32** ,12** -,08** -,03 ,06* ,00 -,22** ,43** ,25** ,16** 12. Besedno nasilje 1,86 0,83 -,32** ,12** -,11** -,03 ,09** ,02 -,26** ,39** ,35** ,21** ,72** 13. Odnosno nasilje 1,34 0,44 -,14** ,08** -,05* -,08** ,03 -,04 - 14** ,29** ,29** ,28** 57** 64** Opombe. a Spol: 0 = moški, 1 = ženski; *p < 0,05, **p < 0,001. 176 178 K. Košir, T. Pivec, L. Klasinc, T. Špes in M. Horvat korelacije za telesno nasilje je bil nizek na ravni šole (ICCla = 0,012), medtem ko je bil nekoliko višji na ravni razreda (ICC , = 0,062). Podobni rezultati so se pokazali v razred ? / i za besedno nasilje (ICC , = 0,002; ICC , = 0,100) ter za J v šola ' 7 razred ' ' odnosno nasilje (ICC , = 0,007; ICC , = 0,059). Takšni šola razred rezultati kažejo, da lahko med 0,3 in 1,2 % variabilnosti v poddimenzijah nasilja pripišemo razlikam med šolami ter med 6 in 10 % variabilnosti razlikam med razredi. Raven šole je torej zanemarljiva, vrednosti koeficientov intraklasne korelacije za raven razreda nizke do srednje visoke glede na vrednosti, ki se običajno pojavljajo v večnivojskih analizah, značilnih v šolskem kontekstu. Glede na razmeroma nizke ICC koeficiente ter glavni namen članka, ki je bil preučiti individualne dejavnike nasilja na več dimenzijah nasilja in viktimizacije, smo za analizo podatkov uporabile hierarhično regresijsko analizo na individualni ravni. Delež manjkajočih vrednosti na posamezni spremenljivki je bil nizek (pod 4 % za vsako spremenljivko), vsak udeleženec je imel na vsaki lestvici vsaj 80 % vrednosti. Manjkajoče vrednosti so bile nadomeščene z EM (angl. expectation maximization) algoritmom znotraj vsake dimenzije posebej. Opisne statistike vključenih spremenljivk so prikazane v tabeli 1. Pregled Pearsonovih koeficientov korelacij kaže, da fantje z izjemo odnosne viktimizacije na vseh odvisnih spremenljivkah dosegajo višje vrednosti v primerjavi z dekleti. Starost je negativno povezana z zaznano oporo učiteljev in vsemi preučevanimi oblikami nasilja. Med seboj statistično značilno (nizko do zmerno visoko) korelirajo spremenljivke, združene pod merami vrstniških odnosov, t. j. zaznana opora vrstnikov, socialna samopodoba, priljubljenost in prijateljstvo. Z zaznano oporo učiteljev v pozitivni smeri korelirata zaznana opora vrstnikov in socialna samopodoba, medtem ko je spremenljivka priljubljenost negativno, a nizko povezana z zaznano oporo učiteljev. Po pričakovanjih med seboj pozitivno (zmerno do visoko) korelirajo vse oblike viktimizacije kot tudi vse oblike nasilnega vedenja. Zaznana opora učiteljev je negativno (nizko) povezana z vsemi preučevanimi oblikami viktimizacije in nasilja. Z izjemo priljubljenosti so vse preučevane oblike viktimizacije statistično značilno negativno (nizko do zmerno visoko) povezane z merami vrstniških odnosov, medtem ko so korelacije mer vrstniških odnosov z nasiljem nižje in manj konsistentne. Vse korelacije so v pričakovani smeri, kar kaže na veljavnost merjenih konstruktov. Tabela 2. Hierarhična multipla regresijska analiza za spremenljivke, ki napovedujejo telesno viktimizacijo Telesna viktimizacija Model 1 Model 2 Model 3 B B B Model 4 B Korak 1: Demografske spremenljivke Spola Starost R2 Korak 2: Mere vrstniških odnosov Zaznana opora vrstnikov Socialna samopodoba Priljubljenost Prijateljstvo AR2 Korak 3: Zaznana opora učiteljev Zaznana opora učiteljev AR2 Korak 4: Interakcija Spol x zaznana opora vrstnikov Spol x socialna samopo-doba Spol x priljubljenost Spol x prijateljstvo Spol x zaznana opora učiteljev AR2 -0,28 -0,01 -,22*! -,02 ,05* -0,28 -,22*** -0,27 -,22*** -0,27 -,22 -0,01 -,02 -0,01 -,03 -0,01 -,02 -0,15 19 *** -0,13 17*** -0,20 -,27 -0,09 10 *** -0,09 11 *** -0,15 -,18: 0,00 ,04 0,00 ,04 0,00 ,02 0,00 ,01 0,00 ,00 0,00 ,01 ,07*** -0,03 -,04 -0,03 -,04 ,00 0,14 0,10 0,00 0,00 0,00 ,13** ,09* ,03 -,01 ,00 ,02** R2 F za spremembo R2 ,05*** 48,88*** ,12* 35,42* ,12* 3,15 ,13* P P P P Opombe. aSpol: 0 = moški, 1 = ženski; *p < 0,05, **p < 0,01; ***p < 0,001. Psihosocialne značilnosti učencev kot napovedniki udeleženosti v medvrstniškem nasilju 173 Napovedniki različnih oblik viktimizacije in nasilja Da bi določile napovedno vrednost demografskih spremenljivk, mer vrstniških odnosov in opore učitelja za različne oblike viktimizacije in nasilja, smo uporabile hierarhično moderirano regresijsko analizo z metodo vključitve (angl. enter). Vsi napovedniki so bili centrirani okoli povprečja v izogib multikolinearnosti (Aiken in West, 1991). Preliminarne analize so pokazale, da so izpolnjene vse predpostavke za hierarhično regresijo. Na podlagi indikatorjev VIF (angl. variance inflation factor) lahko sklenemo, da v naših podatkih ni problemov z multikolinearnostjo (VIF indikatorji so med 1 in 2). Preverile smo še obstoj vplivnih točk, ki bi lahko popačile regresijski model, ki pa jih v naših analizah ni zaznati (vrednosti Cookove razdalje so bile med 0,03 in 0,09). Nadaljnji pregled predpostavk je pokazal, da za izbrane modele bistveno ne kršimo predpostavk homoskedastičnosti, linearnosti in približno normalne porazdelitve rezidualov (standardizirani koeficienti so bili med -2,25 in 8,27). Pri vseh odvisnih spremenljivkah smo v model najprej vključile demografske spremenljivke (spol in starost), nato v drugem koraku mere vrstniških odnosov (zaznana opora vrstnikov, socialna samopodoba, priljubljenost, prijateljstvo), zatem pa zaznano oporo učiteljev. V zadnjem, četrtem koraku smo vključile interakcije s spolom, saj nas je zanimalo, ali je spol moderator odnosa med merami vrstniških odnosov in zaznano oporo učiteljev ter različnimi oblikami medvrstniške viktimizacije in nasilja. Viktimizacija. Kot je prikazano v tabelah 2, 3 in 4, je z demografskimi spremenljivkami, vključenimi v prvem koraku, mogoče pojasniti 1 % variance v besedni in 5 % variance v telesni viktimizaciji. Izmed demografskih spremenljivk je zgolj spol pomemben napovednik vseh preučevanih oblik viktimizacije. Nakazana smer povezanosti spola je za besedno in telesno viktimizacijo negativna, za odnosno viktimizacijo pa pozitivna, kar pomeni, da fantje poročajo o višji stopnji telesne in besedne viktimizacije, dekleta pa o višji stopnji odnosne viktimizacije. 'iS 2,5 2,3 2,1 1,9 1,7 1,5 c