Podlistek. Mamiee zadnja pot. Poal. J. Z. (Konec.) iPo sto ppslušalcev čaka na r^azlaganje proIesor)fc ,, . . ,rZanimivov kaj takega še ni bilo do zdaj", reče med drugim dijak. ,,Danes je med drugimi trupp lo žensks, ki jil ne moramo prstov stegniti. gkoraj izgleda, kot bi bili roki > zraščenii," ^No, b(»iemo videli", reče; ravnodušno gospod prolesor. Vstopili so v dvorano, Timpiia so bila: pripravljema za razlaganje. Le eno, o katerem je dijak pi*ej govortl, je bilo z rjuho nalahno polkrito. „9 to nismo vedeli kaj početi", re^e mlajši zdravnik. ,,Hoki sta ji najbrž skupaj zraščeni." ^uSaj je zanimal ^rolesorja. Sel je k imenovanemu telesu in ga odkril. Potipal je roke. Obe ste bili zapleteni. MOd kod je?", vpraža. ,;Ne ve se. V cerkvi so io našli.* Dokjtor se je pri besedi ,,derkev" pomilovalno naOTiehnil. Okoli prstov je bil rožni venec. Sp€t se je nasmehnil profesor. Slnišal j« rožni venec odviti in roki ločiti — pa zastonj. > ^Cndno" — in odstopil je. Sfl enkrat se je ozrL 'Stopil je korak! nazaj. iTrenutcJk je postal, pogjedal m>li5u v obraz, na ubogo obleko, na srebrno-sive lasi — tu zatrepečejo njegove roke. On obledi iu se začne tresti. ,,'O'na je, ona Je." Nato pade nezavesten na tia. Odnesli so ga ven. Navzoči so pa popraševali: ,,Kaj je rekel?* ,,Ona je, ona je", je bil odgovor. ^Kdo ie ta neznanka?" Truplo so nesli v miitva&iioo. Današnje pre* davanje profesorja je izostalo, Dve uri je ležal Mirko nezavestan. Zraven njega je stal zdravnik ia usmiljena sestra. Konflno Je odprl ofii, in bolestiio zaklical: „0, mati, mati!" Uganka je bila reš»na. Ranjka je bila(. njegova mati. ,,Tako jo je torej moral najti!" Nato je zaspal. V spanju je razpel roki, kot bi hotel koga obieti. Ustnice so vse premikale, kot bi hotele koga iskati, kot bi hotele mater poliubiti z zvestfm poljnbom ljubezni.i' Zaetonj — ona je bila mrtva. Resno je odprl ofci, poSasi }e (govoril:  JCakorkraljico jo pokop\j,ite! Bila je moja mati!*  Rekel je zdravniku, naj odide, naj rajno po- lože na inrtvaSki oder s krasoto in sijajem,. Zdravnik je odSel.  Zraven bolnika je stala usmiljena sestra in rekla: »Gfospod profesor, io je morala biti Hobra mati." „0, da •— bila ]je dobra mati — a jaz sem bil nehvaležen sin in sera }o pozabil." Tu je zajokal, kakor( joče Je otrok. za svojo materjo. Usnuljena sestra reče tolažilno: ,»Materna ljubezen ljubi briez konoa in brez meje." Pogledala ga je milo. Kakor angeilj jo stala zraven njega., Mirko je vzdibjiil: „0,* da, bi 1b. vetčnost bilaI* ^Večnost je, gospod profesor, in tamkaj v ve6nosti najdete ' zopet svojo. maters." ^Zopet naadem matw? 0, da bi tako bilo!'' Inf bolestno se je smeMial in jokal. ,,Hočem moliti za njo, gospod^ profesor; ^kmalu pride božič — praznik mirti;* Sestra se je ozrla :k nebu in obraz ji je zarudel od notranjega veseflja. Utriujeni profesor je zaspal. Sijajen pogreb so priredili ma'tari. Ležala je v srebrni krsti in v krasnem vozu so peljadi mrtvo na pokopališče. To je bila zaidnja \\ot mamice. V celem rmstu se je govorilo o Mirkavi mamici. Lfist^ in častfiki so poroCali kolikor mogoče natanko ifc Sa \ieliko ve5. Od vse/h'' ^trani so ptn Siljali vence in sožaljni listi brez Šievila so do§li priljubljenemu proltesorju, In vendar ni vede-I nihče, kakd se jo vse prigfcKlilo, sam Mirko ne. Le ena je vedela reanico in la je resnico seboj vzela v večnost. Mirko ]e moral Še v postelji ostati, ko so.mamico'k zadnjemtu počitkn peljali. Ni videl vefi mrtve, zdravnilri so mu prepo vedali vsako razburjanje, da se ne bi bolezen p<h novila in pohHij&ala, Samo sestro je vprašal: j.Sestra, je-li mamica lepa?" ,,Cudovito tepa", ,je odgovorila ta. MLeži sredi med požamd v krsti, ' rožni venec ima okoll prstov, spava in moli med snivanjem." Ko so mamico mimo peljali, so morali Mirka k ' oknu zanesti. ,,Z'adnjikrat, o zadnjikrat, niati", je rekel -žaIostno. Iz daljave se je slišala žadobna godba, odprli so okno in razločno so priftajali glasovi v sobo bolnikovo. Končno se je prikazal pogreb; maši^iki, voz in nepregledrta množica, ki je sledila pogrebu. Profesorji univerze, zdravniki iz bolnišnice, prijatelji Mirka, vsi so, se udeležili pogreba dobra mamice. In vendar ni nikdo poznal umrle, a častili so jo vsi; samo on, ki jo ?e> bil poznal,, je ni bil častil. Dokler je mogelj videti sprevodT' je zrl za njim. Ko je izginil j za ovinkom voz, vzdignil i|o 'Mirko roko in mignil zadnjič k slovesu. Nato so ga zanesli nazaj, iz daljave pa' so dorreli glasovi godbe in polagoma so se izgubavali. Bolnik. je zavspal. V'-sanjah je večkrat zaklical: ^Mati, mati!" Ko se je stanje bolnikovo v nokaterih dneh zboljšalo, prinesla mu je sestra raolitvenik raamice. Stara knjiga z veliikim tiskom je bila in : zelo obrabljena. Vziel, jo je v roko in fiital. V laijigi je našol • podcbico Jsezusa, ko roke stegne, da bi vse objel inzakliče: ,,Pridite k meni ;vsi . . .!" Na zadnji strani pa • je bila molitev, katero ]e mati s tresočo • roko napisala. Napis tej molitvi je bil: jVtolitev ' matere za' izgubljeno dete." Cital je/molitev, Bil Je žalosten klic • matere; za sinom. Kako milo j.e vsaka besddai donela, poluglasno jih je izgovarjal,, kakor bi hotel, mater sli9ati. Iz vsake besede mu je donel nasproti izraz materne ljubezni. Vsaka beseda mu je silila , gjloboko v srcei; bDo mu je, kakor bi stala. rajna zraven njega. Tam, kjer je bila raolitev v ktatfigo položena, ostala je knjigasamo od sebe odprta, Tukaj je gotovo molila mamica dan za dnevom za izgubfljenega slna. Ko je. vstopila sestra, poprodil jo je, naj,. mu moli očenaš. Počasi je molil za njo. ,,Sestra, vi me morate zopet naučiti moliti. Jaz hofiem zopet postati veren ' in, srečen." Z radostnim pogjedora se je ozrla sestra, k nebu in je hvalila' Boga,; ki vodi s svojo ljubieznijo srca. Na sveti vefier je zadobil mir.. Poslal je po dubovnika in spravil se je.z Detetom svete nofiii lOpolnofii je bila maša vkapolici bcflnišnife. Mirko . je bil tudi navzoC, prvič po inko dolgih letih. Mirko je raolil z 'molitvenikia svojo raatere. Za njim je klcfiala sestra 'iti molila: ,,Gospod, kako si ti dober v tvoji milostu'" Zdajpa le spavaj mamioa; našla si svoje dete ,zopet,, naSla si' ga, na svoji — zadnji poti!