-taborniška revija XXXXI/II / Podari del sebe Krvodajalske akcije Rdečega Križa Slovenije v decembru Ljubljana 6., 17. in 31. 12. Nova Gorica 7., 8., 9., 10., 13., 14. in 15. 12. Šmarje 9. 12. Lenart v Slov. goricah 10. 12. Pesnica pri Mariboru 13. 12. Laško II. 14. in 16. 12 Ljubljana - Univerza 16. 12. Voličina 16. 12. Sladki vrh 17. 12. Žalec 21. 12. Vrhnika 22. in 23. 12. Sežana 24. 12. Velenje 24. 12. Selnica ob Dravi 27. 12. Cerknica 28. 12. Sevnica 29. in 30. 12. Slovenski kmetijski minister ima kar precejšnjo moč. Tako veliko, da lahko podpiše uredbo o izrednem odstrelu medvedov. Strokovnjaki, ki naj bi določili, koliko rjavih medvedov bo končalo kot preproga pred kaminom torej nimajo prav. Medvedov je preveč in pika. Bo uredba obstala, ali jo bodo preklicali, je postranska stvar. Dejstvo je, da medvedi že padajo. In to po politični liniji. Tole mnenje je rahlo politično obarvano. Tistim, ki boste zavpili, da smo taborniki apolitični, se opravičujem. Predlagam, da pozabite na barvo ministra. Pozabite, da je sploh minister. Naj nam bo ta primer v poduk, kaj se lahko zgodi, če se laiki ukvarjajo s stvarmi, o katerih ne vedo dovolj. Primož Jarc - Jajo ^^^mmmmmmmmmmmmm NEPREKLICNO NAROČAM REVIJO TABOR NARO IME IN PRIIMEK: ROD: ■ ULICA:...................................................................................... POSTNA ŠTEVILKA IN KRAJ:................................................. ■ NAROČNIKOM PRIZNAMO 20% POPUSTA I ta ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ 5 Čuj, a ti sploh veš, kaj je to? Na predvečer čarovnic, 30. in 31. oktobra, so se v taborniškem domu Rodu Franca Lešnika zbrali dogodivščin, druženja in izmenjave znanj željni vodniki in načelniki mariborskega območja. Prišli so na akcijo poimenovano z avtohtono štajersko besedo: "ČUJ!". Rdeča nit letošnjega, kronološko gledano drugega ČUJ, je bila organizacija zanimivih družinskih in rodovih akcij. Začetnim pozdravom v soboto zjutraj je sledil kratek uvod in razglabljanje. Udeleženci so se hitro strinjali, da enolične in nedomisel-no organizirane akcije ne pritegnejo pozornosti svoje ciljne populacije, kakor tudi, da ta problem ni neznanka v nobenem rodu. Sklenili so odločno ukrepati. Haza - G.O. CUJ (glavna organizatorka, op.p.) je vse prisotne ob pomoči strokovnega sodelavca in ani-matorja - Težkega - skozi igro razdelila v tri naključno sestavljene možganske truste, ki so bili zadolženi za pripravo posamezne akcije: eni za PP, drugi za MC, tretji za GG. In tuhtajoč so se udeleženci razšli... do nadaljnjega (kosila). Vsi sodelujoči so se trudili biti "naj MČ-ki" Zakaj bi se samo MC-ki zabavali ob premagovanju ovir? Orientacija za GGje lahko vključuje tudi plesne vaje Spremljevalni program je zajemal tudi gradnjo velike veternice Vsaka skupina je izdelala načrt akcije in z namenom praktičnega preizkusa so želeli simulirati potek vsake izmed njih. Pri tem so člani skupine igrali vlogo vodnikov, ostali pa člane ustrezne starosti. Pripravljala se je izvirna zabava. Kako lepo je biti MČ -škoda da so ti se premladi, da bi se tega zavedali. PP akcija - taborni večer ob navideznem ognju Osnovno načelo "PP skupine" je bilo, da se tudi taborniki občasno prenasitijo klasičnih taborniških večerov s kitaro, ponavljajočimi se skeči in vici MC-kov. Zato so pripravili "karaoke večer" in ga popestrili z mnoštvom družabnih iger in dvema skečema (ki jih niso izvajali simulirani MC-ki). Taborni ogenj je bil sicer odsoten, so ga pa učinkovito nadomestili umetniško oblikovani soji sveč. Počitek te kratke noči (ponoče-vanja seveda nismo zaključili s prekratko simulacijo tabornega večera) je bil grdo pretrgan. Preden smo legli spat, se nismo uspeli dokončno sporazumeti, ali se ura ponoči premakne naprej ali nazaj. G.O. je sklenila izogniti se vsakršnemu tveganju in nas je zbudila prej - dve uri prezgodaj, kot se je kmalu pokazalo (v domu ni telefona, na radiu so vrteli samo glasbo in tako smo za raz- 7 Osnovno načelo "PP skupine" je bilo, da se tudi taborniki občasno prena-sitijo klasičnih taborniških večerov s kitaro. rešitev uganke morali počakati, da je eden od udeležencev povprašal sosede po točnem času - k sreči sosedi vstajajo s kurami). Drugo bujenje je bilo časovno ustreznejše, zajtrk obilen in z novimi močmi smo se pognali v drugo simulacijo: MČ akcija - lov na lisico de luxe Organizatorji so ugotovili, da je MC-ke težko prepričati, da se zapodijo v gozd in sledijo nekim čudnim listkom papirja, samo zato, da na koncu najdejo (ali pa tudi ne) enega možica, ki pravi da je lisica. Zato so postavili "lov" v okvir zgodbice o palčkih in zakladu, temu prilagodili imena kontrol (baker, zlato) in opis nalog na posameznih točkah. Ta del je krasno potekel. Organizatorji pa so naleteli na problemček v vlogi udeležencev -simuliranih MC-kov. Vsi sodelujoči so se trudili biti "naj MC-ki" - neprestano so se skrivali (nekateri tudi za palicami prometnih znakov), tekali čez cesto, se lovili ... Ob salvah smeha in z željo, da noben vodnik ne bi imel tako zahtevnih članov, se je ta simulacija krepko vtisnila v spomin. Kako lepo je biti MC - škoda da so ti še premladi, da bi se tega zavedali. In popoldan je sledila še zadnja simulacija: Zmagoviti štirje pri premagovanju ovir - skupina "Kokoške" (petelin študira aktualno dogajanje v svetu) Spremljevalni program je bil pester - tu smo vsi skupaj risali veliko risbo "Power Ofle"se nas zabavale pozno v not GG akcija - orientacijski sprehod skozi mesto Namen akcije je bil spoznavanje kraja in njegovih znamenitosti, kar so organizatorji spretno dopolnili z znanji potrebnimi za veščini uporabnik telefona (prvo nalogo so sporočili preko telefona) in uporabnik bankomata. Vključeno je bilo še anketiranje mimoidočih, ogled voznega reda lokalnega avtobusa, obisk cerkvice, sprehod ob gozdu in prečkanje romantičnega naravnega mostu (zbudil je asociacije na film "Dirty Dancing"). Na kratek in domiseln način so tako vsi udeleženci podrobneje spoznali Miklavž (celo domačinka Haza je priznala, da ni vedela za obstoj sprejemne postaje za mleko). Po dveh kratkih dnevih smo se poslovili od Andreje in njenih soorganizatork - Mojce, Urške in Bedenke v upanju, da bodo pripravile tudi ČUJ millenium. Pa do naslednje noči čarovnic! Črtomir 9 1. del Kako povedati pripoved? pOVed je srčika komunikacij - združuje zelje in sanje, strah, sovraštvo, strast in skrivnostnost. Preko nje se določa kaj smo, kaj bomo in kaj bi radi postali. Vendar ni dovolj le ustvariti pripoved. Pred osuplimi obrazi poslušalcev se morajo porajati podobe. Drhteči zvoki morajo napolniti njihov svet, tako da jim dovolijo le malo oddiha. Vonji se morajo vrtinčiti naokoli, celo okus njihovega obstoja naj preveva njihova telesa. V tem je bistvo pripovedi in to je najpomembnejše, celo pomembnejše od glasu pripovedovalca. Pripoved ne more biti boljša od svojega stvaritelja, pripovedovalec pa je lahko nekoliko boljši od svoje stvaritve. Vendar - skupaj si ustvarita novo podlago in postaneta veliko več kot bi lahko bila samostojno. Uh - kakšen začetek! Dolgo je že tega, kar je bila pripoved vodniku postranskega pomena, ko je bila nekaj, kar je bilo zakopano v predalu in se je izbrskalo le takrat, ko je bilo potrebno zapolniti deset minut časa. Dolgo je že tega, ko je mladina, s katero si delal, vzdihovala, ko si jim omenil, da boš povedal kakšno razburljivo zgodbo ali pripoved. Ne boj se, saj ti bo ta kratka serija člankov omogočila, da boš zares užival v pripovedovanju zgodbe, če pa že si v tem srečnem položaju, ti bomo odkrili nove možnosti. Igraj vlogo Pripovedovalci se morajo zavedati svojih zmogljivosti in dejansko vaditi, ter poskušati še izboljšati svoje sposobnosti, tu pa bo nekaj vaj v pomoč - zakaj ne bi poskusili? Najprej - kdo si ... ? Že mogoče, da se sliši smešno, toda kdo si? Si omilje-valec, lažnivec, naklonjen pripovedovanju zgodb ali anekdot? Če si tak, potlej si že po definiciji pripovedovalec. Če pa nisi, bomo iz tebe naredili pravega ustvarjalca realnosti! Pripovedovalec je ravno to - ustvarjalec realnosti. Če bereš nekomu zgodbo iz knjige ali pa če si jo sproti izmišljuješ, jo interpretiraš po svoje in poudarjaš različne dele zgodbe, četudi bereš gola dejstva, je ravno ta edinstvena interpretacija tista, ki ti omogoči obširnejše in boljše pripovedovanje zgodbe. Razgibanost Zgodbe so različnih oblik in dolžin... epske knjige, anekdote, romantične, vesoljske, grozljivke, smešne, trapaste, fantastične, resnične, trilerji, avanturistične, basni, bajke, miti, legende, razburljive zgodbe, ... seznam je brez konca, vendar pa imajo vse zgodbe tri dele; začetek, sredino in konec. Razdeli pripoved na te tri dele ter vadi v izboljševanju posameznih delov. Začetek Začetek zgodbe je daleč najpomembnejši in če začetek ne uspe, ni kaj dosti upanja za preostali del zgodbe, ne glede na tvoje napore, ki jih boš vložil v to. Začetek ima tri naloge: 1. Pritegniti mora pozornost poslušalcev in jo tudi zadržati. 2. Zagotoviti mora neko spodbudo ali obvezo poslušalcem, da bodo želeli slediti likom skozi celotno zgodbo. 3. Prav tako mora zagotoviti zasnovo in zaplet zgodbe - lahko zelo preprost, lahko pa tudi zelo zapleten. Kako doseči dober začetek Pravzaprav sta tu možni dve poti ... Krešendo - Če se tvoja zgodba začne z zmedo in razburjeno dogodivščino, boš zelo verjetno lahko predstavil le malo likov in določil obarvanost preostalega dela zgodbe - James Bond se ponavadi ne začne s tem, kako James Bond doma pomiva posodo! Počasno grajenje - Je čisto drugačno od krešenda. Od vseh načinov pripovedovanja je ta najtežji in ga ponavadi dosežemo z nekaj pomožnimi zgodbami, te postopno pripeljemo do glavne zgodbe, dovolimo, da le-ta prevzame in nadaljuje pripovedovanje. Mnogo akcijskih filmov ravno tako pade v to kategorijo. Kot že veš, časopis proda zgodbo bralcu v uvodnih nekaj sekundah branja naslovov - to je tudi naloga pripovedovalca. Zadrži vse ob sebi Jedro zgodbe mora biti razburljivo, polno domislic in naj pripravi tiste, ki poslušajo, da želijo slediti dogodivščinam junakov, da bi izvedeli, kaj se jim bo zgodilo v naslednjem hipu. To je glavni del zgodbe. Potem, ko so doživeli začetek, se bodo liki odpravili, da bi rešili probleme, s katerimi so soočeni, razkrili cel kup dodatnih problemov ali izzivov, ter poskušali do konca pripovedi ostati v enem kosu. Po besedah Švejka - ni panike! Kot pripovednik boš imel neko idejo o začetku, junakih in kaj naj bi v pripovedi počeli. To je lahko cel sklop dogodkov, z majhnim številom nastopajočih, lahko pa je tudi seznam možnih zaključkov. Tak seznam bo služil za vadbo spomina, lahko pa je tudi ustvarjalno gonilo tvoje domišljije ter ti na ta način pomaga, da se izogneš neprijetnim "hm" in "aa", med svojim pripovedovanjem zgodbe, saj lahko le-ti uničijo učinkovitost tvojega pripovedovanja. Zapomni si, da celo takrat, če junaki pripovedi niso vpleteni v tisto, kar pripoveduješ, še vedno pripoveduješ zgodbo - če govoriš o vremenu; o videzu hiše, v katero bodo vstopili junaki; kako bleščeč je bil vitezov meč; ali pa kako široka je bila reka, čez katero so bobri postavljali jez; vse to pripomore k vzdušju pripovedi, zato ustvari pravo mero dobrega vzdušja in vpletenosti junakov, pa bo pripoved ravno prava. Vendar bodi previden, da ne bi preveč orisoval položaja - tvoje najpomembnejše orodje je namreč domišljija poslušalcev. In sedaj ... Konec se bliža Obstajajo trije tipi zaključkov... Vrhunec - To je najbolj tipičen način zaključka, ki ga uporabljamo v ta-borništvu... Poln je akcije, vse se dogaja, vsi junaki so pravično nagrajeni za ravnanje v pripovedi in vsi živijo srečno do konca svojih dni, saj je zmaj mrtev, pustolovec je prišel na vrh gore, avto je ravnokar zgrešil medvedka, ki je stekel čez cesto pobrat žogo. Padec - Pripovedi, ki se zaključijo s padcem, lahko vključujejo pustolovce, ki iščejo izgubljeno mesto Quango in ki so se borili v močvirjih preplavljenih s krokodili, nato pa ugotovili, da je zemljevid pokazal, kje mesta ni. To je zaključek, ki ga le težko dosežemo. Če poskušaš priti do takega zaključka, moraš na nek način omajati samozavest poslušalcev. Npr. tvoji junaki so sedaj pravi poznavalci močvirij, ki so preplavljena s krokodili, tako da odprejo pustolovski park za ljudi, ki želijo to doživeti - narediti morate nekoliko reklame za prihodnost svojih junakov. Ohlapen konec - Če prispeš do konca zgodbe in čutiš, da je šlo tako dobro, da se ti zdi, da boš nekoč spet želel izkopati te junake ter njihove dogodivščine, potem je ohlapen konec lahko tvoj najboljši prijatelj. Potem, ko si končal celotno zgodbo svoje pripovedi, lahko zagotoviš dodatni odlomek, kjer poslušalcem vzbudiš radovednost in želijo odkriti, kaj se bo junakom zgodilo v naslednjem trenutku. Mogoče pa negativec v pripovedi vendarle ne bo umrl? Mogoče bo izgubljen pes le zavohal svoj dom in bo stekel v gozd, mogoče celo v smeri doma? Mogoče se bo brodolomec zbudil in videl, da leži na plaži? ... In tako se pustolovščine nadaljujejo. Uporaba različnih koncev lahko zelo učinkuje na tvoje pripovedi. Če pogosto pripoveduješ zgodbe istim poslušalcem, preizkusi različne načine koncev, tako da se ne bodo dolgočasili zaradi zaključka, ki bo vedno po istem kopitu. Zapomni si, da raznovrstnost drži domišljijo vedno v pripravljenosti. Skrivnosti pripovedovanja vam razkriva Pugy Na obisku pri sosedih Kup Uljanik '99 Tešky I jugovzhodni sosedje so od 8. do 10. oktobra organizirali orientacijsko-olimpijsko tekmovanje na otoku Veruda. To obliko tekmovanja bi najlaže primerjali z našim ROT-om, vendar brez bivakiranja, kateremu dodamo še discipline mnogoboja in seveda športne aktivnosti. Sodelovalo je okoli 40 ekip, ki so se razdelile v tri kategorije: lažjo ali najmlajšo, težko ali starejšo in peteroboj kot "elitno kategorijo", v kateri lahko sodelujejo le pozvane ekipe. Za dve ekipi iz Slovenije (eno v težji kategoriji in eno v peteroboju) se je tekmovanje začelo že zgodaj zjutraj v Ljubljani, ko smo morali vzpodbujati drug drugega, da nismo zaspali stoje, posebej pa vse voznike, da niso zaspali za volani. Naslednja preizkušnja je bila na meji, ko smo poskušali spraviti na hrvaško stran petnajstletnico samo z zdravstveno izkaznico. Potem smo se uspešno prebijali mimo patrulj MUP-a, čeprav smo bili prepričani, da sledijo prav nas. Še zadnja preizkušnja pred zaresno otvoritvijo akcije pa je bila iskanje Luke Bunarina, od koder je peljala ladja na otok. Kmalu smo spoznali, da je tekmovalni duh v ekipah hrvaških izvidžačev podobno razporejen kot pri slovenskih tabornikih. Eni so prišli na zmago in se ne marajo družiti s konkurenco, z drugimi pa smo skupaj preživeli noč ob kitari in zanimivih igrah. Nam je bilo seveda predvsem do druženja, saj smo bili Za lakoto na progi so Hrvati dobro poskrbeli, saj smo polovico lunch paketov morali vrniti Taborniški ogenj po 1 minuti Treniranje skrajševalnega vozla na privezani vrvici - hitrostno Vsakič znova sem se razveselil, ko sem ugledal prijazne kontrolorke z mojim imenom napisanim na tabli ob njih izvidžački ogenj po treh minutah in pol na Hrvaškem prvič in smo tekmovalnost preložili na naslednje leto, ko bomo točno vedeli kako se tem rečem streže čez mejo. Kljub temu smo se lotili nalog z zagnanostjo. Prvi dan smo predvsem vrisovali in nadlegovali sodnike z vprašanji o pomenu besed, potem pa se je začel večer ob ognju, kjer so se prvi dan predstavile ekipe lažje kategorije, drugi dan pa vse starejše ekipe. Na tem mestu ne bo odveč samohvala, saj smo bili edini peterobojci, ki smo pripravili program (za našo kategorijo se namreč ni ocenjeval). Ob štirih zjutraj nas je prebudil nekakšen gong in dretje organizatorjev, naj že pridemo na zajtrk. Potem smo šli vsi na ladjo in končno še na avtobus, ki nas je odpeljal do štarta. Orientirali smo se po starih vojaških kartah v merilu 1:50 000, kar ni bilo lahko, zato pa tudi orientacija ni bila zahtevna. Večina kontrolnih točk je bila na cestah ali na vrhu hriba. V orientaciji naši sosedje pač še zaostajajo za nami, so pa zato toliko boljši v nekaterih drugih disciplinah. Zlasti so nas močno presegli v risanju vseh mogočih skic, delno zato, ker nekaterih stvari pač nismo vedeli, še bolj pa verjetno zato, ker je to njihova specialnost (za razliko od našega ROT-a ti le znanje orientacije na hrvaških tekmovanjih ne more prinesti zmage). Nekaj težav smo seveda imeli tudi s hrvaškim izrazoslovjem, ko smo reševali razne teste, vendar so nam bili kontrolorji vedno pripravljeni so nam ¡eni pri- 13 Sledil je šport, za mlajše nogomet, za nas odbojka. Nismo bili dovolj visoki. skočiti na pomoč s sopomenkami (saj ne, da nam je to kaj dosti koristilo, a vendar so se trudili). Kljub vsemu smo imeli zelo dobro prvo pomoč, pa tudi ZVN. Posebno doživetje je bil prehod minskega polja, kjer smo nemalokrat kar po občutku izbrali pravi količek, saj ponavadi ni noben ustrezal kotom in razdaljam. V nedeljo smo se spopadli z disciplinami mnogoboja. Bili smo povprečni v štafetnem vezanju in razvezovanju vozlov, podpovprečni v semaforiziranju z zastavicami in slabi v postavljanju šotora brez dna. Zablesteli pa smo v Morse-jevi abecedi, peterobojci pa smo imeli tudi najboljši ogenj, ki je seveda najhitreje pregorel vrvico. Sledil je šport, za mlajše nogomet, za nas odbojka. Nismo bili dovolj visoki. Tekmovanje smo končali z dobrimi vtisi in odločitvijo, da se vrnemo. Na tem mestu moram omeniti, da je tekmovanje ekipo stalo 8000 tolarjev, kar je pol toliko kot za ROT, za ta denar pa so nam organizatorji iz Pulja ponudili veliko več. Hvala jim. Aleša Mrak: "Že od začetka sem vedela, da nam bo jezik delal probleme, sploh nam v mlajši ekipi. Samo nam je šlo vseeno kar dobro od rok in nog." ""Kje je zdej ta kontrola?"" Ime čednega mladeniča nam je ušlo iz glave, zapom- pa si bomo njegovo izjavo: "Slovence sem takoj opazil, imeli so drugačne kroje. Všeč mi je bilo, da so prišli, nisem pa vedel, da bom tako hitro ogrel srce mlade slovenske tabornice. Ni me spustila iz rok, dokler si nisva nečesa izmenjala (težka op.: v resnici nam je šlo samo za njihove rutice).1 "Ekipa dvestojedan javlja se kontrolorima i pita: zašlo se ti vozaš a mi hodamo?" Eni s slovarjem, drugi brez slovarja, eden bolj zagnan od drugega Ko že misliš, da veš Včasih me spreleti občutek, da mi po nekaterih stvareh, po nekaterih ljudeh, po sebi pa res ni potrebno več brskati. In v najmanjšem možnem času po takih prebliskih se mi v rokah znajde knjiga ali pa pogovor nanese na. Oh, takoj mi postane jasno, da bom morala kaj ukreniti, kaj novega stuhtati. Pa ti? Kaj ti povedo te besede? Morda ne gre toliko za znanje kakor za to, da bi bolje razumeli tisto, kar že veste. (Pearl Buck) Ko se z nekom zbližaš, postaneš nekaj več. Ko se oba zbližata še z drugimi, postajamo vsi skupaj še več. Ali se tega sploh zavedate? Če te sprejmem v svoje življenje, imam naenkrat štiri roke namesto dveh. Dve glavi. Štiri noge. Veselje lahko doživlj amo dvoj no. Seveda so - tudi solze obilnejše, vendar bom poleg tebe, ko boš jokal, in ti boš ob meni, ko bom jokal jaz. Nikoli ne bi smel nihče jokati sam! (Leo F. Buscaglia) Zdravilo za umazanijo sta milo in voda. Zdravilo za umiranje je življenje, (ki- Vsakdo se lahko ujezi, to res ni težko. Toda težko se je ujeziti na pravo osebo, ravno prav, v pravem trenutku, iz pravega razloga in napravi način. (Aristotel) Popolno poslušanje ne pomeni toliko poslušati druge, ampak samega sebe. Popolno gledanje ne pomeni toliko videti druge, ampak samega sebe. Kajti tisti, ki niso slišali samega sebe, ne morejo razumeti drugega, in slepi so za resničnost drugih tisti, ki niso preiskovali sebe. Popoln poslušalec te sliši celo takrat, ko ne rečeš niče- |g j sar. (Anthony de Mello) Če koga želiš obdržati v svojem življenju, ga nikoli ne imej za samoumevnega. (Richard Bach) Neki deček in neka deklica sta se strastno zaljubila. Odločila sta se, da se zaročita. Zaročenci pa si vselej poklonijo darila. Deček je bil reven. Edino, kar je imel, je _. bila ura, ki jo je podedoval od deda. Pomislil je na čudovite lase svoje ljubljene in sklenil je, da bo uro prodal in kupil srebrno lasno priponko. Deklica prav tako ni imela denarja za zaročno darilo. Tako je šla v prodajalno najuglednejšega trgovca tistega kraja in mu prodala svoje lase. Z denarjem, ki ga je iztržila zanje, je kupila zlato verižico za uro svojega ljubljenega. Ko sta se srečala na dan praznovanja zaroke, mu je dala v dar verižico za uro, ki jo je bil prodal, on pa ji je podaril sponko za lase, ki jih ni bilo več. (Paulo Coelho) ; im J Lrga Druga plat medalje Vsi drugačni, vsi enakopravni! Res? Vsekakor, saj povsod tako piše, že vsak, ki je vsaj malo napreden, ta slogan nadvse rad uporablja, in ko ne vemo, kako bi zaključili kak veličasten govor, ki mora (seveda) vsebovati vsaj kakšen moralen nauk, na koncu ponosno dodamo: "Vsi drugačni, vsi enakopravni," ali kaj podobnega in idejo prenesemo na poslušalce; kako ne bi bilo res? Pa poglejmo, kako je naš slogan realen in koliko mi pripomoremo k temu. Vsi smo drugačni. To je res. Vendar nismo vsi enako drugačni, obstajajo bolj in manj drugačni. Tisti, ki so povprečnemu človeku bolj podobni, in tisti, ki so mu manj. Za takšno razvrščanje si pomagamo že z ustaljenimi normami, kot so mentalne sposobnosti, telesne sposobnosti, aktualne družbene norme ... Obstajajo pa tudi tisti, katerih drugačnost je hendikep, in tisti, katerim je ta lastnost prednost. Nekdo je lahko izjemno lep in nekdo izjemno grd (to je seveda zelo relativno, vendar vseeno), nekdo izjemno okreten (npr. zelo drugačen človek, legenda Leon Štu-kelj) in nekdo izjemno neokreten (npr. moj sosed Drago, tudi zelo drugačen) ... In tu se utopija konča. Priznajte! In kdo jo konča? MI. Dokaz: 1. Primer Zamišljeni se sprehajate po mestu, razmišljate o življenju: zakaj, kako, kam, naenkrat pred seboj zagledate Naomi Campbell, na jumbo plakatu seveda, in se sprašujete, kako ti ljud- je živijo, kako bi jaz na njihovem mestu, se sprašujejo isto kot jaz, ali prav tako ne poznajo odgovorov, kaj najraje jejo in pijejo, so srečni, žalostni ... takrat pred seboj zagledate - verjeli ali ne - Naomi. Skoraj bi se zaleteli vanjo. Ob-stanete, zmrazi vas, zardite ali pa prebledite, zjecljate nekaj podobnega kot: "Dordan". Potem se zberete, jo prosite za avtogram, povabite na pijačo, želite si jo spoznati, zvedeti prav tiste stvari o katerih ste se spraševali. Ko se z njo razi-dete ste navdušeni, zvedeli ste vse, kje živi, kam zahaja, kaj je in kaj pije. Izvedeli ste tudi, da je zelooooo srečna. 2. Primer Zamišljeni se sprehajate po mestu, razmišljate o življenju: zakaj, kako, kam, naenkrat si sebe predstavljate na invalidskem vozičku in se sprašujete, le kako lahko ti ljudje živijo, kako bi jaz na njihovem mestu, se sprašujejo isto kot jaz, ali prav tako ne poznajo odgovorov, kaj najraje jejo in pijejo, so srečni, žalostni ... takrat pred seboj zagledate človeka na vozičku. Skoraj bi se zaleteli vanj. Obstanete, zmrazi vas, zardite ali pa prebledite, zajecljate nekaj podobnega kot: "Dordan". Če ste zelo pogumni, človeka pogledate v oči, morda se celo prepričate, če je potreben pomoči in mu pomagate, a potem karse-da hitro odidete. Je srečen? Ne vem, VPRAŠAJTE GA. VSI DRUGAČNI, VSI ENAKOPRAVNI? Matic, Skupina za delo z drugačnimi 17 L »M Srečno novo leto (tisočletje) 2000 ZNANE IZJAVE Po novem letu ne bo nič boljše, če tudi sami ne bomo naredili nič za to. Plesoči par: Zemlja in Luna LUNINE MENE Mlaj Prvi krajec Polna luna Zadnji krajec Mlaj Prvi krajec 07.12. 1999 16.12. 1999 22.12. 1999 29.12. 1999 06.01. 2000 14.01. 2000 Pa smo na pragu novega tisočletja. Kaj nam je prineslo staro? Če pogledamo v zgodovinske knjige, predvsem vojne in revolucije, take in drugačne! No pa na tej strani ne bi preveč govorili o tem. Raje si poglejmo ali je začetek leta 2000 sploh začetek novega tisočletja. Čeprav na videz tako enostavno vprašanje, pa se izkaže, da ni tako enostavnega odgovora. Prva težava je v tem, da se Zemlja ne zavrti okoli Sonca v 365,25 dneh, kot to lepo piše v mnogih knjigah. Če bi bilo tako enostavno, bi imeli vsaka štiri leta prestopno leto in stvar bi bila urejena. V resnici pa na žalost narava ne pozna zaokrožitev, tako da v resnici porabi Zemlja za pot okoli Sonca 365,24219 dni. Prav zaradi razlike v decimalkah je potrebno poskrbeti še za dodatne korekcije. Tako vsakih dvesto let eno "prestopno leto" ne sme biti prestopno. Tako leto 1900 ni bilo prestopno in tudi 2100 ne bo, čeprav je deljivo s štiri. Leto 2000 pa bo normalno prestopno leto. V 2000 letih upoštevanja tega dejstva pridemo do razlike desetih dni. Najverjetneje je prav ta razlika očitna med praznovanjem Božiča in Novega leta med pravoslavci in katoličani. Sem in tja prestavi naša "Znanost" tudi uro za kakšno sekundo naprej ali nazaj, pač spet zaradi neprijaznosti narave, ki se noče podrediti človeku in operira s številkami, ki niso okrogle. Potem je tu še problem, katero točko na zemljini poti bi izbrali za referenco, ko naj se zaključi oziroma začne leto. Zvezde niso dobra referenca, saj se v 2000 letih kar dobro premaknejo (vsaka potuje v svoji smeri). Če pa izberemo za referenco točke, ki predstavljajo položaj Zemlje v času enakonoč-ja (glede na Sonce torej), pa spet ne pridemo do fiksne točke, saj se vse skupaj zaradi precesije Zemljine osi obrne v približ- Srečno novo leto ob ob ob ob ob ob 1 no 26 tisoč letih. Torej v 2000 letih za eno trinajstim Zemljinega obhoda okoli Sonca. Problem je torej v tem, da v vesolju ni fiksne točke, na podlagi katere bi lahko računali absoluten položaj Zemlje, zato lahko rečemo le, da je vse relativno. Obstaja pa se dilema o tem, kako so sploh začeli šteti leta. Pred 2000 leti so vladali Rimljani, ki pa vemo, da niso poznali števila "0". Zato je znano, da so imeli težave z računanjem. Kar spomnite se rimskih številk pri taroku. Štetje se pri Rimljanih začne s številom "I". Lahko so sicer izrazili še negativna števila, tako da je na primer leto pred letom "I" bilo "-I". Torej leto "0" v Rimskem imperiju sploh ni obstajalo. Arabska števila smo privzeli šele kasneje in s tem tudi ničlo. Tako se je lahko začela tudi sodobna matematika. Vsak zavedni Rimljan bi torej pred 2000 leti začel šteti leta z "I", kar pa pomeni, da se bo drugo tisočletje ali če hočete dvajseto stoletje končalo šele 31. decembra 2000! No, kljub temu vam vsem skupaj želim srečno in uspešno, predvsem pa zdravo okroglo leto 2000 ... Primož Kdaj bo pa pri nas novo leto? *j> ' .'i,-; " ' V " : T Takole bo iz vesolja videti Evropa na novega leta dan Le katera je prava referenčna točka VZHODI IN ZAHODI SONCA 1. 12. 1999 15. 12. 1999 1. 01. 2000 15. 01. 2000 Vzhod 06:42 07:02 07:23 07:37 Zahod 16:49 16:31 16:19 16:17 T Sneg - kolikokrat smo se ga prav veselili, medtem ko so starši prav nejevoljno gledali v nebo in se razburjali zaradi neprijetnosti, ki jih je sneg prinesel. Enim veselje, drugim skrbi. Kaj pa lahko počnemo na vodovih srečanjih? Mlajši MČ-ji Kaj počnejo pozimi živali. Razložimo razliko med živalmi, ki so pozimi aktivne, in živalmi, ki zimo prespijo. Med sprehodom v naravi lahko opazujemo, kaj se skriva pod snežno odejo. Predstavimo taborniško organizacijo, njen znak ter njegov pomen. Pojasnimo, kaj so vod, družina, rod in četa. Pogovorimo se o pomenu taborniških zakonov, zaobljub in priseg. Starejši MC-ji Za praznične dni lahko izdelamo svojo svečo. Stopljeni vosek vlivamo v naprej pripravljene posode različnih oblik in pri tem pazimo, da je stenj na sredini. Stenj lahko tudi navežemo na paličico, ki jo položimo na posodo s stopljenim voskom tako, da je stenj v vosku. Vosek se začne lepo nabirati okrog stenja. Vmes nekajkrat paličico dvignemo in spustimo in tako dobimo lepo okroglo svečo. Opazujemo ptice in naredimo ptičje krmilnice, ki jih redno polnimo s hrano. Razložimo in pokažemo razliko med krmilnico in gnezdilnico. Mlajši GG Spoznajmo topografske znake. Predstavimo znake za osnovne objekte in razložimo, zakaj je poznavanje zna- 20 kov pomembno (da lahko beremo karte - lažja orientacija). Orientiranje s pomočjo objektov, ki jih predstavljajo topografski znaki, in izrazitega terena. Na sprehodu lahko opazujemo teren in si zapisujemo primernost terena za določene aktivnosti (taborjenje, bivakiranje). Starejši GG Oblikujemo vodovo glasilo. Razdelimo si naloge (urednik, ilustrator, fotograf) - lahko so tudi namišljene vloge in iz že prej zbranega gradiva sestavimo glasilo. Določimo obseg glasila in glavne vsebinske sklope. Dogovorimo se za rok za oddajo člankov in poskrbimo, da so vsi obveščeni o tem, kaj morajo narediti. Pogovarjamo se o alkoholizmu in poživilih. Mnenja tabornikov o alkoholizmu med mladimi in vzrokih za pitje mladih. Kako taborniki gledajo na alkohol. Taborova potuha je povzeta po knjigi Simone Kos in Aleša Ferenca: Vodnik vodi vod v rodu se zgodi, da akcijo vsebinsko in tehnično odlično pripravimo, a vseeno ni pričakovanega odziva. Vzrok je lahko, da pri pripravi akcije in širše - dela rodu premalo upoštevamo pomen komunikacije. Pomemben del komunikacije rodu je komuniciranje z zunanjimi interesnimi skupinami, od katerih sta najpomembnejši starši in šola. Vzgojni proces (delo voda tabornikov) je uspešen, če se udeležene skupine dopolnjujejo, podpirajo in delujejo usklajeno. To se zgodi, ko med skupinami udeleženimi v vzgoji steče komunikacija. Učinkovito komunikacijo s starši in ostalimi interesnimi skupinami omogoči načrtovan in na vseh ravneh delovanja rodu usklajen sistem komuniciranja. Prvi (najtežji) korak k sistematičnemu komuniciranju rodu je vzbuditi željo po njem med vodniki, načelniki in vodstvom rodu. To naredimo tako, da se pogovorimo o koristih, ki jih sistematičen pristop prinaša rodu kot celoti in posameznemu članu. Možne prednosti takega sistema so: Član ima za udeležbo na akcijah večjo podporo doma. Vodnik ima bolje obiskane sestanke in izlete, s pomočjo staršev lažje rešuje težave, ki jih ima s članom, za svoje delo dobi od staršev priznanje... Starši bolje spoznajo organizacijo, zaupajo ji ker vedo, da je njihov otrok v dobrih rokah. V sodelovanju z vodnikom lažje rešujejo težave s katerimi se srečajo pri vzgoji najstnika. Pri delu Kako vzpostavimo rodov sistem komuniciranja s starši in ostalimi interesnimi skupinami Ideja za vzpostavitev sistema komunikacije s starši: raven Katere Kdo je Pogostost Način komuniciranja informacije odgovoren za komunikacije/ komuniciranja posredovati ali komuniciranje? komuniciranja? (kako)? pridobiti od staršev? rod - starši kaj smo načelnik rodu 1x letno predstavitev na taborniki: naš starešina rodu svetu staršev namen in cilji 1x letno dan odprtih vrat šole kaj je naš rod: 1x letno propagandni naš namen in tabor cilj tedensko vitrina na šolah ali/in na ulici. 2-3x letno rodovo glasilo naslovljeno na starše mesečno spletna stran 1x mesečno e-mail družina - starši predstavitev načelnik 3x letno pisma staršem vodnikov družine 2-3x letno rodovo glasilo predstavitev naslovljeno na celoletnega starešina starše. programa družine 1x letno predstavitev na obveščanje o roditeljskih tekočem programu sestankih vodnik - starši redna izmenjava vodnik vsaj dvakrat telefonsko informacij o akcijah mesečno z in udeležbi na njih vsakim staršem izkoristiš vsako priložnost za osebno individualni posredovanje pogovor s informacij o starši, (se namenu in ciljih srečaš na cesti, taborništva ko pripeljejo otroka na akcijo, te pokličejo domov zaradi drugih informacij) To je le ideja za vzpostavitev preglednega sistema, ki ga prilagodite značilnostim in potrebam vašega rodu. V drugem koraku si vsak vodnik in član vodstva rodu pripravi načrt komuniciranja, ki vsebuje: vsebino informacij, ki jo je potrebno izmenjati, način izmenjave informacij, časovne roke izmenjave informacij; predvidi morebitne težave in jih poskuša odstraniti. V tretjem koraku (implementacije sistema) moramo upoštevati, da so vloge posameznika v komuniciranju in s tem informacije, ki jih posreduje odvisne od njegove funkcije v rodu. Informacije, ki jih starši dobivajo o rodu po različnih kanalih morajo biti medsebojno usklajene in dopolnjujoče. Uspešno komuniciranje s starši mora pojasnjevati namen taborništva, načine dela in cilje, ki jih imamo. Vodnik se osredotoči na posredovanje in sprejemanje informacij, ki so pomembne za delovanje voda. Naloga načelnika in starešine je njegove informacije dopolniti tako, da starši spoznajo in začutijo širši smisel taborniškega življenja svojega otroka. Taborniki smo več kot interesna dejavnost, kjer je otrok - mladostnik - na varnem, z dobro družbo v naravi. Tega se moramo najprej zavedati sami; vodniki, načelniki in starešine. Imamo izhodišče, kako svoj rod predstaviti zunanjim interesnim skupinam, predvsem staršem in jim sporočiti, da pri svojem delu pričakujemo njihovo aktivno sodelovanje. Pa veliko uspeha in zabave pri delu!!! Matej Černigoj - Cerni 21 Kaj se dogaja v zraku in na internetu JOTA Lepo pozdravljeni. V prejšnji stevilki ste si lahko prebrali kaj vse se je dogajalo na letošnji JOTA-i, tokrat pa samo malo napovedi, kaj se že pripravlja v prihodnosti in za naslednje leto. Najprej naj vam povem, da bodo kmalu zagledale luč sveta tudi domače strani slovenske JOTA-e. Ravno v teh dneh, ko boste prebirali ta sestavek, bo vse skupaj že delovalo na najbolj vročih straneh v vesolju - na straneh Rutke. Najlepša hvala rutkarjem, ki so mi pomagali pri tehnični izvedbi (oblikovanju strani), na vas pa je, da sedaj poveste, kaj še manjka. Ponekod po Sloveniji so že stekle priprave na 22. april - dan tabornikov. V Ljubljani bo tudi tokrat organiziran Feštival, kjer bomo poleg vseh taborniških delavnic tokrat na ogled postavili tudi delček dela radioamaterjev. Tako boste lahko imeli enkratno priložnost, da izveste veliko stvari o sami JOTA-i in radioamaterstvu, lahko boste tudi aktivno sodelovali v delavnicah, pridružil pa se nam bo tudi mlajši bratec JOTI - torej računalništvo. V okviru Feštivala naj bi nekaj podobnega delovalo tudi v nekaterih slovenskih mestih, da bi se lahko taborniki pogovarjali s sovrstniki. Katera mesta se nam bodo pridružila bo znano v začetku naslednjega leta, če pa bi se radi tej akciji pridružili tudi vi, mi posljite email na naslov: bajecpZhotmail.com. Če nam bo uspelo, bomo k sodelovanju pritegnili še nekatere druge organizacije. Katere, pa naj za sedaj ostane mala skrivnost. Vsekakor berite Tabor, obiskujte strani Rutke in o vsem boste pravočasno seznanjeni. 73 in 88 S 57 RUT - PiBi JOTI ali kaj se obeta v prihodnje Komaj smo zaključili JOTI '99, pa že razmišljamo kaj spremeniti in izboljšati naslednje leto. Po pregledu poročila o udeležencih, opravljenih zvezah in poslani e-pošti moram priznati, da je opazna porast v popularnosti akcije. Seveda pa je moj namen pridobiti čim več tabornikov, ki bi se v prihodnje te akcije želeli udeležiti. Med letom vas bom poskusila čimbolj informirati, da se bomo na naslednji JOTI lahko čimbolj pripravili. Razmišlja se, da bi se JOTI malo bolj predstavil v okviru dneva tabornikov. Načrti so. Kaj se bo dogajalo, pa naj zaenkrat ostane le skrivnost. Gaby BELA SLED 2000 Zmajev rod tudi letos prireja zimsko orientacijsko tekmovanje BELA SLED. Tekma bo potekala 28. in 29. januarja (petek in sobota) v okolici Ljubljane. Štartnina, v katero so zajeti stroški prenočevanja, kart, našitkov, zajtrka, obilnega kosila, čaja in pokalov, znaša 8.500 tolarjev na ekipo. Štartnino nakažite na ŽR DT Zmajev rod, Prijateljeva 2, 1000 Ljubljana: 50101-678-48108. Rok za prijave ekip je 21. januar. Za zamudnike bo štartnina znašala 10.000 tolarjev, na dan tekmovanja pa se ne bo možno prijaviti. Število ekip na konkurenco je omejeno na 20 ekip! Pisne prijave s fotokopijo plačane položnice pošljite na naslov: Aleš Fischinger, Poljanski nasip 30, 1000 Ljubljana. Ekipe so mešane (3+2) in štejejo po pet tekmovalcev. Ekipe s tekmovalci istega spola bodo lahko tekmovale, vendar bodo prejele negativne točke. Ekipe s štirimi tekmovalci bodo tekmovale brez olajšav. Ekipe lahko tekmujejo v naslednjih starostnih kategorijah: GG (leto rojstva 1984 ali mlajši), PP (leto rojstva 1983-1979), G (rojeni 1978 ali starejši). Ekipa, ki bo imela enega ali več starejših tekmovalcev bo tekmovala v starejši kategoriji. Tekmovalci morajo imeti s seboj osebni dokument s fotografijo, kot dokaz njihove starosti, če tekmovalci teh dokumentov ne bodo imeli, ne bodo mogli nastopiti na tekmi. Naloge na tekmovanju: orientacijski tek, topo testi, ZVN test, test iz prve pomoči, prihod pod kotom, vrisovanje, ciljanje z zračno puško, prehod minskega polja, prehod hitrostne etape, večerni dogodek, signalizacija, skica pod kotom. Večerni dogodek je tako kot vsako leto presenečenje! Vse dodatne informacije bodo objavljene v januarski številki Tabora, propozicije pa lahko dobite pri Alešu Fischingerju 061-313-221 in Mihi Miklavčiču 061-347-745. P.S. Tako kot vsako leto, bo tudi letos hrana odlična! Vaši Zmajčki____ ZOT Zimsko orientacijsko tekmovanje bo potekalo v petek 28. in v soboto 29. januarja 2000 v okolici Maribora. Tekmuje se v petih kategorijah (2XGG, 2XPP, Grče). Cena tekmovanja je 9000 SIT na ekipo. Denar nakažite na naš žiro račun: 51800-678-80784. Prijave skupaj s fotokopijo plačane polož- nice pošljite najkasneje do 21.1.2000 na naš naslov: Taborniški rod XI. SNOUB, Verstovškova 4, 2000 Maribor. Vprašanja pošljite na moj naslov: mvinder@hotmail.com ali pokličite po telefonu: (061) 1336341 med tednom (naj dooooolgo zvoni), ali pa (062) 222482 med vikendom (Matjaž). Več informacij boste našli tudi na Rutki po začetku decembra (strani so v delu). Lep pozdrav, Matjaz, XI. SNOUB PRIDITE NA PRVO TABORNIŠKO TEKMOVANJE V LETU 2000! Škofjeloški taborniki vas vabimo na že tradicionalno orientacijsko preizkušnjo: Glas Jelovice. Vse skupaj se bo dogajalo v soboto, 8. januarja 2000, za ekipe iz bolj oddaljenih krajev pa bo poskrbljeno tudi za prenočišče, torej lahko že pridejo v petek, 7. januarja 2000. Kot vedno, boste tudi tokrat raziskovali in se orientirali po vseh mogočih zadevah v okolici Škofje Loke. Naj program in naloge poleg prehoda proge, topotesta, testa iz prve pomoči ter ŽVN-ja zaenkrat ostane še skrivnost, bo pa vsekakor zanimiv, zato se vam splača priti. Štartnina znasa 5.000,00 sit na ekipo in sicer, če se prijavite do 20. decembra 1999, ker boste na dan tekmovanja morali odšteti 7.000,00 sit. Štartnino nakažite na žiro račun: 51510-678-55536, potrdilo pa prinesite s seboj na tekmovanje. Tekmovali boste lahko v naslednjih kategorijah: GG (do 15 let), PP (od 15 do 21 let), GRČE (nad 21 let). Prijave zbiramo pisno na naslov: Teja Ziherl, Frankovo naselje 170, 4220 Škofja Loka; po telefonu: 064-636068, ter tudi na e-mail: teja.ziherl@kss-loka.si Dodatne informacije, kjer so vam na voljo tudi propozicije tekmovanja, dobite pri vodji tekmovanja Tinetu Radinji, Puštal 119, 4220 Škofja Loka, tel: 064-655661, e-mail: radinja@siol.net PRIDITE SE Z NAMI ZABAVAT, VESELI BOMO VAŠE DRUŽBE! Rod svobodnega Kamnitnika Škofja Loka 24 SKOMARJE RZR Zreče odda v najem kočo na Skomarju (do Rogle-smučanje in do Zreč-kopanje cca 10 km). Hkrati pa iščemo primerno kočo za zimovanje do cca 40-50 oseb kjerkoli v Sloveniji. Informacije in ponudbe na tel.: 041 506 959 ali po elektronski pošti matej.kotnik@guest.arnes.si. PREGLED AKTIVNIH INŠTRUKTORJEV iz obdobja 1998/99 za obdobje 1999/2000 CELJSKO - ZASAVSKO Peter Mlinar Mateja Medved Bojan Teržan Matjaž Šmalc Emil Mumel Gregor Kovačič Vasja Hren Marija Hriberšek Matej Kotnik Boštjan Hren Peter Vrčkovnik Mojca Vrčkovnik Tone DeCosta Boštjan Ketiš Ervin Grošelj OBMOČJE ROD II. GRUPE ODREDOV ROD II. GRUPE ODREDOV ROD II. GRUPE ODREDOV ROD BELEGA KONJA ROD ZELENE ROGLE ROD ZELENE ROGLE ROD ZELENE ROGLE ROD ZELENE ROGLE ROD ZELENE ROGLE ROD ZELENE ROGLE ROD JEZERSKEGA ZMAJA ROD JEZERSKEGA ZMAJA ROD JEZERSKEGA ZMAJA ROD JEZERSKEGA ZMAJA ROD POLDE EBERL-JAMSKI DOLENJSKO OBMOČJE Dejan Dvoršek Primož Badovinac Jurij Kocuvan Borut Pelko Jurij Habjanič Andrej Tratar ROD SIVI DIM ROD GORJANSKIH TABORNIKOV ROD GORJANSKIH TABORNIKOV ROD GORJANSKIH TABORNIKOV ROD GORJANSKIH TABORNIKOV ROD MIRNE REKE GORENJSKO OBMOČJE Ivan Stojsavljevič KOKRŠKI ROD Miha Peternelj KOKRŠKI ROD Tomaž Strajnar ROD STRAŽNIH OGNJEV Janez Goričanec ROD STANE ŽAGAR MLAJŠI Marko Pauletič ROD STANE ŽAGAR MLAJŠI Anja Ravnikar ROD STANE ŽAGAR MLAJŠI Rok Pančur POKLJUŠKI ROD Matjaž Jesenšek POKLJUŠKI ROD Grega Robič POKLJUŠKI ROD Milko Okorn ROD SVOBODNEGA KAMNITNIKA Tina Bogataj ROD SVOBODNEGA KAMNITNIKA Barbara Eržen ROD SVOBODNEGA KAMNITNIKA Tomaž Jereb ROD ZELENEGA ŽIRKA Martin Mlakar ROD ZELENEGA ŽIRKA Gašper Cankar ROD ZELENEGA ŽIRKA Tadej Mohorič ROD ZELENE SREČE Jure Kramar ROD KRIŠKE GORE Marko Južnič ROD KRIŠKE GORE JUŽNOPRIMORSKO - NOTRANJSKO OBMOČJE Polona Čeligoj ROD SNEŽNIŠKIH RUŠEVCEV Nataša Žemljic ROD SNEŽNIŠKIH RUŠEVCEV Franc Šajn PODGORSKI ROD Marjan Makuc ROD JADRANSKIH STRAŽARJEV Gregor Pižent ROD JADRANSKIH STRAŽARJEV Kristian Umek ROD BELA JADRA Boštjan Bugarič ROD SREBRNEGA GALEBA Dušanka Lepej ROD SREBRNEGA GALEBA Gašper Rupnik ROD KRAŠKIH VIHARNIKOV Miha Uhelj ROD KRAŠKIH VIHARNIKOV KOROŠKO OBMOČJE Martin Markač ROD BISTREGA POTOKA Maša Čarf ROD SEVERNI KURIR OBLJUBLJANSKO OBMOČJE Boris Mrak ROD SKALNIH TABOROV Darko Jenko ROD SKALNIH TABOROV Damjan Habe ROD SKALNIH TABOROV Marjeta Hren ROD SKALNIH TABOROV Greta Grošelj ROD SKALNIH TABOROV Miha Škofic ROD SKALNIH TABOROV Marko Žagar ROD SKALNIH TABOROV Katja Jeraj ROD SKALNIH TABOROV Grega Skok ROD SKALNIH TABOROV Jure Anžin ROD SKALNIH TABOROV Sebastijan Lukman SKALNIH TABOROV 'o m Z OV TABORNIŠKI VESTNIK Ureja: IVO ŠTAJDOHAR, leto XLV Jaka Gerbec ROD SKALNIH TABOROV Martin Gramc ROD SKALNIH TABOROV Matej Juhart ROD SKALNIH TABOROV Jurij Božjak ROD MORAVŠKE DOLINE Irena Gantar ROD LUISA ADAMIČA Mojca Špacapan ROD LUISA ADAMIČA Vesna Cvek ROD BISTRIŠKIH GAMSOV Mojca Hysz ROD BISTRIŠKIH GAMSOV Aleš Ferenc ŽERJAVOV ROD Radivoj Malnar ROD DVEH REK Radovan Krajšek ROD DVEH REK Urša Smrekar ROD DVEH REK Matej B. Kobav ROD DVEH REK Marinka Istenic ROD SRNJAK Aleš Hren ROD SRNJAK MESTNA ZVEZA TABORNIKOV LJUBLJANE MARIBORSKO OBMOČJE Iztok Banic Romana Leskovar Andrej Klinc Peter Opaka Andreja Hazabent Aljaž Ekart Valerijan Salaj Branko Leskovar Sašo Belšak Borut Cerkvenic Črtomir Borec Gregor Vinder Andrej Pavšic Jasna Trapecar Petra Furman ROD ZELENI GRIČI ROD ZELENI GRIČI MAISTROV ROD MAISTROV ROD ROD FR. LEŠNIK MIKLAVŽ ROD VISOKEGA MACESNA ROD VISOKEGA MACESNA ROD SEVERNICA ROD UKROČENE REKE ROD XI. SNOUB ROD XI. SNOUB ROD XI. SNOUB ROD XI. SNOUB ROD XI. SNOUB KVEDROV ROD Tadej Pugelj ROD BIČKOVE SKALE Miha Brodnjak KVEDROV ROD Mateja Justin ROD BIČKOVE SKALE Simona Zupanc KVEDROV ROD Darka Petancic ROD BIČKOVE SKALE Nina Štefanec KVEDROV ROD Robert Tell ROD BIČKOVE SKALE Dani Jokhadar KVEDROV ROD Grega Kovacic ROD HEROJ VITEZ Dubravko Martinjak KOBANSKI ROD Maja Božic ROD HEROJ VITEZ Iztok Utenkar ROD ČRNO JEZERO Andrej Tavcar ROD SIVEGA VOLKA Nataša Potocnik ROD ČRNO JEZERO Matej Černigoj ROD SIVEGA VOLKA Matej Florjancic ROD SIVEGA VOLKA POMURSKO OBMOČJE Rade Pribakovic ROD SIVEGA VOLKA Csaba Szabo ROD VIDRA Andreja Osvald ROD TONE TOMŠIČ Gordana Sovegeš ROD VIDRA Rafael Kalan ZMAJEV ROD Miha Pirher ROD VEDRI PRLEKI Mihaela Hojker ZMAJEV ROD Marko Jerebic ROD VEDRI PRLEKI Miha Požek ROD RDEČI ZALOG Simona Topolinjak ROD VEDRI PRLEKI Miro Vicic ROD BELI BOBER Aleš Skalic ROD VESELI VETER Matija Lipar ROD BELI BOBER Branka Kouter ROD VESELI VETER Ivo Štajdohar ROD DOBRE VOLJE Petra Skalic ROD VESELI VETER Aleš Posega ROD DOBRE VOLJE Metka Behek ROD BELIH ŠTRKOV Aleš Arko ROD ROŽNIK Blaž Šterk ROD ROŽNIK SEVERNOPRIMORSKO OBMOČJE Maja Rozman ROD ROŽNIK Blaž Pracek ROD MLADI BORI Rok Sušnik ROD ROŽNIK Andrej Rutar ROD MLADI BORI Dušan Kulovec RAŠIŠKI ROD Boštjan Pavšic ROD KRANJSKEGA JEGLIČA Tine Koloini RAŠIŠKI ROD Andreja Sedej ROD KRANJSKEGA JEGLIČA Klara Nahtigal RAŠIŠKI ROD Vojko Vicic ROD SOŠKIH MEJAŠEV Žiga Babšek ROD MOČVIRSKI TULIPANI Marko Žgavec ROD SOŠKIH MEJAŠEV Mateja Oblak ROD MOČVIRSKI TULIPANI Maja Cvek ROD PUNTARJEV Mateja Šušteršic Dimic ROD PODKOVANI KRAP Rok Uršic ROD PUNTARJEV 25 Miro Kristan Maja Kragelj Andrej Rupel ROD PUNTARJEV ROD PUNTARJEV ROD MODREGA VALA DRŽAVNI MNOGOBOJ ZA MURNE, MEDVEDKE IN ČEBELICE; KOČEVJE 11. -13. 6. 1999 «WIKo REZULTATI: RMD Tigri U RZR Ježki U MURNI: RBS Bobri ZU RSR Godzile in ZU ROD USPEH čarovnica RČJ ZU RLG Planinski ZU KR ZU orli RSR Supergarji U MC I: KR Goreči ZU ROD IME EKIPE USPEŠNOST zmajčki RZR Zvezdice ZU XI. Koale U RČJ Zvezdice U SNOUB RPG Zlate ribice ZU RUR Hugoti U XI. Viole U MC II: SNOUB ROD IME EKIPE USPEŠNOST RS Zmaji ZU RP Balabuni ZU RPG Pogumne ZU RRM Polhi U pume RLG Črtice in ZU pikice MC IV: RSR Hude ZU ROD IME EKIPE USPEŠNOST mravljice RDR Čurčelni U XI. Dinoti ZU RP Mat mat U SNOUB grizelde RPG Gliste v ZU RSR Koale U juhi XI. Krokodili U KR Zajčki ZU SNOUB RPG Netopirčki ZU RLG Gliste I ZU RLG Gliste II ZU MC III: RKJ Ribe ZU ROD IME EKIPE USPEŠNOST RPG Orli ZU RDR Indijanci U RSR Čoknjenci U Svoj drugi dom smo nekateri najhujši navdušenci našli tudi na Internetu - pri Rutki seveda. So še taborniki, ki je ne poznajo? Upam, da jih med bralci revije Tabor ni več. Sicer pa so strani na RutkaNET-u žive. Vsak teden objavimo nekaj novosti, naredimo nekaj sprememb, je pa tudi vsebina servisa deloma interaktivna, tako da lahko člani sami aktivno prispevate k posredovanim informacijam na straneh (koledar, ankete, stran za dopisovanje). Prav tako pa vas RutkaNET vedno zasipa s svežimi novicami iz taborniških logov (PoROD, Taborniški vestnik in druge novice). Pretekli mesec smo na naše strani dodali naslednje novosti: http://knjiznica.rutka.net Na tej strani je katalog vse literature, ki je izšla in je na voljo v okviru zbirke Tabornikov priročnik. fi RItkAJI http://www.rutka.net/ izobraževanje Programi iz kataloga stalnega strokovnega spopolnje-vanja. http://irc.rutka.net Stran kanala #ZTS na IRCN-et-u. http://peacecruise.rutka.net Fotogalerija z letošnjega mirovniškega križarjenja po Sredozemlju. Poleg naštetih novosti pa so spremembe doživele še strani http://e-skavt.rutka.net, kamor smo dodali taborniške veščine za GG in PP, ter glavna stran (http://www.rutka.net), kjer smo postavili nov iskalnik, ki išče besede po celotni drevesni strukturi RutkaNET-a in izdatno pripomore k uporabnosti servisa. Druščini članov RutkaNET-a se je pridružilo še nekaj rodov: Rod stražnih ognjev Kranj (http://rso.rutka.net) Rod Staneta Žagarja -mlajšega Kranj (http://rsz-ml.rutka.net) Kokrški rod Kranj (http://kr.rutka.net) Rod zelenega Jošta Kranj (http://rzj.rutka.net) Rod mladih borov Ajdovščina (http://rmb.rutka.net) Rod ukročene reke Maribor (http://rur.rutka.net) POVEZUJE TABORNIKE IN TABORNICE 27 Pri Rutki • •• bubi@rutka.net Sicer pa se sedaj, po več kot uspešnem začetku, pričenja drugo obdobje RutkaNET-a. Sedaj je čas, ko se moramo za hip ustaviti in se vprašati, kaj, kako in s kakšnim namenom naj delujemo. Za začetek smo potrebovali eksploziven nizki start, sedaj pa moramo poskrbeti še za pravo tehniko našega teka. Na tretjem sestanku ekipe, ki je bil 9. novembra na Parmovi, smo vlekli vzporednice med RutkaNET-om (ki zaenkrat kljub vsemu še vedno predstavlja alternativo) in interesi ZTS, raz-delali vsebinsko podobo spletnega servisa, se dogovorili o skupni podobi strani ter o nekaterih tehničnih podrobnostih (nov strežnik, struktura obveščevalnih list, ipd.). Ekipa RutkaNET-a išče nove člane, ki bi radi prispevali k razvoju taborniškega spletnega servisa. [e posebej iščemo oblikovalce dokumentov HTML, in nekoga, ki bi ga veselilo skrbeti za TABIS (http://tabis.rutka.net), taborniški iskalnik (vpisovanje povezav in skrb za vzdrževanje) oz. za koledar (http://kole-dar.rutka.net). K sodelovanju pa ste vabljeni tudi, če vas zanima novinarsko delo ali morda kaj drugega, kar vam RutkaNET lahko nudi. Dodatne informacije dobite na naslovu ekipa@rutka.net. Želja po srečevanju in soodločanju Pot v prihodnost bomo začrtali skupaj, je bila vodilna misel, ki jo je bilo začutiti med udeleženci jesenskih posvetov, ki so jih po območjih z veliko mero odgovornosti izpeljali načelniki območij s svojimi pomočniki. Skozi vsebine so se udeleženci iz različnih rodov spoznavali in izmenjevali izkušnje - predvsem probleme; pomanjkanje kvalitetnega kadra, dvig kvalitete dela, od besed k dejanjem in en človek ena funkcija. Tem in še nekaterim drugim problemom bo, po mnenju načelnikov rodov, družin in klubov, treba posvetiti še posebno pozornost. Dejstvo, da so bili posveti organizirani po območjih je v veliki meri pripomoglo tudi k povezanosti na območju. Udeleženci so z veliko vnemo predstavljali svoje rodove akcije in se dogovarjali za organizacijo območnih srečanj in mnogobojev, hkrati pa s predstavitvijo nekaterih "zveznih" in mednarodnih akcij v prihodnosti dobili še dodatni motiv za boljše izvajanje taborniškega programa. S predstavitvijo priročnikov in druge literature ter ostalih "taborniških" potrebščin, ki jih je mogoče dobiti v Zadrugi, je bil krog sklenjen - in udeleženci zadovoljni. Posveti so torej uspeli. Pa ne samo enostransko, saj so na posvetih sodelovali tudi predstavniki Komisije za program ZTS. Ne zato, da bi kogarkoli kontrolirali ali komurkoli "solili pamet", ampak zato, da bi uresničili željo udeležencev po soodločanju; da bi prenesli pripombe in pohvale, pobude in želje. In te bodo vplivale na pot v prihodnost - z veliko verjetnostjo v boljšo ... Načelniki območij POMURSKO območje Veseli me, da smo se zbrali v (za nas) precejšnjem številu. Mislim, da je posvet koristil tako vodnikom kot tudi načelnikom. Lepo se je od časa do časa srečati, izmenjati mnenja, izkušnje, saj nas to bogati, daje motivacijo za nadaljnje delo, hkrati pa lahko predelamo tudi problematiko, ki se na območju pojavlja. Glede na željo načelnikov in vodnikov, da naredijo marca spet podoben posvet, predvidevam, da je dosegel želene cilje. Hvala Milku, da nam je na posvetu pomagal. Upam, da bomo na naslednjem posvetu delili mnenja tudi z ostalimi na območju, ki jih tokrat ni bilo. Miha Pirher, načelnik območja SEVERNOPRIMORSKO območje Mogoče smo se na posvetu prvič zbrali v takem številu, udeležili so se ga predstavniki vseh rodov. Vzdušje je bilo ves čas sproščeno in temperatura naklonjena debatam. Izmenjali smo precej mnenj. Udeležencem je bil posvet koristen (predvsem skupno dogovarjanje za akcije na območju), manj zanimive so jim bile teme, ki so jih poslušali že na inštruktorskem tečaju. Dobra stran posvetov po območjih je prav v tem, da se lahko posvetimo problematiki na območju, vsakemu rodu in skupaj iščemo rešitve oz. primerjamo situacije. Slišali smo, da ima vsak rod svoj način dela, po po govorih se je v naših glavah začel - •■ -i ■ . proces: kaj je boljše, zakaj, kdaj kako? Žal na našem območju še * SJ el ejel, vedno manjka inštruktorjev, ki bi sodelovali pri izvedbi vodniškega tečaja, tečajnikov pa bi želeli izšolati vsaj za dva tečaja. Maja Kragelj, načelnica območja S posvetom so bili vsi udeleženci zelo zadovoljni. Vsi so izrazili željo, da bi se ponovno dobili brez prej določenih delavnic (lahko pa tudi). Veseli so bili, ker je posvet trajal več dni, lahko bi bil daljši. Zal se kar nekaj rodov posveta pač ni udeležilo, je pa bilo več predstavnikov iz ostalih rodov. Iz Sežane so bili 4 udeleženci, ki mislim, da so od posveta odnesli kar nekaj informacij in idej. Vsi so bili zadovoljni s posredovanjem podatkov. Zelo primerna je bila predstavitev Zadruge, mednarodnih akcij in literature (še posebej za Sežančane). Osebno sem bil s posvetom zadovoljen in menim, da se ga bodo prihodnjič vsaj tisti, ki so bili na Mačkovcu, vsekakor udeležili. Seveda se moramo za pomoč pri organizaciji in izpeljavi posveta zahvaliti tudi podpori Komisije za program in njenemu predstavniku, kakor tudi pisarni ZTS, ki je predstavila Zadrugo. Marjan Makuc, načelnik območja le obširneje obravnavali teme z območnih starešinstev in načrtovali skupne akcije (npr. dan tabornikov in vodniški tečaj). Na letošnjem Borokvaku pa smo se pogovarjali tudi o velikih temah, kot so Vizija našega dela, Nove programske usmeritve ipd. Odločitev ZTS, da so posveti načelnikov po območjih, je pravilna in pogumna. Le na tak način bodo rodovi dobili možnost, da povedo, kaj jim ni všeč ter da pohvalijo, kaj je dobro pri delu ZTS kot celote in pri delu posameznih komisij in organov ZTS. S tovrstno prakso posvetov po območjih bi morali nadaljevati, vendar bi morali v prihodnje tudi paziti, da tem na posvetu ni preveč. Kljub našemu opozarjanju se nam je zgodilo prav to! Ob obravnavi in razpravi tematike na posvetu nam je stalno zmanjkovalo časa, zato smo bili prisiljeni sicer zelo kakovostno razpravo o npr. osnovnem programu ZTS ali Luči miru prekiniti. V prihodnje bi morali paziti, da je na posvetu le ena velika tema. Da pa na posvetu vsaj ena velika tema mora biti, pa je jasno, če želimo pri rodovih znova vzbuditi občutek odgovornosti za dogajanja na ZTS in jih motivirati za boljše delo z našim odnosom do njihovih predlogov in našim reagiranjem na njihove probleme. Upam, da letošnje leto in dogajanja v ZTS v zadnjih mesecih niso le plod predčasne volilne kampanje in da dejansko pomenijo velik korak ZTS k rodovom in njihovemu razumevanju dejanskega taborništva v kraju, kjer živijo in delajo." Aleš Posega, načelnik MZT JUŽNOPRIMORSKO-NOTRANJSKO območje Letos se je Borokvak kot redni letni programski posvet MZT med rodovi v mestu še bolj uveljavil. Tovrstna praksa se je izkazala za zelo učinkovito in predvsem praktično. Četrti posvet z imenom in vsebino Borokvaka po vrsti (pričeli smo leta 1996) je pokazal, da rodovi želijo, potrebujejo in hočejo soodločati o daljnosežnih vprašanjih njihovega skupnega delovanja. Rad bi poudaril, da smo posvete imeli tudi v stari OOZTS Ljubljana (pred Borokvakom še dva posveta v Marin-dolu in še izredni posvet na Travni gori), vendar smo na njih Vzdušje na posvetu je bilo zelo delovno, sproščeno in prijateljsko. Vsi prisotni so aktivno sodelovali pri debatah in razgovorih. Motilo me je, da so člani iz rodu RJZ odšli domov že predčasno. Tako niso mogli sodelovati v delavnicah okrog programa. Povsod niso bili prisotni načelniki družin. Bili so pa vsi, ki neposredno delajo z mlajšimi člani in se ukvarjajo s programom. Vid Novak, načelnik območja 30 DOLENJSKO območje Vzpodbuda ZTS, da bi organizirali jesenski posvet je bila zelo dobrodošla. Kljub kratkemu posvetu smo glavni cilj - izmenjava informacij - dosegli. Kljub temu, da smo majhno območje, bomo v bodoče skušali pripraviti dvodnevni posvet. Menim, da s takimi aktivnostmi prispevamo k dvigu kvalitete dela v rodovih. Primož Badovinec, načelnik območja OBLJUBLJANSKO OBMOČJE Po izjavah udeležencev sklepam, da je posvet uspel. Načelniki so bili z delavnicami zadovoljni in so aktivno sodelovali. Edina moteča stvar je bila odsotnost nekaterih rodov, ki se območnih akcij le redko udeležujejo, kar onemogoča delo območja. Vseh delavnic nam ni uspelo izpeljati do konca, saj nam je zmanjkalo časa. Na kratko: posvet je uspel in upam, da bo naslednji še bolj uspešen in obiskan. Vesna Cvek, Načelnica območja GORENJSKO območje Ali je lahko nekaj tudi deset? To je bila ena izmed glavnih neformalnih razprav na posvetu gorenjskega območja. Da posvet ni bil neformalen je poskrbel dnevni red, ki je neusmiljeno opozarjal, da imamo zamudo. A smo vse zadano izpeljali do konca in imeli še čas za igranje in zabavo. Boljše poznavanje vodstev pomeni več sodelovanja med rodovi in več aktivnosti. To je tudi moto skavt- ske organizacije "Boljše skavtstvo za več mladih!" In zakaj bi bili Gorenjci izjeme. Besede moramo preliti še v dejanja, pa smo na konju. Škoda je le, da niso bili prisotni vsi rodovi, vendar to ni bil zadnji posvet, zato si vzemite čas naslednje leto. Tomaž Strajnar, načelnik območja Predstavniki komisije za program ZTS Posvet je bil učinkovit. Udeleženci so se dogovorili za programske aktivnosti (srečanja, mnogoboje in druge akcije), ki jih bodo organizirali v okviru območja, programski pomočniki območnega načelnika pa bodo v bodoče sodelovali v programskih komisijah; vendar pa je potrebno predhodno definirati njihovo vlogo v njih. Udeleženci so skupaj prišli do problema pri vodnikih, ki nadaljujejo svojo vodniško pot iz MČ v GG. Le-ti vodniki ne obiščejo še enkrat tečaja, tokrat za GG, zaradi nepoznavanja sprememb v metodah dela (MČ - igra, GG - izziv) pa prihaja do upada članstva, ki se nadaljuje pri starejših GG in PP. Prav tako ni literature za delo z GG, tako kot so jo deležni pri delu z vodom MČ. Pugy Bilo jim je všeč , da so bili letošnji posveti organizirani po območjih. S tem posvetom so se rodovi med seboj bolje spoznali, imeli so več možnosti, da so predstavili problematiko, s katero se srečujejo pri delu v rodu, lažje bodo reševali težave, ki se jim bodo pojavile v rodovih, spoznali so nove stvari, ki jih niso poznali prej, dosti so se pogovarjali o problemih na območju in našli rešitve, kako jih bodo odpravili. Sama lahko dodam, da je bil posvet ob pomoči vseh predavateljev ocenjen za zelo uspešnega, s tem pa naša naloga še ni končana. Potrebno je počakati na realizacijo vseh predlaganih pobud in nato ponovno ovrednotiti stanje. Erika Gril Posvet je bil v soboto 23. in nedeljo 24. oktobra 1999 v taborniški koči RPT v Soči. Posveta se je udeležilo 16 udeležencev iz vseh 6 severnoprimorskih rodov. Začeli smo ob 17.00 s Franetovo predstavitvijo Zadruge. Kljub slabemu vremenu smo se imeli zelo dobro. Dobro vzdušje se je povleklo pozno v noč s kitaro in medsebojnimi pogovori. Drugi dan smo malo I zaspani nadaljevali s programom, kjer smo se pogovorili o vseh starostnih skupinah od MČ-jev do PP-jev, nato pa še o delu načelnikov po rodovih. Razšli smo se popoldan, polni novih idej in prepričani, da se bomo še srečevali na le na posvetih, ampak tudi na drugih akcijah našega območja. Borovec pri Kočevski Reki je letos že četrtič zapored gostil posvet načelnikov rodov in družin Mestne zveze tabornikov (MZT) Ljubljana. Udeležencev je bilo 29 iz 12 rodov. Dogovorjeno je bilo, da se bo pogovor vrtel predvsem okoli pomena sprememb v načinu dela ZTS, stopnjevanega programa in vizije MZT.Glede programa so se udeleženci strinjali, da je program za MČ in GG v dobršni meri ustrezen, vseeno pa bi bilo potrebno zgladiti prehoda MČ-GG in GG-PP ter vnesti določene metodološke spremembe. V glavnem pa je debata tekla o problemu PP-jev. Eden od bolj perečih problemov je tudi pomanjkanje gradiva o taborništvu. Poleg navedenega smo se veliko pogovarjali še o akciji Luč miru iz Betlehema. Blaž Šterk Pohvaliti je potrebno zamisel Zadruge, da se je njen predstavnik udeležil posveta. Pojavljati bi se morala na vseh večjih območnih in državnih akcijah, propagandnih taborih. Njeno delo mora biti bolj agresivno. Zadruga naj poskrbi, da določene opreme ne zmanjka tik pred taborjenji. Takrat mora biti vse na zalogi. Naj bo več ugodnosti s člansko izkaznico. Emil Mumel Jesenski posvet načelnikov na Dolenjskem je uspel kljub poznemu vabilu in odločitvi, da ga izvedejo v enem dnevu. Prisotnih je bilo 12 udeležencev iz štirih rodov, OO ZTS Dolenjske in predstavnik ZTS. Veliko pozornosti sta vzbudili razpravi o opisu del in nalog funkcionarjev v rodu in o taborniš- kem mnogoboju. Rodovi so se odločili, da bodo spomladi organizirali območno srečanje, na katerem bodo izvajali razne taborniške aktivnosti, jeseni pa vesela srečanja MČ. Skušali bodo organizirati akcijo "vod - vodu". V območju bodo vzpodbudili načrtnejše delo pri izvajanju osnovnega programa. Načelnike družin in klubov bodo opozorili, da imajo pri tem pomembno vlogo. Preden so se razšli so prisotni pregledali razpoložljivo literaturo in se seznanili s skoraj celotno izbiro Zadruge ZTS. Za slovo so prevzeli še darilo ZTS vsakemu prijavljenemu članu: stenski koledar za leto 2000. Ivo Štajdohar Posvet gorenjskih načelnikov rodov in družin v Radovni (29. in 30. oktober 1999) je potekal v sproščenem, zabavnem in delovnem vzdušju. Škoda, da se ga niso udeležili tudi predstavniki Kokrškega rodu in Rodu zelenega žirka, saj so udeleženci ugotovili, da tako skupno srečanje pripomore k medsebojnemu spoznavanju, prijetnemu druženju in izmenjavi izkušenj, kasneje pa k boljšemu sodelovanju in večji udeležbi na območnih akcijah. Po dvodnevnem trdem delu so udeleženci prišli do zaključkov, da bi se morali držati načela en človek - ena funkcija, posvetiti več časa motivaciji vodnikov pri izvajanju osnovnega programa, nameniti več časa taborniškim šegam, navadam in taborniškemu znanju, bolje informirati popotnike in popotnice, da se udeležujejo mednarodnih akcij in vsako leto organizirati srečanje načelnikov Gorenjskega območja. Tina Bogataj 31 - . , , i_i Sf .4, Ekologija je zadnjih nekaj let nadvse popularna beseda. Večina ljudi jo razume povsem napak. Ekologija ni le pobiranje smeti in kemični WC-ji, ekologija je mnogo več. Prevod iz latinščine se glasi "veda o okolju". In točno to ekologija tudi je, v vsej svoji širini. Preprosto rečeno naj bi ekologi skrbeli, da okolje ne čuti preveč človekovih vplivov. Vsaj tistih uničujočih ne. Znanje o okolju je kar resna stvar. Mnogo preresna, da bi jo prepustili laikom. Študij ekologije, ki v Sloveniji obstaja šele dve leti, je podiplomski. Hudo strokovna zadeva torej. Žal pa se v Sloveniji z ekologijo ukvarja vsak, ki hoče biti "in". Tudi taborniki pri tem nismo nobena svetla izjema. Na srečo taborniki nimamo kakšne posebne moči, da bi s svojim ekološkim dile-tantstvom naredili kaj prida škode. Toda vsi niso tako nemočni. Pesmica, ki mi je prišla na misel, je namreč angleška. In spet ni taborniška. Nekoliko starejši se je spomnimo iz TV serije, ki je vsaj meni ostala globoko v spominu. Ja, v eni glavnih vlog je bil medved. In besedilo se lepo sklada z mojim osebnim pojmovanjem ekologije. Pa srečno novo leto! i 9 There's a doGor into anoCther land Hedre is ouer life and haome We are stadying heAre fordever In the beGauty of this plaCce all alFone. dWe keep on hGoping. FG MaCybe, there's a wForld where we don't hGave to run And maCybe, there's a tFime we call our oGwn Living faree in harmoGny and majesFty, take me hoG7me, take me hoCme. Walking through the land Where every living thing is beautiful. Why does it have to end? We are calling, all so sadly On the whispers of the wind as we send A dying message: Maybe. Narava z letnimi časi spreminja svoj videz. Če so drevesa spomladi zelena, so poleti cvetoča, jeseni odeta v razne barve in pozimi gola in okovana v sneg. Drugačni pa so tudi naravni pojavi in znamenitosti, ki jih poznamo. ■ / Cerkniško jezero, ki ga je kot fenomen pred več kot 300 leti op in svetu predstavil že Valvasor, je resnično pokrajina stotih obrazov. Le-ti nastajajo zaradi dejstva, da v različnih letnih časih na Cerkniško polje priteče različna količina vode, na drugi strani pa zaradi kraške strukture tal v "požiralnikih" voda spet izginja. Kljub temu, da je jezero Slovencem dobro poznano pa le redki vedo, da v času nihanja vode nastajajo trije različni otočki. Prvi se po Valvasorju imenuje Vurnek, na njem pa stoji vasica Otok z nekaj hišami in cerkvico. Drugi, ki postane otok le ob najvišji jezerski vodi, je z gozdom porasla Gorica, na njem pa so v preteklem stoletju kmetje pasli svojo živino. Najbolj skrivnostni je tretji otok, ki nastane takrat, kadar voda ni ne previsoka in ne prenizka. Voda nekoliko višji predel jezerskih tal med Otokom in Grahovim ob naraščanju hitro zalije, ob upadanju pa spet pokaže kopna tla. Domačini ga imenujejo Osredek ali Benetek. Najlepši pogled na opazovanje teh pojavov seveda ponuja "ptičja perspektiva". Zato je vzpon na Slivnico, 1114 metrov visok hrib na SV strani jezera, še toliko bolj zanimiv. In na vrhu se vam morda lahko zgodi, da srečate tudi kakšno čarovnico. 33 Test kuhalnikov - tokrat zares Končnos ' sem se lotil pravega testa opreme.Vendar pa vseeno ne bo čisto pravi, ker sem testiral le Primusov kuhalnik, ki smo ga dobili pri Tehnounionu. Za primerjavo sem testiral še dva kuhalnika iz moje zbirke: Plein Air in Camping gaz -Bleuet 206. Oba sta seveda skuhala že precej "župc", vendar še vedno dobro opravljata svojo nalogo. Za Primusov kuhalnik je značilna močna konstrukcija, zato lahko nanj brez skrbi postavimo tudi kakšen večji lonec. To seveda ni priporočljivo storiti na Plein Airovem, ker ima plastično ležišče nosilcev za posodo, ki je pri mojem kuhalniku že počilo. S sekundnim lepilom sem zlepil ležišče in ga z objemko malce ojačal (na sliki). Campin-gov kuhalnik, navkljub krhkemu videzu, prenese tudi večji lonec (približno 5l vode), le da se pri mešanju malo ziblje, vendar ni bojazni, da bi se kaj odlomilo, ker so vsi nosilni deli kovinski. Na testu je pri Primusovem kuhalniku izstopala predvsem njegova ku-halna moč, saj je voda zavrela skoraj enkrat hitreje kot pri mojih kuhalnikih (glej tabelo). Seveda moramo to lastnost vzeti v zakup, ker je temu primerna tudi poraba plina. Sicer se pa da nekaj plina tudi prihraniti, če pač ne kuhamo s "polnim gasom". Med testom sem odvil ventil do konca, da bi ugotovil, na katerem kuhalniku voda prej zavre. Nekaj plina lahko privarčujemo tudi tako, da kuhamo na malenkost manjšem plamenu. Čas kuhanja se s tem ne bo bistveno podaljšal, bomo pa privarčevali nekaj dragocenega goriva. Vedno ku-hajmo v dovolj veliki posodi, da plamen ne bo uhajal mimo, ker bo šel praktično v nič (malo bolj bomo segreli le zrak v zimski sobi). Primusovemu kuhalniku lahko zamerimo to, da se nosilcev za posodo ne da zložiti, zato zasede več prostora v nahrbtniku. Motijo me tudi posebne plinske bombice, ki so zaenkrat naprodaj le v planinsko-športnih trgovinah in plinarnah (premalo razvejana prodaja). Malo mu šteje v prid to, da bombico lahko odvijemo tudi, če še ni prazna (tega nikar ne počnite s kuhalniki, ki uporabljajo bombice brez ventila, ker lahko pride do eksplozije, do česar bo po Murphyevem zakonu seveda tudi prišlo). Ostanek plina v bombici lahko kasneje porabimo do konca. Ker nimam merilca hitrosti vetra niti vetrovnika, sem naredil umetni veter kar s priročnim sušilnikom za lase ali po domače fenom (kasneje smo ga uporabili tudi za razpihovanje žara in se je odlično obnesel). Fen sem usmeril proti plamenu in ga vklopil na prvo ter nato tudi na drugo stopnjo. Na prvi stopnji je le zelo malo vplival na gorenje ali pa skoraj nič. Na drugi stopnji pa so že nastopile razlike. Najmanj je odpihnilo plamen na Primusovem kuhalniku (približno A plamena), ker ima posebno obliko- Marko Svetličič - Medo vane nosilce za posodo, ki nudijo delno protivetrno zaščito. Več plamena je odpihnilo na Campingovem kuhalniku (približno V plamena). Temu kuhalniku se da dokupiti protivetrni ščit plamena, ki hkrati služi kot toplotni reflektor, pritrdimo pa ga pod gorilno krono. Na Plain Airovemu kuhalniku je plamen popolnoma ugasnil. Menda imajo novejši Plain Airovi kuhalniki gorilno krono podobno kot je na Campingovih kuhalnikih in so zato verjetno boljši od mojega. Nato je sledil še test moči kuhalnikov. V nizko jekleno emajlirano kozico s črnim dnom sem natočil V l vode in meril čas, dokler se niso začeli delati veliki vrelni mehurčki. Pri Plain Airovem kuhalniku jih nisem dočakal. Zato sem postopek ponovil doma v kuhinji z mrzlo vodovodno vodo, ki sem jo segreval v aluminijasti kozici in dobil zanimive rezultate. Izkazalo se je, da lahko temperatura plina in s tem povezan pritisk v bombici, precej vpliva na moč plamena (Plain Air), ker se plin v bombici med kuhanjem močno ohladi (zaradi izparevanja). 34 Proizvajalec Primus Camping gaz Plein Air Tip kuhalnika FREJ BLEUET 206 - Moč 1500 W - - Vžig piezo - - Teža kuhalnika 360 g 320 g 390 g (1) Teža plina v bombici 225 / 450 g (2) 190 g 190 g Poraba plina (5 min) 12 g 2 g 2 g Voda zavre (V l) (3) 4 min 7 min - (4) Voda zavre (V l) (5) 3 min 15 s 6 min 15 s 5 min 40 s (6) 8 min 15 s 5 min 20 s 35 Opombe: (1) teža brez objemke (2) mešanica plina (70% butana, 20% propana in 10% isobuta-na) ima nižje ledišče od plina v klasičnih bombicah (butan) in se dobro obnese tudi v hladnejših razmerah (3) zunaj na klopci pred hišo (da ne zažgem hiše, če se bo karkoli nenadzorovano vžgalo...) zunanja temperatura: na soncu je prijetno toplo zračni tlak: 919 mbar (nereduciran zračni tlak) nadmorska višina: 892 m temperatura vode: toliko kot v vodnjaku (deževnica) (4) nisem dočakal velikih vrelnih mehurčkov, kar pomeni, da voda niti ni popolnoma zavrela (5) v domači kuhinji v Ljubljani (mrzla vodovodna voda) (6) po prvem presenetljivo (sumljivem) dobrem času sem vodo segreval še enkrat in dobil drugi čas, nato sem v topli vodi segrel bombico (s kuhalnikom vred, ker se bombice ne da sneti, dokler ni popolnoma prazna) in ponovil poskus ter dobil tretji Hill i Prvi del vodniškega tečaja SPOOT V jesenskih počitnicah, natančneje od 2. do 6. novembra, smo imeli na Severno - primorskem območju prvi del vodniškega tečaja za potrebe našega območja. Bivali smo v Soči pri Bovcu v koči tolminskih tabornikov. Zaključni del tečaja bomo pripravili najverjetneje med 5. in 8. februarjem 2000. Kaj se je dogajalo? Bilo je dvaindvajset tečajnikov iz vseh rodov razen enega. Andreja, Tjaša, Vesna, Damjan, Dejan, Matija, Uroš, Julija, Vika, Aleksander, Damjan, Kristjan, Patrik, Tadej, Kristina, Minca, Urška, Andraž, Andrej, Anže, Matic in Miha so poslušali, gledali in sodelovali s predavatelji, ki smo jim poskušali pokazati "finte" za delo z vodom. Kot je značilno za vreme v tem letnem času, je bilo malo muhasto. Eno dopoldne smo celo videli sonce. Spet drugi dan smo skakali v kočo in iz nje, da smo lahko izpeljali predvideni program. Najzanimivejši del programa so vsekakor bili premori, ko smo se igrali tisoč in eno igrico. Rim-šim-šim smo pustili za drugi del tečaja. Glavno je, da tečajniki niso "preveč" zamujali na posamezne teme in da so se odlično ujeli. Tako lahko pričakujemo še boljše sodelovanje med vodi in rodovi v prihodnje, kar bo taborništvu na našem območju le koristilo. Marko, vodja tečaja Luč miru iz BetlehemaliiU so kot novi hožični nhinai izneliali prvič leta 1986 in jo so kot novi hožični običaj izpeljali prvič leta 1986 in jo od takrat naprej organizirajo v studiu ORF Linz - Gornja Avstrija. Akcija je namenjena vsem ljudem, neodvisno od njihove rase, religioznega ali političnega prepričanja. Skavtske skupine sodelujejo v akciji že od leta 1989. Z Dunaja prinesejo Luč miru v svoje države in skrbijo za razdeljevanje in razširitev. V Sloveniji soorga-niziramo to akcijo skupaj katoliški skavti in taborniki. Rojstvo ideje in pomen Luči Namig gledalke, da bi darovalcem v oddaji Licht in Dunkel namesto darilc v zahvalo podarili lučke na božični večer, je vplival na razvoj ideje o Luči miru iz Betlehema. Ker luč v Bibliji simbolizira prihod Jezusa, z njegovim rojstvom pa je bil obljubljen mir vsem ljudem dobre volje, so sklepali ustvarjalci, je lahko luč božični simbol miru. Luč miru iz Betlehema nas predvsem spominja in spodbuja, naj se zavzamemo za mir in strpnost med ljudmi. Tako kot Luč podarjamo iz rok v roke, tako naj raste tudi mir od človeka do človeka. Kot skrbimo, da mali plamen ne ugasne, tako čuvajmo mir. Luč miru, ki jo vsako leto prižge avstrijski otrok v Betlehemu, se potem pripelje na Dunaj in se jo prižiga in podarja naprej od človeka do človeka. Od svojega obstoja naprej je Luč miru tesno povezana s solidarnostjo do sočloveka v stiski. Zemljevid, kam bo kič miru razdeljena. Poslanica, ki bo spremljala Luč miru iz Betlehema v Sloveniji SRCE SIJE Prižgana sem bila v Betlehemu za vse ljudi dobre volje. Prihajam k tebi ob zarji novega tisočletja, ko se polni vznemirljivega pričakovanja oziramo v prihodnost. Rada bi razsvetljevala tvoja jutra, da bi se prebujal z nasmehom, rada bi grela tvoje srce, da bi utripalo zate in za druge, rada bi ti vlivala pogum in dajala moč, da bi izpolnil svoje poslanstvo, in končno bi se rada s teboj zahvaljevala za ta čudoviti dan, za to čudovito življenje. Datumi dogodkov 18.12. Dunaj, osrednja prireditev - razdeljevanje plamena predstavnikom držav 18.12. Maribor, zvečer osrednja prireditev z razdeljevanjem plamena 19.12. Ljubljana, ob 9. uri masa, ob 10. uri in 15 minut osrednja prireditev z razdeljevanjem plamena 24.12. zvečer naj bi lučke miru svetile na oknih domov sirom po Evropi povzeto po http://linz.orf.at/ friedenslicht/friedenslicht.htm Luna Po dobro voljo v Pikin tabor Gremo v tabor!" "Gremo v tabor! Vsako jutro, še pred deveto uro, ko naj bi se stvar uradno začela, so nas še iz zadnjega dremeža zbudili klici otrok, ki so se gnetli okoli naše lesene ograje. Še dodatnim prošnjam učiteljic in vzgojiteljic popustimo in začnemo, ko ostali še počivajo. Naj razložim: "stvar" je 10. Pikin festival v Velenju, "mi" pa smo taborniki, ki imamo vsako leto svoj koticek na festivalu, omejen z "našo leseno ograjo". Seveda prva leta, ko smo bili le ena izmed mnogih delavnic v dvorani, te ograje še ni bilo. Bili pa so trije zeleni šotori, nekaj klopi, malo vec plakatov, razstava rocnih del in sestavljiva (instant) pagoda. Vendar taborniški duh ni zdržal dolgo in vedno bolj smo si želeli svežega zraka in trave. Tako smo se po-casi širili in na koncu pristali zunaj, v improvizirani naravi - na otroškem igrišcu. Razvili smo se v pravi Pikin tabor z vsemi potrebnimi objekti. Ko nas obiščejo otroci, najprej zagledajo ogromen taborniški vhod in na njem visece zastave, zatem velik siv šotor (clenec) in pred njim pano, na katerem je s karikaturami za najmlajše in besedo za starejše prikazanih dvanajst taborniških zakonov. Dva tabornika, ki sva tam delala cel teden, sva jih nato z ustrezno razlago oziroma bolj zgodbico o taborniškem nacinu življenja popeljala na kratko domišljijsko taborjenje. Otroci so osupnili ob predmetih, ki jih taborniki Rodu jezerskega zmaja izdelujemo ob deževnih (vcasih tudi soncnih) dneh na taboru v Ribnem. Ko smo si skupaj ogledali še pravi šotor s spalno vreco, nahrbtnikom in gojzarji (neverjetno netabor-niško pospravljen), so tudi najbolj mestni otroci podlegli skušnjavam in se opogumili, ceš da bodo tudi oni nekoc spali v takem šotoru. Malo so se zacudili trem zvezanim palicam in na njih viseci nenavadni posodi, ki jim taborniki pravimo kuhinja in le redko kdo si jih je želel uporabljati. Da bi bili še bolj taborniški, smo se skupaj lotili postavljanja pagode, ki je povzrocala kar nekaj preglavic, vendar je na koncu uspelo in kazali so navdušenje, ki ga pri mladem taborniku le redko vidiš, če mu rečeš, naj postavi ogenj. Za zaključek pa je ostala najprijetnejša in najlepša plat taborništva - petje ob tabornem ognju. Pri tem nam je pomagal kitarist in vod tabornikov. Indijančki, Murenčki, Pikina himna, sploh pa gibalne pesmi, kot so Konjenik, Hipoetata ipd., so pritegnile tudi najbolj razdivjane otroke, ki so ob tem začutili pomen ali vsaj delček pravega taborniškega druženja. Naš taborni prostor so zapuščali navdušeni in le redek je bil tisti, ki ni obljubil, da se vidimo na taborjenju ali vsaj drugo leto v Pikinem taboru. Bodoči taborniki so nam torej polnili dopoldneve, popoldneve pa smo v glavnem preživljali ob spremljavi kitare in v družbi sedanjih tabornikov, ki jim je Pikin tabor, vsaj v tistem tednu, pomenil prostor, kjer so srečevali tabornike z ostalih čet, načrtovali skupne akcije, nekateri pa so se nanje že pripravljali. Še posebej pa smo se razveselili starih tabornikov, ki so se nostalgično vračali s svojimi otroki, nas spraševali o ljubem Ribnu in nam postregli z marsikatero zgodbo ali anekdoto iz njihovih časov. Seveda pa so nas še vedno obiskovali otroci, tokrat s starši; mnogi so prišli tudi vsak dan in ne samo iz Velenja. Pikin tabor tako ni le ena izmed delavnic, ampak je prostor, ki ustvarja nove tabornike, uči otroke spoštovati naravo in jim, tudi odraslim, pokaže drug način preživljanja prostega časa, za katerega ne potrebuješ veliko denarja in elektrike, temveč voljo in zanimanje. Maja Ahtik Torta, sonce in rutke vse povprek ...ali kako smo v Medvodah praznovali 15-letnico Rodu dveh rek ••• V Medvodah taborniki delujemo že več kot dvajset let, svoj rod pa imamo natanko 15 let. Zares, oktobra 1984 je bila ustanovna skupščina novega odreda, dotlej čete Odreda dobre volje, ki je delovala na našem koncu. V petek in soboto, tam nekje sredi oktobra, natanko petnajst let po tistem, smo to dejstvo tudi proslavili. Tako kot se to počne! V petek zvečer smo se zbrali v kulturnem domu v Medvodah na slavnostnem občnem zboru. Saj veste, kako to gre, poročila sem in tja potem pa še volitve... Ampak ni ostalo samo pri tem, seveda ne! Izbrani diasi so po dvorani povzročali več različnih zvokov in vzklikov, kot so hihitanje, smeh in krohot pa tudi kakšen: "u, to sem pa jaz," ali pa: "glej ga, kakšen je bil." Torta je predvsem med MČ-ke zase-jala pravo mero navdušenja in zadovoljstva (ampak je niso oni največ pojedli....). Po uradnem koncu je seveda sledil še neskončen klepet z vsemi povabljenimi, predvsem s tistimi, ki so bili začetniki taborništva v Medvodah (saj koga verjetno poznate, pa mogoče sploh ne veste, da je naš), saj so bili prav oni zvezde večera! V soboto smo s posebnim navdušenjem nadaljevali, čeprav smo spali komaj nekaj ur. Navsezgodaj smo pripravili vse potrebno pri blagovnem centru v Medvodah, kjer smo bili potem vse dopoldne "cari terena". Okupirali smo prostor pred trgovino s stojnico s čajem, s PP-ji, ki so "ajali", z MČ-ki, ki so pobirali smeti naokrog in sodelovali v likov- nih delavnicah, z GG-ji, ki so vozili vozičke od trgovine do avtomobilov in nazaj, in ostalimi, ki so se nam pridružili. Mimoidoči so lahko streljali z loki ali pa poslušali Mikija, ki je po mikrofonu nagovarjal prav vsakogar, če že ni igrala glasba z ene tistih starih taborniških kaset (še dobro, da vsi poznamo BrSane...), obiskovalci trgovine so tisto soboto lahko v miru prečesali ves blagovni center, saj so svoje nadobudneže pustili kar pri nas, pa še preostanek torte smo delili. Le kdo bi ne želel biti z nami tisto dopoldne? Na sončni upravi smo se dogovorili za lepo in toplo vreme (za pravo ceno so se celo pustili prepričati in nam ugodili), tako da smo z njihovo pomočjo vztrajali do dveh! Zagnani kot smo, s tem še nismo končali praznovanja. Kje pa! Popoldne smo postavili še ogenj, ki smo ga prižgali zvečer. Kar nekaj ljudi se nam je pridružilo, ko smo malo zapeli in se poigrali. Potem smo starejši, kljub temu, da smo bili že prav pošteno utrujeni, pri ognju posedeli dokler ni vse pogorelo (to pa je kar trajalo in trajalo)... Tako smo v Medvodah zaključili prvo petnajstletko in otvorili že drugo. Saj je bilo naporno in vse to, ampak je bilo fino! Propaganda je to huda, da boste vedeli! Nikar ne pozabite na svoje obletnice, če ne veste, kdaj jo imate, si jo pa izmislite! Se splača! Gaso, RDR 41 Koledar mednarodnih prireditev 2000 Na domači strani Svetovne organizacije skavtskega gibanja (WOSM) lahko najdete tudi pregled dogodkov v letu 2000. Poleg kronološkega pregleda obstaja tudi razvrstitev po državah organizatorkah mednarodnega srečanja. Koledar najdete na http://www.scout.org/wse/. VCP 2000 Nemška protestantska skavtska organizacija (VCP) vabi skavte stare od 12 do 21 let na mednarodni skavtski tabor v Weitprechts pri Ravensburgu. Tabor bo potekal od 31. julija do 9. avgusta, med 1500 udeleženci pa pričakujejo okoli 250 skavtov iz tujine. Moto tabora je "Tupaja - mesto ob morju", v skladu z njim pa bodo udeleženci 10 dni živeli kot pravi prebivalci pristaniškega mesta. Tabornina znaša 280 DEM. Gniezdo 2000 Poljska nacionalna skavtska organizacija (ZHP) vabi na nacionalni tabor Gniezdo 2000, ki bo potekal od 3. do 12. avgusta naslednje leto. Mesto Gniezdo, kjer bo srečanje, leži v zahodnem delu Poljske v regiji Poznan, ki je v zgodovini poznana kot zibelka poljske države in mesto, kjer so leta 1025 okronali prvega poljskega kralja. Organizatorji pričakujejo 10000 udeležencev v starosti od 12 do 25 let, ki bodo v času tabora spoznavali bližnjo in daljno okolico, se preizkušali v tradicionalnih igrah in ročnih spretnostih in sodelovali na pravem festivalu. Tabornina znaša 150 USD, prijave pa zbirajo do 15. januarja 2000. Evrokoraki 2000 že pred novim letom Evropska skavtska regija je, v želji čim prejšnjega začetka priprav klubov PP na sodelovanje v programih projekta Evrokoraki (Eurosteps), že v začetku decembra ponudila pregled vseh projektov, ki jih bodo skavtske organizacije izvajale širom po Evropi. 61 projektov bo v 22-ih državah mladim od 16 do 22 let ponudilo možnost osebne rasti in učenja na področjih raziskovanja in odkrivanja, izboljšanja kakovosti življenja, demokracije, kulture, solidarnosti in znanj za poklic in socialne spretnosti. V programu prvič sodeluje tudi Arabska skavtska regija z zanimivima projektoma Srečanje popotnikov na Sinaju in Puščavski safari v Libiji. Sinajsko višavje predstavlja pravo križišče med Afriko in Azijo in stoji na prepihu treh religij: islamske, krščanske in židovske. Poleg spoznavanja kulture in običajev ljudi, ki tu živijo, bodo udeleženci priča nepozabnim naravnim znamenitostim - naravnih kamnitih skulptur, gora, gribov iz puščavskega peska in turkizno modrega morja. Puščavski safari v Libiji bo pravi izziv za pustolovce, ki želijo na hrbtu kamele spoznati življenje Tuaregov, njihovo zgodovino in njihovo kulturo. Knjižica Evrokoraki 2000 je v omejenih količinah že na voljo v pisarni ZTS, informacije pa je možno dobiti tudi na domači strani Evropske skavtske regije http://www.scout.org/europe. V Sloveniji v Dobju "Etnostep" Zveza tabornikov Slovenije bo v prihodnjem letu v okviru Evrokorakov organizirala tabor Etnostep 2000. Poudarek, ki izhaja že iz imena, bo na etnologiji, taborniki in udeleženci pa se bodo še posebej ukvarjali s preučevanjem pripovedi in pravljic, ki bi lahko služile za simbolni okvir za izvajanje programa v posameznih starostnih vejah. Projekt bo potekal v Dobju pri Planini od 5. do 19.8.2000. Kozjansko leži na gričevnatem delu JV Slovenije. Zaradi oddaljenosti od velikih urbanih centrov se je v tem delu ohranila neokrnjena narava in poseben, marsikje še prvinski način življenja prebivalcev. Vplivi rimskega imperija, naseljevanja slovanskih ljudstev in vladavine avstroogrske monarhije v preteklosti, so do danes pustili bogate sledove, prepoznavne v značilni kulturni dediščini. To okolje nudi idealne pogoje za aktivnosti s področja raziskovanja in spoznavanja stare ljudske arhitekture, kmečkih opravil in običajev, skozi generacije pa se še vedno prenaša tudi zanimivo ustno, glasbeno ter plesno izročilo. Poleg tega, da bodo kraji z odstiranjem pajčevin preteklosti navdušili mlade etnologe, pa bo pomoč mladih na osamelih in ostarelih kmetijah nadvse dobrodošla. Tako bodo udeleženci zlahka navezali spontane stike z domačini, spoznali vrsto kmečkih opravil in običajev ter opravili dragoceno prostovoljno delo. Program prostovoljnega osebja V letu 2000 je Evropska skavtska regija pripravila tudi program prostovoljnega osebja. Jacqueline Collier, direktorica za mladinski program pri Evropski skavtski regiji: "Ta program pomeni vzpodbujanje prostovoljstva kot enega izmed temeljev svetovnega skavt-skega gibanja. Mladi bodo kot prostovoljci sodelovali pri zagotavljanju pogojev za izvajanje programa Evro-koraki, hkrati pa tudi sami sodelovali pri projektu vzpodbujanja mobilnosti mladih. V programu lahko sodelujejo člani skavtske organizacije, članice WOSM stari od 18 do 30 let, ki imajo v terminu od 1. maja do 30. septembra na razpolago vsaj 4 tedne za opravljanje prostovoljnega dela. Evropska regija pokrije 50% potnih stroškov, gostitelj pa zagotavlja brezplačno prehrano in bivanje." Snowjam pred vrati Pet članov ZTS se bo čez nekaj dni podalo na prvi svetovni zimski jamboree Snowjam, ki bo potekal od 27. decembra do 5. januarja 2000. Temperature, ki jih napovedujejo za ta letni čas, so od -6 do -15 stopinj Celzija, snežna odeja pa v povprečju meri okoli 1,5 metra. Udeleženci bodo v eni izmed aktivnosti izdelovali tudi skulpture iz ledu. Ideja, ki se da uporabiti tudi v naših razmerah, bo verjetno pravi izziv za vse tiste, ki jim gre izdelovanje skulptur dobro od rok (lahko organizirate tudi kakšno tekmovanje). Reportaže Aragonitek Bela sled 1999 Biči Žur '98 Bičikleta žur Bračičevi dnevi '99 ČIČ '99 ČUJ Dan tabornikov Glas Jelovice 1999 Ilegalec v Ljutomeru Instruktorski tečaji Jamboree v Čilu JOTA JOTI 5-6/20 3/12 1/28 7-8/6 4/14 10/6 12/6 5-6/29, 32,34 2/10 1/22 7-8/19 1/14 11/12 11/14 Kranjski taborniki v Sarajevu 3/28 Območni mnogoboj MČ mariborske regije7-8/36 Petnajst let RDR 12/40 Pikin festival v Velenju 12/38 Podbela ob Nadiži 10/30 Poplave 9/28 Predvodniski tečaj Bistričanov in Selničanov1/29 Taborjenje ob Kolpi 11/38 Taborjenje v Malem domu 5-6/16 Taborniki v Malem domu 11/35 Trebanjsko taborjenje 11/39 Vodniška sola RJZ 11/40 Vodniški tečaj SPOOT 12/36 Zimovanja 4/28 Iz prve roke Bračičevi dnevi - kritika Gozdna šola je "IN" Ivkov memorial - kritika Jesenski območni posveti 4/18 9/36 1/30 12/28 Kreativna delavnica na gradu Prem 7-8/14 Kup Uljanik '99 12/12 Luč miru 1/6 NOT 99 5-6/6 Peace Cruise 10/12 Propagandisti - izobraževanje na daljavo 11/28 Propagandistična delavnica 1/8 ROT 11/6 Seminar Moč informacije - moč komunikacije7-8/20 Sončni mrk na Triglavu 9/33 Soška olimpiada 5-6/12 Svetovni skavtski mladinski forum 10/42 Še ta počasnemu mine 7-8/16 Tabornik v Impro ligi 4/6 TAKT '99 7-8/37 Tečaj bivanja v naravi 9/42 TOTeM 10/10 Zlata puščica 7-8/12 ZOT 1999 3/6 44 Utrip Bele vode - naš zimski raj 3/32 Ekspedicija Ruševcev na Bavarsko 11/36 Feferonanje na Mačkovcu 11/19 JOTI, JOTA - napovednik 12/22 Jesenski programski posvet po območjih 11/22 JOTI 10/28 Lonely Planet za raziskovanje Evrope 4/33 Lučka miru - napoved 12/37 Nenasilje - seminarji in delavnice 2/8 Otroci za prihodnost - projekt WOSM-a in UNICEF-a 9/20 Posvet izvršnega odbora ZTS 3/38 Posvet komisije za vzgojo in izobraževanje odraslih 11/42 Prem - vabilo na kreativno delavnico 4/35 Regijski posvet o mladinskem programu in odraslih virih 12/10 S Prešernom v Sveto deželo 3/33 Svetovni skavtski znak 10/31 SzDzD - Čas za posvet 5-6/30 SzDzD - Druga plat medalje 12/17 SzDzD - Vsakdo je poseben 7-8/22 ZOT - kritika 3/30 Narava in izleti Izlet - Boč, Lisca 2/46 Izlet - Nanos, Ratitovec, Nad Šitom glava 3/43 Izlet - Raduha 1/34 Izlet - Suho ruševje, Palec in Zelenjak 5-6/42 Izlet - Z raftom po Kolpi 7-8/40 Narava 11/33 Narava - Cerkniško jezero pozimi 12/33 Narava - Jame 3/40 Narava - Kočevski naravni park 10/40 Narava - Minutnik 5-6/40 Narava - Mokrišča 4/40 Narava - Potočka zijalka 1/42 Narava - Supot in Dragonja 7-8/29 Narava - Živa puščava 2/53 Narava - Žvepleni izvir 9/40 Strokovni članki Astronomija - Digitalizacija 2/6 Astronomija - Kako daleč je Sonce 1/10 Astronomija - Luna in njeni pojavi 3/10 Astronomija - Olbersov paradoks 9/18 Astronomija - Popolni sončni mrk 7-8/10 Astronomija - Roj Leonidov 11/20 Astronomija - Srečno novo leto 12/18 Astronomija - Supernova 5-6/10 Astronomija - Voda iz vesolja 10/18 Astronomija - Zvezda Regul 4/10 Članstvo po Internetu 1/13 Državni mnogoboj GG 9/12 Državni mnogoboj MČ 9/8 Internet - Kaj se je dogajalo 3/27 Internet - Po starem 4/27 Internet - Pred odskokom 9/27 Internet - Združimo svoje moči 7-8/27 Knjige - Julijske Alpe - Severni pristopi 2/48 Knjige - Manj znane poti slovenskih gora 9/30 Knjige - Vodnik za pustolovce 1/40 Knjige - Z otroki v gore 4/42 Motivacija, 1. del 4/36 Motivacija, 2. del 5-6/36 Phare - Posočje '99 2/52 Posočje '99 9/6 RutkaNET - navodila za rodove domače strani 11/16 RutkaNET se predstavi 10/33 SOS - Kaj naj počne vod 5-6/18 SOS - Kdo sploh smo taborniki? 4/20 SOS - Zabavna signalizacija 3/20 Taborova potuha 1/18 Taborova potuha 10/20 Taborova potuha 3/18 Taborova potuha 11/30 Taborova potuha 12/20 Vihar upanja 1999 9/17 Vrtljiva zvezdna karta 1/20 Test opreme Test - Baterijske svetilke 3/34 Test - Gorilniki 12/34 Test - Kuhalniki in posoda 7-8/32 Test - Spalne vreče in ležalne podloge 10/36 Trenutki Trenutki - Koliko razglednic si mi poslal? 1/12 Trenutki - Kaj pa ti ves? 11/34 Trenutki - Komu naj rečem: hvala ! ... 10/41 Trenutki - Krog življenja 7-8/17 Trenutki - Odločitve so moja pot sprememb9/16 Trenutki - Otrok je srečen 2/9 Trenutki - Sami svoje poti zidarji 3/16 Trenutki - Z odprtimi očmi duse 4/17 Trenutki - Ko že misliš, da ves 12/16 RUMENI DALJNOGLED Dosjeji RD - strip 1/38 Dosjeji RD - strip 4/38 Dosjeji RD - strip 2/50 Dosjeji RD - strip 5-6/38 Dosjeji RD - strip 7-8/38 Dosjeji RD - strip 9/34 RD - Prebeg novinarke RDS-a 5-6/17 RD - Smrtonosni ugriz 4/34 RD - Škandalozni novi kroji 3/17 Taborniški vestnik Programi tečajev za odrasle 11/23 15. Kanu ščuka zlet - vabilo 5-6/23 15. Kanu ščuka zlet - vabilo 4/23 Bela sled 1999 - vabilo 1/23 Bela sled 2000 - vabilo 12/23 Biči žur '99 - rezultati 7-8/23 Bičikleta žur - vabilo 3/25 Bičikleta žur 99 - vabilo 4/23 Borza tabornih prostorov 5-6/24 Bračičevi dnevi - vabilo 3/25 ČIČ 99 - rezultati 10/27 ČIČ 99 - vabilo 9/26 ČIČ 99 - vabilo 7-8/24 Državni mnogoboj GG, PP, Gr - rezultati 11/24 Državni mnogoboj Murni, MČ - rezultati 12/23 Glas Jelovice - vabilo 12/23 Iščemo taborni prostor 3/23 Jesenski posveti načelnikov rodov, družin in klubov 10/24 JOTA 1999 - vabilo 5-6/23 Koča na Skomarju 12/23 Koledar akcij 1999 1/26 Koledar akcij 2000 10/26 Navodila za organiziranje večjih državnih in mednarodnih akcij 9/23 NOT 99 - vabilo 1/23 NOT '99 - vabilo 3/24 NOT '99 - vabilo 2/12 Pogoji za pridobitev in potrjevanje nazivov inštruktor I., II. in III. stopnje 5-6/22 Posvet načelnikov območij in njihovih pomočnikov 10/25 Pravilnik o disciplinskem postopku ZTS 5-6/25 Pregled aktivnih inštruktorjev 12/23 Prejemniki odlikovanj in priznanj v letu 1998 1/ 25 Razpis Gozdna šola 10/22 Razpis MOOT 2000 10/23 Razpis Najbolj ugodni ponudnik za tisk Tabora10/ 23 Razpis Natečaj za celostno podobo zleta 2002 9/ 23 Razpis Odgovorni urednik Tabora 10/23 Razpis Osebje na taboru Posočje '99 3/23 Razpis Prosti termini za obmorski tabor v Pagu2/ 45 Razpis Prosti termini za taborni prostor v Bohinju 2/45 Razpis Sodelovanje na jezikovnih tečajih CoE 1999 2/45 Razpis Sodniški seminar 4/26 Razpis Soorganizator zleta ZTS 2002 9/25 Razpis Vodniški Tečaj Celjsko-Zasavskega in Dolenjskega območja 10/22 Razpis Vodniški tečaj JPN območja 3/25 Razpis Vodniški tečaj za Gorenjsko območje2/12 Razpis Vodniški tečaji MZT in Obljubljanskega območja 4/23 ROT - rezultati 11/25 Seznam prejemnikov odlikovanj in priznanj 1999 9/25 Sklep 5. seje starešinstva ZTS o članarini 2000 9/23 Soška olimpiada - vabilo 3/23 Spopolnjevanje strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju 4/26 ŠTPM 1999 - vabilo 3/24 ŠTPM 99 - vabilo 4/25 Taborni prostor v Gornjem Gradu 1/23 Taborniški dom Šmartno na Pohorju 7-8/24 Takt - vabilo 5-6/24 Tečaji v letu 1999 4/24 Termini predstavitev inštruktorskih projekov med letom 4/26 Termini vodniških tečajev 1999 4/23 TOTeM 1999 - vabilo 5-6/24 Tretja seja starešinstva ZTS v Novem mestu1/23 TVIL 1999 - vabilo 2/12 Zbiranje podatkov o tabornih prostorih 10/25 Zlata puščica '99 - rezultati 7-8/25 Zlata puščica 99 - vabilo 4/26 ZOT - vabilo 11/25 ZOT '99 - rezultati 3/26 ZOT 2000 - vabilo 12/23 Ostali članki Pesmi - Zaspani stražar 1/37 Evropska pešpot E6 4/12 Glasila 3/22 Glasila 1/32 Glasila 4/22 Glasila 7-8/30 Nenavadna knjiga 4/16 Novosti založbe ZTS 9/41 Pesmi - Bohinjska 2/49 Pesmi - Bratovščina Sinjega galeba 4/41 Pesmi - Deklice kot jaz 5-6/41 Pesmi - Inštruktorski tečaj 7-8/28 Pesmi - Janezek in Micka 3/41 Pesmi - O medvedih 12/32 Pesmi - Taborniki vsi v naravo 9/32 Pesmi - Vse manj je dobrih gostiln 11/32 Pesmi - Vse naše pravljice 10/32 Pregled vsebine letnika 12/44 Skavtska fundacija - predstavitev 7-8/18 V spomin - Pavle Lešnjak 9/22 Priloge Južna obzorja 2 Gozdovnik 7-8 Gozdovnik 10 Gozdovnik 12 Medo 4 Medo 9 Medo 11 Vsebina letnika 1999 45 z znanjem do pravega odg gpra Pri vsakem vprašanju navajamo tri odgovore. Crko s pravilnim odgovorom vpiši v polje s številko, ki je pred vprašanjem. Ob pravilni rešitvi boš dobil geslo, ki je povezano z ekologijo. 1. S katerim dejanjem prispevamo v skavtsko fundacijo? V - z nakupom Unicef voščilnic, P - z nakupom namiznega koledarja in novoletnih čestitk, U - na ZTS so odprli komercialno telefonsko linijo za zbiranje sredstev za skavtsko fundacijo. 2. JOTA 1999 je: T - taborniško tekmovanje v kuhanju priljubljene primorske jedi imenovane jota, O - Zlet v zraku, Z -Zlet na internetu. 3. Lokostrelstvo se je razvilo predvsem zaradi: M - potrebe človeka po hrani, Z - Robina Hooda, N - skavtske organizacije. 4. Zakaj izobraževanje na daljavo postaja vedno bolj privlačna oblika izobraževanja: R - ker je internet moderen, H - ker nas nihče ne nadzoruje, koliko smo se učili in naučili, A - ker je časovno ugodno, ker sami odločamo, kdaj se bomo učili, in finančno ugodno, ker preko interneta dosežemo pripravljeno izobraževalno gradivo. 5. Kateremu planetu pravimo Danica? G - Veneri, E - Luni, Š - Jupitru. 6. Novembra letos smo zemljani meteorski roj Leonidov občudovali: S - nad Japonsko in nad severnim Pacifikom, J - nad Evropo in zahodno Azijo, P - nad severno Ameriko. 7. Računalnik, na katerem teče rutka.net, se imenuje: F - Tabornik, G - Skavt, H - Obroček. 8. Najzahtevnejše republiško orientacijsko tekmovanje za tabornike se imenuje: P - ŠTPM, I - NOT, R - ROT. 9. Grški bog, ki je skrbel za rast rastlin, se je imenoval: N - Adonis, D - Dioniz, O - Eros. 10. V katerem mestu se srečajo tri velike reke - Donava, Inn in Ilz? B - München, L - Salzburg, I - Passau. 11. Kateri organizaciji naj bi leta 2007 kandidirali za Nobelovo nagrado?: N - ZTS in Unicef, T- WOSM in WAGGGS, Č - Boy scouts of America in francoski Eclaireuses et Eclaireurs de France. 12. Katera trditev je napačna? J - loka nikoli ne napenjamo brez puščice, C - poznamo več vrst lokostrelstva, S - pri streljanju na daljavo z lokom so dosegli daljavo blizu 20 km. 13. Kdaj bo ZOT? A - na Silvestrovo, V - zadnji vikend januarja 2000, K - sredi februarja 2000. 14. Komu je namenjen seminar za mentorje taborništva? A -starešinam rodov, M - vodnikom GG, E - pedagoškim delavcem. 1 2 3 4 5 4 6 3 2 2 7 8 4 9 10 11 10 12 13 14 11 rešitev iz številke 11/99: SVETOVNI SKAVTSKI MLADINSKI FORUM. Odkar moji volčiči hodijo v šolo, so postali "zastrupljeni" tudi z moderno informacijsko tehnologijo. V brlogu imamo zato sedaj najnovejši računalnik z dostopom na Internet. Tako lahko, v času ko so v šoli, po mili volji brskam po spletnih straneh. Kar iz udobnega naslanjača sem se tako oni dan sprehajal po omrežju in l odkril, da ima moj sosed, gospod Kosmatinec, tudi svojo stran. Poleg kopice informacij o tem, kaj se dogaja po svetu, sem opazil tudi informacije o srečanju popotnikov in popotnic. Poleg skoka v Mehiko mi je ponudil tudi pot do domače strani ZTS - zraven pa za popotnico napisal "ne verjemite vsega :)". Kako? Tabornikom ni moč zaupati? Takoj sem se sprehodil tja in pomirjen od- kril, da se je na tabornikovo čast in poštenost še vedno mogoče zanesti, saj so bile vse informacije resnične (tabornik je zanesljiv). Le kje so ga potem taborniki polomili, da jim MEDO ne zaupa? Vaš stric Volk Rešitve so:_ Reševalec: __ __________ ___________________ _________________ _______ _____ _______ ej restavracija |)|fQ j| indUplat ameljne 32e PORTorož nagr AVTOR: A.KALAN ČRKA (MANJS.) RADON RAKASTO EDVARD (LJUBK.) PRILJUBLJENA JED (PIZZA) BODEČ PLEVEL RUDOLF MAISTER POSLIKANO VELI-KONOČ. JAJCE VODNA ŽIVAL SREDSTVA, KI TOPIJO LAKE DRŽAVNIK IZETBEGOVIC RAŽENJ NASA PEVKA ŽENSKO POKRIVALO RIMSKO PREDMESTJE DRŽAVA GLASBENO ZNAMENJE ATEK OBDELAN DEL POLJA PISEC ANALOV IGRALEC .DEION ČASNIKAR, ŽURNALIST ZASTAVA DRUŠTVA SOLSKO BERILO LISA, PEGA GRŠKA ČRKA OMAKA ZA PRELIVANJE JEDI PAVLE MERKU PEVEC ROBIČ NESPAMETNA ŽENSKA, TEPKA POLOŽAJ PRI ŠAHU OSKAR KOGOJ BREZPRAVNO LJUDSTVO USTVARJALKA, TVORKA VEZNIK TROPSKA PAPIGA PRIPADNICE POD TELICA (LJUBK.) MARIBORSKI TEDNIK STROSKI POSLANE POSILJKE FIGURA NOVO MESTO VOGAL CEVKA, KI DOVAJA ZRAK IZ SAPNIKA GROBNICA (ZASTAR.) ELEKTRIČNO CESTNO PLOVILO NA nagrajenci in nagradni razpis številka 12 Pravilno izpolnjen kupon št. 10 je poslalo 25 bralcev TABORA, pravilne rešitve so : ČIČEV MEMORIAL, RUTKANET in TOTEM, žreb pa je izbral naslednje: knjižno nagrado je prejel Luka Rupnik iz Črnega Vrha nad Idrijo. Baseball cepici (podarja Flo&Boy, d.o.o.) sta dobila Tomaž Paternost iz Cerknice in Grega Žnidaršii iz Škofje Loke. DROGINI nagradi sta prejela Dani Trop iz Zagorja in Andrija Majsen iz Spodnje Idrije, na ajdove omlete v gostilno LIEBER bo šel Florens Meško iz Trzina, nagrado podjetja JAZON pa dobi Pika Vrckovnik iz Velenja. Čestitamo! Nagradne kupone pošljite najkasneje do 20. decembra na naslov: Revija TABOR, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Obvezno na dopisnici. 47