Stran 338.
Novice.
—   Osebne vesti. Absolvirani pravnik, gospod Ivan Ditz je imenovan konceptnim praktikantom pri finančnem ravnateljstvu v Ljubljani. — Poštnim praktikantom v Ljubljani je imenovan gosp. Artur Tanšič iz Šmarja pri Jelšah. — Pri finančni straži so imenovani gg.: respicijent A. Lunder višjim respicijentom, višji paznik L. Fleischmann respici-jentom, paznik Tomaž Mihel5iS pa višjim paznikom. — Be-vident državne železnice v Lincu, gosp. Eobert Seelig je premeščen v Jesenice.
—   Odlikovanje. Gospodični Ulrika pl. Laschan in Marija Czernv v Ljubljani sta dobili Elizabetino svetinjo v priznanje njiju humanitarnega delovanja
—   Cesarjev rojstni dan se je dne 18. t. m. tudi v naši vedno lojalni in presvetlemu vladarju v neomahljivi ljubezni udani deželi povsod slovesno praznoval.
—   Češki kolesarji na Slovenskem. Minoli teden je večja družba čeških kolesarjev obiskala našo deželo. Kolesarji so se mudili v raznih krajih na Gorenjskem, v Postojni in v Ljubljani, kjer so bili povsod kaj simpatično  sprejeti.
—    Električna cestna železnica v Ljubljani se izroči javnemu prometu dne 1. septembra. Mestni magistrat izda pred otvoritvijo navodila za voznike in pešce.
—¦ Domača umetnost. V izložbi knjigotržca Lav. Schwentnerja je bila te dni izložena v modernem slogu izvršena diploma čast. členstva delo gosp. akademičnega slikarja Iv. Groharja. Sedaj pa sta izloženi ondi dve večji sliki gosp. akademičnega slikarja Eikarda Jakopiča. Prva predstavlja zeleneče drevje v jutranji luči, druga pa mestno ulico, po kateri hodi berač v mračni razsvetljavi noči.
—   f Anton Klein. V ponedeljek dne 19. t. m. umrl je v Ljubljani podpredsednik trgovske in obrtniške zbornice, deželni poslanec in občinski svetnik ljubljanski gosp. Anton Klein. Pokojnik je bil mož blagega srca in r^edkijb^vrlin. Sam_Ja_^v9j^:jnoči. s svojo delavnostjo in vztrajnostjo se je poVsVeT^^JjfeoJseg^^                                in si ustvaril lepo tiskarno. SMelovalje skoraj 304et^>ri raznih narodnih društvih in pri raznih korporacijah, posebno pa se je vztrajno in z veliko vnemo potegoval za koristi obrtnega stanu, kateremu je pripadal Bodi vrlemu rodoljubu in vzglednemu meščanu žemljica lahka in blag spomini
—   Deželnozborske volitve na Kranjskem. Te dni je bilo več shodov. V Hrenovicah je imela shod katoliška stranka in proglasila kot kandidata za notranjske občine, dr. Kreka in posestnika Drobnica iz Nove vasi. Napredni kandidat Božič je imel v Ezelju in na Colu dva shoda, dr. T a v č a r je imel v soboto shod v Višnji gori, v četrtek pa v Krškem.
—   Mitnice. Koncem leta 1001 poteče zakupna pogodba glede tudeželnih eraričnih cestnih mitnic v Kalcah, Postojni, Kazdrtem, Senožečah, Št. Petru, Bitinjah, Ilirski Bistrici, Medvodah, Kranju, Zgornji Kokri, Otoku, Savi, Belci pri Dovjem, Podkorenu, Skofeljei, Grosupljem, Višnji gori, Velikem Gabru, Trebnjem, Jablanu, Št. Jerneju, Kostanjevici, Krški vasi, Jesenicah, Eibnici in Jugorjah brezpogojno. Za te
mitnice in za druge tudeželne erarične cestne mitnice, ki bodo vsled odpovedi dotičnih zakupnih pogodeb eventualno koncem 1. 1901 proste postale, se bode razpisala v kratkem zakupna obravnava, če bi pa ta ne imela povoljnega uspeha, in bi se mitnice med tem časom odpravile, odredilo se bode od 1. ja-nuvarja 1. 1902 naprej pobiranje mitnine v lastni režiji c. kr. erarja. Da se za slednji slučaj zagotovi že naprej v pravem času potrebnih močij, katere bi pobirale mitnino na državni račun, razpiše c. kr. finnančno ravnateljstvo ob jednem natečaj v tukajšnjem uradnem listu.
—   Shod zaupnih mož v Mariboru se je vršil v četrtek. Zastopana je bila res cela Spodnja Štajerska. O storjenih sklepih izpregovorimo prihodnjič.
—   Collegium Hieronvmianum pro gente Croa-tica. Že lansko leto obljubljeni papežev breve glede nekdanjega gostinca, sedaj kolegija svrftrtufiS. v Eimu je izšel 1. avgusta. S tem je odpravljen kapitel in se ta premeni v kolegij za hrvatske duhovnike. Poleg vseh hrvatskih škofov ima tudi tržaški škof pravico, pošiljati v ta kolegij gojence.
—   Umrli. Umrl je v ponedeljek zjutraj nagloma ljubljanski notar gosp. Viktor Schonwetter, star šele 49 let. Na škofjeloškem kolodvoru, kamor se je bil pripeljal z bi-ciklom, ga je nakrat obšla slabost. Sedel je na klop in v tistem trenotku umrl. — Umrl je v Ljubljani upokojeni cestni nadzornik gosp. Vinko Prem k,  star 67 let. N. v m. p.!
—   Potres. V Leskovcu pri Krškem so dne 17. t m. zopet čutili potres, ki pa je bil nekoliko slabejši od zadnjega, kateri je nekoJik(L4mslopy__poškodoval z lahkimi razpokami.
—   Nesreča v šali. Miha Prah iz Skopice, fara Cerklje, 13 let star fant in Jos. Lužar sta se na večer pod kozolcem v Pletrjih, kjer služita, za šalo premetavala. Miha Prah pade vznak tako nesrečno, da si zlomi tilnik, ter na mestu mrtev obleži. Lužarja ne zadene nobena krivda, ker je fant po nerodnosti odletel na blizu stoječo slamoreznico. — Odkar zidajo Pletrski samostan, je to že druga večja nesreča Zidalo se bode pa še tri leta.
—   Potopljen parnik. V Trstu zgrajeni ruski parnik »Mongolija" je dolal v sredo poskušnje vožnje v miljskem zalivu. Tu je zadel na parnik „Sebenico", ki je last družbe „Negri & Comp." v Šibeniku. Parnik »Mongolija" je s svojim sprednjim koncem zadel od strani v parnik „Sebenicou in se vanj zaril pol metra globoko. „Sebenicou se je potopil. Ponesrečil se ni nihče. Vrednost potopljenega parnika in naloženega blaga znaša 200.000 kron. Zavarovalna svota znaša samo 80.000 kron.
—   Radi 40 novčičev zgubil glavo. „Obzoru" javljajo iz nove Gradiške: V neki krčmi v Cerniku se vsako nedeljo shajajo delavci ondotne pilarne in kartajo vse noči. Dne 4. t. m. sta kartala žid Miiller, sin trgovca, in delavec Orlovič. Miiller je zgubil 40 novč.; ker pa jih ni hotel dati Orlovicu, mu je le-ta dal klofuto, rekoč: „Sedaj udari ti mene, ako nočeš, da udarim zopet jaz tebe" ! Miiller pa je hitel v kuhinjo, kjer je našel žepni nož, s katerim je, povrnivši se, udaril Orlovica po vratu in mu presekal vratno žilo. Vsled silnega odtoka krvi je ranjeni umrl v malo minutah. Žida-morilca so prijeli še isto noč ter ga izročili okrajnemu sodišču.
—   Strela je ubila 5 oseb v Eibarem v Hercegovini dne 22. julija v hiši kmeta Buhe. Ubite so bile žena in pa 4 hčere. Kmet in sin sta le obžgana.
—   Vročina in domobranci. Iz Budimpešte javljajo, da je domobranski minister baron Fejervarj izdal nalog, naj se vse vaje domobranskih čet radi velike vročine odslej vrše po noči.
—   Mati prevzela hčeri soproga. V madjarsko ko-pelj Lueski   je   prišel  nedavno   trgovec   Ladislav   Banvaszc s
Stran 339
svojo soprogo in taščo. Mož je ostal tam nekoliko dni in je imel potem odpotovati, pustivši v kopelji ženski sami. Kar naenkrat pa se je mož premislil in je ostal tam še dalje. Vsi trije: on, žena in -njena mati so se izvrstno zabavali. Nekega dne se je poslovil od soproge, rekši jej, da odpotuje takoj. Soproga je šla, nič hudega sluteč, v kopelj, a mož jej je med tem pobegnil z njeno materjo. Ko se je prevarjena žena vrnila, dobila je pismo matere, katera jo je prosila opro-ščenja, ker jej je prevzela soproga, a ona ne more živeti brez njega. Hči se je nato hotela zastrupiti, a jej je zdravnik še pravočasno otel življenje.
—   Kako se širijo tuberkule? Oni, ki so poklicani v to, da varujejo ljudi pred prenašanjem tuberkul, naj bi obrnili svojo pozornost dejstvu, ki more pripomoči v prenašanje bacilov. In to so: prtiči po gostilnah. Večina gostilničarjev namreč daje prtič dvem, trem, štirim gostom zaporedoma, ne da bi jih opral, ampak jih le nekoliko zmoči in dene pod prešo. Že ta način sam je zopern in nedostojen, a za prenašanje tuberkulov najprimerneji in najprikladneji. Bog ve, koliko bolezni se razširja na ta način!
—   Hvaležnost živine. Nemški listi" pripovedujejo sledečo dogodbico: Neka strasburška dama je našla na strehi svoje hiše štorkljo, ki je imela ranjeno perutnico. Gospa je vzela štorkljo k sebi in jej z veliko potrpežljivostjo ozdravila rano. Štorklja je bila dami za ta Čin tako hvaležna, da se ni hotela ločiti od nje. Povsod, kamor je šla gospa, spremljala jo je verno hvaležna štorklja; na cesti, po stopnicah, na stanovanju, vedno je korakala s svojima dolgima krakoma poleg nje. Zastonj je skušala dama, da bi hvaležno ptico spustila zopet na prosto; ko jo je izpustila iz okna, je prišla zopet pri vratih nazaj.
—   Nemške surovosti. Vojaško sodišče v Vratislavi na Pruskem je obsodilo podčastnika Karla Tourbierja v 9me-sečno ječo. Ta junak nemške vojske je bil obtožen zavoljo 63 slučajev ponavljalnega trpinčenja vojakov. On je namreč na tako surov način trpinčil nekega vojaka, da se je moglo dokazati, da je revežu, ki je bil šele nekaj mesecev v službi, dal 200 zaušnic, ter ga še na druge nespodobne načine mučil. Ob neki pregledbi je dobil na istem vojaku pomanjkanje enega gumba, in zato je ž njega strgal vso obleko na kose, tako, da je bil vojak popolnoma nag. Drugič mu je vrgel nočno posodo v glavo, ker se mu je zdelo, da mu je ni dovolj natančno izpral. Drugi dan ga je z bičem lOkrat udaril po plečih in vojak je moral v tem času v navzočnosti svojih tovarišev s pripognjenim hrbtom čakati, dokler mu je vseh deset batin odmeril. — Takih in drugih surovostij je moral nesrečni vojak dan za dnevom prenašati, ali konečno se je tudi njegova velika mera potrpežljivosti napolnila in odločil se je, postopanje Tourbierjevo razodeti stotniku, kateri je odredil preiskavo. Ko je za pritožbo vojaka zvedel Tourbier, ga je precej začel nagovarjati, naj vse prekliče, da bode v naprej ž njim boljše ravnal itd., toda vojak mu je mirno odgovoril, da je zdaj že prepozno, kajti vso zadevo ima v rokah stotnik, kateremu je izpovedal vse Na ta odgovor je Tourbier začel vojaku groziti, da ga usmrti, ako bode kaznovan. — Sodišču je bil stavljen predlog, naj se Toubierja kaznuje z zaporom in degradacijo, ali sodišče je pritrdilo samo 9mesečni zapor. V degradacijo ni sodišče privolilo, ker se obtoženi v službi ni nečastno vedel.
—  Berolinska morala. Te dni je zasledilo redarstvo v Berolinu veliko število bogatih tvorničarjer in drugih podjetnikov, kateri so povabili že čestokrat v posebne sobe neke restavracije 11 žensk ter so imeli tam orgije, kakoršnih ni možno popisati.
—   Posebne vrste ustanova. V jeseni preteklega leta je umrla knjižničarica narodne knjižnice v Pariza, gdč. Marija Pelechet. V svoji oporoki je določila jedno nagrado 500 fr. za dve najboljši knjigi o mrčesih, ki uničujejo  knjige.
—   Sultanovi darovi črnogorskemu knezu. Sultan je šele pred dvemi leti pddaril črnogorskemu knezu dragoceno ladijo. Sedaj je sultan v Genovi naročil ladijo za 400 000 K ter jo bode poklonil zopet črnogorskemu knezu.
—   Sultanov nos. TiirškLsiiitan Jma iako^velik^nos. in je pri „razžaljenjih" tega nosu jako občuten. -^ Z ^zirom na ta sultanov nos je turška cenzura v Carigradu pr^rjovsi^la igrati Eostandovo dramo „Cyrano de Bergerac", kjer mora junak te drame ^astopiti-z-fakjCL velikim noaom.
—   Najzdravejša dežela v Evropi je Švedska, kjer je umrljivost seHaTT^^Srijd tisoč, na-Angleškem znaša umrljivost 18 8 na tisoč, 22 2 Da Erancoskem in v Avstriji pa 29 odstotkov.
—   Koliko je gozdov v Evropi? V vsej Evropi je 303,232.009 hektarov gozdov, torej približno jedna tretjina vse površine. Največ gozdov poseduje Rusija, in sicer ima 205,000.000 hektanov. Na Švedskem odpade na vsakega prebivalca 30 hektarov gozda, v Avstro-Ogrski 26, v Nemčiji 28, v Franciji 24, v Italiji 12, v Danski 8, na Angleškem pa po 4 hektare gozda.
—   Moderni topovi. Leta 1892 izgotovil je Krupp v E3senu top, katerega izstreljeni naboj je dosegel na kviško 6230 m višine, v daljavo pa 202 km Od tistega časa pa je Krupp že dolgo premagan in nadkriljen. V Novem Jorku imajo sedaj okrožne topove, kateri nesejo 25 km daleč.
—   Največja ura. Na mestni hiši v Filadelfiji v Ameriki je največja ura na svetu. Kazalnik, v premerju 7-6 m, je električno razsvetljen. Bronast minutni kazalec je natakanjen na 6.1 cm debelo vreteno, je 3*70 m v premerju in tehta 226 kg.
—   Pisateljica poteguhka. Redko energijo je pokazala angleška pisateljica Aaa SparovT Namenila se je, da spiše roman o pouličnem svetu, ki se shaja na klatari v bedi od danes do jutri. V ta namen je šla sama v ta poulični svet. Oblekla se^ie v ^tmje in žLyeTar3k.Ui)no s temi ljudmTTako. kakor so živeli oni. Vsako^jifijo je vzela v roke, je li bilo lahko, ali težko in_nizko! Ko je preživela tako nekoliko mesecev ter nabrala gradiva za svoj novi roman, povrnila se je zopet v svoj prejšnji stan ter zapustila poujičnj^ke, n^edjsate-rimi si je pridobila^mnogo simpatij. Roman bo skoro dovršen, ter ga angleška inteligenca pričakuje z veliko napetostjo.
—   Kedaj so gasilci koristni. Iz Čikaga se naznanja sledeča dogodba: V Ewanstownu je hotel dr. Dovvie, ud neke skrivne sekte, predavati in ljudstvo vnemati za svoje nauke. Prišlo je na shod veliko njegovih prijateljev in tudi nasprotnikov. Šum je vedno naraščal tako, da policajem ni bilo mogoče vzdrževati redu. Predsednik shoda je dal znamenje gasilcem, kateri so bili takoj na lici mesta in v prepričanju, da je nastal požar, je takoj zažeia brizgalna delovati, in v par traautkih so bili vsi zborovalci razkropljeni.
—  Žalostne razmere angleških gledaliških igralcev. V Londonu sta se zastrupili te dni sestri Ida in Edita Jeo-landovi, gledališki igralki, zaradi revščine. V domovini Shakespearovi imajo malokdaj gledališki igralci pristno veseloigro; pred nekaj Časa je pri skušnji neki igralec omedlel od lakote. Tudi obe nesrečni sestri sta v pismu, v katerem se poslavljata od matere, naznanjali, da ste se že utrudili v boju za eksistenco, ter da hočete končati to brezupno življenje, katero je bilo za nju le zmiraj žaloigra . .  .
—   Novo kitajsko glavno mesto. Kitajska cesarica-vdova je svojemu velikemu svetu naznanila, da Pekin ne bo več glavno mesto Kitajske, ampak da postane odslej glavno mesto Kaifongfu v provinci Henau. Cesarica je izjavila, da se v Pekin boji priti, ker misli, da bi jo ondi zvijačno ujeli. Kaifongfu leži blizu veletoka Hwangho. Mesto ima 6 mošej in 150.000 prebivalcev. Kaifongfu ima j edino židovsko naselbino na Kitajskem. Kaifongfu je bilo pod imenom Tungking od 1280 do 1405 1. davno mesto Kitajske.