GLASILO ZDRUŽENJ PROSVETNIH DELAVCEV ☆ LJUBLJANA 30- MARCA 1959	* LETO X. ☆ STEVILKA6
PROSVETNI DELAVEC
Izvajanje pravilnika o ocenjevanju
V Uradmem listu FLRJ št. 10 od 11. marca 1959 je izšel Pravilnik o ocenjevanju učnega in vzgojnega osebja, sprejet na podlagi Zakona o javnih uslužbencih. (Ta pravilnik objavljamo na četrti strani' našega Tista.)
Nekatere značilnosti iz Pravilnika: Pravilnik odreja, katero učno in vzgojno osebje se ocenjuje. Določeno je, da se Vodilno osebje, ki ne poučuje ali ne vrši vzgojnih poslov, ne ocenjuje.
Za ocenjevanje učnega osebja vsake ustanove, za ocenjevanje vodilnega kadra, ki poučuje, in za niže organizirane Šole določa Pravinik imenovanje posebnih komisij, ki jih imenujejo organi, pristojni za namestitev, t. j. sveti za pro-*veto občine in okraja.
Komisije ocenjujejo učne osebe na podlagi izpolnjenega Ocenjevalnega lista, mišljenju učnega kolektiva in mnenja prosvetnega svetovalca. Vsaka učna oseba ali vzgojitelj se lahko oceni z oceno »zadovoljuje«, odlikuje« ali »se posebno odlikuje«. Za tis\te, ki niso pri svojem delu za tekoče šolsko leto pokazali uspehov, kakršne bi morali pokazati za oceno * »zadovoljuje«, Ugotovi komisija, da ni bilo dovolj elementov za ugodno oceno. Pri ocenjevanju morajo komisije upoštevati vse-stransko dejavnost . posamez-nika, tako v šoli, kakor izven šole pri kulturno prosvetnem delu.
Ocenjevalec, kakor tudi posamezni člani komisije imajo pravico zahtevati izločitev članov komisije. O tej zahtevi odloča svet za prosveto.
Tisti, ki ni zadovoljen z oceno, ima pravico pritožbe v 15 dneh po izročitvi ocene. Pritožbo rešuje razširjena komisija. Razširjeno komisijo sestavlja prvotna ocenjevalna komisija, pomnožena za dva člana. Ta dva člana določita: enega svet za šolstvo, a enega delegira ustrezajoča sindikalna organizacija.
Ce okrajni sivet za prosveto Ugotovi, da je bil kriterij posameznih komisij nepravilen ali če presega število tistih, ki so ocenjeni z oceno »ee posebno odlikuje« 10 % vseh ocenjenih oseb, izvrši revizijo ocen prej omenjena razširjena komisija.
Za pravilno izvajanje tega Pravilnika so odgovorni prosvetni organi. Nujno pa je, da *e Pravilnik skupno s člani Riškega odbora temeljito prouči v šolskih kolektivih tako, da , ga pravilno razumejo oce-
njevanci, kakor tudi člani komisij.
pemokratičnost je zajamčena s samo obravnavo elementov za ocenjevanje po učiteljskih kolektivih, demokratično sestavo komitčj in udeležbo sindlilkatov pri pritožbah na posamezne ocene.
Kriterij za oceno vsakega posameznika naj bo njegova celokupna prizadevnost v šoli m izven nje. Zagotoviti je potrebno enoten kriterij. Zato bodo potrebna posvetovanja v okrajnem merilu. Enotna navodila za vso republiko bo dal Sekretariat Svdla za šolstvo LRS, kakor jih je dal za celo državo sestanek v Sarajevu.
Nepravilno bi bilo, če bi primerjali prejšnje ocene s sedanjimi. Kakor niso imele prejšnje ocene nikaske stimulacije za napredovanje, tako služijo te ocene za določanje prioritete pri konkurzih, za hitrejše napredovanje itd. Ravno tako ima negativna ocena za posledico, da se oce-njevancu to leto ne šteje za napredovanje.
Naše občinske sindikalne organizacije in okrajni odbori naj pomagajo prosvetnim organom pri pravilnem izvajanju tega Pravilnika. PasMi moramo, da ne bo prišlo do upravnih sporov zaradi nepravilno sestavljenih komisij,
zaradi nepravilne objave imen članov komisij itd.
Naša občinska društva naj takoj izberejo one člane, ki bodo delegirani v razširjene komisije za spremembo splošnih ocen za okrajno revizijo ocen. Istotako naj okrajni odbori določijo člana za razširjeno komisijo za okrajne prosvetne ustanove.
Poleg pomoči, ki jih naj naša občinska društva in okrajni odbor nudijo prosvetnim organom pri pravilnem izvajanju Pravilnika, morajo paziti, da se izloči pri ocenjevanju vsaka protekciju in da delegirajo v razširjene komisije take zastopnike, ki imajo polno zaupanje svojega članstva.	Z. H.
Za Slovenijo dve nagradi
Komisija Odbora za pripravo I. jugoslovanskega kongresa za telesno kulturo je pregledala naloge učencev, ki jih je prejela od republiških svetov za šolstvo na osnovi nagradnega predkongresnega natečaja.
Od prejetih nalog s temami s področja telesne kulture je omenjena komisija nagradila tri naloge učencev iz osnovnih in tri iz ostalih šol.
Prvo nagrado 1— kolo — prejme za svojo nalogo »Moje največje doživetje v telesni kulturi«
METKA MAČEK, učenka 8. h razreda IV. osnovne šole Maribor-Center in za nalogo iste teme MITJA ŽAGAR, dijak 1. a razreda gimnazije iz Kranja, drugo nagrado — smuči.
Sindikat prosvetnih in znanstvenih delavcev FLRJ
Na svoji seji 11. januarja 1959 se je predsedstvo Centralnega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije odločilo, da bodo za nameščence in delavce, kj ne delajo v proizvodnji, osnovani 4 sindikati: sindikat uslužbencev državnih ustanov, sindikat zdravstvenih delavcev, sindikat prosvetnih in znanstvenih delavcev in sindikat delavcev kulturno-umetniških ustanov.
Sindikat prosvetnih in znanstvenih delavcev naj bi vključeval dosedanje Združenje učiteljev, predmetnih učiteljev in profesorjev, Združenje učiteljev, predmetnih učiteljev in profesorjev strokovnih šol, Združenje univerzitetnih preda-
Vsa družba si mora prizadevati za preobrazbo šolstva
Glavni odbor Sociaildistične zveze delovnega ljudstva Slovenije je imel 13. marca plenarno sejo, na kateri so kot prvo točko dnevnega reda obravnavali naloge političnih or-gandzacij pri uresničevanju šolske reforme. O tej temi je imel daljše poročilo član Izvrš-
Bogat program proslav ob 40-Ietnici KPJ na 11. osnovni šoli v Ljubljani
Druga osnovna šola v Ljubljani je začela z mečUšolBkam tekmovanjem ob 40-letnici Komunistične partij© Jugoslavije že 1. januarja. Izmed 19 nedeljskih ekskurzij pionirjev in tabornikov, kolikor jih obsega njihov program, 90 doslej izvedli še naslednje:
Novoletno jelko so ob pol -nočnem tabornem ognju praznovali pri spomeniku padlih partizanov v Vratih;
18. januarja so obiskali. Rakov Škocjan* kjer so jb ilebitke med Nemci in partizani,Min tamkajšnji grob' padlih^,partizanov;
ne šole obiskali še Begunje in Drago, Dražgoše in Jamnik; napravili bodo pohod po Črni In Postojnski jami (z žepnimi svetilkami. v spomin na partizanski napad na nemško bencinsko skladišče); šli bodo v Belo dolino v Kamniški Bistrici, kjer je stala partizanska bolnišnica in bila začasna partizanska tiskarna; v Srednjo Radovno, kjer so beli in Nemci požgali naselja in pometali v ogenj ljudi; obiskali bodo Rog, partizansko vas Gabrje in Trdinov vrh. Predjamski grad (gornjo etažo jame,-tkjer je bilo partizansko
nega sveta LRS in predsednik Sveta za šolstvo Vladko' Majhen.
Ko je govoril o značilnostih Šolske reforme, je dejal, da je preobrazba šolstva odvisna od akcije vseh zavestnih socialističnih sil, ne samo od tistih, ki delujejo na področju šolstva samega. Predsedstvo Glavnega odbora SZDL je postavilo to vprašanje na dnevni red zato, da bi vzbudilo vse politične organizacije li aktivnemu dolu na tem področju. Kot idejno napotilo pri tem naj jim bo Program ZžECJ, .zlasti deveto in deseto poglavje.
Med najbolj perečimi vprašanji v sedanjem stanju našega šolstva je tovariš Majhen omenil zlasti štiri:
1.	Potrebno bi bilo rešiti vprašanje splošne izobrazbe, ki bi bila v skladu 9 potrebam i sedanjega obdobja. Tudi v novih predlogih za učne programe se namreč pojavljajo zastareli in preživeli koncepti, katerih osnovni slabosti sta na-trpanost s historicizmom in z znanstveno predmetno sistematiko, ob tem pa prihaja do za-
upravJjanja v šolah in vzgojnih ustanovah; spoznavanje novih vzgojno - izobraževalnih področij, ki posebno pomembno vplivajo na oblikovanje socialističnega človeka in se pojavljajo v reformiranem šolstvu kot nove smeri: družbemo-ekonomska vzgoja, gospodarsko - tehnična
Ci1,	• Sf«SiSK£55SK-
odiikonkretae družbene prakse. Najprej bo treba določiti, kaj naj obsega sodobna splošna izobrazba, zatemspajjo bo.treba še diferencirati za posamezne poklice in namen©! šol. Posebno pozornost zasluži ■, splošno izobraževanje odraslih, v katerem se ne more ponavljati snov za mladino, ker je treba upoštevati življenjske izkušnje odraslih ljudi.
2. Nadvse pereča Je rešitev družbeno - ekonomske vzgoje. Politična ekonomija ne zajema jugoslovanskih izkušenj jn tako ostaja tudi naša družbena ureditev premalo znanstveno utemeljena. Družbeno - ekonomska vzgoja bi morala biti skupaj z drugimi družbenimi vedami * partijna ideološka osnova socialističnega šolstva in se v njem
Vranje in Skedneno jgmo — pribežališče ' prebivalcev leta 1943 ob um iku, Italijanov;
22. februarja Ceirjfcrtico in Cerkniško jezero; tam' so obujali spomine na težke čase tega kraja, posebno med okupacijo, jto so nemški bombard er ji -ru-žtli naselje.
V prihodnjih mesecih bodo pionirji in taborniki IL osnov-
^Iladi umetnik pri delu (Likovni krožek Pionirske knjižnice v Ljubljani
Išk&irt\Vintgarju'.bodo obiskali
pogorišče taborniške. koče (tam sta se leta 194£ mudila pesnik Rob in Nikolaj Pirnat), šili bodo na Rašico, na Veliko planino (spomini na požiganja planinskih koč v času hajke 1944).
Po možnosti se bodo udeležili tudi celodnevnega pohoda ob žici okupirane Ljubljane in šli Po poti umikajoče se partizanske čet® iz Kamniške Bistrice na Kamniško predgorje (zima 1944).
Pionirski odred Jožeta Kosmatina bo pripršvil pionirske zbore, na katerih bodo stari borci in komunisti pionirjem pripovedovali svoje spomine.
22. aprila bo v veliki dvorani Slovenske filharmonije glavna proslava z bogatim sporedom.
Največja množična manifestacija pa bo pohod pionirjev vseh oddel-lcov na Rašico.
To je nekaj točk dz programa proslav jn prireditev v počastitev 40-letnice KPJ II. osnovne šole v Ljubljani. Vredno j© omeniti še to, da bodo podmlad-karji Rdečega križa obdarovali socialno Šibke učence in organizirali tečaj za prvo pomoč. Mladinski aktiv osmih razredov pa bo organiziral lasten študij o osnovah marksizma in zgodovini KPJ in izvedel akcijo za počitniško kadrovsko brigado v Cerknici.
vzgoja, gospodinjstvo, fizično in proizvajalno delo, pedagoške lin družbene oblike samouprave itd.; politične organizacije bi morale vplivati na oblikovanje notranjega življenja šol, pospeševati bi morale nadaljnje razvijanje izobraževanja odraslih in pomagati krepiti materialne osnove našega šolstva.
V razpravi po poročilu tovariša Majhna je sodelovalo več diskutantov. Tovariš Avguštin Lah je obravnaval nekatera vprašanja ,v zvezi z reorganizacijo in materialno osnovo, ^a-kor -tudi vsebinsko preobrazbo učno-vzgojnega dela v šolah ljubljanskega okraja. Tovariš i-ne bi smela kazati kot samosto- -ca Zima Vrščaj Holly je obrav-
Prosvetni delavci Pomurja bodo svečano proslavili 40-letmco Partije
Okrajni odbor Združenja učiteljev in profesorjev - za ukraj Murska Sobota je na SvoJi seji 14. t. m. sklenil, da k° 16. maja svečano poslavil *#-letnico naše herojske Par-*ti© ob priliki Dneva prosvet-Uih delavčev okraja Murska So-Za to proslavo bodo na-Urosill za politično-pedagoški Referat predsednika Sveta za ®°lstvo LRS tov. Vladka Majh-Po svečanem delu proslave Ua bodo prosvetni delavci Pomurja	spomenik pro-
svetnim delavcem Pomurja padlim v NOB. Ta spomenik bodo postavili v glavnem iz lastnih prispevkov. Ostali del proslave bodo različne razstave, ogled tovarne perila Mura, Pomurske tiskarne ter poslopja gimnazije, ki je največja zgradba prosvetnih ustanov v okraju. Popoldne bo koncert učiteljskega pevskega zbora »Slavko Ostre« iz Maribora, ki je naštudiral pesmi že za slično proslavo v Mariboru. Prireditve Dneva prosvetnih delav-
cev Pomurja, ki bodo v počastitev 40-letnice naše Partije, bo zaključil družabni večer.
Za to proslavo ob priliki Dneva prosvetnih delavcev je pokazal polno razumevanje tudi OLO v Murski Soboti, ki ga bodo tudi naprosili, da prevzame pokroviteljstvo proslave.
Prosvetne delavce te našo javnost že sedaj opozarjamo na to veliko svečano proslavo.
J. B.
jen predmet, temveč bi morala izprepletati celotno vzgojno-izo-braževalno dejavnost.
3.	Z možnostmi, ki jih imamo v naši republiki, zaostajamo pri razvijanju izobraževanja odraslih.
4.	Počasi napreduj® tudi zakonodajno delo. ki ga moramo opravit; po izidu splošnega zakona o šolstvu.
Zdaj je na dnevnem redu, je rekel tovalriš Majhen, vprašanje, kako bomo izvajal; šolsko reformo. Pri tem gre za iskanje načinov,’ sredstev in konkretnih ukrepov. Ni dvoma, <3a ostajajo mnoga konkretna vprašanja še nadalje odprta In se bodo v nadaljnjih razpravah še prav gotovo ponavljala. Izven dvoma pa so tiste rešitve, ki so tako tesno povezane z našim družbenim sistemom, da jih lahko politične organizacije razvijajo in utrjujejo v šolstvu, ne oziraje se na njegov organizacijski sistem.
Med temi vprašanji so: nadaljnje razvijanje družjpenega
navala politično vzgojo učnega kadra; zlasti bi morali nuditi več pomoči mladim prosvetnim delavcem. Znanje, ki ga posreduje šola, še vedno ne ustreza potrebam po znanju, kakršno naj da šola našemu državljanu; dalje je govorila o nategah skupnost; učencev in izvenšol-ski dejavnosti. Tovariš Tone Kropušek je razpravljal o vlogi Ljudske mladine pri preobrazbi šole, tov. Jože Petejam pa je poudaril, da so bili šolski odbori doslej preveč prepuščeni sami sebi in da morajo politične organizacije storiti v tej smeri več kot so doslej.
V razpravi so sodelovali še tovariši Leopold Krese, Stefan Pavšič, Janko Rudolf, Jure Ivanetič, dr. Jože Vilfan; predsednik tov. Miha Marinko j© razpravo zaključil s predlogom, da bodo na osnovi poročila in razprave izdelali sklepe in jih poslali okrajnim in občinskim ljudskim odborom kot smernice za nadaljnje izvajanje načel naše šolske reforme.
Uprava prosi šolska vodstva, naj poravnajo naročnino tudi za tekoče leto, da ji ne bi bilo treba za vsako leto posebej pošiljati račnov.
vateljev in zunanjih znanstvenih delavcev, Združenje vzgojiteljev in učiteljev posebnih šel, Združenje vzgojiteljev, Zvezo muzejev in konzervator-skih delavcev, Zvezo društev bibliotekarjev in Zvezo arhivarjev.
Ko se je 1951. leta razformi-ral enotni Sindikat prosvetnih delavcev in so se ustanovila razna združenja s sindikalnim statusom, je bil položaj v našem šolstvu tak, da je bilo potrebno potom določenih organizacij pritegovati prosvetne delavce k reševanju vrste nerešenih vprašanj na področjih posameznih vrst našega šolstva. V tem smo tudi v mnogo-čem uspeli. Vodstva novih združenj so delo svojih organizacij usmerjala vedno bolj na strokovna področja.
Tako so v preteklem obdobju osnovna vprašanja s področja šolstva v glavnem rešena. Z novim komunalnim sistemom prevzemajo vedno večjo vlogo v šolstvu organi ljudske oblasti na občinah. To dejstvo narekuje potrebo po jačanju osnovnih organizacij prosvetnih delavcev v občinah. Upravljanje šol prehaja vedno bolj v roke družbenim organom — šolskim odborom in svetom za šolstvo.
Splošni zakon o šolstvu z vsemi uredbami, ki mu slede, je rešil vrsto organizacijskih in strokovnih vprašanj, s katerimi so se večkrat ukvarjale organizacije prosvetnih delavcev. Enotni šolski sistem in enotna prosvetna politika od komune do najvišjih oblastvenih organov terjata drugačno sindikalno organizacijo prosvetnih delavcev. Potrebno je zlasti okrepiti vlogo osnovnih organizacij v komunalni skupnosti.
V večjih mestih s0 se nekatere panoge s področja kulture in prosvete bujneje razvile (arhivi, muzeji, knjižnice), medtem ko pa so v mnogih komunalnih skupnostih te ustanove še v povojih, njihovi maloštevilni uslužbenci pa se čutijo osamljeni v svoji praktični družbeni dejavnosti. Dostikrat sloni razvoj omenjenih dejavnosti izključno na ramenih in avtoriteti posameznika, ni pa neke organizacije, ki bi dala potreben poudarek in pravo mesto takim ustanovam. Kaže, da bi v enotnem sindikatu s skupnimi močmi lahko več, naredili za popularizacijo in krepitev omenjenih ustanov — zlasti v manjših krajih.
Vse to narekuje potrebo po enotni organizaciji prosvetnih in znanstvenih , delavcev. Razumljivo je, da je treba pri tem upoštevati in koristiti dosedanje pozitivne izkušnje posameznih združenj in organizacij, kakor tudi njihove' specifičnosti, saj v šolstvu še vedno vrsta vprašanj ni rešena, reforma šole pa bo trajala daljši čas in bo treba nekatera vprašanja obravnavati še naprej v naših organizacijah Po posameznih vrstah šol in s strokovnjaki, ki delajo v njih. V novi sindikalni organizaciji bo treba najti take organizacijske oblike in načine dela, da bodo vse stroke prišle do največjega možnega izraza, hkrati pa da se bodo kar najtesneje združile, kadar se bodo obravnavala številna skupna vprašanja
s področja šolstva, prosvete la drugih strok.
Vedeti je treba, da bo številčno močna sindikalna organizacija, ki bo imela dobro vodstvo in bo tudi finančno okrepljena, laže dosegla ugled in postala nepogrešljiva družbena sila, mimo katere ne bo mogel nihče, kadar se bodo obravnavala življenjsko važna vprašanja njenega članstva.
Ne nazadnje pa je treba poudariti, da bodo tudi pogledi na nadaljnje delo okrog reforme šolstva s povezovanjem šole z raznimi kulturnimi in prosvetnimi ustanovami bolj enotni in se bomo laže izognili improvizacijam, ki lahko ovirajo normalen razvoj otrok. S spretnim vzklajevanjem dela znanstvenih ustanov in šo4 bi lahko ustvarili oblike stalnega okoriščanja s sodobnimi znan* stvenimi dosežki pri pouku.
Sindikat prosvetnih in znanstvenih delavcev bi vključeval učitelje, predmetne učitelje, profesorje, znanstveno, administrativno, tehnično in pomožno osebje ha vseh vrstah šoi, predšolskih ustanov, domov, samostojnih znanstvenih ustanov in inštitutov, muzejev, knjižnic, arhivov pa morda tudi zavodov za napredek šolstva. V ta sindikat se ne bi vključili učitelji in administrativno osebje na glasbenih in umetniških šolah ter akademi--jah; te bi bile priključene sindikatu delavcev kulturno-umetniških ustanov.
Po podatkih Zveznega zavoda za statistiko je bilo pri popisu vseh uslužbencev v šolah in kulturno prosvetnih ustanovah na dan 1. oktobra 1957 stanje takole:
v šolah zaposlenih skupno 103.875;
v znanstvenih in kulturnih ustanovah pa 8.949 — skupno torej 112.824.
Podružnica kot osnovna sindikalna organizacija bi bila organizirana po teritorialnem principu, v vsaki občini ena podružnica. V večjih usttano-vah bi osnovali sindikalne skupine, kjer pa bo treba, tudi pododbore.
V večjih mestnih občinah, ki imajo preko 200 članov, bi lahko formirali podružnice po industrijskem principu in to v večjih šolah in ustanovah s preko 50 uslužbencev.
Občinski odbori bi bili samo v večjih mestih.
Okrajni odbori bi vzklaje-vali delo podružnic. Ti odbori bi imeli poleg običajnih komisij še odbore za posamezne stroke.
Po vseh republikah bi se osnovali republiški odbori. Tudi pri republiškem odboru bi delali poleg raznih komisij še odbori po strokah.
Prav tako bi bila osnovana pril Centralnem odbom vrsta komisij za delo na posameznih področjih.
Ustanovni kongres Federacije delavcev in javnih uslužbencev Jugoslavije bo konec letošnjega leta- Zadnje dni marca so se v Beogradu sestali člani plenumov vseh dosedanjih sindikatov in razpravljali o osnovanju Federacije. Sprejet je bil začadni Statut Federacije ter izbrano predsedstvo Federacije, Ju bo vodilo posle do k®11' gresa.
Priprave
za proslavo 40 letnice ZKJ
v Društvu vzgojiteljev v Ljubljani
Poleg proslav 40 - letnice ZKJ, ki bodo v vsaki posamezni ustanovi, pripravlja društvo ljubljanskih vzgojiteljev osrednjo proslavo, kjer bodo sodelovali gojenci vseh predšolskih in izvenšolskih vzgojnih ustanov, gojenci posebnih vzgojnih ustanov in gojenke Srednje vzgojiteljske šole. Večina teh ustanov praznuje tudi 100-let-nico svojega obstoja. Vzgojiteljem pa se bo nudila priložnost da ocenijo vzgojno delo in napredek v tem obdobju.
Za proslavo pripravljajo akademijo gojencev iz vseh ustanov in zavodov. Tu bodo pokazali kulturno dejavnost, ki jo gojijo v prostem času. Razstava izdelkov naših gojencev bo po-
kazala obliko likovne in tehnične vzgoje v teh zavodih. Na slavnostnem zborovanju bodo med drugim pregledali uspehe vzgojnega dela in dali priznanje najboljšim in najpožrtvo- ' valnejšim izvenšolskim jn predšolskim prosvetnim delavcem.
V počastitev 40 _ letnice ZKJ bodo vzgojni domovi vse leto tekmovali v aktivizacljl mladine za ideološki študij in delovne akcije, razen tega Pa -tudi v utrjevanju samouprav-Ijanja mladine v domovih. Le-* tos bodo izdali zbornik z aktu- ' alno problematik® predšolske' in izvenšolske vzgoje, hi*tori«t > teh ustanov pri nas, pa tudi j najboljše literarne- prispevke gojencev.
Štev. 8
ospiiacijske šole v mariborskem okraju
Trije trakti centra vajenskih šol v Mariboru so že pod streho. Tu se bodo namestile vajenske šole za kovinsko in elektro stroko. S tem bodo v Mariboru znatno razbremenjene ostale šole, kjer so doslej te ustanove gostovale. Mo žnost nadaljnjega šolanja pa bodo našli tudi tisti mladinci, ki jih doslej šole zaradi preob remenjenosti niso mogle več sprejeti. (Na srednji tehnični šoli v Mariboru so letos zav rnili skoraj 300 mladih ljudi.)
Pedagoški center v Mariboru išče vedno nove oblike strokovnega izobraževanja učiteljskega kadra. Med ostalimi bolj ali manj posrečenimi oblikami so tudi hospi-cijske šole oziroma posamezni oddelki.
Te šole in oddelki so ustanovljeni. na nekaterih občinskih centrih (Lenart, Košaki, Tezno, Ptuj itd.), kjer se naš učiteljski kader pogljablja v strokovna vprašanja na osnovi dognanih in uspešnih metod dela. Razumljivo, da morajo voditi' Bbčihski (ljudski odbori posebno personalno politiko in sprejemati v te šole najprizadevnejše in najboljše učne moči.
Vse te šole imajo svoj posebni poslovniik, kjer so določene dolžnosti in pravice posameznih učiteljev.
Hospitacij skio šolo vodi pedagoški vodja. Delo pa je organizirano teko, da prihajajo hospitičat vsakokrat razred-
Učitelji in profesorji iz Litije so zborovali
Pred dnevi so imeli člani litijskega Društva učiteljev in profesorjev zborovanje v Litiji. Udeležila se ga je tudi .poslanka tovarišica Zima Vnščaij. V začetku zborovanja je presednik Niko Prestar pozdravil nove člane, ki so bili ob novi razmejitvi*. občin priključeni k litijski 'Občini, in to učiteljstvo iz: Poišnilka, Maimola, Dol in Gradišča.
Precej diskusije je bilo gleda predloga, da bi se v dveh ali treh večjih središčih ustanovile centralne knjižnice, v katere bi tudi manjše osnovne šole prispevale del svojega proračuna za knjižnice. Ker so šolski proračuni že itak nizki, da si šole ne morejo naročiti vseh revij, ni bil ta predlog sprejet. Vsi navzoči pa so bili za to, da bi bile v večjih krajih večje knjižnice, kjer bi se lahko izposojali
razne pedagoške knjige, vendar ne na račun manjših šol. Za te knjižnice je treba najti drugje sredstva. Vsaka šola — tudi najmanjša — bi morala imeti naročene vsaj vse mladinske knjige.
Tovarišica Zima Vrščaj je poudarila pomen samoupravlja-. nja. Ze v otroku je treba vzgojiti potrebe, da bo pozneje posegel v samoupravljanje iz čisto notranje potrebe. Zato n.aj se že v osnovni šoli seznanijo z oblikami. dela za samoupravljanje. Pri vzgoji za samoupravljanje je zelo važna razredna skupnost. V otroških zadrugah otroka navajamo na samoupravljanje.
Važni so, odnosi med učiteljstvom. Tudi r,a roditeljskih sestankih vzgajamo ljudi. Če bodo roditeljski sestanki pravilno potekali, bodo ljudje sami za-
ikovni vzgoji
V dobi atoma, vsemirskih raket, mehanizacije, forsirane industrializacije in nevrotične naglice žvljenja deiluje kot presenetljivo nasprotje vedno večje zanimanje za probleme estetske vzgoje. Tehtno pomembnost te vzgoje uvidevajo ne samo strokovni pedagogi, temveč tudi krmarji sodobnega družbenega življenja — ker se zavedajo velikega pomena estetske vzgoje za harmoničen razvoj novega človeka v naši družbeni stvarnosti. Naraščajoče zanimanje za umetnost in estetsko vzgojo najbrž organsko rase _ tudi iz podzavestne želje današnjega človeka, da bi priklical v zmehanizirano življenje protisilo, ki bi vzpostavila ravnotežje diktatorskemu razumu — ki je človeka sicer dvignil do vladarja nad prinodmimli sikunui zemlje in kmalu tudi vsemirja — o mu hkrati grozi, da ga bo notranje duhovno popolnoma osiromašil in da mu bo v prsih človeško srce zamenjal š kovinsko škatlico atomske energije.
Ob naraščajočem zanimanju za estetsko vzgojo nadploh je razumljivo, da se je prebu-dtlo do polemične ostrine tudi zanimanje za probleme pouka risanja in likovne estetike. A prav pri odmerjanju pomembnosti in družbene koristnosti likovne ttagbie itn likovnega estetskega okusa se mi zdi nerazumljivo, da je med načrtovalci novih učnih programov še vedno mnogo takih, ki prav likovno vzgojo omalovažujoče podcenjujejo in ji v primeri z estetsko vzgojo v literaturi vn glasbi odmerjajo zadnje mesto. In vendar se sreča sleherni državljan od intelektualca do ročnega delavca Sleherni dan pri svojem delu in počitku neprimerno večkrat z neštetimi predmeti naprave, obrti, industrije, arhitekture, stanovanjske opreme Ud. — kot pa s heksametrom m tercino ali kontrapunktom in sonato. Načrtovalce učnih programov, ki nameravajo risanju in likovni estetski vzgoji — v nasprotju s stanjem v kulturo razvitih državah — odmeriti 1 število učnih ur prav po mačehovsko — je treba opozoriti, da pozabljajo naslednje:
Ker zahteva pouk likovnih umetnosti od učenca raznovrstne in pestre aktivnosti, predstavlja veliko vzgojno vrednoto v estetskem, intelektualnem in moralnem pogledu in nudi pedagogu možnost za psihološko pretehtavanje učenca in za odkrivanje njegope umetniške nadarjenosti.
Znanje, misli in metijejske spretnosti, pridobljene pri pouku likovnih umetnosti, koristijo učencu v času šolanja, kakor tudi pozneje pri delu. Učijo. ga razumno, plemenito in lepo uporabiti svoj prosti čas. Učijo aa spoznavati in ocenje-
vati lepoto v naravi, v življenju, v umetnosti in v produktivnih aktivnostih od industrijskih izdelkpv do tekstilnih vzorcev in najrazličnejših uporabno obrtnih predmetov.
Likovne umetnosti spadajo med neobhodno potrebne vzgojne pomočnike za dosego čim harmoničnejšega razvoja učenčeve osebnosti; hkrati predstavljajo tehtno sredstvo za globlje spoznavanje stvar-' nosti in razvijanja ustvarjalne fantazije.
Pouk likovne estetike in likovnih umetjiosti, tako kot vseh ostalih umetnosti, povečuje strpnost, vlogo in razumevanje med ljudmi in narodi.
Razmnoževanje slik in sploh vseh vrst likovnih stvaritev s pomočjo fotografije, knjig, tiska, filma in televizije predstavlja danes tako važen element napredka in vpliva na množice kot nekoč iznajdba tiskarstva. Zato je pomembno in važno, da vizuatlno izobrazbo sodobnega mladega človeka 'čimbolj razvijamo, ker mu s tem širimo obzorje razuma, plepienitvmo njegov okus in hkrati ščitimo njegovo občutljivost za lepoto pred vsem, kar je vulgarno, kičasto in grdo v kateremkoli sektorju njegovega življenjskega udejstvovanja.
Če hočemo, da bo modemi likovni pouk na šalah — prilagojen seveda raznim starostnim stopnjam učenca — rodil vse zgoraj naštete sadove — mu moramo zagotoviti predvsem zadostno število učnih yr in kvalitetne strokovne kadre z akademsko izobrazbo. In to ne samo v osemletkah, temveč tudi na gimnazijah in celo univerzah, kot je to povsod v kulturno razvitih deželah. Vsi ti napredni strokovni kadri na osemletkah že poskušajo pouk risanja in likovne estetske vzgoje posredovati učencem širše, kompleksneje, po pri-merjalnvh metodah, z aiktivizi-ranjem učenčeve lastne kreativnosti in s pomočjo sodobnih ugotovitev znanosti, ki se ukvarja s problematiko likovne teorije in estetike.
Minili so časi, ko so šolske risalnice dišale po avstroogr-skem akademizmu, časi, ko je bil pouk rianja osiromašen in degradiran na suhoparno prerisovanje mavčnih odlitkov in secesijskih ornamentov. Vrednotiti pomembnost pouka risanja in likovne estetike z dosežki tega pouka v časih naših starih očetov — pomeni konservativno nerazgledanost — pomeni škodljivo zametavanje enega od pomembnih sredstev za vzgojo naše mladine v nove. harmonično razvite, usstvar. jalne ljudi, ki bodo srečni samo takrat, če bodo vedeli m samo, kaj je koristno, ampak tudi — kaj je lepo.
Prof. Vida Fakin
htevali zboljšanje šole. Roditeljski sestanek naj bo javna tribuna, kako naj se šola v danih prilikah zboljšuje in napreduje.
Na zborovanju so razpravljali tudi o težkočah vzgoje v naših oddaljenih krajih. V hribovskih vaseh se še dogaja, da otroci prinašajo s seboj aa malico tudi po pol litra vina. Proti tem navadam se je težko boriti. Na vzgojo vplivajo tudi filmi. Potrebno je, da bodo šole odločale, katere filme lahko gleda šolska mladina.
Učiteljstvo je opozarjalo na težave, ki nastanejo, ko so starši prestavljeni Na naših osemletkah se poučujejo v različnih krajih različni jeziki. Tako se lahko zgodi, da je oče prestavljen v kraj, kjer poučujejo drug jezik, kot se je poučeval v kraju prejšnjega službovanja.
Rrazpravljali so še o raznih primerih slabe vzgoje v posameznih krajih in o' pomenu šolskega odbora, ki mora v takih primerih pravilno ravnati. Na zborovanju so sklenili, da bodo ustanovili »Mlade zadružnike« v večjih: krajih, kot so: Litija, Šmratno in, Gabrovka.
V zvezi s proslavo 40-letnioe KPJ naj učiteljstvo v šoli primerno prikaže pomen te obletnice in raizvoti delavskega gibanja.
Pred zaključkom zborovanja so se pomenili še o pripravah za sindikalni izlet; na zadnjem zborovanju so namreč odločili, da bodo priredili sindikalni izlet v Trst in Ben.etke.
Zatem so se sestali še aktivi, ki so pregledali delo v posameznih ' razredih. Posamezni učitelji so podali svoja izkustva v razredu. Pevski aktiv se je pomenil o pripravah za občinski pevski nastop, ki bo spomladi. Učiteljstvo tretjih razredov pa je sklenilo, da bo poslalo v Litijo zgodovinski razvoj svojih krajev. Snov bodo uredili in razmnožili in bo služila ori spoznavanju družbe.
Tudi aktivi višjih razredov posameznih predmetov so se sestali in se pomenili o delu v razredih.
Prihodnje zborovanje bo naj-brže v mesecu aprilu.
Miha Vahen, Jevnica
nikii istih razredov, ki tvorjo svoj strokovni aktiv. Ta aktv ge seznanja tekom vsega leta, po predhodno izdelanem programu, s snovjo, metodično, didatktično ter Splošno pedagoško problematiko svojega riazredia in celotne obvezne šole.
Pri sestavi plana strokovnega izobnaževanjia učiteljstva v komuni sodelujejo vse učne moči. Vsako leto (hospitacij sike šole delajo že dve leti) razpiše šola v začetku šolskega leta anketo, ki obsega vprašanja učnih načrtov, snovi, težjih poglavij v učnih načrtih (celosnost SPD, petje, risanje, spisje itd.), nadalje vprašanja metode im tehnike dela ter didaktike. Poleg tega si učitelji želijo odgovorov še na druga vprašanja, kot so: učila in njih metodična uporaba, izmenjati hočejo misli in izkušnje o deduktivni obravnavi geografskih enot Slovenije v 4. razredu, o zgradbi učne ure in drugo.
Pred nastopom prejme vsak hospitant pismeno pripravo s celotno zgradbo učne ure, ki mu je v pomoč in orientacijo pri hospitaciijii. M teh razpravah, ki so večkrat zelo žvahne, se pokaže, kako se je hnsipitiant pnilpnavtiiU na hos-pitacijo in posebno na one probleme, ki so narekovali učni nastop.
Uvodoma obrazloži nastopajoči učitelj celotni potek učne ure ter poda socialno struk-tuftlo alvojega razreda. Smatramo namreč, da je predpogoj za uspešno učno-vzgojno delo temeljito poznavanje celotnega učenčevega življenja.
Po dveh letih smo že opazili razliko med razpravami, ki so bile ob začetku delovanja hospitaiciijisfeih šol in med današnjimi. Učitelji pri-haiajo bolj pripravljeni in se zato prav vsi udeležujejo razprav. Tudi v strokovnem pogledu so razprave mnogo boljše. Cutiitd je, da učitelji bolj poglobljeno berejo ter strokovno obravnavajo našo in tujo lieraturo. Obravnava sama pa je zato že manij laična, kot je bila ob ustanovitvi teh šol, stekel jim je namreč pedagoški jezik, ocenjujejo novejša pedagoška dela, citirajo posamezne pedagoške pisatelje ter skušajo posplošiti novejše didaktične in
metodične izsledke. Učitelji so sami spoznali, da s podrobnim študijem , in vnašanjem spoznanj v svojo prakso pomagajo reševati težavne zahteve naše nove šole. S takim delom se morajo bistveno spremeniti tudi odnosi med učiteljem in učencem.
Doslej so te šole v redu opravile svojo nalogo, saj se je na tak način izobraževalo nad 300 učiteljev, ki so priso-
stvovali 125 hospitacijam v letu.
Vse to delo pa s pozornostjo sledijo občinski ljudski odbori, sveti za šolstvo in, šolski odbori. Ti se ne pomišljajo sprejemati nase poleg drugih težkih finančnih obveznosti tudi vzdrževanje hos-piitacijskih šod, ki postajajo, iz leta v leto v občinskem merilu uspešnejši pedagoški centri.
Končnik Drago
a k a j
v
K članku "-Stroikovno šolstvo ziaostaja za časom«, objavljenem v Prosvetnem delavcu št.
5 z dne 11. marca 1959, se fni vsiljujejo nekatere pripombe. Pri tem se omejujem samo na nižje strokovne, na vajenske šole.
Kljub zaostanku za časom, Id je bil ugotovljen na posve-) tovanju Sveta za prosveto OLO v Ljubljani, moramo priznati, da so se vajenske šole po osvoboditvi nenehno razvijale in dosegle pri vseh težavah in ovirah neprimerno višjo stopnjo, kaikor so jo imele prej. Njihovo vodstvo so prevzeli praktični šolniki, strokovni pouk pa novi učitelji — strokovnjaki iz proizvodnje: mojstri tehniki, inženirji.
Vzlic uspehom, ki so bili prikazani na mnogih razstavah po vsej Sloveniji, je to šolstvo še vedno zapostavljeno. 2e vrsto let sprejemajo vajenske šole učence z dovršenimi 4 razredi nižjih gimnazij, sedaj pa že iz popolnih osemletnih osnovnih šol. Tam so jim bili vodilni predstavniki šole ravnatelj, na vajenskih šolah, torej višje stopnje, pa še vedno vodijo in upravljajo šole upravitelji. Ze čujem ugovor; mar je od naslova vodstva odvisen napredek kake ustanove ali podjetja? Nikakor. Za naslove se učitelji nikoli niso potegovali. Toda dokler bodo naslovi še vedno vplivali na zaostalo mnenje ljudskih množic, moramo upoštevati tudi to. Ni čuda, če ima ljudstvo o teh šolah in o vajencih še zelo napačno mnenje.
Na vajenskih šolah je bil in je še danes uveden predmetni pouk tako za splošno izobraževalne kakor za strokovne ali tehnične predmete. Zakaj se ti
Drobne iz Kamnika
Svet za šolstvo občinskega ljudskega odbora Kamnik je organiziral tečaj za pridobitev osnovnošolske izobrazbe. Zal se ni prija vilo za ta tečaj toliko kandidatov, kot so pričakovali. Zdaj obiskujejo tečajniki peti in šesti razred, jeseni pa bodo naredili še sedmi in, osmi razred.
Letos bodo v Kamniku zače lj graditi novo šolsko poslopje za osnovno šolo in gimnazijo. Do jeseni računajo, da4 bo zgradba pod streho. Stala, bo predvidoma 120 milijonov dinarjev.
Pomanjkanje šolskih prosto-ne vzgoje. Zdaj imajo ta pred-rov je v kamniški občini v zadnjih letih postalo zelo pereče vprašanje. Predolgo so odlašali z gradnjo novih šolskih stavb, tako da danes otroci s podeželja ne morejo dobiti popolne osemletne izobrazbe, ker v mestnih šolah ni več prostora zanje.
V perspektivnem planu imajo še gradnjo šol v Šmartnem in v Tunjicah.
Konec letošnjega šolskega leta bodo imeli upiavitelji osnovnih šol na območju kamniške občine seminar za pouk tehnič-
met le v prvem in drugem razredu. Organizacijo dela v šolski zadrugi pripravljajo aktivneje le še v Tuhinju in v Stranjah.
»Cvetoča vejica« se imenuje glasilo II. osnovne šole v Kamniku; pravkar je izšla prva letošnja številka, nameravajo pa jih do konca šolskega leta izdati še tri. — List je okusno opremljen, pišejo ga na risalni stroj, zato majo veliko dela z rij im. .V bodoče dobo skušali dobiti ciklostil, da bo delo laže.
učitelji ne bi smeli imenovati predmetni ali strokovni učitelji? Resje, dia zanje nismo-imeli in še danes nimamo posebnih višjih ali strokovnih šol. Toda ti učitelji se morajo izobraževati sami, samoiniciativno, če hočejo dosegati v šoli uspeh, ki ga terja napredujoče gospodarstvo. Mar ne zaslužijo vsaj tisti učitelji, ki že vsaj 5 let uspešno poučujejo na teh šolah, naslov predmetnega ali strokovnega učitelja z ustreznim plačilnim razredom? Za ostale z nižjim številom službenih let bi lahko uvedli strokovne izpite. S tem bi izenačili učni kader brez posebnih težav.
Na Reki imamo sicer Višjo pedagoško šolo za usposabljanje učiteljstva na nižjih strokovnih šolah. Pravijo pa, da ta šola še nima urejenega polnomočja, Dokler ne bo urejen status učiteljstva na nižjih strokovnih šolah, je vprašanje, če bi nam uvedba nove skupine »tehnič-na vzgoja — fizika« kaj pomagala, ker verjetno ne bo reflektantov zanjo.
Nižjim strokovnim šolam je treba dati ugled in priznanje, vse drugo bodo izboljšali učni kadri sami, če bodo šole deležne tudi ustrezne materialne podpore.
Razmeroma težko delo na vajenskih šolah povzroča še vedno prenizka šolska predizo-brazba vajencev. Preden bo šolska reforma stekla tako, da bodo po njej vstopali vsi učenci v nižje strokovne šole z dovršenim 8. razredom, bo poteklo še nekaj let. Ali naj čakamo na tisto dobo ob sedanjem stanju? Edina rešitev je v šoli za odrasle. Na vseh nižjih stre" kovnih šolah naj bi se uvedli posebni tečaji, ki bi pripravljali učence z nepopolno pred-izobra.zbo za vstop v nižje strokovne šole. Na tromese6n.i-h ali periodičnih vajenskih šolah z internatsko ureditvijo bi pri 40 tedenskih učnih urah za tri predmete: računstvo, slovenščino to risanje morda zadostovalo 1 do 2 meseca priprave. Vsekakor pa bi nižje strokovne šole take učence bolje pripravile za nadaljnje učenje kakor katerakoli poljubna šola za ocIt asle.
Vse prepočasi se razvija tudi gradnja poslopij za nižje strokovne šole. Če bi jih imeli več in bi bile opremljene z najpotrebnejšimi delavnicami za praktične vaje na strojih to z orodjem, bi se učenci že v šoli navadili najosnovnejših prijemov za obdelavo materiala, v podjetjih pa že delali kot mladi proizvajalci. Josip Kotnik
Učiteljstvo stalno izraža željo po praktičnih primerih, kako obravnavati v IV. razredu spoznavanje družbe in prirode in kje iskati za ta dva predmeta primerno učno snov.
Učiteljici Majda Vrečko in Judita Kristan s 1. osnovne šole na Viču sta pripravili dve učni enoti, in sicer o alpskem in predalpskem svetu. Po sestavljeni pripravi sta snov obravnavali predhodno v šoli, potem pa sta s celim razredom napravili poučno ekskurzijo v vse večje kraje.
Kako sta to izvedli, naj pripovedujeta sami.
Ekskurzija v Alpski svet
Obravnava snovi v razredu
Dve učni enoti iz spoznavanja
selil na Dunaj in tam nadaljeval študij filozofije. Ker ni opravil vseh izpitov, ni dosegel samostojnega poklica vse življenje. Služboval je kot uradnik v notarski službi.
Recitiranje pesmi: Na Sorškem polju.
Škofja Loka
1.	Spoznavanje družbe: Meja Alpskega sveta, gorstva v Alpskem svetu, industrijska središča.
2.	Spoznavanje prirode: Pojem
gozda, vrste gozdov, rastlinski pasovi, zaščitene rastline, gozdne živali.
Priprava: Da bj bil pouk čimbolj življenjski in vsa alpska okolja blažja učencem, je bilo potrebno izvesti ekskurzijo v Alpske predele. Da bi bila ekskurzija čimbolje izvedena, smo se morale nanjo temeljito pripraviti. Priprava je bila sistematično urejena in je zajemala zgodovinsko, zemljepisno, prdro-dopisno in literarno snov. Pri podajanju snovi sva se menjavali.
Učiteljeva priprava:	Snov
smo zajemale iz Valvazorja, Zgodovine Jugoslovanov, NOB, iz ljudskega izročila, Melik— Alpski svet, s prospektov, iz Planinskega vestnika, gozdarskih priročnikov. Lovskega vestnika, leksikona ter botanike in zoologije. Literarno snov pa smo črpale iz Zgodovine slovenskega slovstva in iz pisateljevih del.
Učenčeva priprava:	Tud;
učenci so bili na ekskurzijo dobro pripravljeni. S' snovjo so bili seznanjeni, ekskurzija pa je njihovo znanje poglobila, razširila in jih seznanila z resničnim življenjem človeka v Alpskem svetu. Narisali so si obris Slovenije, v katerega so
vnašali posamezne kraje ter delali ob zapažanjih pripombe.
Opozorjeni so bili na hrano, obleko, čas odhoda in vrnitve. Posebej so bili opozorjeni na vedenje v posameznih podjetjih. Seznanjeni so bili z delovnim in prostim časom.
Izvedba ekskurzije
Odhod je bil ob 8. uri zjutraj. Peljali smo se z avtobusom ta se ustavili v Medvodah.
•Zemljepisna snov; Ljubljansko polje se razprostira severno od Ljubljane. Sestavljeno je iz rečnih naplavin, zato uspeva tu le krompir, ki je najboljši v Jugoslaviji. Poleg tega pa je tu še mnogo prosa in ajde. Tu so bili včasih obrtniki — mizarji. Na vrhu klanca — v Medenski soteski se odpre široka ravnina — Sorško polje. Pod klancem so Medvode. Ime j® dobil kraj po tem, da leži med dvema vodama — Soro In Savo. Tu so tovarne Color, Tovarna tkanin in tovarna papirja. Blizu Medvod so po vojni zajezili Savo in napravili umetno jezero Zbilje ter zgradili hidro-centralo. Od glavne ceste, ki pelje proti Kranju, se odcepi pot proti Škofji Loki.
Zgodovinska snov: Preko mostu pridemo v Smlednik, kjer je bilo prazgodovinsko gradišče, kasneje pa rimske utrdbe. Med NOB so partizani ustrelili baronico Laza-rtai. ker je bila v zvezi z Nemci. Zaradi tega so Nemci ustrelili 30 talcev.
Literarna snov: Simon Jenko se Je rodil kot sin siromašnih staršev v Podreči na Sorškem polju. Ljudsko šolo je obiskoval v Smledniku, večji del gimnazije pa v Novem mestu. Stadij je nadaljeval v Ljubljani. Na prošnjo staršev je stopil v bogoslovje. Toda že po enem leta je zapustil Celovec In vsiljeni poklic, se od-
Zemljepisna snov: Škofja Loka leži pod Škofjeloškim hribovjem. Najvišji je Lubnik, pod katerim je lepa podzemska jama. Škofjeloško hribovje je polno gozdov, ki skrivajo razne gozdne živali. Tu so bila včasih kraljeva lovišča in je še danes zelo razvit lov. Pri Škofji Loki se Združita Poljanska in Selška Sora. Ob Poljanski Sori leže Poljane, kjer se je rodil Ivan Tavčar. V Siofji Loki sta tovarni tkanin In klobukov.
Ogled tovarne »Sešir«.
Zgodovinska snov: Mesto je bilo do 1803 last freisinških škofov. Ker ti kraji niso bili s Slovenci gosto naseljeni, so začeli ta naseljevati tudi Nemce. Na Sorško polje so privedli Bavarce in ustanovili okrog slovenske vasi Zabnica več nemških naselbin. Tako so po-nemčevali Slovence. V loški okolici pa je slovenski Jezik prevladal. Škof je dal zgraditi za sebe in svoje namestnike grad na hribu. V okolici škofje Loke pa je še danes ostalo mnogo neslovenskih imen — Puštal itd.
Med NOB je Škofja Loka odločno sodelovala. Škofja Loka in okolica ne bo nikoli pozabila 1. 1M4, ko so Nemcj ustrelili 50 talcev in zažgali Vešterski mlin, v katerem so zgoreli 4 tiskarji, ki so tiskali partizanske lepake v skriti partizanski tiskarni in katere se niso mogli rešiti. Mnogo škofjeloških družin pa so Nemci izselili v Srbijo že 1. ISMil, od koder so se vrnili šele ob osvobo.ie-nju 1945.
Kranj
Zemljepisna snov: Iz Škofje Loke vodi pot proti Kranju še vedno po Sorškem polju, na ono stran Save pa se razprostira Kranjska ravan. Tudi te dve ravnini sta zgrajeni iz prodnatih naplavin, zato uspevajo ta iste kulture kot na Ljubljanskem polju.
Kranj leži med Savo In Kokro. Kokra priteče la Kamniških ali
Savinjskih Alp, ki so Severno od Kranja. Najvišji vrh ki ga vita-mo je Storžič. Kranj je središče Gorenjske. Tu je okrajni ljudski odibor. Poleg tega je tudi industrijsko središče Gorenjske. Ima veliko tovarn (tov. tkanin, Iskra, tov. gumijastih izdelkov. Planika — tov. čevljev). J>ri Kranju' se odcepi cesta proti Tržiču, ki leži pod Karavankami. Tu so tovarne za poljedelsko orodje, tkanine in čevlje.
Ogled Kranja (Soteska Kokre, Prešernov gaj, Prešernov spomenik in tovarne).
Zgodovinska snov: Kranj je bil naseljen že v ilirskih in keltskih časih. Za časa Rimljanov se je mesto imenovalo Santiccum. Kasneje je postalo mesto Kranj glavno mesto , Kranjske marke. V srednjem veku so se v Kranju pogostokrat shajal; kranjski vitezi in prirejali turnirje — najbolj priljubljene viteške igre. Leta 1554 do 1557. je razsajala v Kranju kuga. Ko se je v Ljubljani 1. 1579 pojavila kuga, so se uradi preselili v Kranj. Leta 165® poleti je izbruhnil v mestu velik požar. Več kot pol mesta je pogorelo. Drug požar je bil 1813. Solo je imelo mesto že 1494.
Literarna snov:	Grob Simona
Jenka in Franceta Prešerna.
Radovljica
Zemljepisna snov: Pot vodi tudi skozi Radovljico. Tu se združita obe Savi: Sava Dolinka in Sava Bohinjka. Sava B. izvira kot slap Savica, nato pa teče skozi Bohinjsko jezero. Zapadno od Radovljice vidimo visoke gozdne planote, to sta Pokljuka in Jelovica. ki sta polni gozdnih plodov, kot so borovnice, maline in brusnice. Te plodove nabirajo in jih izvažajo v tuje države.
Literarna snov: v Radovljici je bil rojen Anton Linhart, avtor Zupanove Micke in Matiček se ženi.
Lesce
Zemljepisna snov: V Lescah je tovarna verig in čokolade. Imajo pa tudi letališče, ki je važno za tujski promet.
Vrba
Literarna snov:	Rojstni kraj
Franceta Prešerna. Ponovimo kratko življenjepis pesnika. Učenec recitira pesem »O Vrba«.
Žirovnica
Zemljepisna snov: Približali smo se Žirovnici. Na desni strani so visoke gore — Karavanke s Stolom. »u lahko opazujemo gozdne pasove (ponovitev gozdnih pasov ob neposrednem opazovanju), v Mostah pri Žirovnici je hidrocen-trala, ki so jo zgradili po vojni-Zajezili so Savo od Javornika do Žirovnice ta jo pretvorili v umetno jezero. Završnica, kjer je manjša hidrocentrala.
Literarna snov: V Žirovnici se se je rodil Matija Cop. Bil je velikan učenosti. Poznal je 19 jezikov. S svojim znanjem je bogatil prijatelje, zlasti Prešerna. Brez Čopa bi ne Imel; Prešerna. Ko bi mož svojemu narodu najbolj koristil, je utonil v Savi. Njegova smrt je silno užalostila Prešerna.
Zgodovinska snov; Staroslovansko grobišče in spomeniki talcem NOB.
Jesenice fn Javornik
Zemljepisna snov: Javornik leži pod Karavankami. 'Tu je del železarne na Jesenicah, in sicer valjarna. Z Jesenicami je povezana z ozkotirno železnico. Na Jesenicah pa imamo velike plavže in martinamo. Jesenice leže pod Mežakljo v ozki dolini. Mežaklja je visoka planota v Julijskih Alpah. Pokrita je z velikimi gozdovi. ki skrivajo ogromno divjih -živali. Zato so tu znana lovišča-Blizu Jesenic je Golica, polna narcisnih polj.
Zgodovinska snov: V srednjem veku so bili v Karavankah rudniki in fužine. V 16. stol. so postavili plavže na Savi. Kasneje so začeli obrate modernizirati. Vsa trgovina z železom je šla proti jugu. Najstarejši rudnik Je bil 7 Rovtih nad Jesenicami. Ker j« bila dolina ob Savi zaradi povodenj, močvirja še neobljudena, so vabile k naselitvi planine, ki so nudile sončne pašnike in bogate zaklade železne rude. Podložniki so krčili gozdove In začeli pridobivati železno rudo ip- ta so nastale prve železne peči ta kladi' va. Kmalu pa so Italijani začeli izpodrivati domače podjetnike. Napravili so laške plavže in S® naselili na Jesenicah in Javora*' ku Domačini pa so se začeli M' viti s poljedelstvom m živinorejo-Kasneje so nastali med domačih* In posestniki spori. Ti spori i* razkošno življenje pa so
gospodarje-

ŠOLSKA ZADRUGA V CIRKULANAH:
Pet let dela in uspehov
»Edini kapital nam je bila ljubezen in neizmerna volja«
GMculane so kultuimo-go-spodarsko središče tega dela Haloz (v bližini znanega gradu Bori). — Same Cirkulane spadatjo v vinorodni predel s staniimi nasadi.
Ljudje so tod zelo živalmi in, kar je najvažnejše — izredno bistri, zaradi vsakdanje borbe za svoj življenjski obstanek.
Šolski okoliš je velik; število otrok koleba okoli 650.
Sola je pri ljudeh zelo v čislih, saj ni roditeljskega sestanka, ki se ga ne bi udeležilo kakih 300 staršev.
Pouk imajo otroci dopoldne in popoldne. V šoli je devet dobrih din ena zasilna učilnica. Vsega imajo petnajst učnih moči, a manjka jlih še osem, ■ato delo mnogokrat trpi.
Sola ima marionetno lutkovno gledališče, je ozvočena, ima vodovod, terarij, akvarij (1800 litrov) in ailpinete s subtropačniiim, alpskim in ostalim rastlinstvom.
Začetek je bil težak
»Imamo pa tudi močno poudarjen gapodmski del, ifcat ga ima malokaitera šola v Sloveniji,« nam je z neprikritim ponosom prjpovedioval ranma-telj tov. Lado Stumberger. »S tem hočem reči, da imamo če od leta 1954 šolhko zadrugo. Mogoče je naša velika napaka v tem, ker smo pretihi in preskromni, da bi o tem obveščali javnost. Ker ste pa nas že izzvali, bomo pa povedali nekaj več.
Socialne razmere pri nas niso kdo ve kako rožnate. — Morani reči, da se je marsikaj spremenilo na bolje, vendar še vse premalo. Zato si je šola zadala nalogo, vzgajati poleg ostalega tudi ljubezen do zemje. Priborili smo si zemljišče in praktično ga že pet let obdelujemo z uspehom. Pričeli smo brez vsakih sredstev, edini kapital nam je bila ljubezen in neizmerna volja, kar pa je bilo bogato poplačano.
Ljudje, učenci in oblast so razumeli potrebe. BiH so primeri, ko ni bilo gnoja, da smo ustavili naše voznike na cesti, jih naprosili in čez nekaj ur je bil gnoj. Namreč zemlja, ki smo jo dobili, je bila kristalno čista in mastna ilovica. Fizikalno smo jo izboljšali in danes že nekaj pomeni. V okolici šole je bilo dovolj odpadkov. Vse od kamina, malte, apna, smeti in vrag vedi še kaj smo uporabili ter s tem zemlljb izboljšali, a okolico očistili.
Dobili smo jablane, iztaknili hruške, poiskali breskve, vohljali za maiinamd, našli vegetativno zarodišče, organizirali kanadski topol, sposoditi li-guster, naprosil divjake, »sposodili« cement za toplo gredo, »elastično dobili« 30.000 sadik a ste skoraj vsega ne spomnim, ker je tega že pet let.
Učenci so material kar hitro spravili v zemljo. Pridne roke so naredile kompost in to ne malo.
Prišla je zima. Zajec je imel svobodo in nam napravil dokaj škode. Tudi voluhar se je šopiril. Toda ker smo naredili z lastnimi žulji, nismo omahnili. Učenci so sprejeli borbo. Napravili so ograjo, ki ni ravno kratka, jasno se ne more primerjati s kitajskim zidom, meri pa vendar 364 metrov, kar niso mačje solze!
Razmere pa narekujejo delo. Orodje si vedno od sosedov ne bomo mogli izposoj e-vati, to nam je bilo jasno. Tovarišica Korenjakova še sicer ne tarna. Pa Podi temu Smo napravili kraj. Pa tudi učenci zdaj ne nosijo več orodja v šolo. Postali smo gospodarji in zdaj imamo oradsjamico in orodje. Tudi škropimo nič več s hrbtno škropilnico, temveč to delo opravi traktor; učence pa komaj zadržimo, da ne pretaknejo poslednjega vijaka na traktorski škropilnici.
Ja, še to moram povedati, da je spočetka bilo delo na ramah učiteljev, ki so organi-
zirali in fizično mnogo prispevali. Danes pa že mladi zadružniki delo sami organizirajo in vodijo.«
»Hudo je biti berač...«
Seveda so nas zanimali rezultati tega dela.
Tov. Stumberger nam jih je kar natresel:
»Učenci so postali mladi gospodarji im čutijo ljubezen do rodne grude. — Postali so praktični in vedo dobro, kako je treba delo organizirati in pri katerem koncu morajo prijeti.
Nasade izredno čuvajo, prav radi se pa spominjajo, kdo je kaj zasadil, rezal, cepil. Lotila se jih je samozavest in ponos, ki sta našemu človeku manjkala.
Mlada generacija, ki je pred petimi leti zaputila šolo, ne pijančuje. Maram povedati, da pri nas le težko srečate pijance, čeravno je vmo tu doma. če pa že katerega srečate, je navadno tujec. To je prav nasprotno s prejšnjimi časi!
Poleg pedagoško gospodarskega smotra smo pa dosegli tudi lep finančni uspeh — 190 tisoč dinarjev letno! Vendar nam gmotni dobiček vi bil nikoli vodilo in cilj. — Zdi se nam, da je prav, če to, kar delamo, rodi uspehe. Hudo je biti berač, kot smo bili mi. Tudi finančna sredstva slo dana učencem v uporabo. Vedno kaj majka.
Pravkar sem govoril z licenci, ki so predlagali, da bi poleg gnojil, škropiva itd. bilo dobro, če bi na objektu postavili vremenoslovno postajo in za ta predel uvedli antipe-ronosporno službo, instrumente pa uporabljali hkrati kot učilotpri fiziki (toplomer, barometer, aerold, ombrome-ter, vetrnica itd.).«
Ravnatelj je pri tem izrazil željo: »Mogoče pa bo mladini, zadružnikom iz CirkuUm, ker so bili tako dolgo tihi, Skrom-
ni in marljivi, priskočila na pomoč tudi naša oblast...«
Res, kdo more reči, da ne bo?
V načrtu: večja pletarska delavnica
»Naš objekt izgleda mnogokrat kot mravljišče. Mogoče bo kdo pomislil, da samo delamo in se nič ne učimo,« je nadaljeval ravnatelj. »Pa ni tako. Zadružnikov in razredov je mnogo. Če učenec dela mesečno dvakrat po 45 minut, je to že mnogo. Celo vsi ne pridejo na vrsto.
Pripomnil bi še, da imajo učenci tudi gospodarski del. Viški so namenjeni šolski kuhinji. V ostalem pa se uče vrtnarstva, konzerviranja in •pestrosti prehrane: gojijo nove kulture — papriko, paradižnik in drugo. Na prihodnjem zasedanju bo naša šolska zadružna organizacija sprejela novo nalogo: povečanje vrbovega nasada, & katerega bi se razvila pletarska delavnica v Cirkulanah, nekaj vrbe bomo pa uporabili za pletenje v šoli. Sredi vrbovega nasada bodo učenci uredili kokošjo farmo z okoli 100 selekcioniranimi kokošmi. — Jajca bodo zamenjavali z domačimi in tako prišli do čistokrvnih plemenskih kokoši. Železniško upravo bomo naprosili za dva stara vagona.« *
Šolski zadružniki v Cirkulanah so letos enkratno povečali malinov nasad, višek ple-memitih malin pa dobili za svoje domove.
Povečali bodo nasad ligu-stra, M jim bo služil za okrasitev vasi, višek pa bodo prodali.
Kanadskih topolov so že potaknili 1200. To je zelo hitro rastoči les. Drevo doraste v 25 letih. V teh krajih je namreč pomanjkanje industrijskega lesa in lesa za kurjavo. Ze letos bodo dali prve topole učencem. Pa tudi potaknjence so dobili.
Sadno drevje, ki jim ga je voluhar uničil, so učenci za-memjaOtfi z doma vzgojenim. Nekaj pa bodo tudi prodali.
Seno pokosijo, spravijo in prodajo na pomlad, ko je cena najbolj ugodna!
Prejšnje občine.: Cirkulane, Bori in Gorišnica so bile revne. Šolski proračun je znašal okoli 450.000 din, za kurjavo pa so porabili skoraj 400.000 din. Šole iste velikosti v drugih občinah so dobivale 2 do 3 milijone.
Tako računajo: če bodo vrbov nasad povečali, bi znašal dohodek do 300.000 din in bi se lahko delno — kot že zdaj — sami vzdrževali.
Okoli šolskega poslopja in na dvorišču urejujejo učenci skozi vse leto gredice z raznim cvetjem ta okrasnim grmičevjem. šolske hodnike in učilnice pa krasijo lončnice. S tem učence navajajo, da bodo tudi svoja stanovanja in okolico vzdrževali v lepem redu.
Tako vzgajajo v učencih čut za lepoto.
Šolski zadružniki v Cirkulanah okopavajo nasad malin.
družbe in prirode v osnovni šoli
s Korensko sedlo vodi Koren-cesta, ki ie bila zgrajena v kih časih. Gradil jo je Julij r Sl. leta pred našim štet-Na Javorniku pa je bil v iajšnji pe& prvikrat izdelan
Literarna snov: Tone Čufar se je rodili na Jesenicah kot sin tovarniškega mizarja. V mladih letih je bii pastir, nato pa se je ieužii za mizarja. K£Sneje.fjH. preselil v Ljubljano- Ze 1. Ura® je bil zaradi komunizma obsojen na leto ječe. ki jo prebil v Ljubljani ih Beogradu. L. 1S42 so ga ujeli Italijani In ga odpeljali v Gonars Pod tujim imenom. Toda izdajalec ga je Izdal fašistom. Ti so ga odpeljali v Ljubljano in izrouli Nemcem. V Šentvidu je moral prestopiti na nemški avtomobil, a se je kljub temu, da je imel roke zvezane, pognal čez polje proti Sozdu. Toda preden ga je dosegel, so ga pokosile brzostrelke. Čufar Je napisal več iger iz delavskega Življenja, roman Pod kladivom, povest Tovarna.
Bled
Ztamljetpdsna snov: Blejsko jeze-teži med planinami. Je ledeniškega izvora In je 2 km dolgo ih 1,3 km široko in 3il m globoko. ■Sled je znan turistični kraj, ki Ka radi obiskujejo tudi tujci. Ob jezeru Je mnogo hotelov in vila mahala Tita. Bled ima tudi To-plice, ki so že zelo stare. Od tu dobro vidimo Babji zob, pod katerim je lepa kraška jama, ki ne Postaja dosti za Postonjsko, le da je težje dostopna. V jezeru je mnogo rib med njimi postrvi in šfcuke. Ob obali rastejo vodne Rastline — lokvanji.
Zgodovinska snov:	Zgodba o
nastanku jezera.	,
Literarna snov: Slavospevi naših Pesnikov Bledu.
Begunje
iZemljepisna snov: Leže pod Karavankami V ozadju Begunjščica la Dobrča.’ Skozi sotesko teče Be-SUnjščica, v kateri živijo' postrvi. Tudi tu so bogata lovišča. V Be-Sunjah so tovarne »Elan« (športne Potrebščine) in tovarna sukna.
Zgodovinska snov; Se preden je bil zgrajen grkd Kamen, je stal v. bližini Jamski grad — močno skalna duplina. Grad je OH iste vrste kot Predjamski grad »n Postojni. L. 1650 se je še vi-otfisno, skozi katero je bilo
videti duplino. Ljudje pravijo, da so ga zgradili škratje. Danes od tega gradu ni nič videti, ie ime Hudičev gradič spominja nanj. Drugi, Begunjski grad, katerega razvaline pričajo o nekdanji mogočnosti in minljivosti, so postavili v XIII. stol. in so se vanj vselili plemiči Lambergarji. Vitez Gašper Lambergar je bil junak. Na 85 turnirjih se je bojeval z vitezi In tudi s samim cesarjem. Zgodba, kako je posekal Pegama, je naslikana na starih čebeljnlh panjih. (Pesem Pegam In Lambergar). Kaznilnica je bila med vojno preurejena v zapore, danes pa j e v njej umobolnica. Predelana je bila iz nekdanjega gradu. Tu se je rodil slavni Begunjec Ivan Kacijanar, znan po svojih bojih s Turki. Zadnji Lambergar pa je utonil v bajerju za gradom. — Gradnja cerkve — streha Iz ruševin gradu. V Dragi in na dvorišču gradu so grobovi talcev.
Zaključek ekskurzije
Ekskurzijo smo izvedli po predhodnem načrtu. Ni bila enostranska, temveč je zajemala zemljepisno, zgodovinsko, pri-rodopisno in literarno snov. Tako so učenci spoznali pokrajino in življenje v njej z več vidikov.
Vedenje otrok po tovarnah je bilo vzorno. Z zanimanjem so sledili delu in razlagi ter hitro vzpostavili kontakt z delavci. Zanimivejše podatke so si zapisovali ter smo jih kasneje uporabili pri računstvu, spoznavanju prirode in družbe. Tako smo povezali šolo z življenjem. Ekskurzija je bila najboljše učilo.
Po ekskurziji je vladalo v razredu živahno zanimanje za prepotovane kraje. Na lastno pobudo so začeli zbirati razglednice, brošure, časopise in knjige, v katerih so bili kraji, ki smo si jih ogledali.-Pazljivo so tudi sledili člankom v dnevnem časopisju in radijskim poročilom. Čustveno so jih tudi prevzeli kraji, kjer so padali
talci, ter ni bilo primera, da bi učenec v času igre s kričanjem ali skakanjem skrunil te -kraje. Barvitost pokrajine ob sončnem zahodu jih je navdušila, prav tako krajevno prilagojena narodna in umetna pesen..
Predpisana učna snov, podana pri spoznavanju prirode dn družbe, jim ni zadostovala, zato sem jih navajala na samostojno razširitev in poglabljanje učne snovi. Tako je zaradi ekskurzije odpadla nezainteresiranost za domačo zemljo.
Snov smo uporabili tudi pr! računstvu v obliki uporabnih
nalog, v slovenskem jeziku za govorne vaje in spisi e ter pri risanju za likovno izražanje. Nekateri učenci so se pri sp is ju sramovali čustvenega izražanja.
Ker učenci niso še bili vajeni takih ekskurzij, je bila ta zanje nekoliko utrudljiva. Prinesla pa jim je resnično znanje, pravilne predstave, jih čustveno razgibala (pogled na pašnike, krave, Bled, množica delavcev) in jim v prostem času nudila razgibanj e ob veselih igrah.
Izjave učencev v domačih vajah in govornih vajah (.. .v naše glave smo sprejeli mnogo lepega, novega in zanimivega... Želimo sl še takih ekskurzij ... ) potrjujejo potrebo, da postane ekskurzija sestavni del' učnega načrta.
Ekskurzija v Predalpski svet
Obravnava snovi v razredu
1.	Spoznavanje družbe: Gorske skupine, vodovje-, važni kraji v predalpskem svetu, življenje in delo v predalpskem svetu, med rudarji, ustanovitev KPS, Xxv. divizija, industrija.
2.	Spoznavanje prirode: Elektrika v gospodinjstvu, gospodarstvu, prometu, poraba elektrike, ljudje se sporazumevajo na velike daljave (telefon, br-zojav, teleprinter, televizija), prva pomoč pri poškodbah z elektriko, premog, hmelj, pomen gozda za celotno okolje, perutninarstvo.
3.	Gosp. tehn. pouk: Elektrika in varčevanje, premog. Kako preudarno kurimo.
4.	Priprava: Priprava je bila izvedena tako, da smo zajemale snov iz zgodovine, zemljepis-ja, prirodopisa in literature. Snov smo zajemale iz istih virov kot pri ekskurziji.
5.	Učenčeva priprava: Učenci so bili s snovjo seznanjeni. Tu. di starši so bili pravočasno obveščeni, da so lahko pripravili obleko in hrano. Cas odhoda in vrnitve je bil točno določen.
6. Izvedba ekskurzije: Odhod je bil določen ob 5.30, vendar j® bil zaradi okvare na avtobusu ob 6.30,
Črnuče
Zemljepisna snov: Tovarna Elma, električni razdelilnik, reka Sava.
Domžale
Zemljepisna snov: tovarna usnja, lesna industrija, mlinarstvo.
Zgodovinska snov:	Starodavna
dunajska cesta.
Mengeš
Zemljepisna snov: Tovarna glasbil in zdravil.
Zgodovinska snov: Plemiči. Turški tabor ob cerkvi.
Literarna snov: Janez Trdina.
Kamnik
Zemljepisna snov: Tovarna usnja, tekstilna tovarna; Kamniške ali Savinjske Alpe - Grintovec, Ojstrica. Jermanova vrata; Kamniška Bistrica (apnenec); Logarska dolina — Savinja.
Zgodovinska snov:	Nastanek
Kamnika, jezero od Kamnika do Mengša.
Gornji Grad
Zemljepisna snov: Gornjegrajska kotlina — reka Dreta — plavljenje lesa; žage in mlini; zadetek hmeljarstva, sadovnjaki, v višinah oves, rt.
TurlšT
biro
[ [JOBUAHA i
VABIMO ,VAS NA NASE VELIKO PRVOMAJSKO POTOVANJE S POCEBNIM VLAKOM V
P0MPEJE - S0RRENT0 - CAPRI -MODRO JAMO - TIVOLI - BENETKE
Naš letošnji prvomajski izlet v Italijo je še posebej prikladen za prosvetne delavce, saj so Vam na razpolago štiri zanimive variante, od katerih si lahko izberete najprikladnejšo. Ta izlet bo za vsakogar novo nepozabno doživetje, ki ga ne smete opustiti!
Ker je rok za prijavo zelo kratek, se takoj prijavite, osebno ali pismeno, naši turistični poslovalnici v Ljubljani, Miklošičeva c. 17 (telefon 30-645), kjer dobite lepe programe in vse podrobnejše informacije! Prijavite se lahko tudi v Mariboru, v poslovalnici »Transjug«, Maribor, Razlagova 22. Pohitite s prijavo, da ne zamudite te izredne prilike!
SAP-TURISTBIRO, LJUBLJANA

Zadružne organizacije
so dolžni
. b * • i »	* i	I • Pomagrti
in kmefiijskš strokovninki	soisiom zadrugam
Glavna zadružna zveza LRS je pred kratkim razposlala vsem okrajnim zadružnim zvezam v Sloveniji posebno prir poročilo, kako naj le-te pomagajo šolam pri ustanavlBanju in delu šolskih zadrug. V tem priporočilu je med drugim rečeno:
Družbeni delavci na vasi, zlasti pa zadružne organizacije si morajo prizadevati, da bo glavna naloga šolskih zadrug vzgoja bodočih, naprednih, socialističnih kmetijskih proizvajalcev. Zadružno delo učencev v osnovnih šolah na vasi je treba organizirati po proizvodnem načelu tako, da sj učenci pridobe določena znanja, sposobnosti in navade, da se v njih razvlije zadružna zavest, zadružna duh, pripravljenost in navajenost na kolektivno delo, da učenci znajo vredno-
titi družbeno lastnino, da se naučijo uporabljati; tehniko, da se zagrejejo za nove načine organizacije dela v proizvodnji, za nove odnose. Potrebno je, da šolska zadruga svoje delo vselej povezuje z delom in proizvodno smerjo kmetijske zadruge in občine ter upošteva razvojno stopnjo svojih članov, vzgojne namene in naloge, kj naj jih opravi.
Šolska zadruga ni nova zadružna organizacija, temveč oblika izvenšolske dejavnosti, k; vzgaja zadružni naraščaj. V izrazito kmetijskih področjih bo šolska zadruga glavna oblika dela izvenšolske vzgoje. Taka oblika izobraževanja- je v prvj vrsti namenjena družbeni vzgoji in spoznavanju principov družbenega upravljanja v najbolj začetnih oblikah. Zadružne organizacije in kmetij-
Miadi zadružniki na šolah se pripravljalo
Svet društev za varstvo otrok in mladine Jugoslavije je na svojem nedavnem plenarnem zasedanju sprejel sklep, da bodo v letošnjem letu potekle ob sežne priprave za pregled dela pionirjev-zadružnikov in mladih pri rodoslovcev. Akcijo bodo v jugoslovanskem merilu pripravili omenjeni Svet, Centralni komite Ljudske mladine Jugoslavije, Zadružna zveza Jugoslavije, Zvezni zavod za
Zgodovinska snov: gozdarstvu.
Poznan po
Mozirje
Zemljepisna snov: Leži ob Savinji; izvir Savinje (Hinka), splavarstvo, lesna industrija.
Zgodovinska snov:	Nastanek
Mozirja; Mozirje med NOB.
Šoštanj
Zemljepisna snov: Leži v Velenjski kotlini. Termoelektrarna, premogovnik, tovarna usnja; premog — ponovitev.
Zgodovinska snov: Mesto med NOB — Karel Destovnik — Kajuh.
Velenje
Zemljepisna snov: Rudnik rjavega premoga, termoelektrarna. Zgodovinska snov; Razvoj rudarskega mesta.
2alec
Zemljepisna snov:	Središče
hmeljarstva. Hmeljarska zadruga, Inštitut za hmeljarstvo. Hmelj -ponovitev.
Celje
Zemljepisna snov: Celjska kotlina (nadmorska višina); Celje je tretje mesto v Sloveniji: tovarne: ABRO, tov. emajlirane posode. Cinkarna; v Štorah pri Celju valjarna železa.
Zgodovinska snov:	Rimljani,
Celjski grofi. Stari plsker — streljanje partizanov in aktivistov.
Zaključek ekskurzije
Ekskurzija je bila izvršena po načrtu. Kontakt z delavci v tovarni je bil takoj vzpostavljen. V tovarni AERO smo videli potek dela. nismo pa spoznali zgodovine tovarne. Zgodovino tovarne smo spoznali kasneje po pismu, ki ga nam je poslalo vodstvo tovarne. Otrokom se je najbolj približala tovarna AERO, ker so vsi prejeli barvice.
Snov smo še utrdili s filmom Hmeljarstvo v Savinjski dolini in Splavarjenje.
Snov smo uporabili mi računstvu, slovenskem jeziku, risanju in govornih vajah.
Učenci so dobro spoznali kraje predalpskega sveta, kar so priznali tudi starši, ki so prisostvovali pouku utrjevanja.
proučevanje šolskih in prosvetnih vprašanj, Zveza kmetijsko-gozdarskih zbornic, Združenje agronomov in gozdarjev Jugoslavije in še nekateri dragi organi in organizacije.
Priprave za organizacijo proslav, ki naj bi prikazale vso raznolikost dejavnosti pionirjev in šolske mladine, se bodo začele že letošnjo pomlad, stopnjevano delo v šolah, šolskih zadrugah in občinah pa se bo razvijalo v razdobju od oktobra 1959 do maja 1960. Na letošnji Dan mladosti naj bi proslave po občinah prikazale prve rezultate v okvira šol in občin. V obliki tekmovanj se bo nato delo nadaljevalo do oktobra meseca, ko bo treba pregledati rezultate v republiškem in zveznem merilu.
Ves program je zamišljen tako, da bo >na široko seznanil otroke in jim približal perspektivo razvoja kmetijstva v njihovem kraju in v vsej domovini ter jih množično vključil — po njihovih sposobnostih in znanju — v izvrševanje aktualnih nalog na področju kmetijske proizvodnje, pogozdovanja, olepšavanja njihove šole, naselja in komune. To bo primerna akcija jugoslovanskih pionirjev, ki bo lahko kompleksno reševala povezovanje teoretičnega in proizvajalnega dela, tako da bo mladina osvajala novo znanje in nove naloge v. pogledu družbene, delavno - tehnične, moralne in estetske vzgoje«.
Te prireditve naj bi prispevale k temu, da bo Imela vsaka osnovna šola na podeželju svojo šolsko zadrugo in da se bodo našle nove, še bolj primerne oblike za razvijanje — tako na vasi kot v mestih — družbeno koristnega dela in medsebojnega zbliževanja otrok.
s ki strokovnjaki so dolžni pomagati šolskim zadrugam in s svojim delom vplivati, da se bodo uspešno razvijale. Ob ustanovitvi šolske zadruge moramo vzkladiti vse dosedanje oblike aktivnosti na področju kmetljeko-zadružnega izobraževanja v šoli in jih naddlje razvijati ter jih izpopolnjevati preko šolske zadruge.
Vrtnarstvo, poljedelstvo, sadjarstvo, vinogradništvo, živinoreja, perutninarstvo, reja malih živali, živalski vrt,’ higiena pri živini, tople grede, ribniki, vaje s kmetijskimi stroji, meteorološka postaja, nasadi jagodičevja, ogled zadružnih akcij s sodobno agrotehniko — oranje, brananje, žetev s kombajnom — vse te oblike dela naj bodo usmerjene pogojem posameznih krajev primemo >h to tako, da bodo učenci, spoznali prednosti zadružne proizvodnje.
Te naloge bodo opravljali na šolskem zemljišču in na drugih šolskih in izvenšolskih objektih pri kmetijskih zadrugah in na kmetijskih posestvih.
Zadružne organizacije naj pomagajo nabaviti šolski zadrugi primerna semena, umetna gnojila, škarje, cepilne nože, sadjarske koledarje, Kmečki glas, zbirko Kmečke knjige, vzorce semen in gnojil, razne lohetijske slike, primerno orodje za del0 na šolskem zemljišču in drugo.
Šolske zadruge bodo razvijale tudi druge oblike dela: nabiranje zdravilnih zelišč, akcije za zatiranje škodljivcev — posebno koloradskega hrošča, pobiranje kamenja na njivah in travnikih, organizirale bodo medsebojna tekmovanja in prostovoljno delo; dale pa bodo tudi poseben poudarek razvoju hranilne službe na šolah.
Kmetijske zadruge naj omogočijo -šolski zadrugi ogled zadružnih nasadov, skladišč, predelovalnih nasadov, kmetijskih posestev, ekonomij, strojnih remiz. Poskrbijo naj, da bodo dobile v upravljanje del zemlje, če ni šolskega vrta. Zadruge naj pomagajo otrokom s strokovnimi na vodji i in nasveti in naj poskrbijo, da se bodo uspešno izobraževali tudi v tel smeri. Predlagamo, da prevzamejo patronat nad šolsko zadrugo in ji stalno pomagajo pri delu. Kmetijske zadruge naj pomagajo šolskim odborom pri ustanavljanju šolskih zadrug; poskrbijo naj za dobro sodelovanje med šolskim odborom, aktivom mladij: zadružnikov, mlladJinsko organizacijo in drugimi organizacijami. Tako sodelovanje bo omogočilo spremljanje učencev do končane osnovne šole ter do poznejšega vpisa v kmetijsko gospodarsko šolo in v aktiv mladih zadružnikov.
Rdeči križ Jugoslavije pripravlja razstavo risb
zimsko veselje (sankanje, drsa-
V	počastitev 100-letnice organizacije Rdečega križa bo jugoslovanski Rdeči križ v letošnjem maju pripravil razstavo risb podmladkarjev iz vse Jugoslavije. Risbe naših pod* mladlkarjev bodo poslali tudi na podobne razstave v pet tujih držav.
V	želji, da bi tudi slovenski podmladkarji sodelovali na teh razstavah, je Glavni odbor Rde. čega. križa Slovenije objavil nekaj tem za risbe, da bi bilo delo podmladkarjem olajšano. Teme so; prometna nesreča, obisk pri bolniku, na telovadišču na kopanju, na morju.
nje,.smučanje, kepanje), v razredu pri malici, iz sadne akcije: prinašali smo sadje, zjutraj doma, umivamo se, ne pretepajmo se, pomagajmo potrebnim (bolnim, invalidom, starim), pripravljamo pozdrave za bolne sošolce.
Podmladkarj i lahko rišejo risbe vseh velikosti in to S svinčnikom, trsko, barvnlki, tilšem, vodenimi ali akvarelmi-mi barvicami, kot aplikacije (skupinske in posamezne) tpd.
Risbe je treba poslati na naslov:	Glavni odbor Rdečega
križa, Ljubljana, Resljeva 18.
PR AVILN
K
*
o ocenjevanju učnega in vzgojnega osebja
Na podlagi drugega odstavka 254. člena zakona o javnih uslužbencih (»Uradni list FLRJ« št. 53-57, 44-58 in 1-59) predpisuje Sekretariat Zveznega Iz-
vršnega sveta za prosveto In kulturo s soglasjem Sekretariata Zveznega izvršnega sveta- ta občo upravo
PRAVILNIK
0 OCENJEVANJU UČNEGA IN VZGOJNEGA OSEBJA L Splošne določbe
1.	člen
Učno In vzgojno osebje na šolah in v drugih vzgojnih in izohraževsrlnih zavodih se ocenjuje za vsako Šolsko leto.
Določba prejšnjega odstavka velja tudi za honorarno učno in vzgojno osebje, ki dela poln delovni čas.
2.	člen
Ravnatelji (upravitelji) šol in njihovi pomočniki, šefi odsekov na strokovnih šolah in predstojniki drugih vzgojnih izobra. ževalnih zavodov, ki po poseb. nih predpisih niso dolžni poučevati oziroma opravljati vzgojnega dela — se ne ocenju-, jejo.
Za uslužbence iz prejšnjega odstavka se smiselno uporablja 259. člen zakona o javnih uslužbencih. Ce se uporabi ta člen, izda odločbo svet okrajnega oz. občinskega ljudskega odbora, ki je pristojen za prosveto.
3.	člen
Učno in vzgojno osebje, ki v . šolskem letu več kot šest mesecev ni bilo v službi (ki je bilo na bolezenskem dopustu, na brezplačnem izrednem dopustu, na specializaciji, odstranjeno iz službe in dr.), se za to šolsko leto ne oceni.
Učno in vzgojno osebje iz prejšnjega odstavka lahko napreduje v višji plačilni razred, če izpolnjuje za to napredovanje druge pogoje iz zakona in drugih predpisov. Za šolsko^eto, v katerem nj bilo ocenjeno, se vzame splošna ocena Iz prejšnjega šolskega leta.
Določba prejšnjega odstavka velja tudi za učno in vzgojno osebje, ki je bilo odstranjeno iz službe, pa je bil nato uporabljen tretji odstavek 114. člena zakona o javnih uslužbencih.
Določba prvega odstavka tega člena ne velja za učno in vzgojno osebje, ki je bilo odsotno po uradnem opravku.
4. člen
Učno in vzgojno osebje se oceni vsako leto v dobi,od 1. aprila do 31. maja za tekoče šolsko leto.	'
5.	člen
Določbe tega pravilnika •■se uporabljajo smiselno tudi za učno osebje, ki nima vodilnega naziva, pa vodi na višjih šolah vaje ali praktično delo oziroma 'predava določene pomožne predmete ali ročne spretnosti, vodi vaje in praktično delo in dr. na fakultetah, visokih šolah s stopnjo fakultete, na um|tni-ških akademijah ter v univerzitetnih in fakultetnih ustanovah, ki so namenjene za pouk.
Določbe tega pravilnika veljajo tudi za učno in vzgojno osebje v pedagoških centrih, kulturnih domovih, na ljudskih in delavskih univerzah, v po-svetovalnicaih, vzgojnih, poboljševalnih in kazenskih poboljševalnih domovih ter v podobnih zavodih.
6.	člen
Učno In vzgojno osebje se ocenjuje po enotnem obrazcu (vprašalna pola za ocenitev), ki je objavljen skupaj s ten3 pravilnikom jn je njegov sestavni del.
U. Ocenjevalni organi
7.	člen
Učno in vzgojno osebje ocenjuje ocenjevalna komisija (v nadaljnjem besedilu: »komisija«).
Komisija ima tri , člane. Ravnatelj (upravitelj) šole oziroma predstojnik vzgojnega ali Izobraževalnega zavoda ie član In hkrati predsednik komisije. Drugi član ie prosvetni svetovalec oziroma strokovnjak, ki ga določi svet okrajnega oziroma občinskega ljudskega odbora pristojen za prosveto (v nadaljnjem besedilu: »svet«); za šole ki jih ni ustanovil ljudski odbor, določi tega člana svet v sporazumu z ustanoviteljem šole. Tretji član ie predsednik ali član šolskega odbora oziroma odbora (sveta) zavoda, ki ga določi šolski odbor oziroma odbor (svet) zavoda. Za tretjega člana ne sme biti določen član šolskega odbora oziroma odbora (sveta) zavoda, ki je bil izvoljen v odbor Izmed učnega in vzgojnega osebja oziroma izmed učencev tiste šole oziroma tistega zavoda.
Za učno In vzgojno osebje Iz 5. člena tega pravilnika imenuje komisijo organ, ki je pristojen za njihovo nastavitev.
8.	člen
Komisija ocenjuje vse učno oziroma vzgojno osebje, ki mora biti ocenjeno in dela na šoli oziroma v vzgojnem in izobra. Ževalnem zavodu ob ocenjevanju. To velja tudi za učno oziroma za vzgojno osebje, ki je začasno dodeljeno na delo v to jolo oziroma vzgojni in izobraževalni zavod, če je na delu v tei šoli oziroma v tem zavodu najmani tri mesece. Če pa je začasno dodeljeno učno oziroma vzgojno osebje na delu v šoli oziroma zavodu manj kot tri mesece, se oceni na šoli oziroma v zavodu, v katerem je stalno zaposleno.
Učno in vzgojno osebje, ki dela tudi na drugih šolah oziroma v drugih vzgojnih in izobraževalnih zavodih, da bi imelo predpisano število ur oz. izpolnilo normo rednega dela. se oceni na šoli oziroma v vzgojnem in izobraževalnem ■ zavodu, v katerem je stalno za. posleno.
9.	člen
Osebe Iz prvega odstavka 2. člena tega pravilnika, ki so po veljavnih Predpisih dolžne poučevati, oceni posebna komisija, ki jo imenuje svet. Za šole oziroma druge vzgojne in Izobraževalne zavode, nasproti katerim Izvršuje pravice ustanovitelja pristojni republiški organ Knenuje komisijo sekretariat
republiškega sveta, ki 3e pristojen za prosveto.
Komisija iz prejšnjega odstavka ima tri' člane. Član, ki ga imenuje svet izmed svojih članov, je hkrati tudi predsednik, komisije. Drugi član je prosvetni svetovalec oziroma strokovnjak, ki ga določi svet; za šole, ki jih ni ustanovil
ljudski odbor, določi svet tega člana v sporazumu z ustanoviteljem šoie. Tretji član je predsednik ali član šolskega odbora oziroma odbora (sveta) zavoda ki ga določi šolski odbor oziroma odbor (svet) zavoda. Za tretjega člana ne more biti določen član šolskega odbora oziroma odbora (sveta) zavoda, k j je bil izvoljen v odbor izmed učnega in vzgoinega osebja ozi. roma Izmed učencev tiste šole oziroma tistega zavoda.
10.	člen
Komisije iz 7. in 9. člena tega pravilnik^ morajo biti praviloma imenovane za vsako šolo oziroma vsak vzgojni in izobraževalni zavod.
Izjemoma je lahko imenovana za več šol z območja iste. ga ljudskega odbora, ki Imajo največ po štiri učitelje, oziroma za več manjših vzgojnih in izobraževalnih zavodov, ki ima. jo največ po štiri strokovne uslužbence, ena sama skupna tričanska komisija; njene člane imenuje svet v skladu s 7. in 9. členom tega pravilnika. V tej komisiji je tretji član. ki se voli izmed predsednikov oziroma članov šolskega odbora ozi. roma odbora (sveta) vzgojnega in izobraževalnega zavoda, občasni član In se vzame iz tiste šole oziroma Iz tistega zavoda, katerega uslužbenec se • ocenjuje.
11.	člen
Svet oziroma sekretariat republiškega sveta, ki ie pristojen za prosveto, izda odločbo o Imenovanju komisije iz 7. oziroma iz 9. člena tega pravilnika vsa. ko leto najkasneje do konca decembra. Z isto odločbo določi članom komisije tudi namestnike.
Odločba o Imenovanju komisije mora biti nabita na razglasno desko pristojnega ljudskega odbora oziroma republiškega organa.
Če je to potrebno, je lahko ista oseba član več komisij.
Dolžnost člana komisije ie obvezna.
12.	člen
Za Izločitev članov, komisije veljajo določbe zakona o splošnem upravnem postopku (»Uradni list FLRJ« št. 52-56).
Izločitev člana komislie lahko zahteva vsak član komisije in tisti, ki nai bo ocenjen.
O zahtevi za izločitev člana komisije odloča svet.
Zoper sklep o izločitvi ni dovoljena pritožba.
III. Ocenjevanje učnega in vzgojnega osebja
1. Ocenjevanje
13.	člen
Ravnatelj (upravitelj) šole oziroma predstojnik drugega vzgojnega in izobraževalnega zavoda izpolni podatke po vpra. šalni poli za ocenitev. Izpolnjeno vprašalno oolo mora izročiti komisiji najkasneje do konca meseca marca.
Za osebe iz prvega odstavka 2. člena tega pravilnika, ki jih je treba oceniti, izpolni podatke iz vprašalne pole v roku iz prejšnjega odstavka prosvetni svetovalec oziroma strokovnjak, ki ga je določil svet za člana komisije, ki jih ocenjuje (drugi odstavek 9. člena), in jih izroči pristojni komisijl,
Tisti, ki izpolni vprašalno polo. mora dati podatke za vse elemente, ki so navedeni v opombah vprašalne pole pod II in III.
Na šolah oziroma vzgojnih In izobraževalnih zavodih z večjim številom učnega oziroma vzgojnega osebja lahko izpolni splošne podatke v vprašalni poli pod I tudi učno oziroma- vzgojno osebje, ki naj bo ocenjeno, potrditi pa jih mora tisti, ki je dolžan izpolniti te podatke. Za pravilnost vpisanih podatkov je odgovorno učno oziroma vzgojno osebje, ki jih je vpisalo, oziroma tisti, ki jih je potrdil.
14.	člen
Pri ocenjevanju učnega In vzgojnega osebja se upoštevajo: strokovna sposobnost, prizadevanje in uspehi, doseženi v uč-no-pedagoškem delu, ter uspehi v zboljševanju učno-pedagoške-ga dela.
S strokovno sposobnostjo je mišljena zlasti praktična uporaba pridobljene strokovne In pedagoške izobrazbe.	,
S prizadevanjem in uspehi doseženimi v učno-pedagoškem delu so mišljeni zlasti uspeh v uresničevanju predmetnika In učnega načrta oziroma uspeh v učnem in vzgojnem delu. delovna disciplina, aktivna pomoč učencem oziroma otrokom In mladini v strokovnem In vzgoj-
*	Ut
nem pogledu in v razvijanju In podpiranju njihovih prostih aktivnosti.
Z uspehi v zboljševanju učno-pedagoškega dela je mišljena zlasti aktivnost v razvijanju strokovne in pedagoške teorije in prakse, sodelovanje v strokovnem in pedagoškem tisku ter sodelovanje pri uresničevanju programov znanstvenih in strokovnih ustanov, ki se ukvarjajo z napredkom vzgoje in izobrazbe.
15.	člen
Učno in vgojno osebje je lah. ko ocenjeno s splošno. ocena »zadovoljuje«, »se odlikuje« ali »se posebno odlikuje«.
S splošno oceno »se posebno odlikuje« je lahko ocenjeno le tisto učno oziroma vzgojno osebje, ki je doseglo uspehe v učno-pedagoškem delu, poleg tega pa prispevalo k zboljšanju tega dela v svojem zavodu ali sploh,
Ce, predstojnik, ki izpolnjuje vprapalno>pdlo, misli, da bi bilo treba posameznega učitelja ozi. roma vzgojitelja oceniti s splošna oceno »se posebno odlikuje«, mora pri izpolnitvi vprašalne pole podrobno obrazložiti vsak posamezen podatek. Obrazloži, tev se mora opirati na dejstva in biti podkrepljena s konkretnimi primeri iz ushržbenčevega dela.
Za učno In vzgojno osebje, ki v svojem delu za to šolsko leto ni pokazalo uspehov, kakršne bi moralo pokazati, <Ja bi dobilo splošno oceno »zadovoljuje«, ugotovi komisija z obrazložitvi, jo. da ni bilo dovolj elementov za ugodno oceno.
16.	člen
Ko komisija prejme Izpolnjene vprašalne pole. mora zahtevati pred začetkom ocenjevanja za vsakega učitelja oziroma vzgojitelja, ki naj ga oceni, tud; mnenje učiteljskega oziroma vzgojiteljskega zbora.
Učiteljski "oziroma vzgojiteljski zbor skliče v ta namen sejo, na kateri obravnava prizadeva, nje in uspehe, ki jih je vsak posamezen učitelj oziroma vzgo. j itelj dosegel v učno - pedagoškem delu. ter uspehe, ki jih je dosegel v zboljševanju učno-pedagoškega dela. Na tej seji se pove tudi mnenje, prosvetnega svetovalca o učnem oziroma vzgojnem osebju, ki ga je ta dal pri opravljanju prosvetno, pedagoške službe za šolsko leto za katero se osebje ocenjuje.
Posamezen učitelj oziroma vzgojitelj, o katerem ®e daje mnenje, je lahko navzoč na seji ir. se lahko udeležuje diskusije, he more pa odločati, da se daje mnenje o njem.
Za pripravo gradiva za sejo lahko izbere učiteljski oziroma vzgojiteljski zbor po potrebi izmed svojih članov delovno skupino.
17.	člen
Za učno in vzgojno osebje, ki je v šolskem letu. za katero se ocenjuje, najmanj tri mesece delalo na drugi šoli oziroma v drugem vzgojnem in izobraževalnem zavodu, zahteva pristojna komisija mnenje o njegovem delu od učiteljskega zbora te šole oziroma (id vzgojiteljskega zbora tega zavoda.
Določba prejšnjega odstavka velja tudi za učno oziroma vzgojno osebje, ki dopolnjuje redno število ur oziroma reden delovni čas z delom na drugi šoli oziroma v drugem vzgojnem in izobraževalnem zavodu.
18.	člen
Ocena učnega in vzgojnega osebja temelji na podatkih, ki so vpisani v vprašalno polo.
Delo v krožku na kamniški gimnaziji
Pri ocenjevanju učnega in vzgojnega osebja se upošteva budi mnenje učiteljskega oziroma vzgojiteljskega zbora tei mnenje prosvetnega svetovalca, ki ga je ta dal pri opravljanju prosvetno-pedagoške službe za šolsko leto. za katero se tačpc oziroma vzgojno osebje ocenjuje.
19.	člen
Predsednik komisije skliče sejo komisije.
Komisija je sklepčna, če je v polnj sestavi.
O delu komisije se piše zapisnik. Zapisnik piše praviloma eden izmed članov komisije, ki ga ta določi-. Na šolah oziroma v drugih vzgojnih In izobraževalnih zavodih z večjim številom učnega oziroma vzgojne,gia o.seb~_„ ja lahko določj komisija za zapisnikarja tajnika šole oziroma zavoda ali kakšnega drugega uslužbenca. Zapisnik podpišejo vsi člani komisije in zapisnikar, če ni njen član.
20.	člen
Ko je končana obravnava posameznega primera, odloča komisija o splošni oceni učnega in vzgojnega osebja z večino glasov.
Odločitev o splošni oceni se vpiše v vprašalno polo za ocenitev; podpišejo jo vsi člani komisije in zapisnikar.
21.	čl en
Ravnate,U (upravitelj) šole oz Irma predstojnik vzgojnega in izobraževalnega zavoda sporoči odločitev komisije o splošni oceni takoj uslužbencu na pod-Pis. , ^
Osebam iz prvega odstavka, 2. člena tega pravilnika, ki morajo biti ocenjene, sporoči odločitev komisije o splošni oceni na
podpis predsednik komisije (drugi odstavek 9. člena).
Osebe iz prejšnjih odstavkov morajo ob sporočitvi ocene zapisati tudi datum, kdaj jim je bila ocena sporočena.
2. Zahteva za spremembo splošne ocene
22. člen
Če osebe iz prvega odstavka 2. člena tega pravilnika, ki morajo biti ocenjene, ter drugo učno oziroma vzgojno osebje niso zadovoljni s splošno oceno, lahko zahtevajo v petnajstih dneh od dneva, ko jim je bila ocena sporočena, naj komisija. ki jih je ocenila, znova preizkusi podatke, na katere opira svojo oceno, in dano splošno oceno spremeni. V takem primeru 'se komisija razširi z dvema novima članoma (raz-širjeria komisija), Enega člana delegira ustrezna sindikalna organizacija, drugega pa določi svet. Če je zahteval spremembo ocene predmetni učitelj, mora biti član komisije, ki ga določi svet. praviloma strokovnjak zs njegov predmet.
Komisija mora zahtevo za spremembo splošne ocene vzeti v postopek kot nujno.
Na zahtevo komisije morata sindikalna organizacija in svet v sedmih dneh določiti po enega člana.
,	23. člen
Tisti, ki ie zahteval spremembo splošne ocene, ima pravico komisiji ustno razložiti svoje pripombe k podatkom, na katere se opira dana ocena. V ta. kem primeru je lahko navzoč na seji komisije vse dotlej, dokler ne preide komisija k odločanju.
24. člen
Razširjena komisija (22. člen) dela v polni sestavi in odloča o zahtevi za spremembo splošne oeerfe z večino glasov.
Odločitev razširjene komisije se sporoči tistemu, ki je zahte. val spremembo ocene, v skladu z 21. členom tega pravilnika.
Odločitev razširjene komisije je dokončna.
V stvari, ki se tiče ocenitve učnega in vzgojnega osebja, ni mogoč upravni spor.
IV. Druge določbe
KOLEKTIV PODJETJA
TELEKOMUNIKACIJE
SE VAM PRIPOROČA S SVOJIMI KVALITETNIMI IZDELKI: RADIJSKI SPREJEMNIKI, TV SPREJEMNIKI, SESTAVNI DELI, ZVOČNIKI, MEMBRANE IN ELEKTROLITSKI KONDENZATORJI
VESNA 58 SAVICA 58 SOČA 58 TRIGLAV 59 SIMFONIJA 58 PANORAMA 59
ZAHTEVAJTE PONUDBE IN PROSPEKTE!
25. člen
Upravni organ okrajnega oziroma občinskega ljudskega odbora, ki ie pristojen za prosve. to, mora uvesti evidenco o ocenah za ‘vse učno in vzgojno osebje šol .oziroma vzgojnih ta izobraževalnih zavodov, nad katerimi Izvršuje ljudski odbor pravice ustanovitelja, in sicer razčlenjeno po nazivih in P0 vrstah ocen.
Upravni organ občinskega ljudskega odbora, ki je Pristo-. jen za prosveto, mora poslati urejene evidenčne podatke o ocenah za nrosveto pristojnemu upravnemu organu okrajnega ljudskega odbora, ki odpre evidenco za ve^ okraj (okrajna evidenca).
Upravni organ okrajnega ljudskega odbora, ki je pristojen za prosveto, mora poslati okrajno evidenco o ocenah sekretariatu za prosveto pristojnega republiškega sveta, ki odpre evidenco o ocenah za ljud. sko republiko (republiška evidenca).
26. člen
Svet okrajnega ljudskega odbora, ki je pristojen za prosveto, obravnava po končanem oce-
njevanju uspehe ocenjevanja na vseh šolah in drugih vzgojnih ta izobraževalnih zavodih v okraju po podatkih okrajne evidence.
Če svet ugotovi, da posamezne komisije pri ocenjevanju niso uporabljale pravilnih meril, sklene, da je treba izvršiti revizijo ocenitve. Svet je dolžan sprejeti tak sklep, če število ocen »se posebno odlikuje« 'presega 10 odstotkov vseh učitelji oziroma vzgojiteljev, ki jih i ocenila posamezna komisija.
Revizijo ocenitve opravi raz. širjena komisija (22. člen).
. Odločitev te ekomisije v revizijskem postopku je dokončna.
27.	člen
Dokončna splošna ocena posameznega učitelja oziroma vzgojitelja za posamezno šolsko leto se vpiše njegov personalni list.
28.	čKn
Komisija mora najpret vzeti v postopek ocenitev učnega ta vzgojnega osebja, ki se želi potegovati na rednem razpisu za prosta mesta.
V. Predhodne in končne določbe
RADIJSKI SPREJEMNIKI
RADIOGRAMOFON
TV SPREJEMNIK
TELEKOMUNIKACIJE
INDUSTRIJSKO PODJETJE ZA ELEKTROZVEZE
LJUBLJANA - PRŽAN
TELEFON: 39-201—209
29.	člen
Izjemoma je treba v skladu s 7. in 9. členom tega pravilnika takoj imenovati komisije za ocenitev učnega ta vzgojnega osebja za šolsko leto 1958-59 Učno ta vzgojno osebje, ki se želi potegovati za prosta mesta na rednem razpisu v letu 1959, mora komisija oceniti za šolske leto 1958-59 do konca aprila 1959. leta.
30.	člen
Učnemu ta vzgojnemu osebju, ki z ozirom na 3. člen tega pravilnika ni, bilo ocenjeno v letu 1958, izvzemši osebje, ki je bilo odstranjeno iz službe, se šteje to leto za redno napredovanje v
višji plačilni razred oziroma za periodični povišek.	V
Za učno ta vzgojno osebje, ki je bilo v letu 1958 odstranjeno iz službe, velja tretji odstavek 3. člena tega pravilnika.
31. čl e n
Ta pravilnik velja od dneva objave v »Uradnem listu FLRJ«, St. 736.
Beograd, 2. marca 1959.
Sekretar
za prosveto ta kulturo: Krste Crvenkovski s.r.
(Ponatis iz Uradnega lista FLRJ, štev. 10, z dne 11. marca 1959.)

Ali berejo vsi člani vašega
Združenja svoj list?
Kdaj bomo dobili »ljudsko zvezoarno«?
Pri pouku gluhih v Zavodu za gluho mladino v Ljubljani
Dnevni časopisi, poljudnoznanstvene revije, mladinski listi — vse je polno o novih velikih uspehih znanstvenikov, ki ne pošiljajo samo okoli Zemlje umetne satelite, ampak tudi že proti Luni sami in celo naprej. Tako se je zadnji izstrelek pridružil celo velikim otrokom Sonca, Marsu dn Jupitru in, Zemlji ter kroži sedaj, četudi drobcen, vendarle po stotine milijonov kilometrov dolgi poti po vesoljstvu- Verjetno ne bo več dolgo, ko bo prva raketa — sicer še brez živega bitja — zadela ob našo svetlo spremljevalko Luno. Za njo pa bodo prej ali slej kmalu prišle na ta daljni svet rakete z živimi bitji in končno tudi z ljudmi. Ni ga skoraj kraja na Zemlji, kjer ne bi o tem že govorili, in celo politika ,posega v ta trenutno še nedostopni svet ter trdi, da bo tisti vladal Zemlji' ki bo aa-sede] Luno. Skozi tisoče dalj-
Gradnja novegazavodaza gluho mladino
Gluhota je tako velika invalidnost, da je gluh otrok, praktično vzeto, popolnoma osamljen tako v družini kot v širšem okolju. Tako pr; gluhem otroku ne more biti govora o kakšnem pravem družinskem življenju in vzgoji, ker tak otrok ne more dojemati vse te odnose in mu družina daje le anima-lično vzdrževanje. Njegovo popolno osamljenost more premagati le šola, k; mu kolikor toliko odpre vratca v abstraktni, psihični in socialni svet in mu prikazati zakonite odnose, kj vladajo med slišečimi ljudmi. Protinaravno je, da branimo gluhim njihovo združevanje v večje skupine, ker le v teh se počutijo enakopravne. Mislimo, da prav iz psihičnega, socialnega in moralnega vidika ne more biti tehtnih ugovorov proti velikemu zavodu za gluho mladino, ki bi obsegal vrtec za predšolske, šoloobvezne jn pošolske poklicne oddelke. Ker niso vsi gluhi, kot tud; sbšeči, na enak; inteligenčni stopnji, jih lahko samo v velikem zavodu delimo po umstvenih zmogljivostih.
Kar se tiče samega zavednega režima se tu postavlja kasarn iška ureditev, ki je pri današnjih tehničnih zmogljivostih popolnoma zgrešena. Svetlobno signaliziranje, zvočne naprave, gradbena razdelitev itd. se da v večjem zavodu neprimerno bolje in veliko ceneje urediti kot v majhnem zavodu, kjer se že sama oskrba neprimerno podraži, kaj šele vse drugo. Sploh sama zidava bo pri velikem zavodu veliko cenejša kot pri več majhnih zavodih. .
Pomisliti, moramo na audio-Ibškj center za Slovenijo, ki ga lahko namestimo v takem zavodu, kjer bodo morale biti zbrane vse sodobne audiološke naprave. Po celem svetu je prodrlo načelo, da se ravno Pri gluhoti morajo vse preiskave
Škega, surdopedagoiikega, psihološkega in socialnega vidika, kar je mogoče družiti le v velikem zavodu.
Opozorili bi še, kako je bil ustanovljen in sezidan sedanji zavod Znano je, da se je do leta 1899, ko se je pričel zidati zavod, nabralo 720.000 zlatih kron, ki so jih pač po takratnih socialnih razmerah kot zapuščino dali različni ljudje z ustreznim socialnim čutom. Sama zgradba je stala 300.000 kron, mišljena pa je bila samo za gluhoneme otroke Iz bivše Kranjske, zato je bila pač sezidana v taki izmeri. Ce pri-
merjamo | takratno denarno vrednost s sedanjo, moremo le ugotoviti, da ustreza najmanj 500 milijonom din. Mislimo, da je naš socialistični humanizem vsaj tak, kakršen je bil v takratnem trdem kapitalističnem svetu, in to nas veže, da morajo gluhi, če jim odvzemamo staro zgradbo, dobiti enakovreden oziroma boljši ekvivalent, kot je kapitalistična zapuščina*
Sedanja Slovenija je trikrat večja od bivše Kranjske, kar samo od sebe zahteva zidavo velikega zavoda. Mišljenja smo, da se mora z ozirom na število
gluhonemih otrok la pozneje oglušelih sezidati vsaj še enkrat večji zavod, kot je današnji, to se pravi najmanj za 300 gluhih otrok. Predpostavljamo, da naj bo novi zavod tolikšen, da bo v njem lahko namestiti vse gluhe otroke Slovenije, ker še dolgo ni misliti na to, da bi zgradili več manjših zavodov — najmanj 3 — ki bi jih, ekonomsko vzeto, bilo veliko teže ustrezajoče opremiti in primerno vzdrževati,
(Sestavek objavljamo kot mnenje Združenja vzgojiteljev in učiteljev posebnih šol za Slovenijo.)
Skiepi občnega zbora
opraviti ekipno, to je z
otolo-
Združenja učiteljev in vzgojiteljev posebnih šol za Slavonijo
nerazvito mladino izdela juhi-, lejni in delovni program proslav in program delovne konference defektologov FLRJ.
6.	Občni zbor priporoča, da se pri Izvršnem svetu LRS imenuje komisija za posebno šolstvo, podobno kot je že imenovana komisija za strokovno šolstvo. Prav tako naj se pri OLO ustanove take komisije.
7.	Republiški odbor bo preko svojega centralnega odbora predlagal Zveznemu izvršnemu svetu, da spremeni odlok o posebnih dodatkih za težje delo tako, da se bo ta dodatek določil brez razpona za vse kategorije in delovna mesta. Posebni dodatek pripada osebju ves čas službovanja na posebnih vzgojnih ustanovah.
8.	Ponovno bomo predlagali z odgovarjajočo utemeljitvijo razvrstitev predmetnih učiteljev’ od 12. do 5, plačilnega razreda.
9.	Sekretariat RO bo zahteval od svojega centralnega odbora, da bo izdelal osnutek no-
1.	Občni zbor soglaša z združitvijo združenja z ostalimi združenji prosvetnih delavcev v nov enotni sindikat prosvetnih delavcev.
2.	Novo izvoljeni sekretariat republiškega odbora se pooblašča, da podvzame vse potrebne organizacijske Ukrepe pri združevanju in delegiranju članov bodisi za ustanovni kongres-, bodisi pri delegiranju članov za nov sindikalni odbor enotnega sindikata prosvetnih delavcev.
3.	Sekretariat republiškega odbora bo, v kolikor bi prišlo do kongresa našega združenja, delegiral po sedanjem proporcu delegate iz posameznih društev.
4.	Občni zbor je sklenil, da se ustanovi strokovno združenje defektologov in se zato pooblasti sekretariat RO, da podvzame potrebno organizacijske ukrepe.
5.	Sekretariat naj za 15-let-nico osvoboditve in praznovanja obletnic ustanovitve zavoda za gluho, slepo in duševno
vele k splošnemu zakonu o šolstvu, s katero se bo črtal drugi odstavek 65. člena tega zakona, in ga dostavil ZIS.
10. Občni zbor naroča vsem svojim članom, da vsestransko šolsko kot javno sodelujejo pri proslavah 40-letnice ustanovitve Zveze komunistov Jugoslavije.
Občni zbor ie izvolil sledeči sekretariat:	Brezovec Qiril,
Dobovšek Mira, Jagodič Vojko, Kavčič Stanko, Kmetec Jože, Ogorelec Albin, Pavčič Marjan, Rot Srečko, Sušnik Rudi, Trpin Boris in Zakovšek Jože. Samo predsedstvo tvorijo: Ogo_ relec Albin predsednik, Zakovšek Jože namestnik predsednika, Sušnik Rudi tajnik, Kavčič Stanko blagajnik.
nogledov, velikih dn malih zre noč za nočjo milijone ljudi v čudoviti zvezdni svet tam v vesoljstvu, pa tudi na še vedno neobljudeno, a tako čudovito oblikovano površje naše Lune. Luna bo prva postojanka, prva odskočna deska človeka za podrobnejše raziskovanje bližnjega vesoljstva, predvsem pa Sončnega sestava.
Kolikim ljudem pa moremo mi Slovenci pokazati Luno, Sonce, planete in daljne milijarde zvezd jn drugo, kar se vrtinči po neskončnem vesoljstvu? Le nekoliko šol, ki bi jih lahko na prste ene nok© sešteli, more svoj im dijakom pokazati našo širšo damo vino, v katero bolj in boli hrepenimo in začenjamo segati. Vsi drugi se morajo zadovoljiti samo z golimi opisi in slikami, ki vse niti malo ne morejo pojasniti drobec tega, kar je odkrila modema astronomija. V tem nas daleč presegata Beograd in Zagreb, ki razpolagata s številnimi dobrimi instrumenti dn moreta kolikor toliko zadovoljiti širše množice in jih osrečiti s pogledom na nezaslišane lepote daljnega neba. Kdor je vsaj enkrat videl lepotca Saturna s prelepim kolobarjem, velikana Jupitra z neprestano obkrožajočimi ga lunami, vedno žareče vrhove velikanskih gorovij na Luni, njene neštevilne, velikanske kraterje, posebno pa množice daljnjih zvezd, ki se družijo tu in tam v cele oblake sonc, v čudovite kroglaste kepice, v dvojne zvezde, ki se že vekov e vrte druge okoli druge, ta se čuti osrečenega in bogatega. In zakaj ne bi mi Slovenci nudili množicam tudi teh neprekosljivih vesoljnih lepot? Zakaj ne bi našim ljudem nazorno pokazali, kako majhna je Zemlja, kako veliko je vesoljstvo in kako lepo je? Pogled v vesoljstvo, spoznanje, kako majhna je naša domovina Zemlja, je tudi izredno vzgojen. — Kakor prijetno, majhno domače ognjišče se nam zdi Zemlja, naše bivališče, okoli katerega se gnetemo, a žal se vedno kregamo in ogrožamo drug drugega z vojnami in uničenjem. Pogled v vesoljstvo pa nas s svojo nedoumljivo ogromnostjo nujno opozori, da smo neizmerno majhna družbica bitij, ki naj svoje izredno kratko življenje čim lepše in složno preživi na svoji majceni, slučajno ustvarjeni domovinici Zemlji:
Da bi nudili našim ljudem tako in lepšo zabavo in pouk.
kakoir dober — ne najboljši — avto ali ducat harmonik. Za dobrih tisoč jn malo več dolarjev že serijsko izdelujejo danes V^ZDA, v Vzhodni Nemčiji, na Japonskem odlične daljnoglede s premerom objektiva 160 milimetrov in goriščno razdaljo o-fcoli 2500 milimetrov, kar da vse vmesne povečave od 42 do 625*krat! Pri tem je tak daljnogled opremljen s paralaktičnim stojalom, delilnimi krogi in. ga goni poseben mehanizem. Za hitro naperjena© na izbrani objekt na nebu služita dva odlična daljnogleda — iskalca. Okularji pa so postavljeni na revolver, da ne izgubljamo čas z menjavanjem povečav. In še poseben daljnogled — astro-ka-mera je montirara nanj. Za tak daljnogled ni potrebna kupola, ker ga je mogoče namestiti v majhno stavbo s premakljivo streho, kar tudi ne velja premoženje.
Zakaj Slovenci ne bi mogli postaviti takega majhnega, a učinkovitega hrama poljudne znanosti in pouka? Nešteti naši sindikati, društva in oblasti bi lahko izredno hitro zbrali potrebno vsoto za instrument !n skromno leseno ali zidano stavbico. Mogoče bi se prav društvo učiteljev in profesorjev postavilo nalogo, zgraditi tak majhen ljudski astronomski observatorij, ki bi dan in noč služil šolam in v Ljubljano prihajajočim ljudem, Pravim dan in noč, kajti daljnogled v izmeri, ki sem jo omenil, pokaže tudi podnevi planete Venero, Jupitra in. Saturna, da ne govorimo o Soncu, katerega delovanje na Zemljo bolj in bolj spoznavamo in izrabljamo! Tisoči in desettisoči, ki bi videli vse to, bi imeli vsestransko korist, predvsem pa celotna naša družba!	Pavel Kunaver
| JOSIP BRINAR j
12. marca je umrl v svojem 85. letu Josip Brinar, meščan-skošolski ravnatelj v pokoju.
Rojen 1. novembra 1874 v Studencih pri Hrastniku, se je odločilJ za učiteljski poklic. Po zrelostnem izpitu, kj ga je napravil 1893. leta na moškem učiteljišču v Mariboru, je nastopil prvo učiteljsko službo na osnovni šoli v Slov. Bistrici; od tod j© šel v Vojnik pa v Raj-henburg in Sevnico, od koder se je po opravljenem izpitu za meščanske šole preselil na meščansko šolo v Krško. Ko pa je bila 1906. leta ustanovljena v Postojni prva slovenska meščanska šola, je postal Brinar njen ravnatelj. Od tod ga je po prvi svetovni vojni pregnala italijanska okupacija pa se je preselil v Celje, kjer je postal ravnatelj poslovenjene dekliške meščanske šole; na tem mestu je ostal do svoje upokojitve (1929).
Taka j© bila na kratko življenjska pot Brinarjeva. Osmrtnica, k; je v časopisju sporoči^ la njegovo smrt, je zapisala zanj. da je bil pedagog in pisatelj. In to je bil: pedagog ne samo po svojem poklicu, marveč pedagog po svoji duši in z vsem svojim bistvom. Kot ljudski in mladinski pisatelj pa je bil znan med ljudstvom in mladino. Tisti, ki so leta in
uči-
Pavle Flere
ni treba kdo ve kako velikih # leta sledili njegovemu javnemu
stroškov,, posebno če primerjamo milijarde, ki jih zmečemo za alkohol, tobak in druge puhle, ne samo nedonosne, ampak celo škodljive zabave. Izvrsten daljnogled, ki bi služil vsem zahtevam ljudske izobrazbe v zvezdoznanstvu. ne velja več
PISMA UREDNIŠTVU:
udejstvovanju, poreko, da je bi! naš veliki pedagoški pisatelj.
Na to področje se je spustil že 1897, ko je kot »Brinjos« stopil v vrsto Popotnikovih so-trudnikov; temu in drugim slovenskim učiteljskim listom je ostal zvest vrsto let.
KDO SO AVTORJI SOLSKIH RADIJSKIH UR?
Naš majski izlet
Pomladanski čas se nam približuje z naglimi koraki. Se malo in' že bomo postavljeni pred vprašanje: kam in kako naj popeljemo šolanje ha majski izlet, da bo mladina spoznala zandmivostii in lepote naše domovine in si razširila obzorje, da bo izlet ugodno vplival na njihovo zdravje ter da bodo z izletom zadovoljni otroci in njihovi starši.
Pedagog naj zob načrtu za majski izlet upošteva _ predvsem otrokovo telesno in duševno zmogljivost. Načrt izleta naj temu primemo prikroji, razen tega pa naj upošteva tudi finančno zmogljivost staršev, ki težko krijejo stroške za daljše izlete, zlasti v rodbinah z več šoloobveznimi otroki.
Otroci sami ne morejo pravilno presoditi svoje vzdržljivosti in svojh moči, zato pogostokrat pedagoga dobesedno prisilijo na dolge, njihovi starosti neprimerne izlete, z vlakom, avtobusom in drugimi prevoznimi sredstvi.
Tudi pri izletih naj velja Pravilo, da nudimo otroku vsako stvar o pravem času. Nespametno je otroke že v Osemletki voditi na majske Izlete v oddaljene kraje, n. Pr. iz Ljubljane na morje in slično. Manjšega otroka ffeič-ni napori toliko izčrpajo, da niti dojeti ne more lepote in zanimivosti pokrajine. In ra-zen tega, ali bomo sploh lahko še kaj novega nudili dijakom (v višjih razredih gimnazije, če jih bomo že v rani mladosti v vseh pogledih razvajali in obsipavali?
Za otroke prvih razredov osemletke so primerni izleti v najbližjo okolico. Izlet naj Predstavlja le -malo daljši aprehod. Hoji a naj bo počas-®a, naj šibkejši otroci naj na
čelu skupine odrejajo tempo in korak. Kot izletno točko izberimo primeren, dovolj velik im varen , prostor, kjer otroci po mili voljd ves ljubi dan lahko tekajo, se igrajo razne igre pa tudi .počivajo. Skrbeti moramo za to, da bodo imeli otroci na razpolago en topel obrok hrane ter zadosti primerne pijače (mleko, sadne sokove ali vsaj zdravo pitno vodo za .umivanje oziroma sanitarije.) Ni priporoč-Ijvo, da več razredov izbere za Izletno točko isti cilj oziroma isti prostor. Skupina otrok bo prevelika.. slabše pregledna, kontrola nad učenci pa težja in manj učinko-vita.
Otroci tretjih razredov (9, 10 let) nai na izletih ne pešačijo več kot 10 km dnevno. Tempo naj ne bo hitrejši od 3 km na uro, po vsaki uri naj bo 15—20 minut odmora. Tudi zanje kot za vse ostale skupine velja načelo, da skupino vodijo naj šibkejši otroci, ki določajo hitrost, ter da za cilj izleta ne izbiramo nevarnih krajev (prevelike strmine itd.).
Otrokom 4. in 5. razreda (11—12 let) ni dovoljeno pešačiti več kot 15' km na dan. Dovoljeni tempo je 4 km na uro s 15 minutnimi odmdri po vsaki uri, otrokom • zadnjih razredov osemletke (13-15 let) pa največ 20 km dnevno ob istem tempu t. i. 4 km na uro. Dijaki gimnazij in srednjih strokovnih šol. (15—18 let) pa lahko prehodijo dnevno 25 km s hitrostjo 4 km na uro.’
Otroci nižjih razredov osemletke naj se načelno na izlet ne vozijo z vlakom. Učencem višjih razredov osemletke dovoljujemo uporabljati na izletih vlak kot prevozno sredstvo, vendar največ eno- do dvourno vož-
njo z vlakom podnevi, nikakor pa ne pozno zvečer in ponoči.
Ob času majskih izletov pogosto v . zgodnjih jutranjih urah vidimo po kolodvorih in peronih vse polno šolarjev najrazličnejših starostnih obdobij, včasih celo brez varstva in nadzorstva. Brez organizirane skupine se posamezni otroci prerivajo med odraslimi potniki ter si na vse mogoče načine utirajo pot do prostorov v vagonih, ki največkrat niso niitd rezervirani za šolarje. Na samem povratku izletov v poznih večernih urah utrujeni polegajo po klopeh permskih čakalnic, da, včasih celo v kinodvoranah zaspani, napol sede, napol leže gledajo predstavo ter tako prebijejo čas do odhoda vlaka. Prav pogosto v vagonih mali šolarji utrujeni po-legajo po klopeh ter trdno zaspijo, tako da jih na prestopnih in končnih postajah njih tovarišice le z muko in težavami prebujajo.
Mladince že pred izletom z vlakom opozorimo na nevarnosti pri vožnji. Zlasti jim prepovemo izstopanje na vmesnih postajah (zaradi pitne vode ali pa tudi za šalo), da preprečimo event. nesreče, ozir. se izognemo temu, da bi posamezni dijaki sami ostali na vmesnih postajah.
V primeru večdnevnih ekskurzij in maturitetnih potovanj priporočamo vsaj dva obroika tople brane dnevno ter 8—9 umi nočni počitek. Ce traja potovanje en teden ali več, pa je predhodno za vse dijake obvezen zdravniški pregled.
Dr. Marija Dekleva, članica komisije za Podmladek pri Glavnem odboru RK Slovenije
Tovariš urednik,
Ker imamo dva radijska sprejemnika, poslušamo na naši šoli radijske šolske ure skoraj redno. Pri pripravah za te ure pa me že dalj časa nekaj moti. Pa verjetno še mnoge druge. Ta hip se spomnim Levstika, ki je dejal, da mora biti vsakdo, ki piše in daje
Tovariši učitelji in profesorjil
Glavni odbor Rdečega križa Slovenije je v Pionirskem listu objavil dve nagradni uganki za pomladkarje RK. Žrebanje nameravamo izvesti na'tisti šoli, ki bi pripravila za 8. maj najboljši program. 8. maj je namreč dan podmladka, ki ga praznujejo podmladkarji vsega sveta. V počastitev tega dne naj bi podmladkarji izvedli po šolah akademije, imeli zanimiva zdravstvenega predavanja, gledal; primerne filme, imeli akcije kot prireditev onemoglih, slepih itd.
Prosimo tovariš© poverjenike za podmladek in razrednike, da učencem pomagajo pri pripravah za ta praznik, ki naj postane dan, ko bodo podmladkarji RK polagali obračun celotnega dela.
Prepričani smo da bi javno žrebanje na neki šoli prav gotovo poživilo delo podmladka, hkrati pa bi podmladkarji s tem dobili tudi priznanje za svoj celotni trud.
Komisija za podmladek pri GO RK Slovenije
Profesor Jože Rakovec - 50-letnik
Povsem tiho in skromno je praznoval 50-lefnico rojstva delavni tržiški prosvetni delavec in pedagog prof. Jože Rakovec. Tržičanom je dobro poznan, saj poleg uspešnega pedagoškega dela čvrsto orje tudi kulturno ledino. Mnoge mu zaupane funkcije je opravljal in še opravlja v splošno zadovoljstvo Tržiiča-nov. Jubilantu želimo še mnogo let in nadaljnjih delovnih, uspehov I
med ljudi, pripravljen tudi na kritiko, sicer da je bolje, če ne piše. Radijske šolske ure oddaja Radio Ljubljana šestkrat v tednu, to je skoraj tri cele ure. Otroci kakor tudi učitelji cesto nestrpno čakajo nanje. Te naj jim pomagajo, dosegati čimbolj še učne in vzgojne uspehe. Preden berem knjigo, me zanima predvsem pisatelj, in preden poslušam radijsko uro. bi hotel vedeti, kdo jo je pripravil. Mislim, da imamo pravico vedeti, kdo
je avtor. Pa bomo potem rekli,ta in ta zna, kako se tej reči streže, oni drugi pa ne. Zdi se mi, da je to edinstveno: za tisoče in tisoče gre oddaja po etru, nihče izven redakcije pa ne ve, kdo je tisto ali tako ali drugače napisal. Pa ga bomo ali hvalili ali grajali, redakciji pa bo delo olajšano. Ne bi hotel ničesar očitati, a ta način doslej vzbuja upravičene sum-nje.
L. Smiderl, Mengeš
laie moji mali posmrtni zapis o pokojniku nima in ne mor© imeti namena, da bi o Brinarje vem delu razpravljal podrobneje; kaj takega tudi ni treba; to delo je dobro opravil že Albin Podjavoršek v spomenici »Osemdesetletnica prve slovenske šole v Celju«, v monografiji z naslovom »Pedagoško delo Josipa Brinarja«; ob pokojnikovi 60-letnici pa je temu delu izrekel posebno priznanje Popotnik (1934-35). Upati smemo, da zdaj po njegovi smrti izide tudi njegova že napovedana avtobiografija, ki nam izpopolni in zaokroži do sedaj znani lik slovenskega prosvetnega delavca Josipa Brinarja.
S svojo marljivostjo, prizadevnostjo, s svojo lastno ' pridobljeno vsestransko razgledanostjo je bil Josip Brinar že . svojim prvim stanovskim tovarišem zgled slovenskega ljudskega prosvetnega delavca. To zapišem z željo, da ostani to še vnaprej za sedanji in bodoči rod prosvetnih delavcev, za slehernega, ki hoče kot pedagog biti ljudski vzgojitelj in telo.
Študij na univerzi dostopen vsem
Zvezni izvršni svet je pred nekaj dnevi sprejel uredbo, da se lahko na vse univerze v državi vpišejo ljudje, ki imajo veselje do nadaljnjega študija in kažejo sposobnosti, da bodo v določenem roku ta študij končali — ne glede na njihovo predhodno izobrazbo. Zadostuje, da so štiri leta delali v proizvodnji in se na svojem delovnem mestu izkazali kot' pobudniki novih metod dela.
Ljubljanska univerza bo začela iz vpisovanjem takih slušateljev že letošnjo jesen. Vsak prijavljeni bo moral o-praviti sprejemni izpit (pismen in ustni), ha katerem bo pokazal raven svoje splošne izobrazbe in nagnjenje k izbrani stroki.
Naloga delavskih univerz bo, da bodo organizirale tečaje za pripravljanje na te sprejemne izpite za študij na univerzi.
Uredba določa, da imajo pravico do študija na najvišji ustanovi tudi absolventi vseh strokovnih šol, ki doslej niso veljale kot srednje.
Državna založba Slovenije
opozarja na publikacije:
svoje novejše
Dr. PAVEL KARLIN:
METKA UND MILAN SPRECHEN DEUTSCH
din 420,—
Dr. ANTON GRAD:
VESELA ANGLEŠČINA . . ...........* 4 s , , , din 400,—
SOLA — OTROKOV DRUGI DOM (Zbornik Zavoda za proučevanje šolstva III)........................... , , , din 500,—
GRADIVO 1: ŠMARNA GORA IN SVET OKOLI NJE .... din 25.—
Državna založba Slovenije Ljubljana, Mestni trg 26
štev. 0
MED KNJIGAMI iN REVIJAM
»Duševno nerazvit otrok doma in v šoli«
Marija Koman: »Duševno nerazvit otrok doma in v šoli«. Izdalo in založilo Pedagoško druištvo v 'Ljubljani, 1959. 32 strani.
Te dni je izšla iz tiska drobna Srošura o vzgoji duševno nerazvitega otroka. Namenjena je'predvsem staršem. Zaradi svojega namena i«, svoje svojstvene vsebine pomeni drobna knjižica vsekakor razveseljiv pojav v naši povojni pedagoški prizadevnosti, posebno še, ker tovrstne literature pri nas skorajda nimamo. Kolikor smo je imeli pred vojno, je že zastarela in je tudi pošla. Prav zaradi tega si je ortopedagoginja Marija Ko-tnar.ova zadala hvaležno nalogo, .ko je začela izpopolnjevati tako pomembno vrzel, zakaj v vrsti redkih pedagoških tekstov pri nas, ki obravnavajo intelektualno prizadeto mladino, jih je bore malo, ki bi bili namenjeni širokim ljudskim množicam.
V celokupni naši učno-vzgojni problematiki, za katero se dan&s vse bolj zanimajo široke množice delovnega ljudstva, zavzema brez dvoma vprašanje duševno prizadete mladine važno mesto, od tega pa duševno nerazvite mladine še posebno, saj imamo v Sloveniji po netočnih , podatkih preko 6000 šoloobveznih otrok, ki so duševno nerazviti; približno toliko jih je tudi v predšolski dobi. N,a ta način je preko 10.000 članov našega mladega rodu v starosti do 15. leta, ki potrebuje posebne učno-vzgoj-ne prijeme,
Če je bilo s knjižico »Kratka zdravstvena pedagogika«, kj jo je izdal 1957, leta Pedagoški center v Ljubljani, vsaj deloma pomagano našemu učitelju in vzgojitelju, pa odgovarja M. Komanova v svoji brošuri predvsem staršem na pereča vprašanja s področja intelektualno prizadete mladine. To
šo vprašanja: Kaj je duševna nerazvitost in kaj je vzrok te nerazvitosti; kako spoznamo duševno deficitnost pri otroku v zgodnji otroški dobi in to v primerjavi z duševno zdravim otrokom; kako naj starši ravnajo in kako lahko pomagajo duševno nerazvitemu otroku v predšolski dob; v družini in kako naj ga uvajajo v spoznavanje objektivnega sveta; kako naj razvijajo otrokove komaj zaznavne in še nerazvite sposobnosti? Nato avtorica informira bralca o pomoči duševno nerazvitemu otroku izven šole v predšolski dobi in kam naj se obrnejo po navodila; kako in kje se lahko šolajo duševno nerazviti otroci danes pr; nas in končno kam s teže duševno nerazvitimi (imbecil-nimi) otroki.
Kater; starši ne bodo z zanimanjem segli' po tekstu, ki odgovarja na gornja vprašanja, posebno še, če je tekst pisan poljudno, neposredno in prikupno, kot je ta? Kateri naš učitelj in vzgojitelj ne bi želel imeti pri rokah poljudno pisane knjižice o vzgoji duševno nerazvitega otroka, ki bi jo ponudil tistim staršem, kateri imajo v družini duševno pod-normalnega otroka; tistim staršem, katerih otrok ne uspeva ali slabo uspeva v osnovni šoli? Zato bo brošura dobrodošla predvsem staršem, prav tako pa tudi učiteljem in vzgojiteljem ter vsem tistim, ki jim je kakorkoli mar rast in razvoj našega mladega rodu.
Zal pa ima brošura tudi svoje slabosti, pa ne zaradi vsebine in tudi ne zaradi svojstvenih prijemov avtorice pri razpletanju snovi, ki so v ve-čiiii primerov prav posrečeni,, ampak zaradi skoposti; o tako raznolikem, pisanem in svojstvenem svetu duševne zaostalosti bi bilo potrebno na vsak način precej več povedati pa naj si bo glede specifične vse-
bine nerazvitosti, kakor tudi glede zdravstveno pedagoških prijemov, sicer lahko pretj nevarnost poenostavljanja in ša-bloniziranja. Po vsej verjetnost; za to ni kriva avtorica brošure, ampak objektivne okoliščine, saj je v pripombi rečeno, da je izdajo brošure omogočila podpora GO Rdečega križa Slovenije.
' Kljub temu pa bodo z veseljem segli po brošuri tako starši, kakor vzgojitelji in učitelji. Želeti je, da bi ta koristn^ knjižica našla pot med najširše ljudske množice. M. M-j.
Prešernove Poezije
Kadarkoli se pojavi na knjižnem trgu nova izdaja Prešernovih poezij, vselej je dobrodošla. Brez pretiravanja, ali ni kar majhen praznik za ljubitelja doma<če besede? K povojnim izdajam, ki štejejo visoke naklade, moramo dodati še angleški prevod Prešernovih pesmi. Tako je Prešeren končno dobil mesto v svetovnem jeziku in v svetovni literaturi, pa čeprav ,z zamudo.
Zdaj pa imamo pred seboj Kondorjevo izdajo. 25. zvezek prinaša Poezije, drugi del pa obeta Prešernova pisma, oboje v uredništvu dr Slodnjaka. Dr. Slodnjak je urejeval tudi prejšnje izdaje, komentarji naj novejše pa so povzeti po izdaji iz leta 1950, mestoma dopolnjeni. Življenjepis je podan zgoščeno in pregledno, zato" je avtor že ob življenjepisu naglasil tiste vzgibe v Prešernovem življenju, ki so se globlje odrazili v vezani besedi. Tako povezovanje pesniških stvaritev s pesnikovim življenjem nam poglobi poznavanje im doživetje pesmi. Obenem k posameznim pesmim že zade-v.ajo ustvarjalni pro-ces pri Prešernu in bodo bralcu zelo dobrodošle. Tudi slikovno gradivo lepo izpolnjuje svoj namen.
Človek se razveseli, ko vidi, da so prejšnje naklade že pošle; gotovo bo tudi nova izdaja Prešernovih Poezij našla tako hitro pot med ljudi, kot so jo prejšnje.
ZWEIGOV VČERAJŠNJI SVET
Potovanje prosvetnih delavcev v tujino
Komisija Združenja prosvetnih delavcev Jugoslavije za zveze s tujino pripravlja v mesecih julij in avgust 1959 sledeča potovanja za svoje člane:
1. PARIZ (2 morebitnim zadržanjem v Milanu in Benetkah). Potovale bodo 4 skupine prosvetnih delavcev. Vsaka skupina bo v Parizu 10 dni. Po programu .bodo obiskale vse važnejše kulturne, zgodovinske in umetniške ustanove.
Komisija se trenutno dogovarja, da bi udeleženci teh potovanj ostali še en dan v Milanu in dva dni v Benetkah. Predvideni 'odhodi skupin so:
1.	skupina: odhod iz Beograda 12. julija, povratek v Beograd
28. julija.
2.	skupina: odhod iz Beograda 22. julija, povratek v Beo-
grad 7. avgusta.
3.	skupina: odhod iz Beograda 1. avgusta, povratek v Beo-
grad 17. avgusta.
4.	skupina; odhod iz Beograda 11. avgusta, povratek v Beo-
grad1 27. avgusta.
(Točen datum in čas odhoda bo javljen vsem udeležencem potovanja.)
Cena za ta potovanja bo okoli 40.000 din za osebo.
Vr&čvnano je: zamenjava deviz v vrednosti 9.000 din, vizumi tujih držav, vozna karta od Sežane do Pariza in nazaj, popolna oskrba za bivanje 10 dni v Parizu, stcoški za ogled Pariza (vstopnice za muzeje in galerije, krožna vožnja z avtobusom po Parizu in izlet v Versaj), rezervacija prostora v vlaku, stanovanje brez prehrane v Milanu in Benetkah. V primeru, da ne bodo pozitivno rešeni dogovpri za bivanje v Milanu in Beneakah, se poveča zamenjava deviz za ustrezajočo vsoto.
Stefan Zweig, naš stari znanec izpred vojnih let, se nam je tokrat predstavil drugače, kot smo ga vajeni. Pred nami je knjiga spominov. Memoarska literatura je pri nas redek gost, zato je Zweigov »Včerajšnji svet« tembolj dobrodošel.
Cankarjeva ' založba je ob koncu leta izdala v zbirki Bios Ziyeigove spomine v zelo privlačni opremi G. Košaka in v prevodu A. Vode. pisatelj je pisal »Spomine Evropejca« brez kakršnih koli pripomočkov, le na svoj spomin se je • lahko naslonil. Pisal jih je namreč kot politični emigrant, čigar dela je Hitlerjeva soldateska požgala. Zveig ni pisal spominov tako, da bj nizal letnico ob letnico. Sam pravi nekje, da je tisočkrat laže obnoviti dejstva neke dobe, kot pa opisatj duhovno zračje, ki se ne izraža v javnih dgodkih, marveč bolj v drobnih osebnih doživljajih. Zato so Zwelgovi spominj predvsem izpoved intelektualca, ki je bil vajen živeti sredi duhovnega življenja, kakršnega nam je podal. Razpon njegovih spominov sega »v Franc Jožefovo Avstro-Ogrsko, ki še ne sluti svetovne vojne in vseh posledic, pa do nastopa Hitlerja, ki pripravlja svetovni požar in uničenje človeških vrednot. To je tudi strlo krhkega intelektualca Zweiga, ki je sredi vojne ^napravil samomor.	•
K0 prebiramo spomine, ne moremo vselej pritrditi pisatelju. Mojstrsko nam poda vzdušje časa, ko spregovori o neživljenjski avstrijski šoli, ki je dajala mladini verbalno znanje, mla-
1-2
AALADI
KAMNIČAN
1 Glasilo kamniške gimnazije »Mladi Kamničan« prinaša zanimive sestavke v vezani in nevezani besedi.
dima pa je ubirala svoja pota, ali pa o srečanju z Rilkejem, Rollandom, Rodinom ipd. Ko opisuje razmere v Avstro-Ogr-ski, pa idealizira tedanji čas. Slovenci, ki-smo skoz j stoletja živelj p<xl cesarsko krono, gledamo drugačp na tisti Sias> ki je za avstrijsko meščanstvo morebiti lahko pomenil dobo »urejensti«, sigurnosti in blagostanja. Ce tudi polemiziramo Š Zweig©m, je to križanje mnenj privlačno, kakor so privlačni in bogati Zweigovji spomini.
Kako napravimo ročne lutke
»Ročne lutke« — to je preprost naslov, ki si ga je izbrala Marija Vogelnikova za enega zadnjih zvezkov zbirke »Igra in delo«. Knjižica je izšla konec preteklega leta pri Mladinski knjigi in je namenjena predvsem pionirjem pa tudi staršem in vzgojiteljem. Vogelnikova nam je pripravila vrsto nasvetov, kako lahko sami izdelamo ' ročne lutke, oder In vse rekvizite. Uvodoma pa je spregovorila o raznih tipih lutkovnih gledališč.	. ..x .
Ostali del izpolnjujejo praktični nasveti; vmes so ilustracije, ki pripomorejo, da čitalec laže izvede zamisli, pri tem pa m potrebno, da bi slepo sledil pobudam, av-torična želja je, da bi ostala pobuda samo pobuda in da bi pionirji po svoji domišljiji realizirali lutkovni svet. vogelnikova je pisala zgoščeno in praktično. Starejši pionirji in odrasli bodo zlahka sledili besedilu, mlajši pa bodo raje prisluhriui o tem. kako izdelati ročne lutke.
Pravljice z daljnjega severa
»Zlata Ptica«, ki že leta in leta razveseljuje naše. naj mlajše pa tudi starše z zbirkami najlepših pravljic in pripovedk, nas je letos obdarila s »Švedskimi pravljicami«. Prevedel jih je dr. Fran Bradač; knjiga je izšla pri Mladinski knjigi.	J ,, ,	. * t
Izbor pravljic iz daljnje dežele je prepleten z ilustracijami Cite Potokarjeve. Ko listamo po knji- * gi, občutimo narodnostno barvitost pravljic, pa čeprav so nekatere take, da bi j ib lahko našli v podobni obliki tudi pn drugih narodih. Daši je fabula marsikomu že pozn-ana, ne bo ob užitek svojskega razpoloženj a, čustvovanja im izražanja. Naj gre beseda o kralju in mlinarskem hlapcu ali o sivem plašču, vselej občutimo pridih Severa in odmerjeno besedo, toda tAdi lepoto, ki je zaradi tega drugačna, kot smo je vajeni. Beseda je preprosta in tekoča, in naši naj mlajši bodo z radostjo prisluhnili pripovedovanju. Švedske pravljice so lep prispevek v zbirki »Zlate^ knjige«. Ob tem nas lahko navdaja zavest, da smo med tistimi narodi, ki so vodiUni pri' prevajanj11 pravljic različnih narodov.
2.	ITALIJA
Potovali bosta dve sfeupini prosvetnih delavcev, in sicer:
1.	skupina: odhod iz Beograda 9. julija, povratek v Beo-
grad 22. julija.
2.	skupina: odhod iz Beograda 23. julija, povratek v Beo-
grad 5. avgusta.
Program je predviden takole: bivanje v Rimu — 4 dni, v Napoliju — 2 dni, v Firencah — 2 dni, v Benetkah — 2 dni in v Trstu — 1 dan. Predvideni so izleti: iz Rima v Tivoli, iz Napolija v Pornpeje in na Vezuv.
Cena za to potovanje znaša okoli 38.000 din. Vračunano je: zamenjava deviz v vrednosti 12.000 din, vizum za potni list, Vozna karta II. razreda od Sežane do Napolija in nazaj, rezervacija prostora v vlaku, popolna oskrba in stanovanje v času bivanja v Italiji razen v Trstu, stroški za izvedbo programa v Italiji (prevozi od železniških postaj do stanovanja in nazaj, vstopnice za muzeje, ogled Rima z avtobusom in pod -vodstvom vodiča, izleti).
3.	LONDON
V	London bo potovala ena skupina prosvetnih delavcev, kjer bo ostala 14 dni (stanovanje in hrana bo v centru Londona).
Odhod bo 16. julija, povratek 3. avgusta (potovanje v obe smeri je z Jugoslavija - expresom).
Cena potovanja znaša 54.000 din za osebo.
V	ceni je vračunano: zamenjava deviz za vrednost 12.000 din (samo na privatni potni list), vozna karta za II. razred od Jesenic na Gor. do Londona in nazaj, rezervacija prostora v vlaku za potovanje v obe smeri, tuji vizumi za potni list, stanovanje in prehrana v Londonu.
. *
Za vsa potovanja bodo dobili podrobna navodila udeleženci potovanj od Komisije iz Beograda. Za ta potovanja se lahko prijavljajo člani Združenj prosvetnih delavcev Slovenije. Udeleženci lahko plačajo polovico zneska za potovanje pred odhodom, ostalo polovico pa v mesečnih obrokih do 10. decembra 1959.
ROK ZA PRIJAVE ZA VSA POTOVANJA JE 15. APRIL 1959
'Prijava mora vsebovati: ime in priimek; rojstno leto in kraj rojstva; točen naslov stanovanja; zvanje; ustanova, kjer je prijavljeni zaposlen; navesti je treba, če je bil prijavljeni že v tujini; prijava mora imeti priporočilo občinskega društva našega Združenja, kjer je prijavljeni član. Prijav brez društvenih priporočil ne bomo upoštevali. Enako ne bomo upoštevali prijav, ki jih bomo dobili po 15. IV. 1959.
'prijave pošljite na naslov: Združenje učiteljev in profe-porjev Slovenije — Ljubljana, Miklošičeva 28.
OBVESTILO VSEM, KI SPRAŠUJEJO ZA NASVETE NAŠEGA PRAVNEGA SVETOVALCA
Sporočamo vsem, ki se obračajo na našega pravnega svetovalca, naj se v pismih podpisujejo s celimi imeni in naj navedejo svoj naslov, ker hkrati ko je odgovor na njihovo vprašanje objavljen v našem listu, prejmejo vpraševala odgovore tudi po pošti. Nekaterim pa odgovarjamo sploh samo
po pošti.
Uredništvo.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiliiiiii^
gjl Nove knjige
V marcu so izšle naslednje knjige:
g 44. knjiga Čebelice: Branko Čopič: OKAMENELI CIGANI
—	!broš. 60 din, ppl. 140 din.
1	56. knjiga Sinjega galeba: Vladimir Babula: PLANET
TREH SONC — broš. 120 din, ppl. 250 din.
§j 26. knjiga Kondorja: Dante Alighieri-Alojz Gradnik: PEKEL — broš. 130 din, ppl. 300 din.
1	2. knjiga Zlate ptice; SLOVENSKE NARODNE PRAV-
‘	LJICE — ppl. 550 din.
|	3. knjiga Zlate ptice: ŠVEDSKE PRAVLJICE — ppl.
550 din.
1 Zbirka Igra in delo: Marija Vogelnikova: ROČNE LUTKE
—	broš. 70 din.
(Knjige po zgoraj označenih znižanih cenah dobijo J samo oni, ki so naročili zbirke za vse leto.)
::	Obveščamo Vas, da bo izšla konec marca knjiga:
| Leopold Petauer: ZGODOVINA ZA GIMNAZIJE (za prvi g razred gimnazije). Stari vek in zgodnji srednji vek. To g učno knjigo je potrdil Svet za šolstvo LRS 1-218/63—57 | z dne 19. X. 1957.	|
ZALOŽBA »MLADINSKA KNJIGA« |
LJUBLJANA, TOMŠIČEVA UL. 2
SlIlllllllllllllllllIllIlilllilllllllillillllllllllllllllllllllllilMOIIIIIIIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllBlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllBllllllllllllIfflfflllli
Pionirski odredi izdajajo svoja glasila
(Moja bo v Pionirski knjižnici v Ljubljani razstava otroških časopisov v čast 40-letnice Komunistične partije Jugoslavije)
Nimam namena pisati o pomembnosti in vlogi otroških časopisov. Prav tako se mi zdi odveč naštevati veselje, ponos in samozavest, ki rastejo pri otrocih z vsako novo številko, kj jo izdajo in pisati o vplivu takega časopisa na celoten kolektiv.
Ta odredna glasila so se razmnožila zadnja leta kot gobe po dežju v tolikih odredih, da je' vredno o njih napisati nekaj misli. Seveda bo to pisanje pomanjkljivo, saj mnogi časopisi ostanejo v Svojem odredu, le pogumnejšj jih pošljejo v Ljubljano ali kam drugam.
Vzrokov za to je več. Nekateri so preskromni in jim je nerodno. da bi pokazali, kaj so napravili. Se večja težava pa bo najbrž razmnoževanje takega časopisa. (Kje dobiti stroj? Kdo bi nam pretipkal?). Tako pionirji še vedno prepisujejo svoja glasila sam; z roko, drugod so tipkana jn, le nekateri so prodrli do ciklostila in celo do tiskanih naslovnih strani. To je tehnična plat, ki je ne smemo podcenjevati. Mnogi so pri tem pokazali veliko organizacijskih sposobnosti, znali so pritegniti
starejše, delovne kolektive, zbrati sredstva za papir in za razmnoževanje. Ne smemo pa podcenjevati požrtvovalnosti tistih, ki vsega tega še nimajo in prepisujejo po deset, dvajset izvodov svojega časopisa.
Po vsebini bi delili 'otroške časopise v literairne, ki jih navadno izdajajo literarni krožki (mladi talenti objavljajo v njih svoje prve poizkuse), v časopise s poročili;' novicam i in aktualnim i doživljaji iz šole in izven nje, ki jih izdajajo mladi, novinarji, največkrat pa je to dvoje združeno in tak časopis je najbolj razgiban in zanimiv. Nekateri časopisi izhajajo že več let in so osvojili čisto samostojno. širšo zasnovo. Tako imajo na primer »stalne rubrike« (Odmevi izpod Krvavca — Naši veliki cerkljanski možje, Iskrice—informativne članke o važnejših dogodkih in drugi), objavljajo tudi zahavo in šale (rebusi. uganke), poleg pesmi in literarnih sestavkov, zgodbic o živalih, sestavkov o svojih doživljajih itd.
Večkrat se »literatom« m »novinarjem« pridružijo še mladi risarji in slikarji, ki list
NAJNOVEJSA IN NAJPOTREBNEJŠA KNJIGA ZA UČITELJE;
»PRIMERI IN UČNI PRIPOMOČKI ZA POUK PRIR0DNIH VED V OSNOVNI ŠOLI«
To knjigo so napisali najbolj znani strokovnjaki UNESCA za pouk prirodnih ved na osnovi dolgoletnih izkušenj in rezultatov, ki so jih dosegli v mnogih deželah.
Ker pri nas primanjkuje primerne literature za učitelje, ki bi pomagala pri uresničevanju novega programa v osnovni šoli, je Zvezni zavod za proučevanje šolstva in prosvetnih vprašanj — skupaj z založniškim podjetjem »Savremena škola« — pripravil prevod tega, za učitelje tako koristnega priročnika.
Knjiga bo zanesljiv vodič prt pouku in bo dala dovolj pobud vsem učiteljem, ki bodo točno seznanjeni s problemi pri pouku prirodnih ved in bodo začeli tudi sami zbirati material, potreben za čimboljši in trajni uspeh svojega prizadevanja.
Knjiga je tiskana v latinici. V nji je okrog 460 risb.
Lahko jo naročite v vsaki knjigami ali naravnost pri založniku, če vnaprej pošljete denar na tekoči račun št. 101-707-1-363.
Cena znaša 600 dinarjev.
-Založniško podjetje
»Savremena škola« — Beograd
pošt. fah 762
Obiličev venac 4 in Nušičeva 6
Romantika Aljaske
Mladinska knjiga je v 55. knjižici Sinjega galeba natisnila črtice Jacka Hinesa, z naslovom »Koža črnega volčjaka«. Ilustrlracije je Izdelal Milan Bizovičar, za prevo-d pa je oskrbela Mara Puntar.
Kraj dogajanja je Aljaska okoli 1800, zlata mrzlica pa značilnost tistega časa. Čeprav je pisatelj časovno navezan na Aljasko tistih dni je uporabil ljudi in naravo, da bi skiciral njihov nenehen boj za življenje. Hines je sam doživljal nenavadne dogodivščine med zlatokopi, lovci na divjad.
V črticah se prepleta romantika s stvarnostjo. Mladega bralca bo pritegnila pestra zgodba, in čeprav so vse zgodbe uglašene na dva junaka — človeka in psa — bo.mladi bralec našel dovolj raznolikosti v napetem pripovedovanju. Človek in pes sredi snežene divjine, trenutki življenjske preizkušnje. ko se mora človekov razum prepustiti instinktu živali, da reši golo življenje, ko napor volje irppoguma odloča. Levstikov nagrajenec za ilustracije Milan Bizovičar je s skopimi črtami izdelal preproste scene. Prevajalka je bržkone preveč sledila originalu, kajti prevod ne daje vselej • vtisa tekočega In lepega pripovedovanja. In ravno pri mladih se moramo zavedati, da je najbolje postavljena beseda za mladega bralca še preslaba.
»Pedagoški rad«
Pedagoški rad«. Časopis 2a pe-ioška in kultomo-prosvetna ašanja. Leto XIV. Zagreb 1859. 1—2.
sebina:	Štirideset slavnih let
j Lukatela, Pouk prirodopisa splošno tehnične izobrazbe -Kečenovič, Tuji jeziki v višjih redih osemletnih šol v šol. i 1956-57	—	M. Juhas, Boj
svetnih organov v stari Jugo-dji proti vplivu KP na sred-šolsko mladino — I. Perič, raj pisem M. Stojanoviča in gove zveze z B. Bogišičem — Bakovljev, Vprašanje učenče-miselne aktivnosti v procesu lobivanja znanja pri pouku — Jankovič in V. Svajcer, K raz->vanju skupinskega pouka — M. Kesler, O previdnosti pri iku kemije - K. Jedjud, Prva
Prosvetni delavec
Izdaja:' Združenje učiteljev. profesorjev, učiteljev in profesorjev strokovnih šol, vzgojiteljev in učiteljev specialnih šol Slovenije - Izhaja štirinajstdnevno — Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednili Drago Ham — Naslov uredništva In uprave: Ljubljana, Nazorjeva J — Telefon 22-284 — Letna naročnina 300 dinarjev — Številka čekovnega rač. 600-70/3-140 — Rokopisov ne vračamo — Tiska ČP .Slovenski poročevalec«
M. Bakšič, Obdelava pesmi »Mali pot« v IV. razr. osn. šole — M. Juhas, Vloga dijaškega komiteja v organizaciji vzgoje v sovjetskih šolah — Dr. J. Felaher, Razvoj in položaj slovenskega šolstva na Koroškem pod Avstrijo — Priporočilo o izdelavi in objavljanju programa osnovne šole — Vesti UNESCA — R. Boškovič, S posvetovanja matematikov in fizikov FLRJ — D čl o Prosvetnega sveta Jugoslavije — Razširjena seja Sveta za prosveto LR Hrvat-ske — Nove knjige in časopisi
Koliko ste s kvalitetnimi prispevki o delu vaše šole in o življenju prosvetnih delavcev prispevali k izboljšanju vašega glasila?
Ali razpravljate na vaših sestankih o strokovnem in ostalem tisku: kako se ga posluževati, naročati in - plačevati?
OBVESTILO
Maturante 1952/53 na učiteljišču v Mariboru bomo proslavljali obletnico mature 6. junija letos v Mariboru.
Prijave z naslovi iu priloženimi 1000 din pošljite do 25. aprila na naslov: Franjo Ka-ražinec, VPS, Stari trg 26, — Ljubljana.
Posebno vabilo sledi.
Odbor
POPRAVEK. V poročilu o občnem zboru Združenja učiteljev in vzgojiteljev posebnih šol, objavljenem v zadnji številki Prosvetnega delavca, se mora pravilno glasiti, da je Imel prof. Albin Podjavoršek, »predstavnik slovenske sekcije Jugoslovanskega združenja za usmerjanje v poklice«, referat: Mentalno defektna mladina In izbira poklica.
opremijo. Navadno narišejo naslovno stran in objavijo še svoja najbolj uspela dela. Na ciklostilu pridejo lepo do izraza posebno linorezi. Nekateri pa opremijo časopise tudi s fotografijami, ki jih izdelajo v fotografskem krožku.
Prav ta širina je nekaj novega. Vsak otrok ne zna in ne more napisati pesmice, tudi literarnega sestavka n.e, le ozek krog ima literarne ambicije, vsak pa bi moral znati napisati poročilo o nekem dogodku, ki ga je doživel ali je zanj slišal, tako kot zna o tem pripovedovati. Seveda, ožji krog pa bo še naprej pnoval svoja literarna dela.
Večinoma urejajo vse te liste uredniški odbori, ki jih sestavljajo pionirji sami, pomagajo pa jim pri tem profesorji slovenščine, profejsorji risanja in ravnatelji šol.
Letos bo maja meseca razstava otroških časopisov iz vse Slovenije v Pionirski knjižnici v Ljubljani. Razstavo pripravljamo v čast 40-letnice naše Partije. Zato prosimo vse starešinske svete, vodstva šol in pionirske odrede, naj nam pošljejo' vse svoje časopise in glasila, da bo razstava čim bolj popolna. Tedaj pa bi bilo vredno tudi kaj več napisati o njih, sai je v njih zbranega mnogo bogastva.
(Napisala Vida Kovačič. Ponatis iz Biltena, ki ga izdaja Zveza prijateljev mladine Slovenije).
»Savremena škola«
»Savremena škola«.
/;a pedagoška pitanja. 1959, 1—2.
Vsebina: Jan Amos Komenski, Kako se poslužujemo knjige kot glavnega sredstva izoorazc v cui j a — Dr. Vlado Schmidt. O nekaterih spornih vprašanjih naše pedagoške znanosti — S. M. babaiov, Metode delovnega pouka (prevod iz ruščine) — Bosiljka Djorajevič, Vprašanje kazni in kaznovanja v gimnaziji in v strokovnih šolah.
Iz zgodovine pedagogike; Natalija i Piaton Dimič, Pouk v Beograjskem liceju v prvih dveh letih njegovega obstoja — Ivo Perič, Šestletne šole in ponavljal-mce v Dalmaciji.
Šolska praksa; Desanka Janju-ševič — Pejovič, Pomen opazovanja za pismeno izražanje.
Sola in prosveta v tujih deželah: Rad. T. Milovanovič, Reforma šolskega sistema v Sovjetski zvezi — Dr. Nagy S£ndor, O delu madžarskega pedagoško znanstvenega instituta.
Pedagoška kronika: Mik Pavlovič, S. Popovič in T. Prodanovič, Odgovor na zapisek Rad. T. Milovanoviča »Ob oceni knjige A. Banoviča: Pedagoško-prosvetitelj-sko delo Dositeja Obradoviča« — Radivoje T. Milovanovič. Odgovor na »Odgovor na zapisek Rad. T. Milovanoviča« »Ob oceni knjige A. Banoviča: Pedagoško-prosveti-teljsko delo Dositeja Obradoviča«.
»Savremenu školu« izdaja1 Zveza pedagoških društev: Beograd, Moše Pijade 14/IV »B« pošt. fah 331.
»Sodobno
gospodinjstvo«
Mesečnik, ki ga izdaja Centralni zavod za napredek gospodinjstva v Ljubljani. Odgovorna urednica Andreja Grum. — Uredništvo in uprava: Ljubljana, Miklošičeva c. 4-11. Celoletna naročnina 400 din.
'sebina; Živa Beltram, Po sejmu lode — Ing. Anita Sebaher. O uhanju z elektriko — Najnovejši ■ parati za kuhanje — Novost na odročju embalirani a živil — Sil-a Železnik, Kolektivi, konjiške bčine za sklad slkupne uporabe —, ig. arch. Magda Kocmut, Premič-b police — Za tesna stanovanja - Ing. arch. Jakiča Accetto, Do-iaea popravila, polica za revije — ončenje in še kaj — Otroški lasje ahtevajo nego — Otroški pred-asniki — Kako negujemo plete-ine _ Fliselina — Ing. Emilija etonja, Nekaj o shrambah za ži-ila — Ing. Dare Bemot, Zmrznje-o sadje in zelenjava pozimi in v godnji pomladi — Dr. Božena Za-?c-Lavrlčeva, Dieta ob vročini ladice za velike kuhinje — Re-epti — Pletenje — Ribezelj — Vprašanja in t«3>govori.
Druga številka letošnjega letni, a revije »Sodobno gospodinjstvo« setauje tudi razpis nagradnega rebanja za vse naročnike z lepimi
NOVE KNJIGE
Dr. Bergant Milica:	Poizkusi
reforme šolstva pri Slovencih J.919 do 1929, od prevrata do uvedbe diktature. Pedagoška knjižica 10. Državna založba Slovenije 1958. 214 strani. Tiskano kot teza doktorske disertacije na univerzi v Ljubljani.
Zbornik pedagoških člankov X. Izdaja Združenje učiteljev in profesorjev strokovnih šol LRS, odgovorni urednik Jože Povšič. Ljubljana 1958. Tiska šolska tiskarna Tehniške srednje šole. 150 strani.
ŽIVLJENJE IN TEHNIKA št. 5
Vsebina: Zadnji dnevi šahovskih velemojstrov? (Elektronski možgani igrajo šah). Sodobni letalski pogonski motorji. Tantal. Ti in poslušni atom. (»Iz osrčij atomov sproščena energija obeta boljšo prihodnost, ki se bo od sedanjosti močno razlikovalal«) Atomi spreminjajo svet. Nova hipoteza o nastanku ledenih dob. Sprehod skozi zgodovino fotografije. Balzamiranje v starem Egiptu. Niko Sekula: ABC o naši delavnici, orodju in marsičem drugem. (Posebej opozarjamo učitelje in šole na ta sestavek, ki se nadaljuje od prve številke in skuša pomagati narediti si delavnico z vsem potrebnim orodjem za razna popravila in dela.) Sledi še ocen« knjige Beljajeva Glava profesorja , Douella in druge drobne zanimivosti.
Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Lepi pot 6. Izhaja dvakrat mesečno. Letna naročnina 509 dinarjev.