UREDNIŠTVO IN UPRAVA
tabor — Ljubljana Tel. St. 33-85 — ček. rač. uprave 16.416
im e, HNH FUUUM.IMNA ZWS$A SLOVIM« |tfV. 52
MESEČNA NAROČNINA 12 DIN IZHAJA VSAK PONEDELJEK
Pozdrav fizUuliuvnikov genevaiisimu Stalinu
Slovenski fizkultumikl se z vsem srcem priključujemo praznovanju naprednega človeštva ob 67. obletnici rojstva generaiisima Stalina!
Vemo, (la pomeni borba, ki so jo začeli sovjetski narodi pod vodstvom Lenina in Stalina z Oktobrsko revolucijo, začetek borbe za dokončno razbitje življenja nezmožne kapitalistične družbe, borl>o za razbijte imperialističnega jarma in imperialističnega izkoriščanja, ki so ga še posebno čutiti tudi mali slovenski in ostali jugoslovanski narodi!
Vemo, da sta ta borba in pot graditve socializma, kot so si jo utirala sovjetska ljudstva pod vodstvom Stalina, edina pot, ki človeka osvobaja sužnosti naravi, ki ustvarja človeka gospodarja naravnih sil in mu daje pravo vrednost! Vemo, da sta edino ta borba in pot, ki jo hodi napredno človeštvo za Stalinom, izbila sovražnikom ljudstva iz rok oblast, ekonon-ska sredstva, pa tudi vzgojo in vse to postavila v služim ljudstva!
Fizkultura kot (lel splošne vzgoje se je mogla koncem koncev šele v svetu, ki se je koval pod vodstvom Leninovega učenca Stalina, rešiti tega, da jo izrabljajo sovražniki ljudstva kot sredstvo medsebojne borbe ljudstva, kot sredstvo zavarovanja in uspavanja ljudstva!
Fizkultura je postala neoddvojljlv del vzgoje delovnega človeka, človeka socialistične družim, ki se je začela kovati v Sovjetski zvezi in ki se kuje danes pri na-s. Sele in edino v socialistični družbi je fizkultura začela pomagati graditi delovnega človeka, ki mu ustvarjalno delo pomeni srečo!
NAJ ŽIVI ŠE MNOGO LET VODJA NAPREDNEGA ČLOVEŠTVA IN DELOVNEGA LJUDSTVA TOVARIŠ STALINI
VISOKA ZMAGA 15j0
sindikalne reprezentance Jugoslavije nad sindikalno reprezentanco Francije v nogometu
Saint Etienne, 22. dec: Z velikim zanimanjem je francoska športna javnost pričakovala rezultat nogometne tekme med sindikalnima reprezentancama Jugoslavije in Francije, posebno zaradi lepe zmage reprezentance Beograda nad reprezentanco Pariza prejšnjo nedeljo, kakor tudi zaradi pohvalnega pisanja vsega francoskega tiska o jugoslovanskem nogometu.
Na stadionu »Guichard« se je zbralo 15.000 gledalcev, ki so nestrpno pričakovali začetek tekme. Ko je prišla na igrišče reprezentanca jugoslovanskih sindikalistov, jo je občinstvo navdušeno pozdravilo, kakor tudi prihod svojega moštva. Nihče med gledalci, pa tudi ostali niti v Franciji niti v Jugoslav'ji niso pričakovali, da se bo tekma končala s tako katastrofalnim rezultatom za francosko moštvo.
Tekma je bila na igrišču, ki je pokrito s travo, nad katero je bila tenka plast snega. Moštvi sta nastopili v postavah:
sindikalna reprezentanca Jugoslavije:	Lovrič, Stankovič, Petrovič,
Čajkovski, Horvat, Simonovski, Tomaševič, Miitič, Jezerkič, živkovič, Šečerov;
sindikalna reprezentanca Francije: Beazza, Nameehe, Pugliesi, Meni avte, Cecort, Lemone, Coufrie, Rouis. se, Lemort, Regisse, Franco,is;
strelci: Tomaševič 5, Jezerkič 4, Šečerov 3, živkovič 2, Milič 1;
sodnik: Marc (Francija),
Francozi so se uspešno branili le prve četrt ure
Jugoslovanski igralci so v začetku tekme naleteli na žilav odpor francoskih sindikalnih igralcev, ki so vložili mnogo volje in borbenosti, da bi dosegli čim boljši uspeh. Uspešno so se upirali jugoslovanskim napadom, toda že v 14. minuti so morali prvič kopitulirati. šečerov je z leve strani dobro streljal v kot. žoga je prišla do Tomaševida, ki jo je brez oklevanja poslal v mrežo. Malo pozneje je šečerov lepo prodrl in podal žogo v sredino Je-zerkiču, kj je ostro streljal v mrežo. Niti po teh golih domačini niso popustili v poletu, toda Jugoslovani so še naprej obdržali iniciativo v svojih rokah. V 33. minuti je Simonovski globoko prodrl in podal žogo s krila prostemu šečerovu, ki je dosegel tretji gol. Pet minut nato je živkovič na pas Mitiča dosegel zelo lep gol iz daljave 18 m in s tem postavil rezultat prvega polčasa.
Serija golov v začetku drugega polčasa
že v 4. minuti po odmoru je Je. zerkid izvedel zelo lepo kombinacijo. Prejel je žogo od šederova, mu jo vrnil, ta pa jo je podal Tomaše-viču, ki je brez oklevanja dosegel peti gol. štiri minute nato poda živ-
kovič z glavo žogo Mitiču, ki jo je podaljšal prostemu Jezerkiču, ta pa je povišal rezultat na 6:0. V
10.	minuti Tomaševič lepo vodi žogo po levem krilu, jo poda, šečerovu, ki iz majhne razdalje neubranljivo strelja v levo stran vrat. Takoj nato Mitič iz precejšnje razdalje s krasnim vo!eyeim poviša rezultat na 8:0. V 13. minuti pošlje Jezerkič žogo, ki se je odbila od gredi, z glavo v mrežo. V isti minuti Jezerkič zopet dobi žogo od Mitiča 11 m od vrat, preigra srednjega krilca in jo poda živkoviču, ki pošlje žogo vi mrežo. Po dveštevilčnem rezultatu je domačemu moštvu šele uspelo nekoliko urediti svoje vrste. Leva zve. za Regisse je imel priliko, da pošlje močan strel na vrata, ki pa ga je Lovrič odlično ubranil.
Še pet golov
V	22. minuti dobi Tomaševič žogo od Mitiča, jo ustavi in hladnokrvno brcne v mrežo. Kmalu nato Mitič poda žogo Živkoviču, ki jo idealno poda Tomaševiču, ta pa s krasnim udarcem poviša rezultat na 12:0. Dve minuti za tem Šečerov v hitrem teku iz daljave približno 20 m strelja v desni kot in z nizkim udarcem doseže trinajsti gol. Takoj nato priteče Tomaševič in žogo, ki se je predhodno odbila od gredi, pošlje z glavo v mrežo. Petnajst minut pred koncem tekme postavi Tomaševič na pas Mitiča končni rezultat tekme 15:0. Domačini so potem imeli priliko, da dosežejo vsaj častni gol, toda francoski srednji napadalec Lemort pošlje žogo mimo vrat.
Tekma je bila zelo fair in odigrana v tovariškem duhu prijateljskih sindikalnih moštev obeh držav.
V	francoskem moštvu se je najbolj odlikoval vratar Beazza, čeprav je sprejel tok o visoko število golov. Če bi ne branil tako dobro, kot je, bi bila zmaga naših igralcev lahko še večja. Ostali igralci francoske sindikalne reprezentance pa so se odlikovali le po svoji borbenosti.
Jugoslovani so igrali izvrstno v vseh vrstah. Predvedli so pravo ekshibicijsko igro, ki je navdušila številne gledalce. Jugoslovanska, obramba ni imela mnogo dela, v srednji vrsti pa je zelo dobro igral Simonovski, ki je bil najboljši igralec tekme. V napadu se je najbolj odlikoval Mitič s premišljeno in konstruktivno igro.
Občinstvo je bilo navdušeno z igro naših igralcev in jim je po končani tekmi priredilo ovacije.
Tekme evropskih železničarjev
Budimpešta, 22, dec. Madžarska sindikalna organizacija železničarjev organizira prvenstvo železničarskih nogometnih društev iz vse Evrope, ki bo v Budimpešti. Povabljene so staraj vse države, da pošljejo svoje zastopnike.
,	NATEČAJ
za konstrukcijo sposobnih jadralnih letal
Da pospeši razvoj sposobnih jadralnih letal domače zasnove, ki naj bodo kolikor mogoče prilagodena našim vremenskim razmeram in oblikam tal, razpisuje »Republiški odbor za športno letalstvo« Slovenije, ob podpori Ministrstva Za industrijo Vlade LRS natečaj za konstrukcijo takih, pogojem najbolj ustrezajočih letal.
SPLOŠNE DOLOČBE
1.	Pravico udeležiti se natečaja imajo vsi jugoslovanski državljani (obeh spoOov), ki imajo častne državljanske pravice.
2.	Natečaj traja od 1. januarja do 31. marca 1947. leta. V tem času sprejema sekretarijat Republiškega odbora (Ljubljana, Tabor) elaborate, hi naj obsegajo:
a) skico letala v treh projekcijah v merilu 1:25; b) skice glavnih delov letala (krilo, trup, rep in ev. voz) v merilu 1:10 z najvažnejšimi konstruktivnimi detajli (krilni ncsilei, obrisi vseh reber v naravni velikosti, navadno in ojačano rebro, glavni okvirji trupa, nosilci in rebra repnih površin, glavni okovi, komande in zračne zavore) v merilih 1:5, 1:2,5 in 1:1; c) obširen proračun aerodinamičnih lastnosti letala z upoštevanjem sprememb vzgona in upora zaradi Reyn<kisovih števil in interference. Namesto celega preračuna zadošča tudi primerjava aerodinamičnih lastsosti osnutka z enim ali drugim že zgrajenim letalom, za katerega so aerodinamični podatki znani. Tako kontrolno primerjavo priporočamo tudi v primeru, da se odloči udeleženec natečaja za samostojne aerodinamične proračune; d) trdnostni račun kril, trupa, repa in najvažnejših okovov ter komand pa obtežitvenih normah, ki so navedene v drugem delu tega razpisa. Pri podrobnejši izpeljavi te naloge naj se ravna projektant po splošno veljavnih načelih za trdnostne proračune v letalstvu. Za dela letala, ki zanje niso poznane napetostne razmere, je dovoljen poizkus, ki bi ga pa izvedli šele pred pričetkom izgradnje; e) obširna cenitev teh posameznih delov in določitev skrajnih leg težišča za obteženo letalo. Pri cenitvi tež s je treba nujno držati statističnih podatkov za že zgrajena letala; f) proračun statične vzdolžne in smerne stabilnosti letala za obe skrajni legi ■ težišča in kontrola pravilne občutljivosti pri izbrani velikosti gibljivih repnih površin in krilc; g) proračun letalnih sposobnosti po podatkih v točkah c) in e) drsnega razmerja in hitrosti padanja pri raznih vpadnih kotih.
3.	Vsak udeleženec naj označi svoje delo z geslom ali šilro. Ime in ostale svoje podatke naj navede v zaprti kuverti, ki jo opremi z enakim geslom oz. šifro in ki jo naj priloži svojemu elaboratu.
4.	Po zaključku natečaja bo posebna komisija Republiškega odbora pregledala predložene izdelke in izbrala iz njih najboljše. Minimalne zahteve, katerim morajo letala ustrezati, so navedene v drugem delu razpisa,-
5.	Komisija za pregled izdelkov mora do 15. aprila 1947 poročati odboru o rezultatih svojega dela in predlagati za 3 najboljše osnutke denarne nagrade, ki jih daje Ministrstvo za industrijo in rudarstvo VLR Slovenije in sicer:
I.	nagrada: 30.000 din
II.	nagrada: 20.000 din
III.	nagrada: 10.000 din
Nagrajeni osnutki morajo biti tehnično dovolj zreli, da bodo po njih zgr:v-jena letala odgovarjala zahtevam, ki jih moremo staviti nanje.
6.	Z nenagrajenimi osnutki razpolagajo še naprej konstruktorji, vendar se z udeležbo pri natečaju obvežejo, da dajo po potrebi izpopolnjene načrte letal proti primerni odškodnini na razpolago Republiškemu odboru.
7.	Vsak udeleženec naj priloži svojemu elaboratu tudi izjavo, da pristane na vse pogoje, ki jih stavlja Republiški odbor v tem razpisu.
8.	Razdelitev nagrad bo izvedel Republiški odbor dne 1. maja 1947, ko bo v prisotnosti udeležencev odprl zapečatene kuverte z naslovi zmagovalcev.
TEHNIČNE DOLOČBE
1.	Sposobno jadralno letalo naj predvsem služi pilotom, ki so že položili izpit C, da pri naših vremenskih in terenskih razmerah (v Sloveniji) čim lažje izpolnijo vse pogoje za srebrni znak C. Za to mora konstruktor paziti na dovolj ugodno drsno razmerje, obenem pa tudi na čim počasnejše padanje. Končna hitrost letala med strmoglavljenjem naj ne presega pri aktiviranih zračnih zavorah vrednosti 220 kni/h. Pristajalna hitrost naj ne presega 50 km/h. (Najmanjša praktična hitrost padanja 75 cm v sekundi). Največja razpetina ne na. 15 m.
2.	Trdnostne zahteve, ki jih navajamo, veljajo načelno za vse dele letal v tem smislu, da je treba zasledovati potek obtežb do mest, kjer jih uravnotežijo vztrajnostne ali' podporne sile. V trdnostnih zahtevah pomenita navedeni lomni količnik in varnost naslednje: Lomni količnik je razmerje med bremenom, pri katerem se prizadeti del letala sme zlomiti in med bremenom, ki se pojavi pri normalnem stacionarnem letu. Varnost pa je razmerje med bremenom, pri katerem se sme prizadeti del letala zlomiti in med bremenom, ki se pri določenih okoliščinah tudi zares utegne pojaviti na letalu (preobremenitve, udarci vetra itd.).
Podrobne trdnostne zahteve za posamezne dele so:
A) Krila: Lomni količnik za skrajno sprednjo lego zračne sile naj bo 8, lomni količnik za hrbtni let 4 in za pristanek G. Varnost krila pri strmem drsanju z vzgonskim količnikom 0,10 in pri dodatni obremenitvi krilc s trikotniško obtežbo 50 kg/m- naj bo 2, dalje naj ima krilo varnost 2 tudi pri strmoglavem letu s končno hitrostjo, kakršna se more pojaviti pri aktiviranih zračnih zavorah. Končno naj ima krilo varnost 2, pri letenju v letalski zapregi s hitrostjo 110 km/h, če udari navpična komponenta vetra s hitrostjo -j- 10 m na sekundo; B) Rep: Lomna obremenitev vodoravnega in navpičnega repa- naj bo povprečno 180 kg/m2; C) Trup: Predvsem je treba upoštevati obremenitve trupa, ki izvirajo iz zgoraj omenjenih obremenitev krila in repa oz. iz masnih sil, ki so z navedenimi obremenitvami zvezane. Dodatno k temu moramo tudi računati z istočasnim delovanjem sil na vodoravni in navpični rep, ki so 2/3 sil, navedenih v točki B). Lomni količnik obremenitve po masnih silah med pristankom naj bo 6; lomna sila na smučko v prečni smeri pri pristanku z bočnim vetrom naj bo enaka polovični teži letala. Poleg tega mora prenesti trup in priključki krila lomni torzijski moment okrog pokončne osi, ki je enak produktu sile 50 kg, pomnožene s polovično razpetino kril. Lomna sila pri startu v letalski zapregi naj bo v vzdolžni smeri 800 kg, pri starta-nju z vi tl jem pa moramo upoštevati lomno silo 500 kg, ki sme oklepati z vzdolžno osjo letala v smeri navzdol kot do 70°.
3.	Vsi proračuni trdnosti in letalnih sposobnosti naj upoštevajo, da je teža pilota s padalom 90 kg. Dalje mora biti zunanja širina trupa pri
SKLEPI
prvega posvetovanja Republiškega odbora in športno-letalskih društev Slovenije
14. in 15. decembra 1946 je bilo v Ljubljani prvo posvetovanje Republiškega odbora za športno letalstvo Slovenije s športno letalskimi društvi iz Celja, Jesenic, Ljubljane, Maribora, Novega mesta in Slovenskega Primorja. Naloga posvetovanja je bila pregledati delo športno-letalskih društev In njenih krožkov, spoznati napake in nedostatke ter določiti smernice za delo v letu 1947.
Končano je šolanje v našem jadralnem centru Bloke — Ribnica — Dobrepolje, ki nam je dalo prvi kader novih letalcev, učiteljev jadranja in organizatorjev športnega letalstva. Letenje se še vrši v Mariboru, Ljubljani in na Jesenicah, kjer bo trajalo čez vso zimo. Številne tekme letečih modelov so pokazale, da so naši mladi modelarski konstruktorji sposobni v gradnji najboljših modelov. Na zveznih modelarskih tekmah je naša ekipa zmagala z velikim naskokom in postavila tri nove državne rekorde. Letalska tovarna v Ljubljani, ki je postala po sklepu posvetovanja v Beogradu zveznega značaja, je izdelala zadostno število letil za letošnje potrebe ter omogočila Šolanje v jadralnem kot tudi na ostalih društvenih Športno letalska društva obstojajo že v Ljubljani, Mariboru, Celju Novem mestu, na Jesenicah in v Ajdovščini. Osnovali so se novi modelarski In jadralni krožki, ki delujejo po vsej Sloveniji. V letalskem pok ret u vse Slovenije je doslej včlanjenih in aktivno sodeluje že nad 1500 ljubiteljev »sinjega« športa.
Prva konferenca je poleg velikih uspehov pokazala še niz nedostatkov, ki jih bo v drugo leto treba čim p rej odpraviti. Kljub vsem začetkom je ostalo naše delo še vedno preozko, nismo še znali v naše vrste dovolj vključiti širokih mladinskih množic, ker ra\no športno letalstvo hi moralo . svoje kadre in svoje članstvo črpati iz najboljših vrst naših množičnih mladinskih in sindikalnih organizacij. Društva niso pravilno razumela svoje naloge in so polagala vse premalo pažnje na organizacijo in vzgojo krožkov, ki so osnovna žarišča letalstva na terenu. Premalo smo znali prodreti med delavsko in kmečko mladino, ki bi morala postati osnova naši organizaciji, ker ima najboljše pogoje, da postane njen najboljši aktiv. Pravtako je pomanjkanje samuiniciatlve pri naših najnižjih edinicah znatno oviralo razmah širjenja naše organizacije v sleherno tovarno, ustanovo, mestno četrt in zadnjo slovensko vas. Objektivnih in subjektivnih pogojev za dovršitev tega dela je dovolj, prav tako tudi sredstev, ki jih bo treba le poiskati.
V bodoče bomo morali posvetiti Čim več pažnje našemu Slovenske m u Primorju, ki mu bo treba vsestransko pomagati, da si ustvari trdne temelje za razvoj letalstva med primorskim ljudstvo m. Zavedajoč se velikih nalog, ki jih šporvno letalstvo prevzema nase s ciljem, da vzgoji v svojih vrstah čim večje število modelarjev, jadralcev, motornih pilotov, padalcev in konstruktorjev, ki bodo prežeti z letalsko miselnostjo in ki bodo, če ho to potrebno, močna opora zmagoviti Jugoslovanski armadi, je konferenca sprejela zaradi čimboljše izvedbe delovnega načrta za leto 1947. sledeče sklepe:
1.	V svrho čim večjega razmaha športnega letalstva je treba organizirati v vseh večjih središčih Slovenije športno letalska društva ter nanje navezati čim več pionirski i, modelarskih, jadralnih ali športno letalskih krožkov, vzdrževati z njimi najtesnejše direktne stike, jim nuditi čim večjo izkustveno in materialno pomoč, posebno Slovenskemu Primorju, ter čim tesneje navezati društva ln krožke na fizkulturna društva, masovne organizacije LMS in ESZDNJ ter edinice Jugoslovanske armade. .
2.	Za čim uspešnejšo strokovno izgradnjo svojega Članstva in kadrov, je treba izdelati nekaj serij skloptičnih slik za strokovna predavanja, člmveč učnih pripomočkov, učil in literature ter ponazoril za strokovni pouk. Poslati športno letalskim društvom strokovne predavar telje kolikor jih bodo potrebovala In obvezati društva, da pošiljajo vsa svoja strokovna predavanja republiškemu odboru, ki bo najboljša izmed njih razmnožil in dostavil še ostalim društvom. V svrhoe preiskave tehničnih možnosti pri nas in izkustev, ki so se na posameznih terenih pokazala kot najboljša, sklicati v letu 1947. vsaj dve strokovni konferenci društvenih referentov za pouk ter priobčiti čimveč dobrih strokovnih
centru,
terenih.
člankov v »Poletu« ln zveznem letalskem časopisu.
3.	Ustanoviti s pomočjo LMS in Ministrstva za prosveto v vseh pionirskih organizacijah na osnovnih šolali in nižjih gimnazijah pionirske letalske krožke, izdelati zanje delovni program z vsemi pripadajočimi načrti in navodili za delo ter vzpostaviti izdatno in neposredno pomoč športno letalskih društev tem pionirsko-modelarskim krožkom.
4.	Posvetiti posebno pažnjo modelarskemu letalstvu. V ta namen osnovati Čim p rej republiški modelarski svet, ustanoviti stalno zvezno modelarsko šolo v Ljubljani, ki ho lahko usposabljala najboljše modelarske konstruktorje. Razpisati v letu 1947. natečaj za nove konstrukcije jadralnih ln motornih letalskih modelov in z najboljšimi organizirati v juniju mesecu veliko tekmovanje najboljših letalskih modelov za vso Slovenijo. Društvene modelarske tekme izvedejo posamezna društva v svojem obsegu do junija 1947 Do 15. januarja 1947. leta bodo poslala vsa društva republiškemu odboru konkretne predloge iz svojih delokrogov, kako nameravajo čl m Izdatneje podpreti letalsko modelarstvo v Slovenskem Primorju.
5.	Ukreniti vse potrebno pri zveznem športno letalskem odboru, da se osnuje zadostno število motorno pilotskih šol in padobranskih tečajev v Sloveniji ter istočasno pošiljanje najboljših tečajnikov v zvezno motorno pilotsko šolo ln centralne padobran.ke tečaje.
6.	V propagandi izvesti dobro povezavo vseli društvenih propagandistov z republiškim. preko tega aparata organizirati po vseh društvenih centrih izložbene razstave, javne in interne stenčase, spremljati in predhodno zadostno propagirati vse picnirske, modelarske, jadralne in ostale športno letalske prireditve, zbirati dobre fotografske posnetke iz vseli panog športnega letalstva ter jih priobčevati 7 lokalnih in centralnih revijah. Organizirati velike letalske mitinge v Ljubljani, Mariboru. Celju, Novem mestu, Lescah in Ajdovščini, ki pomenijo glavno zunanje manifestacijo celokupnega športnega letalstva.
7.	Za čim boljšo ln pregledno podpora vsem društvenim sektorjem, organizirati po vseh športno letalskih društvih in pripadajočih krožkih enotno gospodarsko finančno poslovanje, ki ho tekočo izkazovalo točno i mo vinsko stanje in potrebe v zvezi z izvedenim proračunom za leto 1947.
8.	Zavedajoč se važne vloge, ki je zadana športnemu letalstvu iz fizkiiltur-nega, obče vzgojnega in narodno obrambnega vidika, izvesti do konca marca 1947 popolno evidenco vsega članstva in kadra ter usmeriti kadrovsko vprašanje tako, da se omogočijo najsposobnejšim modelarjem, letalcem in konstruktorjem v vseh vejah športnega letalstva popolne možnosti za hiter in pravilen razvoj.
Vsi sprejeti sklepi se smatrajo v smislu načrta dela za leto 1947. brezpogojno obvezni za vsakega člana športno letalskih društev in krožkov.
TRIGLAV FILM
razpisuje
NAGRADNI NATEČAJ
za sestavo filmskega osnutka za kulturnj zjntsko.športni film v dolžini GOO m (22 minut). Film naj peka že Slovenijo kot deželo, ki Ima vse naravne pogoje za razvoj zimskega športa in kjer je zimski šport dosegel množični razmah.
Najboljši osnutki bodo nagrajeni:
I. nagrada 3000 din H. nagrada 2000 din ni. nagrada 1000 din Fillske osnutke je treba oddati najkasneje do 30. decembra 1946. podjetju »Triglav film«, Ljubljana, Miklošičeva 5.
Ali si že poravnal naročnino
pilotovem sedežu najmanj 60 cm. Kabina mora biti oblikovana tako, da more v njej sedeti pilot do največje višine 180 cm.
4.	Komisija bo pri predloženih osnutkih ocenjevala poleg tega, v koliko ustreza letalo vsem zgoraj navedenim zahtevam, še jasnost v predloženih proračunih in načrtih ter preprostost gradnje. Gradbeni material naj bo kolikor mogoče slovenskega ali jugoslovanskega izvora, les pa izključno slovenskega izvora. Število in količina delov, katere bo treba uvažati, naj bo omejena na minimum, širina transportnega voza za prevoz letala naj ne presega širine lažjih tovornih avtomobilov.
Pri detajlnih načrtih naj se ozira projektant predvsem na Izdelavo v manjšem številu letal in samo zaradi popolnosti naj event. predloži tudi skice detajlov v izvedbi za serijsko izdelavo.
j T E H N I K A IN ŠPORT
Konstrukcija novih jadralnih letal
(Referat na strokovni konferenci, dne 2. in 3. febr. 1946.)
Glede na razvijanje novih jadralnih bo upravičila itak praksa sama. Novi tudi bodoče konstrukcije ne bodo letal pri nas se nam pojavijo nasled- nemški »S. G. 38« se nam zdi za dosegle, če bodo hotele ohraniti h ja vprašanja:	gradnjo v jadralnih skupinah pre- isto enostavnost v gradnji in cene-
1.	Kakšne so danes zahteve, ki jih kompliciran, d asi ima priprave, ki n ost. Misli se celo, da je upravičena
stavimo na jadralna letala?	zmanjšujejo nevarnost lomov in po- standarizacija enega teh letal. S tem
2.	Kakšne so glede na zgornje zah- škbdb pilota na minimum. Vpreči seveda ni rečeno, naj odpade vsaka teve naše izkušnje pri jadralnih leta- konstrukterje v konstruiranje novih delavnost konstrukterjev na tem podlih, ki smo jih uporabljali pri das? šolskih letal se nam po vsem tem ne ročju. Enako kot pri šolskem drsal-
3.	Kakšna letala naj na podlagi teh zdi umestno. Na drugi strani pa ne cu jo je pozdraviti, kajti samo s po-
Jzkušenj in na podlagi izkušenj, dob- bi bilo pametno ovirati jih pri izved- skusno gradnjo bomo napredovali, ne ljenih v inozemstvu, odslej gradimo bi takih letal, če se izkažejo njihovi pa z načrti, ki so samo na papirju, pri nas?	načrti kot zreli in če se dobe sposob- Kot poglavitna karakteristika, naj bi
4.	Kdo naj ta letala gradi?	ne jadralne skupine, ki bi njihove na- bila vrednost padanja pod 80 cm/sek.
Preden pa preidemo k obravnava- črte uresničile. Ne smemo namreč po- Naslednja vrsta letala, ki ga ime-
nju teh vprašanj, se moramo odločiti zabiti, da jadralno letalo v nobeni nujemio sposobno letalo, tvori prehod ali za stališče, da bomo gradili v bo- svoji obliki danes še ni izdelano do 0(j prehodnega jadralnega letala k d oče letala, ki so se že v inozemstvu kraja. Zlepa ni bilo kje toliko preše- visokos posebnemu. Da je tak tip le-
nečenj kot pri jadralnem letalstvu in tala upravičen, vidimo iz naslednjega: prav lahko jih pričakujemo tudi v odločili smo se za centralno šolanje bodoče. Zelo umestna bi bila ustano- na šoll Bloke, Ribnica, Dobrepolje, vitev tehnične komisije pri LOS-u, ki ipu poglavitno šolanje na pobočju naj bi pregledovala načrte in jih z ;n pr; ^em bo verjetno največ lomov nasveti izboljševala.	na letalih. Za tako šolanje rabimo le-
Zahteve, ki jih stavimo na prehod- talo, ki je aerodinamično slabše, a na jadralna letala, so v Sloveniji na- je v pogledu repariranja prikladno, slednje: pri naših razmeroma šibkih Tu potrebujemo prehodno letalo. Na-vetrovih naj imajo čim manjšo padal-no hitrost, da bo mogoče na njih pogosto jadranje. Enostavna gradnja in cenenost sta tu tudi zaželeni". Grajena morajo biti za avto- in aerovlek, ali vsaj za avtovlek, če so namenjena jadranju na pobočju. Doslej smo imeli obnesla in za katere misli mio, da bodo pri nas »Inko«, »Grunan Baby«, oble-ustrezala našim meteorološkim raz- čenega »Vrabca« in »Salamandra«. meram, ali da se odločimo za kon- Medtem, ko se »Inka«, ki je pokazala strukcije domačih konstrukterjev. na pobočju odlične jadralne zmožno-Vsako teh dveh stališč ima svoje sti, danes ne gradi več, »Grunan naprednosti. Pri tujih letalih je nevar- by«, ki je nemška konstrukcija, (ki n ost neuspeha prilično izključena, pa je na pobočju in avtovleku dobra) medtem ko pri domačih novih kon- prav tako odpade, je »Salamander« strukcijah ni. Na drugi strani so pa pokazal vsestransko uporabnost. Pio-domače konstrukcije vprašanje pre- ceni je, zelo dobro jadra na pobočju, stiža. Danes kažejo v tem pogledu krmila ima med seboj izenačena, do-vse evropske države stremljenje po pusten je za avtovlek. V bodoče ga čim večji osamosvojitvi. Kot primer bo nadomestila »davka«, ki ima pri-majhnih držav naj navedem Švico in bližno enako gradnjo in padanje, a Češkoslovaško, kjer ni niti 15 odstot- boljše drsno število in je dopustna za kov vseh jadralnih letal tuje kon- aerovlek. Na naših pobočjih jo še nis-strukcije.	mo videli jadrati, vendar je mnenje
Brez dvoma bomo morali v prvem vseh jadralnih učiteljev na Vršcu o obdobju ostati pri konstiukcijah, ki so njej odlično. Za letos je predvidena se obnesle, ker nas časovna stiska gradnja 5 »čavk« za jadralni center, kot »vis maior« sili k temu, vendar »Salamander« in »davka« imata za je potrebno, da se konstruktivne sile prehodna letala tako dobre sposobno-že zdaj usmerijo k delu za nove, naše sti, da ni znano boljše letalo te vr-konstrukcije.	ste. Zdi se, da bistvenih izboljšav
Navadno delimo letala glede na
stopnjo pilotov na začetniška drsalna —————————
letala, ki služijo trenaži do končanega B - izpita, na prehodna letala, s katerimi polagamo C - izpit in 5 urni polet za srebrni C - izpit; dalje sposobna letala za učenje termičnega jadranja, višinskih poletov, krajših daljinskih poletov in deloma akrobacij, katerih meja je nekako doseg srebrnega C - izpita ter končno visokospo-sobna letala za dosego največjih rezultatov in rekordov.
Za vsako teh vrst si hočemo odgovoriti na zgoraj omenjena vprašanja!
Sklepi strokovne konference meseca novembra 1945 v Beogradu, ki je dala tehnične smernice, veljavne za vso državo, nam bodo pri tem izhodišče.
Zahteve, ki jih stavimo na začetniška letala so: enostavna gradnja, čim večja možnost popravkov, cenenost in robustnost. Gradnja mora biti — upoštevaje naše razmere — lesena. Biti morajo sposobna za avtovlek. Dosedanje izkušnje kažejo, da je »Zo-gling« in njegovi derivati dober. S primernimi ojačitvami je dovoljen za avtovlek. Iz njega izpeljani »Vrabec« ima to prednost, da je stabilnejši in da je domače konstrukcije. Na beograjski konferenci je bil priporočen »Vrabec« kot standardno letalo za Vso državo. Zdi se, da je tip šolskega drsalnega letala že tako dovršen, da tu ni vredno misliti na kake nove konstrukcije. Eventuelne izboljšave »Vrabca« (n. pr. spredaj pri izklopni
pripravi, namestitev nosilnih žic itd.) _____________________
Jugoslovanski nogomet
eden najboljših na celini
Zmaga beograjske nogometne reprezentance je močno odjeknila po športnem svetu. Najboljši dokaz za to so številni komentarji po tekmi, ki povzdigujejo razred jugoslovanskega nogometu. Najbolj od vseh so bili nad izvrstno igro beograjskega moštva presenečeni sami Francozi, ki so sicer računali s tem, da bo njihovo moštvo v Parizu naletelo na. močnega nasprotnika, nikakor pa niso predvidevali, da bodo Beograjčan; tako nadmočni. Vsi, ki so videli tekmo, enodušno Izjavljajo, da je nogomet v Jugoslaviji po vojni ogromno napredoval in da je danes Jugoslavija če že ne najboljša vsaj ena med prvimi na evropski celini. Zaradi zanimivosti navajamo nekaj izvlečkov o tekmi iz francoskih listov.
JUGOSLOVANI IGRAJO MODERNEJŠI NOGOMET KOT ČE-HOSLOVAKI, AVSTRIJCI IN MADŽARI,
piše vodilni francoski športa; list »L’ Equipe«, ki objavlja tekmo Beograd : Pariz - na naslovni strani.
»Razen 20 minut v drugem polčasu, so igralci Pariza igrali popolnoma podrejeno vlogo. Bili so nad kril jevani vsak posebej v teh. nlki in v dvobojih za žogo. Moštvo Beograda nas je prijetno iz-nenadilo. Jugoslovanski nogomet je na tej tekmi pokazal velik napredek v pogledu na predvojno stanje. Zadnji rezultati, ki so jih dosegli Jugoslovani v Evropi, nas ne presenečajo,« piše list hi nadaljuje: »Včeraj se je bilo treba zadovolji ti z malim, kar služi kot lekcija Pazita norm. Imamo vtis, da so Jugo-slovani mnogo močnejši od čehosiovakov in Avstrijcev, ker igrajo zelo moderen nogomet po »W« sistemu, ki je zvezan s sigurno tehniko in tehničnimi potezami, ki so zelo hitre in sveže.«
Zanimanje za naš nogomet ja zelo veliko. Francoski novinarji prosijo za izjave in podatke o naši fizluilturi in poudarjajo, da je igra Jugoslovanov za njih pravo odkritje. Novinarji prihajajo neprestano v hotel, kjer stanujejo naši igralcj in jih prosijo z/i izjave. V splošnem so naši nogometni igralci povsod predmet največja pažnje.
daljnje šolanje bo pa v aerovpregi, kjer bo trening obsegal jadranje v termiki in krajše polete v daljavo. Letalo, ki ga tu potrebujemo, mora imeti zelo dobre aerodinamične lastnosti, to je drsno število praktično najmanj 20 in padanje okrog 70 cm/sek če hočemo, da se nam aerovlek, ki je drag, rentira. Letalo s takimi zmožnostmi je že deloma komplicirano. Lomi naj bi bili tu prilično izključeni. To je sposobno letalo. Jasno je, da ne more biti isto letalo za desego C izpita in jadranja v termiki. Ne moremo namreč dati pilotu, ki je pravkar napravil B izpit, v roke takega letala. Dosedanje izkušnje so pri nas pokazale, da na pri-
mer »Grunan Baby« v Ljubljani in na Blokah ni zadostoval za jadranje v termiki. Tudi v Nemčiji so za to vrsto šolanja v novejšem času izvrgli »Grunan Baby« in ga nadomestili z olimpijskim letalom »Meise«. (O sovjetskih konstrukcijah imamo doslej žal še močno nezanesljive in pomanjkljive podrobne podatke.) Kot predstavnika takega letala poznamo pri nas »Komarja« in »Rhonbussarda«. »Komar« drži jugoslovanski višinski ln daljinski rekord, ki ga je pcstavil Lemešič v nevihti in je torej trditev, da je prešibek, do neke meje preura-njena. Za prvo časovno obdobje, ko še ne bomo imeli lastnih konstrukcij, je za naše razmere najprimernejši. Naši piloti z učitelji vred ne znajo še leteti v termiki, zato potrebujemo letalo, ki se čim lažje drži v zraku. »Komar« ima izredno majhno padanje in dober drsni kot. Dejstvo, da je počasen, nas ne more ovirati, saj za jadranje v termiki to ni škodljivo, za krajše polete do 100 km, kot je pokazala praksa, pa tudi ne. če se odtočimo za »Salamandra« kot prehodno letalo in »Komarja« kot sposobno letalo, imamo pred seboj zvezno šolanje. »Oavka« ne more nadomestiti »Komarja«, more pa služiti fcet prehod k aerovieku. Nove konstrukcije sposobnih letal so glede na to, da jih v Jugoslaviji še ni bilo, nujne. V Sloveniji, ki kaže v glavnem gorato, če ne celo alpsko lice, naj bodo sposobna letala grajena v glavnem za majhno padanje in veliko okretnost. Drsno število je za kratke daljave, ki jih bodo naši piloti preletavali v bližnji bodočnosti, drugotnega pomena. Morda bi bilo dobro vzpodbuditi nove konstrukterje k gradnji alpskih jadralnih letal. Pri tem bi se lahko ozirali na švicarska letala, ki so dobra.
Ruska letala so grajena njihovim ravninskim meteorološkim razmeram primemo, bistveno drugače kot v srednji Evropi, zato se bodo obnesla verjetno bolje v vzhodnem delu države. Gradnja sposobnih jadralnih letal je pri nas nujnost. Daši bi se odločili za naslednje leto za »Komarja« alt podobno konstrukcijo, moramo vendar takoj začeti z načrti, kajti načrti in delo trajajo najmanj eno leto. Prototipe takih letal naj bi sprejele v gradnjo za to sposobne skupine, potem ko je načrte pregledala in izpopolnila preje predlagana komisija. Centralne delavnice, ki bodo oskrbovale center, naj bi izdelovale le že uspele in preizkušene konstrukcije v serijah.
Visokosposobna jadralna letala (doslej jih pri nas še ni bilo, razen »Utve«, ki pa se ni obnesla), danes morda še niso aktualna. Preden bomo imeli kader pilotov, ki bodo sposobni leteti 300 km in več, bo minilo nekaj let. Da bi pa samo za nekaj pilotov gradili taka letala, pa ni v duhu organizacije današnjega jadraistva. Visoka cena in občutljivost visokosposobnih jadralnih letal, pa tudi komplicirana gradnja, so za enkrat činitelji, ki nam branijo podrobno se spuščati v njihov razvoj. Na vsak način pa bi bilo tudi tu svetovati, da prično konstruktorji čimprej z delom, da bomo' imeli načrte pred seboj, ko jih bomo potrebovali. Letala naj se odlikujejo po velikem hitrostnem območju. Tu bi nam ruske konstrukcije, ki so grajene v tem smislu, lahko koristile.
Naloga konstrukterjev je za enkrat predvsem projektiranje novih sposobnih letal. Ta naloga se nam zdt tako važna, da bi bilo potrebno razpisati natečaj, da bi z dvosedežnimi jadralnimi letali, ki jih tudi nimamo, znatno olajšali učenje, na drugi strani pa s pasažirskimi polet; povečali propagando za letalstvo.
POZIV VSEM DRUŠTVOM IN AKTIVOM
Vsa fizkulturna društva in samostojni aktiv; naj nemudoma dostavijo podatke na obrazcih, k; jih j° razposlal FISAJ, kakor tudi izpolnjene statistične obrazce, k; jih je razposlala Fizkulturna zveza Slovenije.	sekrearjjai FZ3.
Santo dve tekmi v zvezni ligi
segel še dva gela, čeprav sla bila nasprotnika do konca tekme enakovredna.
Ljubljana, 22. dec. Danes sta bili odigrani v zvezni ligi samo dve tekmi in sicer zaradi gostovanja nase sindikalne reprezentance v Franciji. Tržaška Penziona je v prvi teknil na igrišču v Trsta dosegla, nepričakovano zmago nad splitskim Hajdukom, ki je bil do danes eden najresnejših kandidatov za prvo mesto v državnem noge m etn e m prvenstvu, toda s tem porazom si je pokvarit tako rekoč vse izglede. V drugi tekmi je zagrebški Dinamo zakluženo premagal reškega Kvarnerja na njegovem igrišču ,in ima 6 tem veliko izgledov, da zasede drugo mesto v jesenskem delu prvenstva.
V nedeljo 29. decembra bodo igrali V Zagrebu: Lokomotiva:Partizan, v
Niša: Ponziana :»14.oktobar« in na Reki: Kvarner :Crvena zvezda. Po današnjih dveh tekmah je stanje v zvezni lestvici naslednje:
Partizan	10 10		0	0	28: 4	20
Hajduk	12	8	2	2	28: 4	18
Dinamo	12	8	2	2	33:13	18
Mctalac	11	7	1	3	23:15	15
Crvena zvezda 10		7	0	3	31:13	14
Mikič-Spartak	12	6	1	5	20:21	13
Polieda	13	8	5	5	21:19	11
Lokomotiva	12	4	2	6	17:21	10
»14. oktobar«	12	3	3	6	11:27	9
Bodočnost	12	2	3	7	16:29	7
Kvarner	10	1	4	5	9:19	7
Železničar	12	2	2	8	12:31	6
Nafta	11	3	0	8	12:32	6
Ponziana	9	2	1	6	6:19	5
Piossziana : Hajduk 1 :o (1 jo)
Trst, 22. dec. Danes je na svojem igrišču v Trstu igrala Ponziana svojo pivo tekmo v zvezni ligi na domačih tleh. Zanimanje tržaškega občinstva je bilo zelo veliko, tako da se je na igrišču zbralo okoli 15.000 gledalcev, kii so navdušeno pozdravili prvo jugoslovansko moštvo, kii je igralo v Trstu. Tekmi je prisostoval tudi načelnik vojaške misije Jugoslovanske armade pri XIII. korpusu, generalmajor Rado Peha ček. Pred tekmo sta si moštvi izmenjali šopke rož. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah:
Hajduk: Stinčič, Kokeza, Broketa, Balinu1, Katnie, Luštica, Matošie Franc, V id jak, Radovnikovie Ivo, Radov-nikovič Toliči.
Pomziiaina: Parola, Corbatto I., Gar-poni, Corbatto II., Giannini, Trama-rin, Kovačič, Stivoli, Maluta, Carlin, Tomasini.
Začetni udarec ima Ponziana. Hajduk igra prvi polčas proti vetru. Moštvo Penzione začne takoj napadati im Ee v 3. m:in. doseže kolt, iz katerega desna zveza Stivoli pošlje z glavo žogo v mrežo. Ponziana igra visoko igro,
kar Hajdukovcem nikakor ne odgovarja. Vrstijo se nevarni napadi z obeli strani, toda obe obrambi sta zelo dobri in rešujeta vse nevarne situacije. Hajduk se počasi znajde in prevzame igro v svoje roke, toda njegov napad je danes neodločen pred golom in upropašča nekaj lepili šans, nekatere pa vratar Parola izvrstno reši. V napadu Hajduka se precej pozna pomanjkanje desne zveze Loko-ška, d očim ima Frane Matošič zelo slab dan.
Šele v drugem polčasu se Hajduk popolnoma znajde in s svojo nizko igro prevladuje ves čas na igrišču. Njegova srednja vrsta ustvarja zelo dobre situacije, s katerimi pomaga napadu, ki pa ima smolo v streljanju na vrata, ker gre več njegovih strelov tik ob gredi v out. V tem polčasu prihaja moštvo Ponziane samo od časa do časa na Hajdukovo polovico igrišča, večinoma z naglima prodori, do-čim se igra ves čas v glavnem na polovici Ponziane.
. Tekmo je zelo dobro sodil zagrebški sodnik Marek, ki mi imel težkega dela, ker je bila igra zelo faiir.
Dinamo : Kvarner 3:1 (1:1)
Blažič, Luchesi, Petronio, Belcastro, Starčie.
V prvem polčasu je bila igra enakopravna in je Kvarner prvi. dosegel gol po Starčiču. Pred koncem polčasa je Wdlfl izenačil iz enajstmetrovke. V drugem polčasu je bil Kvarner prvih 15 minut v premoči, nato pa je Dinamo po Senčarju in Cimermančiču do-
V moštvu Dinama so bili dobri Ettliinger, Kokotovič, Wolfl in Čajkovski. Pri Kvannerju je bil najboljši igralec Jožo Matošič, dobri pa so bili Marčetič, Luchesi in Blažič. Tekmo, ki ji je prisostvovalo 5000 gledalcev, je' sodili zelo dobro Ehrlich iz Ljubljane.
Mllimnar : Triglav 5:0 (2:0)
Visoka zmaga zagrebških nogometašev v Ljubljani
Ljubljana, 22. dec. Za današnjo nedeljo so nogometaši Triglava povabili v goste enajsterico Miliconarja iz Zagreba z namenom da bo ljubljansko moštvo imelo pred srečanjem z madžarskimi železničarji o božiču dober trening. Tega namerna tekma ni izpolnila, ker so Ljubljančani docela odpovedali in bili pretežni del igre prisiljeni na obrambo, kjer so reševali situacjie, kolikor jim je to sploh uspelo in kakor je naneslo. Tako ni čudno,
čas v premoči. Po odmoru so se Mi-iicionarjii hitro oprostili napadov Tni-glavanov in zabili tretji gol. S protinapada so Ljubljančana skušali znižati razliko, vendar brezuspešno. Tudii z enajstmetrovko se niso - mogli okoristiti. Zagrebški vratar je lepo ubranil ostro streljano žogo. Gostije so do konca igre dosegli še dva gola, od kgterdh je bil eden dosežen iz enajstmetrovke. Tekma se je tako končala z njihovo zmago 5:0.
Obramba Miltcionarja je razbila vse napake igralcev Triglava
Reka, 22. dec. Na igrišču Celini je Dinamo: Horvat, Ettlinger, Lojen, bila danes prvenstvena nogometna Rciss, Medved. Kokotovič, Cinierman-teknia med zagrebškim Dinamom in eič, Senčar. Wolfl, Čajkovski, Strugar; domačim Kvarnerjem. Moštvi sta na- Kvarner: Ravnih. De Lueea, Matošič stopili v naslednjih postavah:	Jožo, Stefanovič, Marčetič, Lavrenčič,
PRVA ZMAGA REPREZENTANCE BEOGRADA V KOŠARKI V FRANCIJI
Takoj po tekmi v Parizu, kjer je sindikalna) reprezentanca Beograda v košarki igrata s sindikalno repre. zentanco Francije, so naši igralci košarke odpotovali iz Pariza in še Isti dan prispeli v Industrijsko mesto Clermont Ferrand. že naslednjega dne je reprezentanca Beograda odigrala tam svojo drugo tekmo na turneji po Franciji. Nasprotnik je bila reprezentanca Clermont Ferrand a, ki je bila sestavljena iz najboljših mestnih igralcev.
Ker je košarka v Franciji ena od najprlljubljenejših fizkulturmh panog, 'je bilo za tekimo ogromno za_ ntmanje. V mestu je veliko izvrstnih moštev igralcev košarke, ki tekmujejo med seboj za mestno prvenstvo, nekatera pa tudi za prvenstvo Francije.
Tekma je potekala v zelo živahnem tempu. V prvem delu igre so bili domači igralci nekoliko boljši in so vodili z rezultatom 18:12 V dragi polovici igre pa so se naši igralci zbrali in igrali boljše od doplačili ter rezultat izenačili. Vse do konca tekme je bil zato končni rezultat negotov. Našim igralcem je uspelo, da so obdržali rezultat do konoai neodločen, tako da se je tekma končala 30:30. To je vsekakor velik uspeh za beograjske igralce košarke, saj je reprezentanca Clermont Fernanda zelo močna, pri če-
mer moramo tudi upoštevati, da je igranje košarke v Franciji veliko bolj popularno kot pri nas.
BEOGRAD : AIX LES BAINS 31 :15
Svojo tretjo tekmo na turneji po Franciji je sindikalna reprezentanca Beogradu v košarki odigrala v četrtek v Aix Les Samsu z mestno reprezentanco. Po odlični igri, v kateri je prišla posebno do izraza točnost v podajanju jugoslovanskega moštva, se je tekma končala z rezultatom 31 : 15 v korist beograjske re. prezentance, kar je obenem prva zmaga naših igralcev košarke v Franciji.
Fuzija društev v Dalmaciji
Split, 22. dec. V Dalmaciji se izvaja fuzija fizfculturnih društev. Tako so se v Dubrovniku fuzionimla dosedanja fizkulturna društva Juig, Jedinsbvp, Argos in Neptun. Novo fizkulturno društvo se imenuje FD Jug. V Splitu je bila fuzija med društvi Hajduka in Jadrana. Ime novega društva je FD Hajduk. Druga fuzija v Splita je bila med FD Splitom in Guisumjem. Ime fuzionira-nega društva je FD Split. Splitsko FD Labuti je bilo priključeno Komisiji za tehniko in šport in se sedaj imenuje »FD Lalbud športskog bro-darsiva Komisije tehnika i šport«.
da so gostje, katerih nogometno znanje je vsekakor večje, prevladovali na igrišču in tudi zasluženo zmagali. Pokazali so več tehničnega znanja in smisla za skupno igro, kar je zadostovalo za dosego uspeha.
Že v začetku igre so Zagrebčani prevzeli iniciativo in vprizarjaii napad za napadom na vrata domačinov. Vodilnemu golu v prvih minutah je kmalu' sledil drugi zadetek, potem pa se do konca polčasa stanje ni iz-prememilo, čeprav so bili gostje ves
Tekmo je sodil Glušič, ki je zagrešil nekaj bistvenih pogrešk, med njimi tudi . to, da je gostom priznal gol, k;i so ga dosegli iz očitne ofside pozicije. Opravičljivo zanj je dejstvo, da ni imel dobrih stranskih sodnikov, Današnje tekma je spet pokazala, da so nekateri igralci še vedno potrebni vzgoje, da bodo postali res pravi fdz-kultumikli, ki ne bodo dajali povoda za incidente na igrišču. Vreme je bilo ugodno za tekmo, kljub temu pa jo prišlo na igrišče le malo gledalcev.
Že druga smučarska tekma v v letošnji zimi
N’a črnem vrhu je tekmovalo v smuku 59 tekmovalcev in 3 tekmovalke
Jesenice, 22. dec. Danes ob 14. je bila na Črnem vrhu nad Jesenicami že droga smučarska prireditev v to-tošnji sezoni. Medtem ko so se prejšnjo nedeljo pomeril j smučarji v slalomu, so tokrat tekmovali v smuku. Zanimanje za prireditev je bilo precejšnje, tako s strani tekmovalcev, kakor tudi ostalih udeležencev. Lahko rečemo, da je bila na današnji tekmi udeležba res množična, saj se je je udeležilo nad 300 smučarjev, med katerimi je bila v velikem številu zastopana zlasti mladina.
Na 2 km dolgi progi z 280 m višinske razlike je nastopilo 59 tekmovalcev in 3 tekmovalke, članov fizkul-t urnih društev Sušak, Enotnost (Ljubljana), Kranj, DvOje-Mojstruna, Železničar (Hrušica), Zabreznica in J. Gregorčič (Jesenice). Sodnik na startu je bil tov. Rouhetkar, sodniki nn cilju pa Langus, Zupan in Korenini Razen .za prvo mesto, ki ga ge z odličnim časom 1:29.2 zasedel Koblar Stane, je bila borba med
tekmovalci zelo ostra. Najboljše uspehe so dosegli:
člani: 1. Koblar Stane 1:29.2 min.,
2.	Urbar Slavko 1:29.8, 3. Pogačnik Tone (vsi Gregorčič) 1:40.1, 4, Hladnik Damjan (Enotnost, Ljublj.) 1:40.6,
5.	Klačnik Karel (Mojstrana) 1:43.8,
6.	Škrt Ivo (Sušak) 1:45.4, 7. Praček
Marjan 1:48,	8.	Zupan Franc 1:50,
9.	Mrak Marjan 1:50.9,	10. Koren
Tone (vsj Gregorčič) 2:01.8;
članice: i, Praček Lojzka (Gregorčič) 2:18.2,	2. Val Anica (Kranj)
6:15.4; Katnik Vida se ni plasirala, ker se je na progi lahno poškodovala.
Vreme je bilo ugodno in smuka idealna, tako da so bili udeleženci z današnjo prireditvijo popolnoma zadovoljni.
V nedeljo, 29. t. m. bo na Črnem vrhu tekma v slamomu in še posebej tekmovanje za ZREN. Z ozirom na ideailne snežne razmere je pričakovati še večjo udeležbo, kakor je bila na današnji prireditvi.
Majhna udeležba na državnem boksarskem prvenstvu
TRETJE DRUŠTVO V LJUBLJANI SE IMENUJE FD ENOTNOST
V sredo 18. decembra zvečer je
Zagreb, 22. dec. Danes dopoldne ee je v dvoran,; Radničkega doma v Zagrebu začelo državno prvenstvo v boksanju, in sicer v kategorijah: v mušji, peresnolahki, polsrednji in poltežki. Drugi del prvenstva 'v ostalih štirih kategorijah bo v Beogradu 28. in 29. ’t. m. Zanimanje za to pr. venstvo v Zagrebu ni bilo veliko, ker se je v Radničkem domu zbralo samo približno 1000 gledalcev. Začudenje vzbuja tudi veliko število tekmovalcev, ki so se prijavili za državno prvenstvo v boksanju. Tako je iz Ljudske republike Slovenije nastopil samo en tekmovalec. Ker sta se za mušjo kategorijo javila samo dva tekmovalca, je bilo v tej skupini takoj finalno tekmovanje. V ostalih treh skupinah so bila danes Izločilna tekmovanja, jutri popoldne pa bodo finalna. Izidi tek. movanj so bili naslednji:
mušja kategorija (finale): prvak države je postal Bulat (Hrvatska), ki je po točkah premagal Boškoviča (Brblja). Bulat je bil tehnično boljši in je zasluženo zmagal;
peresnolahka kategorija (izločilno) : Borila sta se Jozič (Hrvatska)
in Časar (Bosna in Hercegovina). Jožic je takoj v začetku napadel zelo ostro in se je Časar že v prvem kolu vdal;
polsrednja kategorija (izločilno): Borila sta se Barkovič (Hrvatska) in Konšg (Bosna in Hercegovina^ To je bila najlepša borba tekmovanja. Oba boksarja sta pokazala pr. vorazredno boksanje. Zmagal je zasluženo Barkovič po točkah;
poltežka kategorija (izločilno): Borila sta se Bogdanovič (Srbija) in Komorski (Hrvatska). Ta borba; ni bila na posebn,; višini, toda bila je zelo ostra. Bogdanovič je bil bolj-
bi,l
dvorani na Taboru ustanovni
oibčni zlbor novega fiakulturnega društva za center in vzhodni del Ljubljane, ki ga sestavljajo bivša društva Svoboda, Udarnik, Borec in Štelpainja vas. Po obeh občnjh zborih Triglava m Krima je bilo v sredo ustanovljeno tretje fckuituno društvo, ltj bo gojilo fizkulturo v slovenski prestolnici.
Zborovalce je najprej pozdravil v imenu meddruštvenega odbora tov. Kristan, nakar je prevzelo vodstvo zborovanja deiliovno predsedstvo, v katerem so bili polkovnik Lojze Vrhovec, Ivan Pezdir ;n Ludvik Šefic. V prvi točki dnevnega reda so žbo-
ši v prvih dveh kolih Komorski pa- tovalci sklepali v imenu novega diu-v tretjem. Zmagal je po točkah Bog- štva. Končno eo se sporazumeli, da
se bo društvo imenovalo FD Enotnost, Sledila je volitev novega odbora. Soglasno je bila sprejeta lista, ki jo je sestavil pripravljalni meddruštveni odbor s prof. Dragom Stepišnikom na čelu. V odboru društva
danovič.
Jutri popoldne se bodo v finalu srečali v peresmolahki kategoriji Jo. zič (Hrvatska) in Djulaj (Srbija), k,; se je direktno plasiral v finale; v polsrednji kategoriji:	Barkovič
(Hrvatska) in Džepina (Srbija), ki se je direktno kvalificiral; v poltežki kategoriji: Bogdanovič (Srbija) in Ažman (Slovenija), ki se Je direktno kvalificiral.
bodo delovalj, po večini preizkušeni fiZKuiltuini delavci fuBioniranih društev, nekaj odborniški-h mest pa bo naknadno s kooptacijo izpopolnil. društveni odbor. Tov,. Sega je nato prečita! delovni program novo ustanovljenega društva, tci ima prvenstveno nalogo, da pomnoži število članstva, vzgoji nove vaditeljske kadre jn izpopolni najpotrebnejšo opremo in orodje. Pri sklepanju o društveni članarin; je bilo določeno, da bo znašala za člane 5 d;in mesečno, za mladino ih študente 2 din ter za pionirje 1 din. Ustanovni oto-čnj zbor, ki je imel nalogo, izvoliti delegata za okrožno skupščino, je to nalogo poveril novemu odboru, Pri slučajnostih, ki so bile zadnja točka dnevnega reda, so zborovalce po* zdravil; zastopniki ostalih ljubljanskih fizikultumih društev in Fizkuii« turne zveze Slovenije ter želel; novemu društvu kar največ uspeha pri njegovem delu. Upravni prostori FD Enotnosti bodo na Taboru,
V sredo. Beograd : Severna Francisa
Večer Igralcev košarke na Taboril
Enotnost : Triglav 39: lo
Ljubljana, 22. dec. Po večmesečnem odmoru so bile včeraj v telovadnici na Taboru zopet tekme v košarki. Sodelovala so predvsem moštva prireditelja FD Enotnosti ter kot gost moštvo FD Triglava. Veliko število tekmovalcev je dokaz, da je košarka postala v Ljubljani zelo priljubljena. To dejstvo moramo predpisati tudi temu, da so tekmovalci drugih fiz-kulturnih panog spoznali, da je vadba košarke izvrstna priprava za razne fizkul-turne panoge. Celo vztrajnostni tekači so izjavili, da jim košarka zelo povečuje
11 l i* 111 ! a v,, : Z : r~\ : » :.. I.	..
Največje zanimanje je vladalo za zadnjo tekmo med najboljšim moštvom Enotnosti, ki je s svojimi poletnimi teit-marni postalo rutinirano in si pridobilo lepili izkušenj v taktiki in tehniki igre, kar se je v polni meri poznalo tudi na tem nastopu in moštvom FD Triglava. Pozna se jim tudi, da zelo smotrno in stalno vadijo, saj je njihov napredek od poletja očiten. Postava moštva FD Enotnosti je hila ena najmočnejših in je pred-vedla zadovoljivo igro, je žal, da se nekaj igralcev ni moglo vživeti v to, da je
Pariz, 22. dec. Po velikem uspehu, ki ga je reprezentanca Beograda do. segla v tekmi proti reprezentanci Pariza; prejšnjo nedeljo in po odlični igri, ki jo je prikazala, je vodstvo beograjske reprezentance sprejelo vrsto ponudb za gostovanje v Franciji, Belgiji in Švici. Za sedaj je sprejeto samo tekma z nogometno reprezentanco severne lige, oziroma Severne Francije, ki bo 25. t m. v Lilleu. Naslednji nasprotnik beograjske reprezentance je precej močnejši od reprezentance Pariza. Severna Francija je najmočnejša v nogometu
v vsej državi. V lestvici francoskega) prvenstva vodi Roubet, Lille pa je četrti.
Reprezentanca Severne Francije je za tekmo proti beograjski reprezentanci že sestavljena, in sicer v glavnem jz omenjenih dveh društev, Moštvo bo izgledalo takole:
Darouit (Roubet) — Geprisao (Lance), Ourbagniac (Roubet) — LcvaiHlovsky (Roubet), Preveaut, Čare (Lille) — Kilti (Raubet), Ba-rate (Lille), Stanisse (Lance), Frouteseau (Roubet), Le Chantre (Lille).
vztrajnost, utrjuje mišice in izboljšuje rezultat igre odvisen od igranja celote in reakcijsko sposobnost, kar pride posebno ne od posameznikov. Na drugi strani pa prav sprinterjem na startu. Posebno važna se je pod košem preveč kombiniralo, za-
L i I -V	IAV-Iaa T.V	. 1	1 - ?	-- VaU:	AI-	A	f. ^	(amaIa)	TT.. a! n A..*:	na,-i Al;.At
je bila tekma za igralce Enotnosti, ki namerava v soboto tekmovati z eno najboljših enajstoric Hrvatske FD Zagrebom.
radi česar so igralci Enotnosti čestokrat izgubili žogo.
FD Triglav ima še mlado moštvo
_ .	,	. ...	. ,. . . šarkarjev, ki je sestavljeno večinoma iz
Kot prvi par sta nastopih mladinski mladincev, Dokazali na so. da bodo imeli
moštvi FD Enotnosti, ki sta pokazali lepo igro, polno kombinacij in številnih metov na koš. Zmagalo je popolnoma zasluženo moštvo A nad moštvm B z rezultatom 15:8. Sodil je tekmo dobro Kosec Miloš.
Drugo tekmo sta odigrali ženski vrsti FD Enotnosti. Mladinkam se pozna, da zadnji čas sistematično vadijo pod strokovnim vodstvom. Obe vrsti sta se predstavili kot homogeni in pokazali zelo lepo igro. Tudi v tej igri je zmagala vrsta A in sicer z rezultatom 16:2. To tekmo je sodil tov. Steiner zadovoljivo.
mladincev, pokazali pa so, da bodo imeli lahko še dosti uspehov, če bodo marljivo vežbali in igrali čim več tekem, da si pridobe potrebno rutino in sigurnost. Kot celota pa zaenkrat še niso predstavljali FD Enotnosti resnega nasprotnika.
Igra se je pričela z napadom igralca Triglava, ki je dosegel tudi prvi koš, ko se nasprotnik še ni niti dobro zavede}. Toda Enotnost preide takoj v napad in v premoč, ki jo obdrži do konca igre. Končni rezultat 39:10 kaže najboljše razmerje obeh moštev. Največ košev za zmagovalca Je dosegel Kosec Miloš in sicer 16.	š. V.
Prvenstvo 'Armade v nogometu
Ljubljana, 22. dec. Danes je bilo končano prvenstvo armade v nogometu z zadnjo tekmo med garnizonoma Postojne in Radovljice, v kateri je zasluženo zmagaj. postojnski garnizon. Rezultat tekme Je bil:
POSTOJNA : RADOVLJICA 3:2 (2:1)
Končna lestvica armadnega nogometnega prvenstva je naslednja:
METALAC : USO POLA 3:1 (3:1), METALAC : TEKSTILAC 3:1 (3:1), NAPRIJED : UDARNIK 2:0 (1:0).
Po teh tekmah izgloda lestvica hrvatske lige takole:
Kranj
Postojna
Radovljica
Maribor
Reka
Idrija
Pazin
Ljubljana
Logatec
28:11
22:13
22:7
27:7
21:15
21:29
15:37
10:30
8:25
14
12
11
10
10
5
5
3
Z
Metalac
Split
Slaven
Tekstilac
Zagreb
Naprijod
Udarnik
USO Pola
Proleter
24:6
19:11
5:13
$:10
6122
Hrvatska liga
MLADINA ČETRTI BEŽIGRAD JE TEKMOVALA V POHODU ZA ZREN
Ljubljana, 22. dec. Ljudska mladina četrti Bežigrad je priredila danes tekmovanje 2^ ZREN v vztrajnostnem pohodu, ki se ga je udeležilo 51 tekmovalcev ln tekmovalk. Tekmovali so na v Ljubljani |6 običajni progi s startem iin. ciljem pred Narodnim domom. Tekmovanje je organizirala in tudi Izvedla mladina sama v sodelovanju z enim članom F! zk ul turne zveze Slovenije. Kljub temu je bila organizacija dobra in je tekmovanje poteklo v popolnem redu. Tudi rezultati so bili zelo dobri, saj je najboljši mladinec, ki Je tekmoval za srebrni znak, prehodil 20 km v zelo dobrem času 1 uro 59 min. Njegcv čas pa 'bi bil še boljši, da ni zašel In prehodil tako več kot 1 km daljšo pot.
Podrobni rezultati tekmovanja so bili naslednji:
mladinke na 10 km, za mladinski znak (19 tekmovalk); 1.—4. Vidrih Nada (IV. ženska gimnazija), Tutta Lilijana (IV. zenska gimnazija), Poči.vavšek Gabrijela (IV. ženska gimnazija). Medvešček Dragi-ca (TV. ženska gimnazija), vse v času 1 ure 17 miiniut.
Mladinke na 15 km za bronasti znak (3 tekmovalke): 1—3. Sedlar Iva (1. teren), Kleinstetlin Darinka (IV. ženska gimnazija), Accetto Bolislava (IV. ženska gimnazija), vse 2 uri 4" minute.
Mladinke na 15 km za srebrim znak (1 tekmovalka):	Sluga Hilda (IV. ženska
gimnazija) 2 uri 4 minute.
Mladinci na 10 km za mladinski znak (20 tekmovalcev)): 1. Dekleva Vladimir I ura 9 minut (tovarna Eka), 2.—4. Selan Matko (Avtomontaža), Selan Janko (Avtogen taža) iin Končan Ciril (Avtomontaža), 1 ura 9 minut (tovarna Eka), 2.—4. Selan 'Visi l uro 11 minut.
Mladinci na 20 km za bronasti znak (4 tekmovalci): 1.—2. Jesenko Bogdan ln
Rendla Igor, oba 2 url 6 minut, 3.—4. Marinko Janez ih Kralj Dušam oba 2 uri 9 miinrut.
Mladinci na 20 km za srebrni znak (4 tekmovaloi): 1. Zor Josip 1 uro 59 minut, 2. Cetin Marjan 2 uri 6 minut, 3. Višinski Avgust 2 url 10 minut in 4. Božič Franc 2 uri 29 ihinut.
Metalac — mladinski prvak Zagreba v nogometu
Zagreb, 22. dec! Ker se je v mladinskem nogometnem prvenstvu Zagreba prva ti* nalna tekma med Mladostjo in Metalcem končala z rezultatom 1:0 v korist Metalca, druga pa z istim rezultatom V korist Mladosti, je bil danes odigran podaljšek dvakrat po 15 minut, ki se je končal brez ,„vu	Jc	„„„ KDiiui| gola, nato pa je žreb določil Metalca
v kateri je zagrebški Metalac premagal mladinskega nogometnega prvaka Zagreba« delavsko moštvo iz Pulja in si s tem še	,
bolj utrdil svoj položaj v lestvici,. Danes Pa je bil v Zagrebu odigran derby hrvatske lige med domačim Metalcem in varaždinskim Tekstilcem, iz katerega je izšel Metalac kot zmagijvalec. V Sisku je domači Naprijed zasluženo premagal Udarnika iz Karlovca. Rezultati teh treh tekem so bili naslednji:
Zagreb. 22. dec. Ta teden so bile odigrane v hrvatskl ligi samo tri tekme. Med tednom je bila odigrana ena tekma,
Toča golov v Saint Etienneu
Tomaševič se pripravlja, tla zabije 15. In zadnji gol
NAMIZNI TENIS V KRANJU
Aktiv državne gimnazije v Kranju je priredil v soboto, 14. dec., popoldne V gimnazijski telovadnici uspel namizno* teniški turnir za prvenstvo gimnazije V moštvih.
Tekmovalo je 18 moštev, od teh štiri ženska. Največ moštev jo postavila 3a, in sicer šest, iz česar je razvidno, da je za« Tjimanjc za namizni tenis v Kranju pred« vsem med mlajšimi.
Turnir je bil odigran na treh mizah še dokaj v redu.
Tehnični rezultati so naslednji:
MLADINCI, ČETRT FINALE: 3aI:3aII 3:0, 5a:komb. 5 3:2, 6a:8 3:1, lbI:3aVI w. o;
POL FINALE: 3al:5a 3:1, 6a:lbl 3:0, 6a:3al 3:1;
FINALE, vrstni red: 1. 6a (Ahačič Janez : Štempihar Vido), 2. 3al (Gramat-čikov Saša : Mihelčič Marjan), 3—4. 5a (Ahačič Milan : Bedenk Bojan) in lbl (Ahačič III : Kranjc).
MLADINKE. POL FINALE: 5b :6b 3:1, 8:4c 3:0, 8:5b 3:0;
FINALE, vrstni red: 1. 8 (Urbar Nada : Luin Boža), 2. 5b (Bogataj Dita : Bidovec Beba), 3.-4. 4c (Bohorič Mira — Prah Du. ša) in 6b (Bele Marija : Bedenk Tanja).
Turnir je odkril nekaj prav nadarjenih igralcev in igralk, ki se bodo še razvili, posebno ko bomo tudi v Kranju dobili prostor in žogice, da bodo lahko igrali namizni tenis vsi, ki imajo za to veselje, in teh je mnogo. Prvi moštvi v vsaki skupini sta prejeli diplome.
Aktiv namerava prirediti v začetku januarja prvenstvo posameznikov gimnazije, na katerem bo nastopilo preko 50 -tete* movalcev.
Zimski športi v Sovjetski zvezi
Dolga zima v Sovjetski, zvezi je ugodna za razvoj množičnih športov kot so smučanje, drsanje in hockey. O množičnosti teh športov v Sovjetski zvezi pričajo naslednja dejstva: v smučarskih tekmah 1946. leta je sodelovalo preko 5 milijonov mladincev in mladink, lansko zimo pa je bilo v smučanju, drsanju in hockeyu 55.000 tekem.
Sovjetski fizkulturniki se energič. r.o in z velikim poletom pripravljajo za to zimsko sezono, ki bo zelo zanimiva, ker bo veliko tekem v vseh
publiška prvenstva. Najboljši športniki mest in vasi bodo sodelovali v vsezveznih tekmovanjih, ki bodo meseca marca 1947. leta. Pred tekmovanjem za prvenstvo Sovjetske zve. ze v drsanju in hockeyu bodo predtekmovanja v vseh krajih Sovjetske zveze. V teh tekmovanjih bodo sodelovali stotisoči športnikov,
To zimo bo tudi več športnih praz. nikov, medmestnih tekmovanj in krosov. Sovjetski fizkulturniki pripravljajo sedaj vse za čim uspešnejši nastop na teh tekmovanjih.
Start tekačev v štafeti na 4X100 m preteklo zimo v ZSSR
vrstah zimskih športov. Zimska se- V Moskvi, središču fizkulture v zona se je začela 5. decembra na dan Sovjetski zvezi, ki je znana po svo-stalinske ustave z množičnimi štafe- jih mojstrih v drsanju in smučanju: ta mi smučarjev, s hockeyskimi tek- Vasiliju Smirnovu, Alekseju Dobrl-mami in tekmami v hitrostnem drsa- Sinu, Valentinu Matjušenku, Vladi-nju. To zimo bo 70.800 fizkulturnih mirju Prošinu, Ivanu Anekanovu, kolektivov sodelovalo v tekmovanjih Konstantinu Kudrijavcevu in mnogih in spartakijadah v vseh vrstah zim- drugih, se že zdavnaj pripravljajo skih športov, ki bodo izločilna tek- za zimska tekmovanja, movanja za rajonska, oblastna in re- Mnogo je storjenega tudi na vzgoji
povprečnih športnikov. V Moskvi bodo to zimo odprli preko 30 drsališč in preko 200 smuških postaj. Fizkulturniki tovarn »Srp in kladivo«, »Kaliber«, »Kavčuk« in tovarne avtomobilov imena Stalina ter na desetine drugih moskovskih podjetij pridno in redno trenirajo. V vsej Sovjetski,, zvezi gradijo postaje za zimske športe. V sibirskem mestu Omsku je že zdavnaj zapadel visok sneg in so že odprli 12 smuških postaj in 5 drsališč. V Harkovu so Dinamovci odlično uredili svojo postajo za zimske športe ter imajo 500 parov smuči. Urejene so velike slačilnice, sobe za počitek in okrepčevalnica. Na stadionu pa je urejeno veliko drsališče.
V	Leningradu, Sverdlovsku, Ivanovu, Kalininu in mnogih drugih mestih so že odprli več sto smuških postaj, drsališč, zimskih zgradb, zaprtih bazenov, pokritih teniških igrišč in smuških skakalnic. Veliko od teh stavb in konstrukcij so zgradili športniki sami. Tako je v Moskvi skupina pod vodstvom športnega mojstra Vladimirja Mauerja zgradila skakalnico na Leninskem hribu. Tudi v Rigi so obnovili svoje skakalnice.
V	mnogih mestih so že začela tekmovanja v zimskih športih. V Ižev-sku je bilo tekmovanje v drsanju. V Moskvi je priredilo tekmovanje v hockeyu društvo Burevestnik, najboljše žensko društvo ZSSR v ho-ckezu. Tudi v Sibiriji in na Uralu so se že začela tekmovanja.
Za to zimo so predvidena mnoga tekmovanja, na katerih bodo verjetno doseženi tudi novi rekordi.
V nekaj letih bomo gledali športne prireditve
televizijskim potom
Kako si nekateri zamišljajo gledanje tekem potom televizije
V eni zadnjih številk smo poročali o velikem napredku tele. vizije v Sovjetski zvezi. N; nova zamisel, da bi prenašali nogometne tekme televizijskim potom. To bi prišlo v poštev posebno v tistih krajih, kjer so stadioni, ki
sprejmejo 100.000 ali še več gledalcev, postali premajhni in ostaja vedno večje število ljudi izven njih, ker ne dobe vstopnic. V takih primerih bi prišlo televizijsko prenašanje tekem kot nalašč prav, ker bi odšli gledalci
lahko gledat prireditev v dvorano, kjer bi bila tel. prenašana.
Primer televizijskega prenosa športnih tekem smo imeli priliko videti že na zadnjih olimpijskih igrah leta 1936, toda tokrat je bil možen prenos le na razdaljo ne. kaj kilometrov, že danes, posebno pa še v bližnjih treh do petih letih, pa prerokujejo razvoju televizije tako velik napredek, da bi prišle televizijske oddaje športnih prireditev čisto resno v poštev. že sedaj oddajajo v nekaterih državah nogometne tekme televizijskim potom. V Ameriki so na primer pred kratkim oddajali tekmo v rugbyju med mornarico in letalci. Poizkušajo pa tudi že oddajo z televizijo v barvah. Sli-a je sestavljena; iz 525 vrstic, toda ta raster še ni dobro viden, ker je zaznaven samo do 3 m oddaljenosti. Barve pa so zelo žive in podrobnosti dobro vidne.
V Angliji bodo drugo leto oddajali potom televizije tradicionalno tekmo v veslanju med univerzama Oxford in Cambridge na Temzi v marcu mesecu. Mesec dni pozneje finalno nogometno tekmo za »English cup« in 10. maja nogometno tekmo Velika Britanija — Reprezentanca sveta, ki bo v Hampden Parku v GIasgowu.
Dvojni knock-out v lahki kategoriji
Nel van Vlietova plava hitreje od moških
Številne ženske rekorde v pranem, plavanju je letos izboljšala holandska plavalka Nel van Vlietova, ki so ji zdravniki svetovali, naj zaradi slabega srca sploh preneha s plavanjem. Kar ije še bolj zshšmiivo jo to, da ima najboljše uspehe na večje razdalje, kjer bi ji moralo srce, če bi bilo v resnici slabo, vsekakor; odpovedati. V Sulversumu tie preplavala 500 m v prsnem slogu v 7:41 minutah, s čemer je izboljšala svetovni rekord Kapelove. kj je znašal 7:43,4 minut.. Pri 400 m je znašal čas 60:08,4 mirfute, kar je samo za 2 desetinki slabše od svetovnega rekorda. Nel van Vlietova, lq je sedali stara 20 let, je dosedaj dosegla naslednje najboljše rezultate v (prsnem slogu:
100 yardov 1:11 min., 100 m 1:19, 200 yardov 2:35,6 in 200 m 2:52,6. Posebno njen zadnji rezultat je vse* ga občudovanja vreden, ker je boljši od rezultatov mnogih meških plavalcev (v Jugoslaviji sta letos dosegla boljši rezultat le 2 plavalca). Zanimivo je tuji to, da ne plava v »but-terflyju« ampak v klasičnem prsnem stilu. Pri prvfm nastopu na 200 m je plavala točno 3 minute. Njen trener je Jan Stender.
Olimpijske Igre brez
Nemcev in Japoncev
V	zadnjem času se Nemci in Japonci zelo trudijo za »miroljubncsU v športu. Posebno radi bi dosegli, da bi jim dovolili nast-op na prihodnjih olimpijskih igrah.
Bivši japonsk; zastopnik v mednarodnem olimpijskem odboru, grof Soyejima, je celo izjavil, da »verjame v povabilo Japoncev na olimpijske jgre leta 1948. in da se Japonci že sedaj nanje pripravljajo.«
Podobno željo je izrazil tudi dr. Karl Diem, član bivšega nemškega fašističnega olimpijskega odbora, ki je mnenja, da »ne bi smelo biti nobenih ovir pri nastopu Nemčije nar prihodnjih olimpijskih igrah, če bo mirovna pogodba z Nemčijo sklenjena do konca leta 1947.«
Poleg tega je še izjavil, da bodo vsi nemški atleti, ki prihajajo v poštev za prihodnje olimpijske igre, z ideološkega stališča zaveznikov, popolnoma »nevezani«. Izbrani bodo samo najmlajši, v povprečni starosti 20 let, ki so bilj torej stari komaj 11 let ko je začel Hitler vojno.«
Toda organizacijski komitet, ki je
popolnoma drugega mnenja, je v zvezi s tem podal naslednjo izjavo:
»Organizacijski komite olimpijskih iger, kj bodo 1948. leta v Lon« donu, je prisiljen prdklicaiti vesti, objavljene v inozemskem tisku, po katerih ima komite namen pozvati Nemčijo in Japonsko k udeležbi na XIV. olimpijske igre.«
BUREVESTNIK — TRIJDOVIJE REZERVI 1:0
V	Moskvi sta se sestala v hockey-ski (bandy) tekmi moštvi Burevest-nika in Trudovih rezerv. Zmagalo je moštvo Burevestnkia z 1:0. Nato sta se srečali še ženski moštvi obeh društev, katerih tekma se je končala z istim rezultatom kot igra njihovih tovarišev.
BERGEUN PREMAGAL BERNARDA
Na meddržavni tekmi švedska: Francija v tenisu v Stockholmu je Bergel in (švedska) premagal Bernarda (Francija) 6:1, 4:6, 6:3. Ostali rezultati so bili:	Oemberg (š) —
Bellizza (F) 6:1, 6:2, v Igri parov sto Bernard-Pellizza premagala švedski par Foerstedt-Blomquist 6:1, 6:3, v zadnji igri pa je par Borotra-Destremeau premagal švedski par Bergelin-Johansson 8:6, 10:8.
(Iz »Sovjetskega športa«)
štev. 52
P O L E l
Stran 7
♦
—— 	t	ŠVICARSKI TEKMOVALCI
Po telovadnem svetu I	v orodni telovadbi
»	PREMAGALI ITALIJANSKE
ZMAGA MORAVSKIH TELOVADCEV NAD ČEŠKIMI
1. šulc (preskok čez konja 9,8, konj na šir 9,3, krogi 9,0, bradlja 9,3, drog 9,4, prosta vaja 9,5), skupaj 56,3 točk, 2. Lylo 56,0, 3. Malek 55,8, 4. Petršeek 55,4, 5. Vitula 55,2, 6. Baroš 55,1, 7. Pavelka 54,6, 8. Bulva 53,8,	9. Wirth 53,5,	10.
Eichler 52,9, 11. Ružička 52,3, 12. Novotny 51,1, 13. Kratky 50,8, 14. Lorene 50,1, 15. Bor 48,5.
Bor (Moravska)
V	Pragi je bilo v nedeljo 8. decembra tekmovanje sokolskih društev češke in Moravske v orodni telovadbi. Obe vrsti sto bili precej oslabljeni. Moravanom je manjkal Gustav Ruby, Čehom pa sta manjkala 2 najboljša telovadca in sicer Hudec ln Benetkai.
Moravska je nastopila v postavi: Vitula !(01omouc), Bor (Olomouc), Ljlo (Ostrava), Bulva (Brno), Pavelka Jaroslav (Olomouc), Eichler (Zlin), Baroš (Prerov) in Ružička (Bnno). Vodja vrste je bil O. Pavelka.
češka vrsta je nastopila v postavi: Kratky in Wirth (Praški Sokol), Novotny L. (Vršovice), Lorene (30. Boleslav), šulc (Žižkov), M&lek (Praški Sokol), Petraček Vratislav (Stražnice). Vodja vrste E. Loffler.
DRAMATIČEN POTEK TEKMOVANJA
Vrsta Moravske je bila izenače. nejša, ker so jo tvorili sami izkušeni tekmovalci. Bor in Ružička sto zasedla zadnji 2 mesti in se njihova rezultata ne računata. Pri čeških telovadcih je bilo opaziti večjo razliko v znanju, prav posebno se jim je še poznal.a odsotnost Hudca in Benetke. Vrsta Moravske je vodila že takoj od začetka in je naskok stalno povečavala, tako da je bil končni rezultat: 1. Moravska 327,9 točk, 2. češka 323,1 točka.
Veliko bolj napeta pa je bila borba posameznikov. Za posamezna mesta so odločale desetinke točke. Najhujša borba je bila med Sulcem in Lylom, ki seje odlikoval po pogumu in izrednih vajah, a je bil v po. vprečju negotov In je precej odpo. vedal na drogu in na krogih.
V	splošnem je bilo opaziti, da se je nivo zelo izboljšal, posebno pri vajah na konju na šir pa tudi na ostalih orodjih so bile slabo izvedene vaje zelo redke.
ZMAGOVALCI NA POSAMEZNIH ORODJIH
Pri preskokih čez konja sta bila najboljša Lylo in šulc, na konju na Sir je bil: 1. Lylo 9,5, 2. Vitula 9,4,
3.	šulc 9,4. Krogi: 1.—,3. Baroš, M&-lek, Petrdček 9,4. Bradlja:	1.—3.
Lylo, IVirth, Malek 9,6. Drog: 1. Malek 9,6, 2.—3. Vitula in Lorene. Prosta vaja: 1.—2. Lylo in Ružička 9,7, 3. Eichler 9,6.
Vrstni red posameznih tekmovalcev je naslednji:
IBADULAJEV IN BOKOVA PRVAKA UKRAJINE V ORODNI TELOVADBI
Prvak Ukrajinske SSR v orodni telovadbi je postal zaslužni športni mojster ZSSR Ibadulajev pred Dimitrijevim. V ženski konkurenci je zmagala Bckova iz Kijeva pred čudnovsko in- bivšo prvakinjo Kras. njenkovo iz Harkova.
Med moštvi se je plasiral na prvo mesto Kijev, drugi je Harkov, tretja Odesa. To je bilo zapovrstjo 13. prvenstvo Ukrajinske SSR v orodni telovadbi. Udeležilo se ga je 21 moštev jz 19 oblasti. Med tekmovalci je bilo 17 športnih mojstrov, 13 tekmovalcev vrhunskega razreda, 42 tekmovalcev 1. kategorije, 42 tekmovalcev 2. kategorije in 73 tekmovalcev 3. kategorije. Prvič so nastopili tudi tekmovalci Zakarpatske Ukrajine.
Na meddržavnem dvoboju v orodni telovadbi med Švico in Italijo v No-vari so zmagali švicarski telovadci za 7,80 točk. Vsa prva 4 mesta so zasedli Švicarji:	Michael Reusch,
Leo Schiirmann, Studer in Lehmann. šele na 5. mestu je najboljši Italijan Fioravamti. Od Švicarjev je najbolj razočaral B. Stalder, ki so ga smatrali za enega najboljših, a je končal šele na 11. mestu.
V splošnem je bilo opaziti veliko premoč švicarskih telovadcev, ki so obvladali vaje do najmanjših podrobnosti in so bili izvrstno pripravljeni. Italijanski telovadci niso imeli ambicije za zmago, hoteli so le izgubiti s čim tesnejšim rezultatom.
MICHAEL REUSCH, najboljši švicarski telovadec, izvaja vajo na konju na šir.
Jesenski kros v Trstu, partizanski pohod v Tržiču
V Trstu, Tržiču in ostalih krajih Slovenskega Primorja je opaziti vedno bolj živo udejstvovanje društev in fizkulturmkov, ki so včlanjeni v Telesnovzgojni zvezi za Slov. Primorje in Trst. Prejšnjo nedeljo so imeli na primer uspel jesenski kros v Skednju (glej sliko), zadnjo nedeljo pa so imeli v Trstu tek po rojanskih ulicah in v Tržiču partizanski pohod na 10 km.
Rojanski tek po ulicah se je vršil v organizacij KK »Kraljiča« in »Rojana«. Med tovarišicami je zmagala Vertovec Josipina iz škorlje v času 2:08 minut; 2. Buronel L., Kra-
ljič; 3. Sulčič M., Rojan; 4. Petranl, Perossa itd.
Med moškimi pa je bil vrstni red na cilju: 1. Bembi U., Col, v času 7:46,5; 2. Zonta E., Kraljič, 7:46,6;
3.	Faiduttl U., Kraljič; 4. Bitežnik A., Čermelj; 5. Prelli R., Kraljič itd. Pokal za moštva si je osvojil športni odsek KK Kraljiča.
V Tržiču je bil isti dan partizanski marš na 10 km. Pokal, ki ga je razpisal KK Sv. Mihael, si je priboril prireditelj. Rezultati: 1. Sv. Mihael v postavi Benko Franc, Prot Armando in Papais Greste; 2. športni odsek ZPP v postavi Tonzar Marjan, Bernes Livio in Pahor Renato.
Jesenski kros mia dincev v Skednju
Tekmovanje v drsanju za ZREN
Republikanski center ZREN-a naroča vsem FD in FA, da izrabijo ugodno vreme in takoj organizirajo in izvedejo tekmovanje v drsanju za ZREN in sicer iz II. skupine toč. 3 — tek na 100 in 500 m in iz skupine III. toč. 4 — tek na 1000, 1500, 3000 in 5000 m. Tekme so obvezne za vse tovrstne prijavljence 1. in 2. roka. Kdor ne izpolni norme v drsanju v tekoči zimi, izpade iz nadaljnjega tekmovanja in se mora znova prijaviti za tekmovanje za ZREN.
Izvedbo omenjenih tekem naj društva zato poverijo sposobnim društvenim članom, le ti pa se morajo držati točno navodil pravilnika ZREN-a — priloga 11,
V slučaju, da se udeleži tekmovanja v drsanju večje število tekmovalcev, naj tekmovalne komisije izpolnijo tiskovino obrazec št. 3, iz katerega naj bo razvidno ime tekmovalca, doseženi uspeh in podpis sodniške komisije. Ako za to vrsto tekmovanja ne bo večje število tekmovalcev, tedaj naj društvo za vsakega tekmovalca posamič izpolni tiskovino obrazec št. 2, podpisano podpisano od 3
članov komisije in potrjeno cd matičnega društva. V vsakem primeru je treba izpolnjene tiskovine poslati okrožnemu centru ZREN-a takoj po izvršenem tekmovanju.
V ljubljanskemu fizkulturnem okrožju ima na novo ustanovljeno društvo FD Enotnost največ strokovno sposobnih moči in vse tovrstne naprave, zato naj to društvo takoj razpiše in izvede tekme v drsanju za prijavljence ljubljanskega fizkulturnega okrožja.
Republikanski center ZREN-a
NAMIZNO TENIŠKI TURNIR V SLOV. BISTRICI
V	nedeljo, 15. decembra, je bil v dvorani fizkulturnega doma v Slov. Bistrici namizno teniški turnir, ki se ga je udeležilo osem moštev.
Mariborski^ železničar je postavil dve moštvi, po eno moštvo Polet, art. brigada in FD Slov. B strica, Sindikat tovarne Tho-ma pa trj moštva.
V	drugo kolo so se plasirala meštva železničar I in II, Polet in Slov. Bistrica. V polfinalu je Slov. Bistrica v postavi Karner, Jagodič. Šneberger izgubila ]>u ostri borbi s Poletom (Tomovič, škof. Tomovič) 3:5. Železničar I je premagal železničarja II s 5:1. Prvak turnirja je postal z zmago nad Poletom železničar v postavi Medvešček, Kolmančič, Ribič, in to z rezultatom 5:1.
Pri tekmah članic posamezno je bila borba še ostrejša: Vrhovec (Slov. Bistrica) je premagala Močnikovo (Polet), Kolman-čičeva (železničar) Vrliovčevo (Slov. Bistrica), Močnikova (Polet) pa Kolmanči-čevo (železničar), šele po ponovnih igrah je Močnikova uspela premagati obe nasprotnici in je s tem postala zmagovalka turnirja.
Prvo in drugo plasirano moštvo ter zmagovalka tekmovanja članic so prejeli lepe nagrade. Tekmovanju je prisostvovalo nad sto gledalcev.
MEDŠOLSKI TURNIR V IGRI
»MED DVEMA OGNJEMA« V CELJU
V	dneh od 21.—30. novembra je bil izveden turnir med dijakinjami nižjih razredov popolne državne gimnazije v Celju s sledečim uspehem:
2a : 2b 11:0 2a : 3	7:3
4a : 2a 7:6
Zmagovalka 4a je napovedala tekmo nepopolni gimnaziji v Celju, ki se je odigrala 12. decembra s sledečim uspehom:
Popolna gimn. : Nepopolna gimn. 5:0.
★
Vprašanja in odgovori
Branko, Maribor, Zaradi fuzije fiz-kulturnih društev ne bo nobeno duštvo izgubilo svojega mesta na lestvici slovenske nogometne lige. To je možno le na ta način, ker se bo štelo pri fuzijonirenjh društvih tisto mesto, k, ga trenutno zavzema najmočnejše društvo, ki se je fuzio nirato. Na primer: FD Triglav bo zavzelo mesto Železničarja Ljubljana, FD Enotnost pa mesto Svobode.
K. B„ Ljubljana- Dolžina mize za namizn; tenis je 2,75 m, širina 1.53 m in višina 77 cm. Površina je pobarvana temnozeleno in obrobljena z 1,9 cm širokio belo črto. Višina mreže znaša 15.5 cm.
T. V., Ljubljana. Rekord ZSSR v plavanju na 199 m prosto ima Uša-k®v v času 57.0 sekund, desežen lota 1941. Najboljši čas sovjetske štafete na 4X100 m prosto je 3:57.0 minut, postavljen leta 1940, najboljši čas na 100 m prsno pa je do sedaj dosegla Sokolova 1:22,1 min.
smuči in stremen
kompletne opreme za nogomet, sabljanje, boks, tenis, namizni tenis in
. PRAVKAR DOSPELO
zalogo telovadnih copat (cena 100—130 din), sank til ostalo športno in telovadno orodje —
nudi
Fizkulturni magazin
LJUBLJANA, Mestni trg 10
Š AH
m e m n m m
j Pred finalom šahovskega prvenstva
ZSSR
Polfinali vsezveznih prvenstev imajo poleg izbire najmočnejših šahovskih moštev Sovjetske zveze še eno važno nalogo: prikazujejo rezultate dela šahovskih organizacij in vzga. jajo nove mojstre iz vrst nadarjene mladine.
Zmagovalci letošnjih polfinalov so večinoma dobro znanj šahisti. Zmagovalec v moskovski skupini Alator-cev je še pred 15 leti imel velike uspehe na turnirjih. V zadnjem času so bili njegovi uspehi manjši, toda zmago v moskovskem polfinalu je dokazal, da se vrača v svojo nekdanjo formo.
Bronstein, ki je mlajši od Alator-ceva, deli prvo in drugo mesto v leningrajskem polfinalu. Ne glede na to, da je star šele 22 let, ima že 6 let naslov mojstra in vrsto velikih uspehov, med njimi zmago v polfinalu šampionata ZSSR 1945. leta, tretje mesto v lanskem prvenstvu Sovjetske zveze in prvo mesto v moskovskem šampionatu.
Drugi zmagovalec leningrajskega polfinala Dubinin je bil šele nedavno demobiliziran iz Rdeče armade. Z
ozirom na dolgi premor v šahovskem udejstvovanju je častno položil težki izpit in si priboril pravico do nastopa v finalu. Veliko izkustvo v turnirskih borbah so pokazal; šampion Leningrada Toluš, zaslužni mojster Makogonov, mojstri Judovič, Kan in Kasparjan. Uspehi Lilientala, Bonda. revskega in šahovskega veterana Le-venfiša so ovrgli mnenja o padanju njihovega velemojstrskega razreda. Vsi omenjeni finalisti, so, kot rečeno, šahisti z velikim turnirskim izkustvom.
V letošnjem finalu za šahovsko prvenstvo Sovjetske zveze so se pojavila tudi nova imena. To so zmago, valeč v tbiliški skupini Ufimcev, ki je šele letos dosegel naslov mojstra ter Aronin in Klaman, ki sta v tbili-škem polifnalu prvič izpolnila pogoje za mojstrski naslov. Za finale se ni kvalificiral Leningrajčan Kopilov, toda dosegel je potrebno število točk za naslov mojstra.
Udeležba novih šahovskih mojstrov v finalu vsezveznega šampionata vzbuja veliko, zanimanje vseh š atestov Sovjetske zveze.
Množični brzoturnir v Mariboru
V začetku decembra je bil v Mariboru v kavarni Astorija eden do sedaj največjih brzoturnirjev v naši državi. Udeležilo se ga je 128 igralcev, ki so bili razdeljeni v 13 skupin. Razen fizkulturnih društev FD Poleta, železničarja, Kovinarja in Pobrežja, ki imajo v šahu že tradicijo, moramo zlasti poudariti veliko udeležbo naših sindikatov in mladine. Najbolj disciplinirano je pojmovala udeležbo na tem turnirju šahovska sekcija sindikata DBS v Mariboru, ki je poslala od 18 igralcev 17. Med sindikalisti mladine so se pojavili novi talenti, ki jih bodo taki množični brzoturniji vzpodbudili k njihovi izpopolnitvi.
Semfinalisti, ki jih je bilo 40, so
nastopili v 4 skupinah. V finale se jih je plasiralo 13 in so dosegli naslednja mesta:
I. inž. Pek, Dasp, 11 točk; II. Mi-šuna FD Polet, 9 točk; III. in IV, čertalič, FD Polet in Ljupša FD železničar, 8 točk; V. Brišnik, FD Polet, 7 točk; VI., VII. in VIII. Skra-lovnik, FD železničar, Cizelj FD Polet, Kovačič FD železničar, 6 točk; IX. Krepek, FD Polet, Sy2 točk; X. Prodanovič, FD Polet, 5 točk.
Pričakujemo, da bodo fizkulturna društva v sodelovanju sindikatov in mladine priredila še več takih množičnih šahovskih turnirjev, ki bodo brez dvoma še pojačali razmah šahovskega življenja med najširšimi ljudskimi množicami.
Medkrajevni šahovski dvoboj
ROGAŠKA SLATINA : SLOV. BISTRICA
V soboto 14. decembra sta se pomerili na 8 deskah moštvi Rogaške Slatine in Slov. Bistrice v fizkultur-nem domu.Slov. Bistrice. Domače moštvo je prvič nastopilo kot ekipa, medtem ko je odigrala Rogaška Slatina že več tekem.
Pričetek tekme je bil ob 19. uri. Gledalci so nestrpno pričakovali izid zanimivega dvoboja, kar je dokaz, da vlada za šah veliko zanimanje. Rogaška Slatina je pričela na prvi deski z belimi. Posamezni rezultati so bili:
1.	Krulc I. : Sbilj (R. S.)	1:0
2.	Maček H. : Verk ml. (R. S.)	% : %
3.	Ing. Budihnia : Drofenik (R. S.)	1:0
4.	Fančik :	Matanič (R. S.)	1 : 0
5.	šlatau :	Legat (R. S.)	0:1
6.	Rupnik	: Lajovic (R. S.)	0:1
7.	šnudcrl	: Kitak Fr. (R.	S.)	1:0
8.	Filipič : Kitak R. (R. S.)	1:0
Skupni rezultat je bili po štiriurni borbi 5 y2 : 2% za Slov. Bistrico.
PARTIJE
ANGLEŠKA OTVORITEV (Z dvoboja Ljubljana : Zagreb) Beli: inž. KSndij	črni: Puc
1. Sgl—f3, Sg8—f6, 2. c2—c4, c7— c5, 3. d2—d4, c5:d4, 4. Sf3:d4, d7—d5,
5.	c4:d5, Sf6:d5, 6. g2—g3?
(Pravilno je 6. e4, Sb4, 7. Da4 + . Po potezi v partiji prevzame črni iniciativo. )
6.	. . . e7—e5, 7. Sd4—f3, Sb8—c6, 8. Lfl—g2, Lc8—e6, 9. 0—0, Lf8—e7,
10.	a2—a3, 0—0, 11. Sbl—d2, f7—f6,
12.	e2—e4 ?
(S tem si beli oslabi pozicijo na d— liniji. Pravilno je 12. Se4.)
12. . . . Sd5—b6, 13. Ddl—e2, Dd8— d7, 14. Tfl—el, Tf8—d8, 15. Lg2—fl, Ta8—c8, 16. De2—b5,
(Beli je odločilno zaostal v razvoju, pa skuša zato z grožnjo Sc4 razbremeniti pozicijo. Črni pa ima sedaj mož nest prehoda v dobljeno končnico.)
16____Sc6—d4!, 17. Sf3:d4, Dd7:d4,
18. Sd2—f3, Dd4—a4!, 19. Lel—e3, Tc8—c2!, 20.	Le2:b6, Da4:b5,	21.
Lfl:b5, a7:b6,
(Vdor črne trdnjave in prednost dveh lovcev so odločilnega pomena.)
22. b2—b4, Tc2—c3, 23. Sf3—h4, g7—g6,	24. Tel—cl, Td8—c8,	25.
Tcl:c3, Tc8:c3, 26. Kgl—g2, Kg8—f7, 27. h2—h3, f6—f5, 28. Sh4—f3, Kf7— f6, 29. Sf3—d2, Le7—f8!
(Premestitev lovca na h6 odloči takoj.)
30. Kg2—fl, Lf8—h6j 31. Sd2—bi,
(Tu je skakač izgubljen, toda boljše poteze ni bito več.)
31. .. .Tc3—cl+, 32. Kfl—e2, Le6 —b3, 33. f2—f4, e5:f4, 34. g3:f4, f5:e4, 35. Ke2—e3, Lb3—c2, beli se vda.
ŠPANSKA IGRA B. Wood - C. Alexander
Nottingham 1946
1. e4, e5. 2. Sf3, Sc6. 3. Lb5, a6. 4. La4( Sf6. 5. 0—0, b5. 6. Lb3, d6. 7. Sg5? (Beli igra na kmeta na račun razvoja) d5. 8. ed5, Sd4, 9. d6, SXb3. 10. dc7, DX7. 11. ab3, L6. 12. Sf3, e4. 13. Sd4 (Na 13. De2 ali 13. Tel bi bil odgovor Lg4!) Sg4! (Oslabi belo rohado) 14. g3, Lc5. 15. SXb5, Dc6,
16.	De2, 0—0. 17. S5, c3, Te8. 18. Sdl, Sg5. 19. Se3 (žalostna runda; beli igra samo s tem skakačem, celo damsko krilo pa ostaja nerazvito. Nič čudnega, da ga že čaka hiter konec) 19. ...Sf3 + . 20. Khl, De6. 21. Tdl, Dh3. 22. Sfl, Te5. 23. g4 (Obup) D X g4. 24. Se3, Dh3. Beli se je vdal, ker proti grožnji Th5 in DXh2 z matom nima več prave obrambe. Bivši angleški prvak je strašno kaznoval nezdravo igro belega. — Partija je z nedavnega turnirja za prvenstvo Anglije, kjer je zmagal Combe pred G. VVocdom, Abrahamsom in Winter-jem ter Alexandrom in Golobčkom itd.
ŠPANSKA IGRA
Panov - Liliental
Moskva, prvenstvo 1944
1. e4, e5. 2. Sf3, Sc6. 3. Lb5, a6. 4. La4, Sf6. 5. De2, b5. 6. Lb3, Le7. 7. c3, d6. 8. 0—0, 0—0. 9. d4, ed4. 10. Sxd4 (cd4 je boljše) Sa5. 11. Lc2, c5. 12. Sf3, Tfe8. 13. Ffdl, Dc7. 14. Lg5, Lg4. 15. Sbd2, Lh5. 16. Sfl, Sc4!
17.	Lel (Na 17. b3 sledi Sa3), d5! 18. Sg3 (18. ed5? Ld6! 19. Dd3, Lg6)
Lg6. 19. b3, SfXe4! 20. Sxe4 (Ali 20. bc4, SXc3. 21. Dd2, SXdl. 22. DXdl, dc4) de4. 21. S.g5 (Ne 21. bc4, ef3. 22. Dd2, Tad8) LXg5. 22. LXg5, De5 (Zelo dobro bi bilo tudi Sb6). 23. bc4, DXg5. 24. Td5, De7. 25. cb5, a,b5. 26. Dxb5, e3. 27. LXg6? (27. De2 je nu. dilo edino obrambo, toda beli se j® strašno vračunal!) 27. ... ef2+. 28. KXf2; zdaj je beli pričakoval De3+. 29. Kfl, TXa2. 30. DXe8 + , DXe8. 31. LXh7+, KXh7. 32. TXa2 z remijem. Liliental je’ pa takoj udaril s 28. ... TX a2+!, nakar se je beli pri priči vdal, saj je mat neubranljiv. KONČNI rezultati množičnega brzoturnirja
SESTANEK DELEGATOV OKROŽNIH ŠO
Šahovski odbor Slovenije sklicuje sestanek delegatov okrožnih šahovskih odborov. Setitanek bo v Ljubljani v nedeljo 20. decembra ob 10. uri dopoldne v kavarni »Union«. Namen sestanka je, da SOS bolje pov:že z okrožnimi odbori ter izpopolni delo. Zato naj delegati pripravijo svoja poročila in predloge za nadaljnje delo Posebej bomo obravnavali tudi o verifikaciji, o moštvenem prvenstvu v januarju ter naj okrožni odbori sestavijo približen načrt o okrožnih mo« štveniH prvenstvih. — ŠOS plača vožnjo in kosilo dvema delegatoma za vsak okrožni odbor. Prosimo, da bi bilo vsako okrožje gotovo zastopano. — ŠOS.
FINALNI TURNIR POŠTARJEV FLRJ
Od 2. do 13. decembra so v Beogradu odigrali poštarji finalni turnir za prvem stvo Jugoslavije. Izmed 12 tekmovalcev iz vseh poštnih direkcij sta dva udeleženca iz Ljubljane zastopala Slovenijo. Končni izid je bil: prvak je znani amater Raša Savič iz Beograda z 9 Sledijo Mlinar (Slovenija) 7*/i,
(Srbija) 7, Sušnik (Slovenija) 6: Cerriek (Hrvatskaj 5V«. Aleksandrovič (Srbija) in Matutinovic (Hrvatska) po 4Vi točke, Ramič (Bosna m Hercegovina) ter Lihte-neker, Marinkovič, Markovič (vsi Srbija). Eden tekmovalcev je moral odst<W piti. Turnir je bil dobro organiziran.
točkami. Gajev ič
Razdelitev smučarskih tekmovalcev in tekmovalk
v razrede
Na podlagi uspehov, doseženih na državnem prvenstvu in na Triglavskem smuku leta 1946, je poverjeništvo za smučanje pri FZS izdelalo naslednjo razdelitev smučarskih tekmovalcev:
1.	TEK DO 18 KM
ZVEZNI RAZRED: Knific Jože (FD J. Gregorčič), Pogačnik Anton (FD J. Gregorčič), žemva Lovro (FD Gorje), Klančnik Lojze (FD Dovje-Mojstrana), Smolej Franc (FD J. Gregorčič), Benedičič Mirko (FD J. Gregorčič), šafar Ivica (FD Slo-boda, Zagreb), Mrak Franc (FD Kranjska gora).
PRVI RAZRED FZS: Knific Jože, Pogačnik Anton, žemva Lovro, Klančnik Lojze, Smolej Franc, Benedičič Mirko, Mrak Franc.
DRUGI RAZRED FZS: Rožič Janez (FD Kranjska gora), Istenič Rado (FD Enotnost, Lj), Legvart Lado (FD Polet Mb.), Stana Roman (FD J. Gregorčič), Jerman Jože (FD Dol pri Ljubljani), Starman Lado (FD Enotnost. Lj.), Stopar Branko (FD Enotnost, Lj.), Fanedl Branko (FD Polet, Mb.), Vidic Andrej (FD Bled), Jakopič G us tl (FD Enotnost, Lj), Drovenik Branko (J. A.).
2.	SKOKI *
ZVEZNI RAZRED: Mežik Janez (J. A ), Klančnik Karol (FD Dovje-Mojstrana), Polda Janez (FD Dovje-Mojstrana), Pri-bošek Franc (FD Enotnost Lj.), Langus Jože (FD J. Gregorčič).
PRVI RAZRED FZS: Mežik Janez. Klančnik Karol, Polda Leopold, Pribošek Franc, Langus Jože.
DRUGI RAZRED FZS: Gregorij Leopold (FD Kranjska gora), Vidic Andrej (FD Bled), Finžgar Rudi (FD Begunje), Javornik Ivo (FD Enotnost, Lj.). Zupan Ivan (J. A.). Jakopič Albin (FD Bled), Pogačnik Anton (FD J. Gregorčič), Gašperšič Marjan (FD Kropa). Rogelj Albin (FD Enotnost, Lj), Dernič Janko (FD Dovje-Mojstrana), Bačar Boris (FD Krim). Razinger Ljubo (FD J. Gregorčič).
3.	NORVEŠKA KOMBINACIJA
ZVEZNI RAZRED: Knific Jože (FD J. Gregorčič), Pogačnik Anton (FD J. Gregorčič), žemva Lovro (FD Gorje).
PRVI RAZRED FZS: Knific Ježe, Pogačnik Anton, žemva Lovro.
DRUGI RAZRED FZS: Rožič Janez (FD Kranjska gora). Vidic Andrej (FD Bled).
4.	SMUK
ZVEZNI RAZRED: Lukane Matevž (FD Tržič), Kobler Stanko FI) J. Gregorčič), Bertoncelj Jože (FD J. Gregorčič), čop Franci (FD Polet, Mb.), Žnidar Emil (FD J. Gregorčič), Kumar Henrik (FD Mladost. Zagreb). Praček Ciril (FD J. Gregorčič), Lukane Slavko (FD Tržič), Klanč-
nik Karol (FD Dovje-Mojstrana), Krmelj Janko (FD Tržič), Finžgar Rudi (FD Begunje), štefe Janko (FD Krim, Lj.), Vovk (FD J. Gregorčič), Dernič Janko (FD Dovje Mojstrana).
PRVI RAZRED FZS: Lukane Matevž, Kobler Stanko, Bertoncelj Jože, čop Franci, Žnidar Emil, Praček Ciril. Lukane Slavko, Klančnik Karol, Krmelj Janko, Finžgar Rudi, štefe Janko, Vovk Milan, Razinger Lojze, Dernič Janko.
DRUGI RAZRED FZS: Baloh Janez (FD Enotnost, Lj.), Uršič Dominko (FD Olimp, Celje), Torkar Rado (FD J. Gregorčič), Urbar Slavko (FD J. Gregorčič), Hladnik Damjan (FD Enotnost, Lj ), Praček Marjan (FD J. Gregorčič), Miceli Marjan (FD J. Gregorčič). Baloh Janez (FD Enotnost, Lj.), Knop Ljubo (FD Polet, Mb.), Saksida Ivan (J. A.), Deisinger Ludvik (FD Enotnost, Lj.), Langus Jože (FD J. Gregorčič), Puntar Stojan (FD Enotnost, Lj.), Polda Janez (FD Dovje-Mojstrana). Raz-boršek Ivo (FD Triglav, Lj ).
5.	SLALOM
ZVEZNI RAZRED: Lukane Matevž (FD Tržič), Bentoncelj Jože (FD J. Gregorčič), čop Franci (FD Polet, Mb.), Urbar Slavko (FD J. Gregorčič), Kumar Henrik (FD Mladost, Zagreb), Pernuš Jože (FD Storžič. Kranj).
PRVI RAZRED FZS: Lukane Matevž, Bertoncelj Jože, čop Franci, Urbar Slavko,
DRUGI RAZRED FZS: Knop Ljubo (FD Polet. Mb.), Krmelj Jože (FD Tržič). Torkar Rado (FD J. Gregorčič). Krmelj Janko (FD Tržič), Žnidarič Emil (FD J. Gregorčič), Baloh Janez (FD Enotnost, Lj.), Nunčič Marjan (FD Celje), Kobler Stanko (FD J. Gregorčič). Hladnik Damjan (FD Enotnost, Lj ), Finžgar Rudi (FD Begunje). štanta Jožef (FD žerjav, Peca), Uršič Dominko (FD Olimp. Celje), Tkavc Edi (FD Celje), štefe Janko (FD Krim, Lj.). Praček Marjan (FI) J. Gregorčič), Štefe Stanko (FD Tržič)
RAZDELITEV TEKMOVALK V RAZREDE
6.	SMUK
ZVEZNI RAZRED: švigelj-Pernuš Poldka (FD Bled), Praček Lojzka (FD J. Gregorčič).
PRVI RAZRED FZS: švigelj-Pernuš Poldka. Praček Lojzka.
DRUGI RAZRED FZS: Urbar Nada (FD Storžič, Kranj), Torkar Pavlina (FI) J. Gregorčič).
7.	SLALOM
ZVEZNI RAZRED: Praček Lojzka (FI) J. Gregorčič), švigelj-Pernuš Poldka (FD Bled).
PRVI RAZRED FZS: Praček Lojzka, švigelj-Pernuš Poldka.
TISK TISKARNE »SLOVENSKEGA POROČEVALCA« V LJUBLJANI. - GLAVNI UREDNIK ZDENKO VAIITAR.