.gairaif: DBH NOVO MESTO JE VAŠA BANKA VLOMI SE VRSTIJO Med 29. oktobrom in 1. novembrom je bilo na posavskem koncu vlomljeno v tri vikende. Na Čatežu je iz letne hišice Ljubljančana zmanjkal tranzistor, na Stari gori pa imela vlomilski obisk dva Za-pebčana. Enemu je zmanjkala malokalibrska puška in nekaj oblačil, pri drugem pa vlomilec ni našel nič takega, kar bi se mu zdelo vredno odnesti. Domnevajo, da je isti ptiček vlomil v noči na 2. november Judi v upravne prostore! Livarne v * Dobovi. Po predalih pisalnih miz je iskal denar in odnesel 270 din, za seboj pa je pustil razdejanje. Storilcu so že na sledi. FILMI ZA SMUČARJE Smučarsko društvo Rog iz Novega mesta organizira v soboto, 9. novembra, ob 10. uri dopoldne v dvorani kina Krke brezplačen ogled avstrijskih filmov o smučanju. Koruza z mokrih polj pod streho 31. oktobra je občinska konferenca ZSM iz Novega mesta v sodelovanju s šentjemejsko krajevno skupnostjo organizirala spravilo koruze s polj, ki so bila ob jesenskem deževju poplavljena. Akcije se je udeležilo okoli 80 mladincev in mladink iz vseh novomeških srednjih šol. Delali so ves dan in obrali koruzo na približno 7,5 ha. Pomagali so zlasti zasebnim kmetovalcem in tistim gospodarjem, ki imajo pri hiši premalo delovnih rok. Mladi so šli z veseljem na delo. Podobnih akcij v novomeški občini še ni bilo. BOŽIDARJU JAKCU NAJVIŠJE PRIZNANJE Občinska konferenca SZDL v Krškem je predlagala skupščini, da se umetniku Božidarju Jakcu za zasluge, ki jih ima za razvoj kulture v krški občini, podeli častno priznanje z medaljo Ivana V. Valvasorja. To naj bi bila obenem tudi zahvala za umetnikovo naklonjenost do Kostanjevice in krške občine. Akademik Božidar Jakac seje namreč odločil, dar bo občini Krško volil del svoje grafične zbirke, ki bo dobila stalno galerijo v kostanje-viškem samostanu. Ta ustanova bo obogatila kulturne vrednote občine in mesta ob Krki. J.T. Modernizacija ceste Sevnica-Krško se vendarle bliža koncu. Marlji-** roke delavcev so premagale tudi večjo oviro - veliko skalo tik Krškim, tako da bo lahko po cesti stekel promet še pred /®ncem tega meseca, ako ne bo nepredvidenih zastojev. Na sliki: \ ^tonje skale. (Foto: Franc Pavkovič) 31. oktobra, na svetovni dan varčevanja, je Dolenjska banka in hranilnica Novo mesto odprla v metliški osnovni šoli 15. SNOUB Belokranjske drugo pionirsko hranilnico na svojem območju. Tako kot v Krškem je DBH tudi v Metliki opremila šolsko pionirsko hranilnico z vsem potrebnim inventaijem in pisarniškimi stroji. Na sliki: prvi navdušeni mladi varčevalci izpolnjujejo pristopne izjave. (Foto: S. Mikulan) FRANC ŠETINC OBISKAL KOČEVJE Franc Šetinc, sekretar izvršnega komiteja CK ZKS, je v torek predaval na seminarju za sekretaije osnovnih organizacij ZK in člane občinskega komiteja ZK Kočevje. Govoril je predvsem o aktualnih nalogah po obeh kongresih ZK. Popoldne si je ogledal gradnjo ceste od Kočevja proti Brodu na Kolpi, zvečer pa se je udeležil sestanka osnovne organizacije ZK v Vasi Fara in se seznanil s problemi tega dela kočevske občine. V________________________ J LITERARNO-GLASBENI VEČER V ČRNOMLJU V počastitev tridesete obletnice prvega kongresa kulturnih delavcev, ki je bil v Semiču 4.1. 1944, so priredili člani SNG in Opere v črnomaljskem Domu kulture literarno-glasbeni večer. Na njem so sodelovali tudi Aleksander Valič, Zlata Ognjanovič in Pavle Šivic, ki so se med vojno udeležili kongresa v Semiču. Celi vlaki mleka iz Posavja Kooperacija je ta čas malone edina pot, ki kmeta usmerja in mu lahko vsaj kolikor toliko pomaga na zeleno vejo. Med kmetovalci v brežiški in krški občini je najbolj razširjena reja molznic in oddajanje mleka. V obeh občinah ga odkupijo po pet milijonov litrov na leto: krški Agrokombinat 2 milijona Utrov, Agraria Brežice pa tri milijone od približno tisoč kooperantov. V obeh občinah razvijajo v ko- Izkupiček od mleka predstavlja za kmete edini stalni mesečni dohodek. Ko se navadijo nanj, se mu ne želijo več odpovedati, čeravno so pri plačilu večkrat prikrajšani zaradi slabe higiene mleka. To je spet poglavje zase. Rešitev je v hladilni opremi odkupnih postaj oziroma v boljši opremljenosti posameznih gospodarstev. POSAVJE: POMOČ KOZJANSKEMU Na seji medobčinskega sveta SZDL za Posavje so minuli četrtek v Sevnici govorili o dosedanji pomoči delovnih ljudi in občanov po potresu prizadetemu Kozjanskemu, ravno tako pa so pozvali vse, da se vključijo tudi v drugi krog zbiranja prispevkov. V prvi akciji so v občini Brežice zbrali 774.588 dinarjev, v Krškem 894.598,85, v sevniški občini pa 469.706 dinarjev. KRŠKO: OCENA GOSPODARJENJA Delegati bodo na ponedeljkovi seji občinske skupščine v Krškem razpravljali o letošnjih gospodarskih gibanjih v občini ter vzporejali rezultate s smernicami, ki jih je občinska skupščina sprejela za tekoče leto. Sprejeli bodo vrsto odlokov in sklepali o prevzemu investitorstva za dokončanje asfalta na cesti Dolenja vas - Pohanca. Tam sta še dva kratka makadamska odseka, ki ovirata povezavo z Brežicami na levem * bregu Save, Skupščina bo imenovala tudi! komisijo za izdelavo srednjeročnega programa družbenoekonomskega razvoja občine v obdobju 1976-1980. operaciji še pitanje goveda. Do 200 kilogramov teže vzredijo na brežiškem območju po 700 telet na leto, do 450 kilogramov pa okoli 200. S pogodbeno rejo telet za Agrario se ukvarja trenutno 50 kooperantov. Na območju Krškega vzrejajo kmetje na 40 kmetijah 60 lastnih telet do 450 kilogramov teže. S krmili 'oskrbuje kooperante Agrokombinat. Na 80 kmetijah pa imajo privezanih letos 170 telet, ki jih je kupil Agrokombinat. Teleta pitajo do 200 kilogramov oz. do 450 in več kilogramov teže. Agrokombinat predvideva v svojem programu za obdobje 1976-1980 še več telet v kooperacijski reji. Od 1976. leta dalje naj bi jih na 220 kmetijah spitali vsako le- BRATA ŽELEZNIK TRETJA Ekipa AMD Ribnica (brata Železnik) je na letošnjem tekmovanju za rally prvenstvo Jugoslavije osvojila tretje mesto v kategoriji nad 1300 ccm. Prvo mesto je osvojil Aleš Pušnik, drugo pa Miloševič. Brata Železnika na Balkanski dirki v Skopju nista prišla do cilja zaradi okvare na avtomobilu. to po 550. Tudi Agraria bo razširila pitanje na večje število. Pomembna veja kooperacije je še sadjarstvo, kamor sodijo nasadi sadnega drevja, ribeza in jagod. Kmetje si pomagajo do boljšega kosa kruha tudi z združevanjem v skupnosti, ki prav tako uživajo podporo obeh kmetijskih organizacij. J. TEPPEY MLADI DELAVCI NAČRTUJEJO Včeraj so se v Brežicah sestali člani predsedstva konference mladih delavcev, da bi se dogovorili za sklic konference in o vsebinski pripravi za novo programsko obdobje. Seznanili so se s potekom evidentiranja v aktivih mladih delavcev, z volitvami delegatov v samoupravne interesne skupnosti ter z vključevanjem mladih v razpravo o novi organiziranosti sindikata. PRI SELIH DVA MRTVA 30. oktobra kmalu po 19. uri je prišlo do silovitega trčenja dveh tovornjakov pri vasi Sela. Martin Po-žun (33 let) iz Krškega je vozil tovornjak proti Zagrebu in pri Selih začel prehitevati drug tovornjak, ko je naproti pripeljal tretji kamion. Tega, ki je imel še prikolico, je vozil 23-letni Janez Kosi iz okolice Ljutomera. Vozili sta čelno trčili, oba voznika, Požun in Kosi, pa sta bila na mestu mrtva. Hudo je bil poškodovan še Kosijev sopotnik in sovaščan Emil Slana; prepeljali so ga v novofneško bolnišnico. Tudi gmotne škode je precej, saj znaša kar 300.000 din. preširok rezervat V obdobju 1977 - 1985 Spovedujejo modernizacijo Ceste Ljubljana-Zagreb. Republiški sekretariat za urbanem namerava predložiti S SRS odlok, ki bo prepo-^dal vse gradnje na območjih, skozi katera bo tekla cesta. O osnutku že razpravljajo prizadete občinske Skupščine. V Krškem bodo delegate seznanili z njim na skupščine 11. novembra. S je osnutek obravnaval v oktobru iri sprejel pripombe ^Veta za urbanizem, ki jih je a dal na začetku leta. V nJih zahtevajo, naj se predlani rezervat zoži, naj se P°drobneje nakaže graditev ^cestnih objektov in čim-Pfej izdela idejni projekt za Pfiključka Drnovo in Smed-nik. Sedem otrok ob očeta Tragedije ne prizanašajo Ruparjevim iz^Šmarja Z malokom se je življenje tako bridko poigralo kot s številno družino Ruperjevih iz Šmarja pri Sevnici. Pred nekako 15 leti je v mlaki na Dedni gori utonil 22-mesečni sinček, minulo soboto je padla z balkona 15-letna hči, ponoči pa je vlak povozil še očeta. Strojevodja Jože Rupar se je ta večer odpeljal z vlakom ob četrt na devet v službo proti Dobovi. Domnevajo, da je moral izstopno postajo predremati, zato je izstopil šele v Sotli. Nazaj se je odpravil peš po tirih, tam pa gaje zbil vlak. Ta dan je bil že tako in tako žalosten za družino. Hčer, ki se je okrog poldneva poškodovala pri padcu z balkona, kjer je do- bila lažji pretres možganov, so proti večeru odpeljali v bolnišnico in je sedaj že zunaj nevarnosti. Kar šestero otrok je še v raznih šolah. Vsi so odličnjaki. „Vsaka deklica uči drugo,“ je povedala užaloščena mati te številne družine, v kateri se je rodilo dvoje dvojčic. „Najmlajša petletna hči že zna pisati. Fantje nameraval nadaljevati študij, ne vem, kako bo sedaj,“ je potožila mati. Pokojnik je bil močno priljubljen med ljudmi. V tem užaloščenem domu se je zglasilo tudi ob zadnjem slovesu mnogo ljudi. Prav gotovo zato skrbna družina v prihodnosti ne bo osamljena. A. Ž. Sevniška občina praznuje Te dni slavijo občani sev-niške občine svoj praznik v spomin na akcijo reševanja jetnikov iz sodnih zaporov med vojno, ki jo je izvedel Dušan Kveder-Tomaž z borci breži&e čete. Športne prireditve v čast prazniku so se pričele že minuli teden, v tem tednu se bo zvrstilo še nekaj kulturnih dogodkov (včeraj gostovanje Slovenskega kvinteta trobil, danes nastop Ladka Korošca in otvoritev del domačih likovnikov). Taka praznovanja so po- navadi tudi mejnik prikaza novih dosežkov gospodarskih organizacij. Posebnih otvoritev letos ne bo, čeprav je vrsta za občinsko skupnost življenjsko pomembnih objektov v gradnji, kot npr. novi most čez Savo, prostore obnavlja Kopitarna, v rekonstrukciji je žaga brežiškega gozdnega gospodarstva. Do prihodnjega septembra naj bi prišli delavci krmelj-ske Metalne do. strehe nad glavo. Za začetek del bodo v soboto položili simbolični temeljni kamen. Kažipot za delo Ob 8. kongresu sindikatov v Celju Danes se začenja v Celju 8. kongres Zveze sindikatov Slovenije. Ta kongres se razlikuje od dosedanjih: je kongres akcije za dosledno uresničevanje interesov delavskega razreda, vsega tistega, kar smo zapisali v ustavo in dokumente 10. kongresa ZKJ in 7. kongresa ZKS. Tega ni malo, saj hočemo omogočiti popolno oblast delavcev nad razmerami, v katerih živijo in delajo, nad sredstvi, ki jih uporabljajo za delo, in nad celotnim dohodkom, ki ga ustvarjajo. Pri vsem tem za delo sindikatov resnično ne potrebujemo posplošenih sklepov, takih, ki bi zgolj ponavljali ustavo in partijska stališča. Hočemo pa sklepe, ki bodo jasno povedali, kaj moramo v prihodnjem obdobju storiti in kdo je za kaj odgovoren. To pomeni, naj bi bili ti sklepi kažipot za organizirano delo in akcijo vseh članov sindikata, ne pa samo za sindikalne organe in aktiviste. Naj poudarim, da smo sindikat člani sami in da je vse drugo zgolj pripomoček, predvsem sredstvo za naše akcije. To temeljno izhodišče je upoštevano v novi listini, ki se imenuje statu-. tami dogovor o organiziranosti in delovanju sindikatov in Zveze sindikatov v SR Sloveniji, in kajpak v osnutkih vseh kongresnih sklepov. Statutarni dogovor in osnutki vseh 17 kongresnih sklepov so bili skrbno pripravljeni in septembra dani v javno razpravo članstvu. Na Dolenjskem je bila razprava opravljena v roku. Pravočasno smo izvolili tudi delegate, od katerih bo večina -to velja zlasti za delegate iz novomeške obč:i'e - aktivno sodelovala na kongresu, sodelovala na kongresu. Ob koncu naj ponovim, i da nalog in zadolžitev ni ma- lo, zato bo konkretno delo v TOZD in drugih organizacijah še nujnejše. Samo tako bo tudi možno uresničiti, da „nič, kar je pomembnega, ne sme mimo sindikata“. Nemara bi ne bilo odveč, da bi vsaj v večjih TOZD sindikalni aktivisti postali profesionalci. FRANC BORSAN PREDPRAŽNIK ASFALT V VASI Vse kaže, da se bo praznovanje sevniškega občinskega praznika popestrilo še z nekaterimi delovnimi zmagami občanov nekaterih krajevnih skupnosti. Kljub slabemu vremenu je bilo v torek končano asfaltiranje ceste skozi Orehovo, nato pa je novomeško Cestno podjetje, TOZD Krško, prepeljalo stroje za polaganje asfalta v Boštanj, kjer so tudi že pripravili vse potrebno za asfaltiranje ulic. V tretjem kraju, ki naj bi letos tudi dobil asfalt, Studencu, imajo težave z gramozom. Manjka jim ga še okrog 1.500 kubi-kov, ker ga zaradi vode v boštanjski gramoznici niso mogli dobiti. Plitvo območje nizkega zračnega pritiska se zelo počasi pomika nad zahodnim Sredozemljem proti vzhodu. Nad Balkan doteka z jugovzhodnimi vetrovi vlažen zrak, ki povzroča oblačnost, ponekod pa tudi padavine. tedenski mozaik Zanimivosti naše rubrike iščemo običajno po svetu, toda nobenega razloga ni, da jih ne bi od časa 'do časa pobrali tudi iz domačih logov. Denimo: obisk dr. Hernyja Kissingerja v Beogradu (o čemer sicer poročamo podrobneje v sosednji rubriki) je bil zares nenavaden. Odpadlo je vse nepotrebno, da bi se ohranilo bistveno in tako je ameriški gost od okroglo sedmih ur, kolikor je bil v Jugoslaviji, šest ur prebil v razgovorih. Že po prihodu v Beograd je prekršil vsa pravila protokola in se namesto v svojo uradno rezidenco na Dedinje odpeljal naravnost v poslopje zveznega izvršnega sveta na razgovore. Medtem je tudi njegova soproga Nancy po svoje „krojila“ vnaprej pripravljen (zanjo posebej) program obiska in je, na primer, odpovedala obisk galerije fresk. To je storila v zadnjem trenutku in potegnila za nos večjo skupino novinarjev, ki so jo zaman čakali pred vhodom v galerijo. Sicer pa o neizčrpni energiji ameriškega zunanjega ministra najbolj prepričljivo go vori naslednji podatek: pot&i ko se je v Jugoslaviji pogovarjal kar Šest ur, je stopil v letalo, ki ga je odpeljalo v Rim. Tam se je z letališča odpeljal naravnost v predsedniško palačo na svečano večerjo s predsednikom italijanske republike Leonejem. Zgodaj zjutraj naslednji dan je povabil na zajtrk (!) grškega zunanjega ministra in med grižljaji gnjati z jajcem razpravljal o ciprski krizi. Samo nekaj ur kasneje je govoril na svetovni konferenci o prehrani, priredil opoldne kosilo za skupino delegatov, nato sedel v letalo, se odpeljal v Kairo, kjer je takoj začel z uradnimi pogovori in bil potem gost na večerji pri predsedniku Sadatu! Tačas pa prihajajo iz Kalifornije hrabrilne novice o zdravju bivšega ameriškega predsednika Richarda Nixona, ki so ga morali nujno operirati zaradi nevarnega strdka krvi v žili noge. Strdek je namreč pretil, da bo prišel v pljuča in povzročil smrt. Nixon je bil tri dni v kritičnem stanju, sedaj pa mu gre na bolje... Zdravje predvsem ... Neobdelan svet svari Ali res smemo tako lahkomiselno opuščati obdelovalno zemljo? Tudi delavcu ni več vseeno Gospodarsko zaostala območja* bi morala dobiti ceste, vodovod in industrijo, sicer bodo mlajši ljudje pobegnili od doma. Tako nekateri predlagajo za Kozjansko, Haloze in druge podobne kraje v Sloveniji. Pozabljajo pa, da ni dovolj, če ljudje le ostanejo v takih krajih, ampak bi bilo treba tudi obdelovati zemljo. Savinjski dolini nekateri že opozarjajo na take pojave. teobdelane kmetijske zemlje je vse več. Nekateri lastniki ne utegnejo pokositi travnikov, ko jim trava zraste sama. Še manj utegnejo sejati in žeti. Kmet je že plačal, da so mu s traktorjem preorali njivo, pa ni posejal koruze. Zaradi priložnostne zaposlitve baje ni utegnil. Več mu je pomenil dnevni zaslužek. Zaradi možnosti zaposlitve kmečkih ljudi v drugih dejavnostih ostaja vse več zemlje neobdelane. V občini Ravne na Koroškem je to postal že občinski problem. Takega razvoja se ne bojijo kmetje, zlasti ne njihovi otroci, saj se lahko zaposlijo v bližnjih industrijskih podjetjih. Bojijo se delavci, ki potrebujejo tudi hrano, ne le zaslužek v denarju. Občinski organi in delovni kolektivi v tej občini že delajo načrte, kako bi v prihodnje zadržali dovolj kmečkih ljudi na kmetijah, da bi priredili več mleka, mesa in pridelali več drugih živil. Hrana postaja vse bolj dragocena pri nas in na svetovnem trgu. Kozjansko je še daleč od (Iz zadnjega ,JPAVLIHE“) Mnogim kmetom ne more dati skopa zemlja na malih kmetijah dovolj dohodkov. Iščejo dodatni zaslužek in zaposlitev. To jim omogoči tovarna, ki jo postavijo v bližini, ali dobra cesta, po kateri se lahko vozijo vsak dan v oddaljeno tovarno. Dodatni dohodek pa se sčasoma spreminja v glavnega, zlasti pri mlajših kmečkih ljudeh, ki kmetije ne cenijo tako kot njihovi očetje. Želijo si več prostega časa, posestva so slabše obdelana. Ne le na skopi hribovski zemlji, celo v TELEGRAMI LIZBONA - V portugalskem glavnem mestu se mudi delegacija SZDL Jugoslavije, ki jo vodi Marin Cetinić. Sestala se je s portugalskim zunanjim ministrom in generalnim sekretarjem socialistične stranke Mariom Soarezom in razpravljala o možnostih za izboljšanje medsebojnih stikov. BERN - Po nekajtedenskem premoru je Sovjetska zveza znova začela prodajati zlato na mednarodnem trgu. Izrabila je priložnost, ko se je cena zlata nekoliko dvignila. Meflijo, da bo sedaj zaradi večje ponudbe cena zlatu znova padla, vendar pa ne pod 160 dolaijev za unčo. RIM - Rimska policija je s svojimi posebnimi oddelki obkolila največje rimsko letališče potem ko j« dobila nekaj anonimnih telefonskih svaril, da pripravljajo neznanci napad na letališko poslopje. Ker j« tačas v Rimu tudi svetovna konferenca o prehrani, je skrb oblasti za varnost delegatov, med katerjl je tudi nekaj znanih imen svetovne politike in znanosti, več kot razumljiva. Na sliki: vojaki posebni* policijskih oddelkov na straži na letališču Leonardo da Vinci. (Telefoto: UPI) £ ELEKTROŠOK tega, da bi ga lahko primerjali s koroško industrijsko razvito občino Ravne. V hitrem gospodarskem razvoju pa se razmere lahko kmalu spremenijo, zlasti če se bodo za zaostala območja zavzeli tudi drugi in ne bo prepuščeno vse prebivalcem samim. Ceste bodo speljale s kmetij še več ljudi kot v bližini industrijskih krajev, če bo življenje na njih težko. Zato bi bilo treba zaostalo kmetijstvo razvijati enako hitro, kot omogočati ljudem dodatno zaposlitev v drugih dejavnostih. Le tako bo mogoče zagotoviti, da bo vsa kmetijska zemlja sodobno obdelana. Za Haloze nekateri predlagajo, da bi namesto starih vinogradov in sadovnjakov posadili gozdove, ljudi pa zaposlili v drugih dejavnostih. Za ljudi bi sicer bilo poskrbljeno, če bi res dobili drugo zaposlitev - toda ali bi pogozditev pomenila najbolj gospodami razvoj? Potem bi lahko enako pogozdili še veliko drugih posestev na slabši zemlji. V Sloveniji pa imamo premalo ravninske zemlje, da bi kmetijstvo pospeševali samo na njej. JOŽE PETEK i notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled j Te dni je v ospredju naše družbenopolitične dejavnosti izredno pomembna naloga, za katero potekajo priprave že od sprejetja SIS marsikje že ustanovljene in da so dosedanje izkušnje na tem področju v glavnem pozitivne - vendar ni vzroka za to, da bi bili že ivaiviv pvivivuju v kv r J J . v. - - - • — — *— — novih ustav, uresničiti pa jo bo treba do ' docela zadovoljni, saj je večina dela še pred 1 I _ x _ r\ x1 .! m. ^ X n /\Kl 1 Lr A _ —-1 r M . . J »/-vir n n n <-\i « rm m s-v konca leta. Dotlej bo namreč treba oblikovati samoupravne interesne skupnosti, katerih skupščine bodo enakopravno odločale s pristojnimi zbori skupščin družbenopolitičnih skupnosti. Sem sodijo — naj ponovno poudarimo področja, ki so po novem tako opredeljena v našem družbenem sistemu -področje vzgoje in izobraževanja, raziskovalna dejavnost, kultura, zdravstvo in področje socialnega varstva. Oblikovanje SIS bo torej prvenstvena družbenopolitična naloga prihodnjih nekaj tednov. Že v teh dneh pa o tem potekajo dokaj intenzivne razprave na vseh ravneh — posebej se je ob tem zavzela Socialistična zveza kot nosilec postopka (volitev) za dokončno oblikovanje SIS. Na predsedstvu zvezne konference SZDL so prejšnji teden (v torek) razpravljali o načinu ustanavljanja in delovanja SIS, pri čemer je bilo veliko govora o pomembnih nalogah Socialistične zveze pri doslednem razvijanju samoupravnih socialističnih odnosov na novih ustavnih načelih. Ustanavljanje SIS je namreč tudi izredno pomembno področje plodnega idejno političnega udejstvovanja v boju za nadaljnjo socialistično preobrazbo družbe — so poudarili — za uresničevanje neodtujljivih pravic delavcev, da neposredno odločajo o svojem materialnem in družbenem položaju. Socialistična zveza se bo zavzemala za to — je bilo rečeno - da se bodo v vsaki občini ustanovile skupščine SIS ali enote s tistih nami. Z ustavo določen rok za samoupravno konstituiranje združenega dela (in v ta okvir sodi tudi oblikovanje SIS) je, kot rečeno, konec tega leta. SZDL in druge družbenopolitične organizacije bodo potemtakem morale napeti vse sile, da bo to delo pravočasno opravljeno. Minulo sredo je o tej temi razpravljalo tudi predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatoy Slovenije — podprli so predlog zakona o oblikovanju in volitvah delegacij ter IMajvečja pozornost oblikovanju SIS tekale bodo podobno, kot so potekale letošnje volitve v marcu. Prejšnji teden je veliko pozornost vzbudil najnovejši „devizni“ ukrep pri nas - ko so pristojni spremenili vrednost dinarja v odnosu na konvertibilne valute. Vrednost dinarja se je tako spremenila, da so te (konvertibilne) valute poslej v bančni menjavi v povprečju za 7 odstotkov dražje kot doslej. Rečeno je bilo, da je bil ta ukrep nujen, saj je Narodna banka Jugoslavije s tem uskladila razmere v ponudbi ijn povpraševanju na našem deviznem trgu. Guverner Narodne banke Branislav Čola-nović je ob tem poudaril, daje bilo pri nas v zadnjem času opaziti na deviznem trgu vse večje povpraševanje po konvertibilnih valutah, saj je gospodarstvo terjalo vse več deviz, da bi krilo naraščajoči uvoz, ta devizni primanjkljaj pa se sočasno ni kril iz izvoza, ki ne narašča tako, kot bi si želeli. Zato je bilo potemtakem nujno izravnati ceno dinarja v primerjavi s konvertibilnimi valutami ter jo ustrezno znižati. S tem ukrepom bomo - kot je bilo tudi poudarjeno -uspeli spodbuditi izvoznike, da bodo izvažali več našega blaga na tuje (kar je nujna usmeritev), hkrati pa nam bo bržčas uspelo učinkovito zavreti prekomerno naraščanje uvoza, ki nam sedaj zares hudo bremeni zunanjo plačilno bilanco. Južni kraji države so močno poplavljeni - Ocenjujejo, da je v Jugoslaviji kar kakšnih 400.000 hektarov poplavljenih zemljišč. Posebno hudo so tokratne poplave prizadele Hrvatsko (ob Savi), pa tudi BiH. Povzročena škoda je velikanska, saj je delegiranju delegatov v skupščine tistih SIS, ki enakopravno sodelujejo s skupščinami družbenopolitičnih skupnosti. Ta zakon, ki je sedaj že pripravljen za sprejem, bo republiška skupščina obravnavala že v prihodnjih dneh (sočasno s še nekaterimi drugimi zakoni, nujnimi za uresničenje ustavnih določil glede samoupravnega organiziranja združenega dela), tako da bo glede zakonodaje — kot je bilo poudarjeno — vse pravo- p0piavijenih na tisoče hektarov plodnih polj, na časno pripravljeno, da bi kandidacijska katerih so še pridelki letošnje letine oziroma posevki, razen tega pa je bilo treba preseliti tudi na področij, ki so navedena, daje zanje obvez- telesa lahko začela delovati pravočasno ter no oblikovati samoupravne interesne skup- da bi celotni volilni postopek v zvezi z obli-nosti zaradi celovitosti skupščinskega siste- kovanjem SIS lahko izvedli zares pravo-ma časno. Predstavniki republik in pokrajin so na Napovedano je, da bodo volitve v zvezi z seji predsedstva ZK SZDL povedali, da so oblikovanjem SIS izvedene 8. decembra. Po- tedenski zunanjepolitični pregled tisoče ljudi, ki so ostali brez strehe nad glavo, brez živine in drugej zbiranja pomoi živine in drugega. Po vsej državi se je začela akcija pomoči (ki jo že organizira Rdeči križ), prizadeti pa opqzarjajo, da bo poplavna območja treba učinkovito zaščititi z regulacijo rek - predvsem Save - v vsej njihovi dolžini. Po obisku predsednika republike Tita na Danskem, ki se je končal uspešno in je potrdil obojestransko zanimanje za krepitev medsebojnih odnosov, so imeli v začetku tega tedna najvišji jugoslovanski voditelji še ene pomembne politične pogovore, ko se je v Beogradu mudil ameriški državni sekretar za zunanje zadeve dr. Henry Kissin-ger- Kissingeijev obisk je bil sicer časovno izredno kratek (samo okroglih sedem ur), toda topot pomembnost ni bila v razmerju z dolžino obiska. Gost je namreč v sedmih urah opravil serijo razgovorov, za katero porabijo manj dinamični obiskovalci tri dni ali več. Vsaka minuta njegovega bivanja v jugoslovanski prestolnici je bila izrabljena za politične razgovore — najprej z zveznim sekretarjem za zunanje zadeve Milošem Minićem in predsednikom zveznega izvršnega sveta Djemalom Bijedićem, nato pa še s predsednikom republike Titom. V pogovorih je z jugoslovanske strani sodeloval tudi Edvard Kardelj, nadaljevali pa so se tudi med kosilom, ki gaje predsednik Tito priredil v čast ameriškega gosta. Pogovarjali so se o bilateralnih stikih in nadaljnjem razvoju ameriško-jugoslovanskih odnosov, pa o bližnje vzhodni ter ciprski krizi ter o aktualnih ekonomskih problemih (inflacija, pomanjkanje hrane, surovine, odnosi med razvitimi in nerazvitimi), ki zanimajo obe strani. V jugoslovanskih krogih je bilo mogoče po obisku zaznati veliko zadovoljstvo tako zaradi zakHučkov kot zaradi vzdušja med pogovori. Bili so namreč izredno odkriti, prijateljski in koristni. Obe strani sta poudarili veliko zainteresiranost za nadaljevanje dobrih in še o boljših obojestranskih stikih, pri čemer nekatere razlike v mnenjih nikakor niso razlog za usodnejše nerazumevanje. Iskanje skupnega v različnem bi bila ena izmed možnih oznak za sedanji trenutek ameriško-jugoslovan-skih odnosov. Izredno pomembno je tudi, da je mogoče v ameriškem stališču zaznati nekatere pozitivne pristope k politiki neuvrščenosti, ki doslej v ameriških očeh ni bila kdove kako cenjena. Eno k drugemu : obisk je bila dobrodošla priložnost, da se utrdijo nekatera sicer že sprejeta načela, na katerih počivajo odnosi med obema državama: predvsem zainteresiranost Združenih držav, da ostane Jugoslavija neodvisna, suverena in neuvrščena, pripravljenost, da se medsebojni stiki še naprej kre- pijo in da se v tem smislu ure* ničijo tudi nekatere konkretfl1 pobude sodelovanja na gospe darskem, kulturnem in neka*c terih drugih področjih. SVETOVNA KONFERENCA O PREHRANI V Rimu se je medtem začeli svetovna konferenca o prehran1 na kateri je bil med prvimi rt povedanimi govorniki tudi am? riški državni sekretar za zunanj* zadeve dr. Henry Kissinger. Konferenca naj bi preučili možnosti, kako premostiti vse Kissinger v Beogradu širši prepad med čedalje hitrej šim porastom števila prebiva* stva in za njim zaostajajo^ proizvodnjo hrane — ali z d n1; gimi besedami: kako zagotovi dovolj hrane za človeštvo? % Nekatere točke te razpraye smo imeli priložnost dišati # na letošnjem izrednem zased* nju generalne skupščine o suro* vinah in energiji in na konferet1 ci o prebivalstvu — toda tvarin za razpravo je ostalo dovolj. ., Problem je med drugim tud1 v tem, da se tudi s tega vidik* odpira in poglablja prepad razvitimi in nerazvitimi in d® doslej nismo kaj prida uspeŠ00 delovali, da bi se to neu razmerje popravilo. TELEGRAMI i MOSKVA - V Moskvi so znojj odprli za javnost Leninov mavzplf' in ploščad na Rdečem trgu, kij; bila zaradi prenovitvenih del zap^ 176 dni. Stare kocke so namreč rali obnoviti, ker je grozila nev® nost, da se bo sicer stena Lentf vega mavzoleja začela nagibati, novili so ga natanko po prejšnji P® dobi in obiskovalci v bistvu sploh 11 ločijo nobene razlike. ANKARA - Turška vlada je P? daljšala izredno stanje v nekateri'' provincah države. PARIZ - Francija je pred spl?^.-stavko, ki lahko docela ohromi SP spodarstvo dežele. Poštarjem so j pridružili še bančni in uslužb^ nekaterih drugih ustanov, ne del*.) pa tudi komunalne službe, žel*- . ničarji, nekatere elektrarne, deta*, v nekaterih tovarnah in drugi, v stavkujoči zahtevajo višje oseb11 Johodke in boljše delovne razine*™ menijo pa, da imajo stavke tudi K membno politično ozadje, saj so J. v večini primerov organizirale l*\j Carske sile. Kot kaže, bodo stavK®! tudi grafiki, kar pomeni, da tudi c sopisi ne bodo izhajali. Menijo, da bo morala vlada odločiti za izrco*1 ukrepe. 2 VESTNIK, 7. NOVEMBRA 1974 Na koruznih poljih veliko delovnih rok nadome-»stijo stroji. V brežiški občini so kmetje ustanovili ze osem strojnih skupnosti, ki jih je Agraria — Kooperacija letos izdatno podprla z odobritvijo kreditov za nakup linij za spravilo koruze 111 sena. (Foto: Jožica Teppey) 29. oktobra je bila na Jasnici pri Kočevju svečanost ob zaključku politične šole, ki jo je obiskovalo 34 slušateljev. V kulturnem programu sta nastopila prvaka ljubljanske opere basist Ladko Korošec in sopranistka Sonja Hočevarjeva ob spremljavi pianistke Milene Trostove. Pred nedavnim je lahko stekel promet čez novi most Impoljskega potoka ob izlivu v Savo. Stari most je bil zaradi križišča s cesto proti Bučki nevarno ozko grlo. Novo vozišče je široko, delo je opravila Dolenjska vodna skupnost. (Foto: Železnik) Člani društva za vzgojo in varstvo ptic so se na minulem sestanku dogovorili, da bodo takoj pričeli z izdelavo ptičjih krmilnic in jih postavili po vrtovih. Med zimskimi počitnicami pa bodo v avli nove šole spet odprli razstavo ptic. (Foto: F. Brus) STANOVANJE ALI VIKEND Sedmemu sindikalnemu konusu so novomeški sindikati med drugim poslali tudi tole naročilo; podpiramo solidarnostno gradnjo stanovanj, toda s pripombo, da bi preprečili tistim, 10 imajo družbena stanovanja, graditi počitniške hišice. Dobra misel, toda kaj težko izvedljiva. V praksi se namreč hitro zaplete, kot se je pri tistem vojvodinskem predlogu, po katerem naj °?v. lastniki velikih počitniških hišic prepustili družbena stanovanja bolj potrebnim in se preseku v vikende. Kako je sploh mogoče, da si yudje omislijo prej luksus - počitniško hišico Kot pa nujno potrebno vsakodnevno streho nad |*avo, se najprej vprašajmo! Jato, ker „ti mora stanovanje dati država14. Taka miselnost se 2lvi> vendar je bo moralo biti ko-\nec. Senovo: resen klic rudarjev na pomoč Na to, da bodo zaloge rjavega premoga v rudniku Senovo slej ko prej izčrpali, so pričeli opozarjati že pred nekaj leti in si že takrat prizadevali delu zaposlenih najti nova delovna mesta. Ob splošni energetski krizi pa so tudi razmišljali, ali ne bi morda le uspelo „življenje" premogovnika z odkrivanjem novih rudnih slojev še podaljšati. A • » v v o ej m is ca BREŽICE - Na sobotni tedenski Slo v.Brežicah so rejci pripeljali • ‘■Prašičev v starosti do tri mesece “*^7 prašičev, starejših od tri mese- > prvih so prodali 367 po 19 dinarjev kilogram žive teže, drugih pa so Prodali 24 po 15 - 16 dinarjev kilogram žive teže. . NOVO MESTO- Rejci rti-^a.^jern pripeljali 611 prašičev, . ah Pa sojih 428. Cene prašičev, le^*h pd 6 do 12 tednov, so se giba-PraliA^ in dinarji za žival, sov f1’ .star* od 3 do 7 mesecev, pa • vJali 420 do 700 dinarjev. Govc-Prod!iUlc so rejci Prignali 62 glav, bita , Pa so 26 glav. Cene volom so 0(j ?°d 12 do 13 dinarjev, kravam Da L. ‘L8’50 dinarjev, mladi živini kil 10,50 do 12,50 dinarjev za logram žive teže. . Rudarje skrbi jutrišnji dan. Premoga bo zmanjkalo že 1. 1980! Kaj bo delalo 460 rudarjev? Javno mnenje, ki so ga o podaljšanju obratovanja ustvarjala tudi nekatera sredstva javnega obveščanja, se je pokazalo za popolnoma neutemeljeno. Upi, ki so jih v kolektivu še vseeno gojili, da mora zemeljska notranjost skrivati nove žile, so bili, žal, zmotni. Kmetijski kotiček Kokoši »stavkajo« v temi krai*01^3 dn6Va ™ nesnost kokoši sta v neposredni zvezi. Vse jtJ} dan pomeni vse manj svetlobe, manj svetlobe pomeni 1 jaic ^ 0IP.°Pa? ^ spodbuja tvorbo jajčnega rumenjaka in s tem jeJ ’ manj jajc ima za posledico zmanjšan dohodek od kokošere- v ian m Vlšie cene jaJc na tr&u-To Ponaša zimski čas in šele Neža J^nuaiju prekine to „pesem“. D A ^ndar je mogoče povečati nesnost v zimskih mesecih tudi ► ki. koših v kmečki reji. Število jajc, ki jih znese posamezna hra °^’ je ^^no °d prirojenih posameskih lastnosti in od pre-r*1®® živali. Jajce ima v sebi vse snovi, ki so potrebne, da se ^ v*je mlado bitje, ne da bi karkoli — razen toplote - dobivalo l ,ZUnaj. V sebi ima zlasti visokovredne beljakovine, zato mora ^ tako i3]06 »zvali, dobivati tudi visokovredno krmo. jj*10 pridemo do odgovora, kako povečati nesnost v neugod-Času. kokošja P^a> ki ima v sebi dovolj beljakovin, spodbuja ga° 0 jajc. Dobro je, če je do polovico teh beljakovin živalske-^ja’ mesna moka, klavnični odpadki). Če jih ni t 8°če dobiti posamično, kupi rejec beljakovinske koncentra- ^ *° sicer rejo nesnic podraži, toda še vedno se izplača. Če J^mio le z žitom, ki nima dosti beljakovin, lahko namreč ttost dalj časa povsem preneha. o>* re^eno> *ma na nesnost velik vpliv tudi dolžina dneva, st**?*118 osvetlitev. To lahko umetno podaljšamo. Ni poseben če gori v kumici določen čas električna žarnica. Pripo-1Cq^1v° je, da imajo kokoši priližno 16 ur svetlobe vsak dan; manJka’ Prispeva elektrika. Nesnica potrebuje pnbu-26 ur svetlobe, da napravi v sebi eno jajce! tvok en oc* P°8^av*tnih dveh-vplivov — hrane in svetlobe - je Jajc odvisna tudi od toplote in splošnih higienskih razbiti ^okošnjak, v katerem bodo pozimi zaprte kokoši, ne sme - 1 Premrzel. Vsaj 10 stopinj Celzija je treba zagotoviti; če ne 8,6 drugače, 6a tudi ogrevamo. Inž. M. L. Domači strokovnjaki, ki so zaradi tega odprli posebno raziskovalno progo, so ugotovili, da je v zahodnem polju, na najnižji rudniški koti 125 metrov, sled premoga široka samo še dva centimetra. To pomeni, da se je rudni sloj izklinil, oziroma izjalovil. Po tem odkritju so strokovnjaki lahko že dokaj točno napovedali življenjsko dobo tega našega premogovnika. Direktor delovne organizacije inž. Vidmar meni, da je skrajna meja 1980. ali 1981. leto, lahko pa še prej. Zato bo treba pospešiti prizadevanja za zagotovitev socialne varnosti, to je iskanju možnosti za delo več kot 460-članskemu kolektivu. Vendar ne bodo zadostovala zgolj prizadevanja samega rudnika in krške občinske skupščine, pomoč bo morala dati tudi širša družbena skupnost. Ponovno opozorilo naši javnosti o iztekanju življenjske dobe senovskega premogovnika je zato še toliko bolj potrebno in upravičeno! Ž. ŠEBEK Malo morje vina Ni vseeno, kako je pri sosedih; tudi naše vinogradništvo že občuti, da se Evropska gospodarska skupnost od leta 1970 sem, odkar je bil uveden skupni režim cen, dobesedno koplje v vinu. Presežek vina je ogromen. Računajo, da so dežele skupnega trga letos pridelale 168,4 milijona hektolitrov vina (za primerjavo: Jugoslavija pridela 6 do 7 milijonov hektolitrov), kar je približno 16 milijonov hektolitrov več, kot bodo vina potrebovale. Kam z vinom, se sprašujejot, da presežek ne bo zbil cene. Eni predlagajo, naj bi slabša vina izločali z ostrejšo kontrolo, drugi pa, naj bi vino v večjem obsegu predelovali v vinski destilat (vinjak), ki ga je mogoče trajno uskladiščiti. Verjetno je tudi, da se bo zmanjšala zajamčena cena in se tako zmanjšalo zanimanje za obnovo vinogradov, ki je v zadnjih letih zlasti v Italiji in Nemčiji zavzelo velike razsežnosti. Odnovljeni vinogradi v okolici Stuttgarta: zahodni Nemci pridelajo zdaj sami večino potrebnega vina. Dolenjci s cvičkom sicer ne računamo na izvoz, vendar nas presežek vina posredno tudi prizadene. • Ker so majhne možnosti izvoza za kvalitetna bela vina, je večji pritisk na domačem tržišču in s tem večji konkurenčni boj. Vreme se ne Nobeno preročišče v starem veku ni moglo dati tako nenavadnih napovedi, kot so predvidevanja sodobnih znanstvenikov. Že naprej predvi- Letosnja pozna jesen dijo nihanja še nezgrajenega nebotičnika, določijo zamotane poti astro- — Pot je poznana, a bi le pogledali, če je kje kak obvoz ...! (Karikatura - Marjan Bregar) navta, ki še ni poletel, vitalnost hibridov, ki še niso skrižani, ali učinke še nerazstreljenega streliva. In vendar so take napovedi podobne otroškim igram, če jih primerjamo s poskusi teoretikov, da bi predvideli splošne smeri razvoja na kopnem, na morju in v zraku, na našem planetu. S temi besedami začenja popularni ameriški Life poglavje o napovedovanju vremena in spreminjanju podnebja. Navajamo jih zato, da bi poudarili, da je vremenoslovje zapletena, toda gospodarsko izredno pomembna veda, ne pa „ugibanje vremena44, kot v svoji nevednosti imenujemo napovedovanje vremeno-slovne službe, ki slpni na množici podatkov in opazovanj ter dela na znanstveni osnovi. Te dni je društvo meteorologov Slovenije ob svoji 20- letnici priredilo simpozij pod naslovom „Meteorologija in gospodarstvo44, na katerem so razglabljali, kako bi vremenoslovje lahko bolje služilo gospodarskim prizadevanjem. V razvitem svetu so glede tega dosegli izreden napredek. Tudi slovenska meteorplogija mora - v interesu vseh - korak naprej. Toda ustavlja se pri kadrih. Ni dovolj šolanih ljudi. V Sloveniji dela vsega 25 diplomiranih meteorologov. Vpis na ljubljanski univerzi je slab, v srednjo meteorološko šolo v Beogradu pa se v zadnjih treh letih ni vpisal noben Slovenec. Slabo torej kaže tej službi na Slovenskem, kjer se amatersko ukvarjamo z vremenskimi napovedmi - zlasti to jesen - vsi po malem. M. L. Delegatu znanja! Tožimo, da delegatski sistem ni zaživel tako, kot bi moral. Da bi se potolažili, marsikje v isti sapi dodajamo, da gre pri tem pač za veliko spremembo, ki ne more zaživeti čez noč. To je sicer res, hkrati pa je res tudi to, da je takšna samotolažba lahko zelo nevarna. Tolažba, da bo čas prinesel svoje, ne zaleže, treba se je izobraževati ... Reči je treba, da smo delegate tokrat precej bolj izbirah kot odbornike in poslance na nekdanjih volitvah. Veliko več delavcev in ljudi „iz baze44 je med njimi. In če ustavite , katerega izmed delegatov kot občan in volivec na cesti, da bi z njim pokramljali in ga vprašali, kako kaj delegatski posli, bo zavil oči. (Če ste ustavili delavca delegata, seveda). Povedal vam bo, da se sploh ne more znajti, da na sejah meljejo preveč stvari, da dobiva kot delegat gradivo prepozno, da sc z volivci ne more pogovoriti in da velikokrat ne ve, za kaj sc odloča na seji. Čas, ki naj bi prinesel svoje, je ob naštetem slabo pomagal. Delegat bo sam od sebe pridobil bolj malo. Mar ne bi torej kazalo ponoviti izobraževanje, ki smo ga za delegate občinskih skupščin v začetku mandata že priredili, za delegate v delovnih organizacijah pa le tu in tam? Vsekakor bi bilo to boljše, kot pa čakati, da bodo delegati dozoreli skozi leta in mandat. M. J. rrecftio i« znpisatn ••• Je bil sestanek koristen ali le zapravljanje časaT Večno vprašanje, na katerega ni mogoče splošno odgovoriti, zakaj v vsakdanjem življenju poznamo prvo in drugo. Gotovo je, da v naglici (nepripravljen, improviziran sestanek ne more uspeti. Sestanek mora biti pripravljen, dobro voden, primemo kratek, sestankovalci morajo imeti pred očmi možne rešitve, jasno podobo stvari, o kateri govorijo. Vse to so znane ugotovitve, pa vendar je toliko naših sestankov sestankovanje v tistem slabem pomenu besede, s prizvokom nesmotrnosti, jalovega premlevanja, potrate časa. Sestankovanje Množica sindikalnih sestankov, namenjenih pripravam na 7. kongres, ki se danes začenja v Celju, je tudi glede sestajanja prinesla nekatere izkušnje. Zgovoren primer iz Brežic. Na tehtnico sta dana predkongresna sestanka iz Tovarne pohištva in obrata IM V, tovarne prikolic. V prvi tovarni so sindikalna vprašanja obravnavali po skupinah, torej v manjših krogih, v drugi pa so vse člane sindikata sklicali na en sestanek, da bi pač varčevali s časom. In potem se je zgodilo, kar se je moralo zgoditi: v Tovarni pohištva je bila predkongresna razprava živahna, v IM V, tovarni prikolic, pa je skorajda ni bilo, od strani delavcev namreč. Pridemo do še ene razsežnosti: sestanek' ne sme biti sklican za preveč ljudi hkrati. Delavci so vajeni delati, ne govoriti; na veliki zborih neradi nastopajo, ker ne znajo govoriti načelno. Na velikih zborih pa se drugače skorajda ne da govoriti. Do izraza pridejo tam le „poklicni govornikiDelavci ne morejo sporočiti konkretnih, vsakodnevnih problemov, tako, kot jih sami vidijo in občutijo. Zato odhajajo s sestanka nezadovoljni, opeharjeni se počutijo za možnost, da bi tvorno sodelovali. Sestankov in dogovarjanja bo v samoupravni družbi veliko. Ali si res lahko privoščimo toliko slabo opravljenega ses ta n ko vanja ? M. LEGAN NE UPOŠTEVAJO Slovenske založbe so ponudile v sofinanciranje republiški kulturni skupnosti vrsto najrazličnejših leposlovnih, družboslovnih, znanstvenih in drugih del. V programu ni skoraj nobenega dela, s katerim bi lahko počastili 30-letnico osvoboditve, ki jo bomo praznovali prihodnje leto. Na to je na zadnji seji republiške kulturne skupnosti opozoril tudi dr. Avguštin Lah, podpredsednik republiškega izvršnega sveta. CELODNEVNI POUK V 40 SLOVENSKIH ŠOLAH V letošnjem drugem polletju lahko preide na celodnevni pouk najmanj 40 osnovnih šol v Sloveniji. Ta podatek so povedali prejšnji teden na seji predstavnikov družbenopolitičnih organizacij Slovenije, ki se je je udeležil tudi predsednik CK ZKS Franc Popit. Sklenili so, da je treba nemudoma sestaviti pet- in osemletne načrte za prehod tudi ostalih šol na celodnevm pouk. ČETRTINA V DOMOVIH Načrt družbenega razvoja Slovenije predvideva, da bo okoli leta 1980 šole usmerjenega izobraževanja obiskovalo približno 80.000 mladih, od tega jih bo bivala četrtina v domovih. Ker je potreben na vsakih 30 Arheološke najdbe na Ajdovskem gradcu še vedno vzbujajo zanimanje in občudovanje občanov sevniške občine in tudi drugih. Na sliki: bavarska arheologa med fotografiranjem tlorisov hiše iz 5. do 4. stoletja pred našim štetjem, ki je imela centralno ogrevanje. V ospredju manjša cisterna za vodo (Foto: Železnik) TRI RAZSTAVE V KRANJU Do 25. novembra bodo v Kranju odprte razstave treh slovenskih umetnikov. V Prešernovi hiši se občinstvu predstavlja s slikarskimi deli Marjan Belec, v Mestni hiši pa razstavljata izbor svojih slik Henrik Marchel in Maksim Sedej (mlajši). Ob otvoritvi 30. oktobra je v Mestni hiši nastopil trio Pro mušica rara. ŠOLSTVO V ŠTEVILKAH V minulem šolskem letu je bilo v Sloveniji 922 osnovnih šol: 236 centralnih, 174 samostojnih in 512 po-^žn£nih. Pouk je obiskovalo 217.659 učencev v 8.626 oddelkih. Vzgojnoizobraževalno delo je opravljalo 10.656 učiteljev, od tega 5.111 na razredni in 4.809 na predmetni stopnji pouka, v oddelkih podaljšanega bivanja pa 736 učiteljev. 2.181 Jih ni imelo ustrezne izobrazbe. Hkrati je bilo 390 nezasedenih delovnih mest. Statistike kažejo, da bi vsako leto potrebovali vsaj 150 novih razrednih učiteljev, letni pritok pa je le 25 učiteljev. Pravice in dolžnosti so eno Brez dolžnosti tudi ni pravic - Delavska kontrola še spi vsajcrn ju gojencev vsaj en vzgojitelj, Predsedniki in sekretarji občinskih sindikalnih svetov Dolenjske bo leta 1980 v domovih kruha za’ in Spodnjega Posavia so na posvetu, ki je bil 25. oktobra v Čateških okoli 700 Ctrolrovnn tt» i- t ________j .J________* • . okoli 700 strokovno uspodobljenih vzgojiteljev. NIKOGARŠNJA CESTA? Občani iz dela občine, ki meji na trebanjsko, negodujejo nad občinsko cesto, ki jeposeb-no kotanjasta pri Pijavicah, tam nekje, kjer je meja med obema občinama. Vozniki pravijo, da* je sicer nevidni prehod iz nerazvite v razvito občino vsekakor prehud, pri sevniški občinski cestni službi pa pravijo, da so temu krivi tudi tisti, ki bi naj vozili po republiški cesti skozi Mokronog, pa jo raje mahnejo skozi Pijavice. Sredi tedna je skozi Pijavice cestar zasipaval jame, nič bolje pa ni proti Gabrijelam. Toplicah, analizirali predkongresno dejavnost sindikatov. Udeleženci so ugotovili, da je bila predkongresna dejavnost povsod razgibana in je dala mnogo koristnih pobud za nadaljnje delo sindikatov. Vendar se bodo morali sindikati še bolj zavzeti za uveljavitev samoupravljanja v TOZD in OZD, kjer delavci še vedno nimajo takšnih pravic odločanja, kot jim jih daje ustava. Seveda je odločanje v tesni zvezi z odgovornostjo na delovnem mestu in v okoljih, kjer delavec živi in ustvarja. Na dolžnosti namreč hote ah nehote večkrat pozabljamo. Precej je bilo govora o delu oziroma nedelu delavske kontrole in vzrokih za to. Potrebna je večja delavnost sindikatov, da bo delavska kontrola dobila mesto, ki ji gre. Nadaiie so govorili o stanovanjskih zadevah, izobraževanju in drugih vprašanjih, s katerimi se vsakdan srečujejo pri delu. Pozabili niso niti na mladino in njeno vlogo v sin- Večja bojna pripravljenost Komunisti iz garnizije Cerklje z vso odgovornostjo uresničujejo program ZK Jugoslavije Nova ustava, novi zakon o narodni obrambi, dokumenti in resolucije X. kongresa jugoslovanskih komunistov in še posebej pismo predsednika Tita so oblikovali celotno dejavnost komunistov v enoti podpolkovnika Rada Japundžića. To je eden najpomembnejših sklepov na volilni konferenci organizacije ZKJ v garniziji Cerklje. Minulo dveinpolletno obdobje so ocenili kot zelo uspešno in plodno, kar se vidi predvsem v rezultatih v izobraževanju in, izpopolnjevanju borbene pripravljenosti. Ob tem pa je pomembna večja disciplina in odgovornost pri izpolnjevanju vseh danih nalog, obogatili pa so tudi vsebino dela na vseh klovnih področjih. Beseda je tekla tudi o najpomembnejših vprašanjih iz življenja in dela enot, ki so pomembna za celotno socialistično skupnost. Ideološko-politično delo je bilo nenehno prepleteno z veliko odgovornostjo komunistov, kar je prispevalo k uspešni uresničitvi programa v enotah ter njihovi boljši borbeni pripravljenosti, kakor je dejal v svojem referatu med drugim dosedanji sekretar Mirko Grubljesić. V referatu in razpravi so še posebej poudarili sodelovanje z družbenopolitičnimi organizacijami in prebivalci Brežic in Krškega. Seveda so pred sprejetjem akcijskega programa za prihodnje obdobje opozorili tudi na nekatere skabosti, ki se pojavljajo v organizaciji JLA. Za novega sekretarja komiteja so izbrali Vinka Šebreka. DUŠKO MARAŠ SKUPNO O DENARJU KRAJEVNIH SKUPNOSTI Na seji medobčinskega sveta SZDL za Posavje minuli četrtek v Sevnici so se odločili ustanoviti komisijo, ki naj bi proučila financiranje krajevnih skupnosti v vseh treh posavskih občinah. V posameznih občinah je dosti delavcev iz ene in druge občine, zato bi usklajen samoupravni dogovor koristil vsem. V tej skupini naj bi sodelovali tako predstavniki porabnikov kot tudi potrošnikov, zato bodo v to komisijo pritegnili po enega delegata zbora krajevnih skupnosti in združenega dela . vsake od treh občinskih skupščin. Samoupravni dogovor mora komisija pripraviti do 8. decembra. dikatih. Predsedniki in sekretarji veliko pričakujejo od kongresa slovenskih sindikatov, ki jim bo dal vsekakor novih spodbud za bodoče delo. Na posvetu so razpravljali tudi o osnutku dogovora o financiranju in finančnem poslovanju sindikatov in KAM Z BOLNIMI? V črnomaljski občini imajo precejšnje probleme z odraslimi, ki so duševno prizadeti. Ustreznega zavoda, v katerem bi se ti privadili kakega dela, ni, zato ostajajo doma. Dvajset takih oseb prejema minimalne denarne pomoči, kar pa zanje seveda ni dokončna rešitev. Vendar jim socialna služba zaradi pomanjkanja prostora v ustreznih zavodih drugače ne more pomagati. V občini se zadržuje še okrog 50 klatežev, ki so brez zaposlitve, stalnega prebivališča in sredstev za preživljanje. LEPE VLOGE Varčevanje pri ekspozituri Ljubljanske banke v Sevnici je dobro razvito. Vseh hranilnih vlog je za nad 22 milijonov dinarjev. Za stanovanjsko varčevanje je vpisanih 1,76 milijona vlog, vezanih vlog za eno ali dve leti je 1,56 milijona dinarjev. Rednih vlog na vpogled je za 13,8 milijona dinarjev. Deviznih vlog je za 5,31 milijona dinarjev, samo obresti teh vlog je za 780.000 dinarjev. zveze sindikatov v Sloveniji in imeli k temu več pripomb, predvsem glede delitve članarine. 25. oktobra je bil v Čateških Toplicah tudi posvet tehničnega osebja iz občinskih sindikalnih svetov, na katerem so razpravljali o finančnih vprašanjih in finančnem poslovanju. -r PREMALO VZGOJITELJEV Lani je bilo v slovenskih dijaških domovih 12.200 srednješolcev. Vzgojiteljev je bilo le 344, čeprav bi jih potrebovali 406. Značilno je tudi, da so med vzgojitelji predvsem ženske, v internatih pa prevladujejo fantje. Strokovne izpite je imelo le 45 odstotkov vseh vzgojiteljev. IZGUBA NAMESTO PRESEŽKOV Posebno nekateri v gospodarstvu so pričakovali presežke v samoupravnih interesnih skupnostih. Računi pri trebanjski temeljni izobraževalni skupnosti kažejo drugačno podobo. Iz republiškega solidarnostnega sklada ni tolikšnega dotoka denarja, kot je bilo dogovorjeno, osebni dohodki prosvetnih delavcev so tudi 9 odst. pod rastjo družbenega proizvoda. Če bi hoteli vse to uskladiti, bi nastal celo primanjkljaj; menijo, da bi znašal 400.000 do 500.000 dinarjev. Knjižnice, ki so med šolskimi počitnicami samevale prazne, se spet pomijo. Učenci iščejo v njih šolsko literaturo in knjige za obvezno branje. Na sliki: knjižnica novomeške gimnazije, kjer dijaki lahko koristno porabijo svoj prosti čas. (Foto: Z. Špruga) inž. Ivo Kuštrak: Imamo izhod iz zagate Tudi kar zadeva proizvodnjo posameznih kmetijskih kultur, smo že mnogo na boljšem, zlasti v pridelku pšenice. V načrtu je bilo, da bomo letos pridelali 5,1 milijona ton pšenice, v resnici pa je letošnji pridelek presegel 6,2 milijona ton. Tako nam pšenice letos ne bo treba uvažati. Zdaj je naša najvažnejša naloga, da jeseni in spomladi posejemo s pšenico čimveč zemlje. Zaradi dežja so sicer nastale težave, ki ovirajo jesensko setev, kakor tudi spravilo pridelka. 15 do 20 dni lepega vremena bi vendarle omogočilo opraviti ta dela, seveda s kar največjimi napori. Če pa ne bomo posejali to jesen toliko zemlje, kolikor smo planirali, to je okrog 1,9 milijona hektarov, bomo pdtem morali spomladi posaditi čimveč koruze, in če bodo na svetu razmere normalne, bomo za to koruzo dobili pšenico. Torej imamo izhod iz težavnega položaja. V prihodnjih desetih letih nameravamo povečati žitno proizvodnjo na približno eno tono na prebivalca. Če vzamemo, da smo letos pridelali okrog 6 milijonov ton pšenice in okrog 8 milijonov ton koruze, je to 14 milijonov ton žita. Jugoslovanov nas je več kot 20 milijonov, v prihodnjih desetih letih nas bo morda 23 milijonov. To pomeni, da bi morali žitno proizvodnjo povečati od sedanjih 14 milijonov na 23 milijonov ton. To bo tudi naša osnova za razvoj živinoreje. (Predsednik zveznega komiteja za kmetijstvo v oddaji beograjske TV „Iz oči v oči“) Jure Bilič: Da se ne bodo pojavili »varuhi« Ker smo federativna, večnacionalna skupnost, ima vsak, narod,, delavski razred vsake republike in pokrajine pravico skrbeti za svoj gospodarski in družbeni razvoj. Delavski razred je odgovoren za razvoj svoje republike pod vodstvom Zveze komunistov republike v okviru enotne politike ZKJ. Morda bi morali razčistiti to vprašanje nacionalnega interesa in nacionalnega republiškega gospodarstva. Menim, da geslo nacionalnega interesa skriva v sebi, pa najsi bo še tako plemenito, veliko nevarnost. Zato bi raje govoril o gospodarski, narodni, kulturni, politični enakopravnosti med našimi narodi in narodnostmi oziroma republikami in pokrajinama. Enakopravnost namreč zagotavlja nacionalni interes, le tak interes pa lahko škoduje narodu druge republike in pokrajine. Zato je zelo važno zagotoviti, da bo delavski razred pod vodstvom Zveze komunistov in vseh delovnih ljudi odgovoren za svoj gospodarski razvoj, ker je zelo pomembno uskla-jati interese na tem gospodarskem področju med republika-, mi in pokrajinama v Jugoslaviji. Če tega ne bomo zagotovili, bo vselej možnost, da se bodo pojavili „varuhi" tega nacionalnega interesa, republiškega in pokrajinskega. (Iz pričevanja sekretarja v izvršnem komiteju CK ZKJ za študentski časopis ,,Ideje“) Začetek vsega je - vedeti Komunisti se morajo zavzemati za to, da bodo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela podrobno seznanjeni, da bodo lahko proučili način ustvarjanja in razporejanja dohodka v skladu z družbeno dogovorjenimi stališči in opredelitvami (sprejetimi na sejah CK ZKS, na sindikatih in na VII kongresu ZKS), na podlagi svojih programov razvoja in gospodarske politike, pa tudi v skladu z odločitvami delavcev tako v temeljnih organizacijah združenega dela kot v skupnostih, kjer žive in uresničujejo svoje interese. To pomeni, da morajo imeti delavci možnost, da hkrati odločajo o razporejanju celotnega dohodka na del za razširitev materialne osnove združenega dela, na del za bruto osebne dohodke, iz katerega krijejo svojo osebno, skupno in splošno porabo, ter na sredstva za rezerve. Delo strokovnih služb je treba tako organizirati in usmeriti, da bodo dajale takšne podatke, na podlagi katerih bodo lahko delavci samostojno odločali. (Iz sklepov centralnega predsedstva komiteja ZK Slovenije) ' AVTOMOBIL, KI DRŽI KORAK S ČASOM Bolj kot kdaj prej je prav danes pomembna ekonomičnost vozila Renault 12 TL. Zelo elastičen motor ima dve prednosti: štedi gorivo in ima dolgo življenjsko dobo. Renault 12 TL se prišteva k hitrejšim vozilom. 1289 ccm, 54 KM, pri normalnih razmerah poraba goriva le 8,5 I na 100 km. NOVA-ZNIŽANA CENA fco tovarna Novo mesto: za zasebnike 69.634 din za podjetja 66.400 din DOBAVA TAKOJ PO VPLAČILU RENAULT12TI inOUS TRI JR mOTORniH VOZIL novo mESTo ZASEBNIKOM ODOBRIMO 20.000 DIN POSOJILA PRI VOZILU Z 10% UDELEŽBE PODJETJEM ZA NAKUP NAD 3 VOZIL - 50 % POSOJILA Obrnite se na poslovalnici IM V: - LJUBLJANA, Titova 172a, tel. 061/343-485 - NOVO MESTO, Zagrebška 10, tel. 068/21-075 To stran ste i sami! To stran ste Naši pionirji v Beogradu Delegacija osnovne šole Grm na proslavi 30-let-nice osvoboditve Beograda - Doživetje Pionirji in mladinci osnovne šole Grm smo 18. oktobra vrnili obisk pionirjem naše prijateljske šole »Aleksa Šantič“ iz Beograda. Našo skupino, ki jo je sestavljalo 12 članov, med katerimi so bili najbolj prizadevni šolarji, so v Beogradu zelo lepo sprejeli. Vodstvo prijateljske šole in ZB so nam razkazali mesto in spominska obeležja. Prav radi smo prisluhnili besedam generala Loliča, ki je obudil spomine na težke dni osvoboditve Beograda. V Janjicah pa smo prisluhnili besedam bivšega partizana, Ki je pripovedoval o okrutnem pobijanju rodoljubov. Naši gostitelji so nas popeljali todi na znamenito Avalo, kjer smo si ogledali spomenik neznanemu junaku, ki ga je izklesal Meštrovič. Spomenik je na enem delu poškodovan od granat, a ga namenoma ne popravijo, da bi poškodba ostala kot spomin na vojno. Drugi dan našega obiska smo si ogledali Kalemegdan, zvečer pa smo Tekmovanje na grobovih . Dan mrtvih je jeseni, ko dežuje in odpada listje, ko iz omar izbrskamo plašče, kupimo krizanteme in sveče, očistimo grobove mahu in trave. Dan mrtvih je 1. novembra, ko stojimo ob lepem spomeniku in ko gleda mo k sosedu, če nima mogoče lepšega in dražjega nagrobnega .spomenika. Človeka je treba ceniti, dokler je živ. S spomeniki hočemo izbrisati svojo slabo vest. Dan mrtvih je 1. novembra, ko voda pronica v zemljo in ko'za hip spoznamo, da so nekoč živeli ljudje. Z nami ali pred nami. Ali mimo nas. Ob smrti se človek ustavi v svoji neprestani dirki za časom, za udobjem, za denarjem, za cilji■ Takrat se streznimo, a kmalu divjamo dalje. Kam? Dan mrtvih je 1. novembra, ko se ne dela. Ko izprežemo vsakdanje skrbi in misli, ko v novi obliki stojimo pri Sv. Roku in ko si pihamo v prezeble roke. Ta dan lahko tudi sneži, da beli-na prekrije stopinje, ki so nas pripeljale sem. Brez stopinj pa se človek ne more vrniti. Dan mrtvih je 1. novembra, ko ptic pevk ni več v naših krajih in ko brskamo Po spominu, iščemo izginule « obraze, zven nekdanjih be-Sed, belino nekdanjih zob in biserno beli smeh. Obraz se le spojil z zemljo, trave so vskrale melodijo besed, beli-na zob je ostala v črnini zemlje. Dan mrtvih je 1. novembra, ko zagorijo sveče: tiste po deset dinarjev, tiste Po dvajset dinarjev in tiste Po sto dinarjev. Še dražje. Tudi na pokopališču je treba vedeti, kdo je kdo. Kdo kaj ln koliko zmore. Zaradi uSleda, malo pa kar tako. Iz napuha, iz tekmovalnosti, ki Se navadno konča prav na tem posvečenem mestu. Dan mrtvih je 1. novembra, ko že štejemo dneve Preteklega leta. Se dva mese-Ca in skrbi z novo obleko, z Rezervacijami v dragem hote- in tflko naprej. Naj se ve, *do je kdo in kdo je kaj. Dan mrtvih je 1. novembra, ko se doma malo boljše je in malo več pije. faradi spomina na nekdanje, faradi spomina na preteklost, v katero se radi zatekamo, da bi pozabili sedanjost in se otresli strahu Pred prihodnostjo, ki se prej Qli slej konča tam, kjer smo popoldne prižigali svečo drugim. T. G. (Po Vezilu) prisostvovali proslavi ob 30-letnici osvoboditve Beograda. Nastopili sta tudi dve naši pionirki. Od vsega se nam je najbolj vtisnil v spomin dogodek, ko smo videli tovariša Tita na njegovi poti v skupščino, kjer je na svečani seji mestu Beograd podelil red narodnega heroja za junaštvo in žrtve, kijih je Beograd dal za svobodo. BRIGITA PAPEŽ _ VESNA SMOLIČ OŠ Grm, Novo mesto PODPIS SPORAZUMA O ŠTIPENDIRANJU ZP Iskra je od nastanka dalje vlagala ogromna sredstva za šolanje in štipendiranje svojih bodočih kadrov, osnovala pa je tudi lastni šolski center (tehniška srednja šola in poklicna šola). Z ozirom na tovrstna prizadevanja so delegati Iskrinih tovarn v petek, 25. oktobra, podpisali samoupravni sporazum o štipendiranju učencev in študentov v ZP Iskra, s tem pa se je tudi ZP Iskra pridružila republiški akciji financiranja šolanja slovenskih dijakov in študentov. F. K. Občani z Mirne sprašujejo Zakaj dolgo čakati na kruh? • Avtomobili ovirajo! - Kako se uporablja denar za prispevek? Oglašam se na želje občanov z Mirne. Na Mirni imamo pekarijo, kjer pa so kar naenkrat prenehali prodajati kruh z utemeljitvijo, da je prostor premajhen. Po nalogu občine Trebnje mora kruh prodajati trgovina „Dolenjka*4. S tem pa niso zadovoljni niti trgovci, ki imajo dovolj dela z drugim blagom, niti potrošniki, ki morajo dolgo čakati. Drugo vprašanje je parkiranje avtomobilov pred blokom, kjer sta zadružna trgovina in banka. Avtomobili ovirajo vstop v to stavbo, ki nima hišne številke (ta je 163), vse zadeve v zvezi s stavbo pa opravlja predsednik hišnega sveta, ki zelo poredko skliče sestanke, na katere pa ali niso vabljeni ali pa ne pridejo predstavniki zadruge in banke. Ljudje z Mirne se tudi sprašujejo, kam gre denar, ki ga. plačujejo za komunalni prispevek. JOŽE JAKIČ MIRNA 163 KMALU CENTRALA Centralno ogrevanje v Šeškovem domu v Kočevju bo predvidoma dokončano sredi novembra. Novi švedski kotel je že postavljen, zdaj pa urejajo priključke za ogrevanje prostorov pokrajinskega muzeja in lutkovne dvorane. Čakajo v glavnem le še na dobavo cisterne za tekoče gorivo. Posvetovanje o narodovi rani Od 16. do 20. septembra sta Zveza društev socialnih delavcev Slovenije in Združenje klubov zdravljenih alkoholikov SRS organizirala v Škofji Loki seminar o alkoholizmu. Udeležilo se ga je 67 socialnih delavcev, vodili pa so ga priznani strokovnjaki, ki se ukvaijajo z zdravljenjem in rehabilitacijo alkoholikov. Na sporedu so bila predavanja in popoldansko delo v skupinah. Predavanja so zajela celotno vprašanje alkoholizma, od najmilejših začetkov do najbolj tragičnih koncev alkoholikov, njihovih družin, sorodnikov in širšega socialnega okolja. Osnovno vodilo seminarja, ki je bil prvi te vrste v Sloveniji, je bilo, da je treba alkoholika obravnavati kot bolnika, pojav pa kot bolezen. Alkoholizem je še posebno razširjen pri nas, tako da računajo na okoli 80 tisoč alkoholikov. Med njimi je vse več žensk in mladoletnikov. Pri preventivi in zdravljenju je potrebno alkoholika obravnavati kot celotno osebnost in pri tem upoštevati vse vidike njegovega življenja. Zato bi morale pri zdravljenju alkoholizma sodelovati razen strokovnih služb tudi delovne organizacije, krajevne skupnosti in druge družbenopolitične organizacije. Seminar je pokazal pot k večjim uspehom da so pred kratkim podelili solidarnostna stanova- nja socialno ogroženim, in sprašujem se, kje sem bil jaz z družino. Mar nisem socialno ogrožen, če moram živeti v isti sobi s tremi družinami? VIKTOR ZMAJŠEK Pristava 26 Še: »Pisec knjige oproščen krivde« Pojasnilo republiškega javnega tožilstva Prosimo, da v zvezi s člankom „Pisec knjige oproščen krivde", kije bil objavljen v vašem tedniku št. 47/74 z dne 17. 10. 1974 nastrani 8, priobčite naslednje pojasnilo: V članku „Pisec knjige oproščen krivde", v katerem avtor J. Primc opisuje izid kazenskega postopka zoper Toneta Ožbalta, pisca knjige „Šercerjeva bojna pot“, pokrenjenc-ga na podlagi zasebne kazenske tožbe Milana Kosca iz Ljubljane, se zastavlja vprašanje, kam je izginil original ovadbe, ki jo je po osvoboditvi oče narodnega heroja Ljuba Šercerja podal javnemu tožilstvu Slovenije. Iz preiskovalnega spisa, ki se nahaja v arhivu, je razvidno, da je Ivan Šercer, oče Ljuba Šercerja, prijavil 21. 5. 1945 Milana Kosca organom državne varnosti. Na podlagi podatkov ovadbe je bil uveden zoper Milana Kosca kazenski postopek zaradi suma kaznivega dejanja zoper ljudstvo in državo. Med kazenskim postopkom je bil Milan Kosec dvakrat zaslišan. Na podlagi zakona o dajanju amnestije in pomilostitve, ki je bil objavljen 6. 7. .1945 v Uradnem listu Dl*J št. 47/45, je bil Milan Kosec deležen 8. 7. 1945 amnestije. JAVNI TOŽILEC SRS Bojan Škrk Kozjancem pomagajo do streh Obiskali smo dolenjska gradbena podjetja, ki pomagajo Kozjancem odstranjevati posledice potresa - Dela ne manjkal Leopold Štrukeljc je 1966 obnovil hišo, po potresu pa je predvidena za rušenje. Pionirjevi delavci so jo podprli tako, da bo družina lahko v drugi polovici hiše prebila zimo. Na sliki: lastnik (na desni) in inž. Filipčič pod podprto steno, ki jo je potres najhuje zdelal. 18. oktobra smo obiskali delavce novomeškega PIONIRJA, TOZD Ljubljana, ki pomagajo prebivalcem krajevne skupnosti Kristan vrh (za pomoč tej krajevni skupnosti so dolžne skrbeti občine Novo mesto, Trebnje, Sevnica in Krško) in kočevskega ZIDARJA (pomagata občini Ribnica in Kočevje). Pred tem smo se oglasili pri predsedniku izvršnega sveta šmarske občine Benjaminu Božičku, ki nas je seznanil z nekaterimi popravki, saj je prišlo v dnevnem tisku do nekaterih napak pri tem, katera gradbena podjetja in občine so prevzele „pokroviteljstvo" nad posameznimi krajevnimi skupnostmi na območju občine, ki jih je prizadel potres. Tako sta obe belokranjski občini zadolženi za KS Buče (med drugimi podjetji dela v Bučah črnomaljski BEGRAD), Bre-žičani pa naj bi skrbeli za K6-strivnico, vendar tam še nismo našli gradbincev. Za vsa gradbena podjetja je določena enotna cena, kar povzroča nekaterim, ki imajo težak teren, nemalo težav. Med temi je tudi novomeški PIONIR. »Vse smo obhodili!« PIONIR-TOZD Ljubljana ima v Kristan vrhu mlado, požrtvovalno ekipo, ki jo vodi brežiški rojak inž. Jože Filipčič. Ob štirih strokovnjakih je bilo tam v petek še 12 delavcev, pričakujejo pa jih še. (Prišli naj bi iz No-vograda in gradbenoopekarskega podjetja Mirna.) Po besedah inž. Filipčiča in sodelavcev si z dosedanjo kategorizacijo poškodovanih objektov niso mogli kaj prida pomagati. Marsikaj, kar je postavljeno v nižjo kategorijo, se ob popravilu izkaže za še bolj betežno! Objektov v 3. in 4. ka- tegoriji imajo 132. V času od 7. oktobra naprej so eno hišo trajno uredili, 14 so jih za silo popravili, da bodo varne čez zimo, 30 hiš pa so podprli. Letos naj bi popravili še 6 hiš (še ni pogodb z banko in lastniki), postavili bodo 9 barak za zasilno bivanje družin čez zimo, za stalno bodo postavili 5 brunaric in tri Marle- Takole so podprli tudi okna in vse podboje vrat. Gospodar že pripravlja izkope za novo hišo. sove montažne hiše. V samem Kristan vrhu je treba zgraditi tudi novo šolo. Ta krajevna skupnost je namreč tudi edina, za katero še ni bil položen temeljni kamen. Glavno oviro je doslej predstavljala projektna dokumentacija. „Več bi lahko že naredili, če bi gradbeni strokovnjaki prej temeljito preiskali teren. Z ljudmi se je treba dogovoriti, za kaj se bodo odločili: ali bodo gradili sami ali kako drugače. Predvsem pa jim je treba pomagati pri odločitvi, kaj sploh kaže storiti," pravi inž. Filipčič. „Ljudje imajo navoženega mnogo gradbenega materiala, opeke, cementa in apna, kar je treba pravilno uskladiščiti. Predvidenih je 45 do 50 novih gradenj. Delo otežuje velik in za vozila večinoma nedostopen teren.“ Revščina pa taka „Nismo si mogli predstavljati, da vlada v Sloveniji še taka revščina,“ so dejali delavci kočevskega ZIDARJA, ki so v Zg. Tinjskem popravljali hišo Ivana Šuštarja. „Danes je petek, popoldne se bomo s kombiji odpeljali domov, da se okopamo!“ Delovodji skupine 12 delavcev tega kočevskega podjetja in kasneje predsedniku KS Tinjsko Alojzu Tepežu smo zastavili vprašanje, ki si ga zastavlja marsikateri graditelj: „Kaj lahko napraviš z 12 starimi milijoni (hiše uvrščene v 3. kategorijo) ali 20 milijoni posojila (4. kategorija)? „Res je, jaz bi s tem denarjem verjetno hišo še ometal,“je dejal delovodja Silvester Čampa. „Moramo pa upoštevati razmere v teh krajih! Tu ni ljudi za taka dela. Ostareli, oboleli invalidi! Ob taki jeseni, kot je ta, niti z vprego ni mogoče v te hribe: cement, opeko in vse drugo je treba znositi. To predstavlja velikanske dodatne stroške. Malokdo bo z vsem lahko kf|ub pomoči zgradil vse do kraja, podjetje pa ne more skleniti pogodbe, če gradnja nima denarnega kritja v celoti!“ Predsednik KS Alojz Tepež mu je pritrdil. „Območje KS obsega le dve vasi. Obe deli cesta v dolini, hiše pa so raztresene po strminah. Večinoma sama revščina. Nekateri si bodo lahko zgradili boljšo streho nad glavo, posojila ne bo treba vračati do leta 1978. Prav gotovo pa bo treba večino posojil odpisati. Naš kraj je daleč od industrije, zato so tod razmere še hujše.“ Kako je po potresu? Takoj po potresu je štab za civilno zaščito dal na voljo prizadetim družinam 26 turističnih prikolic IMV in 25 šotorov za zasilna bivališča. Republiški koordinacijski odbor je nato vse območje oskrbel s potrebnim gradbenim materialom za najnujnejša popravila in zaščito poškodovanih objektov. Zavod za zaščito materiala in konstrukcij SRS in fakulteta za gradbeništvo in geodezijo sta s 40 popisnimi komisijami na velikem območju 32 krajevnih skupnosti občin Šmarje pri Jelšah in Šentjur ocenila objekte glede na stopnjo po-škodovanosti in velikost škode. Po teh ugotovitvah je na območju krajevnih skupnosti, ki so jih v okviru drugega kroga solidarnostne pomoči v republiki prevzele pod „pokroviteljstvo" občine širokega dolenjskega območja, naslednja škoda: KS Kristan vrh (občine Novo mesto, Trebnje, Sevnica, Krško) 327 poškodovanih objektov, škoda pa se ceni na 38,3 milijonov dinarjev; Tinsko (Ribnica, Kočevje) 96 poškodovanih objektov, škode je 8,32 milijona dinarjev; Buče (Metlika, Črnomelj) 162 poškodovanih objektov, škode je za 12,2 milijona dinarjev; Kostrivnica (Brežice) 31 poškodovanih objektov, škode pa je za 1,4 milijona dinarjev. Naša gradbena podjetja so, kot smo ugotovili med občani nekaterih krajevnih skupnosti, ki smo jih obiskali, našla pravi stik s prizadetimi ljudmi, mnogim so s koristnimi nasveti in tudi deli že mnogo pomagali. Denar, ki ga delovni ljudje namenjajo v tem takoimenovanem drugem krogu pomoči, pa gre za blažitev škode v kraje, ki smo jih imenovali. ALFRED ŽELEZNIK Tudi Banjalučani so priskočili na pomoč: v Šentvidu gradi GIP KOZARA novo šolo s tremi učilnicami in vrtcem. 18. oktobra so že pripravljali temelje (na sliki). DOLENJSKI UST Ko opredeljujemo današnji trenutek, v katerem praznujemo občinski praznik, moramo poudariti zelo uspešno uveljavljanje delegatskega sistema. Odgovorne razprave v imenu delegacije, ki jo delegatje zastopajo, so nam zagotovilo, da je o vsebini skupščinskega delovanja obveščena širša javnost, da o tem razpravlja in zavzema določena stališča. Tak pristop nam bo omogočil nove kvalitete uveljavljanja samoupravnega delegatskega sistema, vsem odgovornim pa zaostril čut za izvrševanje sprejetih sklepov. Da bi bili sklepi čim realnejši, je potrebno tesno sodelovanje med delegatom zbora krajevne skupnosti, delegatom zbora združenega dela in delegatom družbeno-politič nega zbora. Pojavlja se tudi način delovanja, ko odloča samoupravljal ec-proiz vajalec novega družbenega proizvoda o potrebi ali investiciji v okolje, v katerem živi. Zelo odgovorno se mora tehtati nujnost potrebe z realnimi možnostmi. Gospodarski potencial občine, žal, še ne zagotavlja samofinanciranja splošnih in družbenih potreb, zato si je potrebno prizadevati, da se naše gospodarstvo usmeri v celovito planiranje, ki nam bo na osnovi realnih razvojnih programov zagotavljalo novo zaposlenost, večjo racionalizacijo proizvodnega procesa in boljše izkoriščanje že obstoječih kapacitet. Pri tem delovanju pa nam otežuje akcijo pomanjkanje strokovnih kadrov. Lotiti se bo potrebno še doslednejšega izvajanja že sprejetih dokumentov o kadrovski in štipendijski politiki, kar nam bo služilo kot dolgoročna baza za nadaljnji razvoj. Vsekakor pa naš cilj ni zapiranje v naše upravne meje. Ze samo povezovanje z ostalima posavskima občinama Brežice in Krško je lahko primer, da v sedanjem času ne more biti za merilo neka teritorialna meja, temveč se morajo posamezni dejavniki udejstvovati tudi v širšem okolju. Tako povezovanje zasledimo že v industriji, pa tudi v ostalih dejavnostih. Pred samoupravnimi interesnimi skupnostmi so do konca leta še precejšnje obveznosti pri samem konstituiranju, pri programski usmeritvi za prihodnje leto in pri nekaterih tudi za obračun aktivnosti minulega obdobja. Tako bo dobil skupščinski sistem dokončno obliko. Poskrbeti bo potrebno, da bo kvalitetna kadrovska in organizacijska priprava stekla tudi pri volitvah v samoupravne interesne skupnosti. Navedeno je le nekaj najvažnejših nalog, ki nas čakajo v naslednjem obdobju. Ob zaključku želim čestitati vsem delovnim ljudem in občanom občine Sevnica za njihov praznik z željo, da bi ob letu, ko bomo ocenjevali prehojeno pot, ugotovili uspešno delovanje na vseh področjih. PREDSEDNIK OBČINSKE SKUPŠČINE VALENTIN D VOJMOČ Največja kolektiva v sevniški občini LISCA in JUTRANJKA zaposljujeta predvsem ženske. Za letošnji občinski praznik prisrčno pozdravljamo vse prebivalce našega območja. Hkati čestitamo kolektivom za dosežene uspehe in jim želimo še mnogo novih delovnih zmag pri prizadevanju za lepši jutrišnji dan! SKUPŠČINA OBČINE SEVNICA OBČINSKA KONFERENCA SZDL OBČINSKA KONFERENCA ZKS OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKI ODBOR ZZB NOV OBČINSKA KONFERENCA ZMS in vodstva drugih organizacij ter društev v občini JUTRANJKA Na Radni v Sevnici je JUTRANJKA zgradila moderne proizvodne in skladiščne prostore. KOLEKTIV JUTRANJKE, NAŠE NAJVEČJE TOVARNE OTROŠKE KONFEKCIJE, ČESTITA ZA PRAZNIK SEVNIŠKE OBČINE IN HKRATI PRIPOROČA SVOJE IZDELKE! SEVNICA 6 OB NAŠEM OBČINSKEM PRAZNIKU . NOVEMBER PRAZNIK SEVNISKE OBČINE GOSTINSKO PODJETJE SEVNICA OBIŠČITE NAŠE GOSTINSKE OBRATE IN AVTOMATSKO KEGLJIŠČE VSEM ČESTITAMO ZA PRAZNIK NAŠE OBČINE! SEVNICA PRAZNUJE OBČANOM IN POSLOVNIM SODELAVCEM ČESTITAMO ZA PRAZNIK SEVNIŠKE OBČINE! Prevzemno skladišče KOPITARNA TOVARNA KOPIT, PET, ROLET IN DRUGIH IZDELKOV SEVNICA OBČANOM ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE! tovarna stilnega pohištva in notranje opreme, sevnica Čestitamo za praznik sevniške občine in hkrati priporočamo naše izdelke. Novi objekt v Sevnici s prednje in zadnje strani TRGOVSKO PODJETJE SEVNICA nudi v svojih prodajalnih v Sevnici in okoliških krajih vse vrste blaga. Za praznik občine čestitamo! -NEDRČKI -STEZNIKI - KOPALNE OBLEKE - KRAVATE NAŠA AKCIJA NAŠA AKCIJA NAŠA AKCIJA NAŠA AKCUA NAŠA AKCIJA NAŠA AKCIJA NAŠA AKCIJA NAŠA AKCIJA NAŠA AKCIJA NAŠA AKCIJA NAŠA AKCIJA BREZICE 13 SENOVO 7 „POSODA DUHA” BREZ LISTOV Takole sva v Krškem razstavila knjige. Zanimanja pa ni bilo veliko. Več so se ljudje zanimali za knjige v stanovanjih... Kako sva v Krškem prodajala knjige „na metre” Vse pogosteje slišimo, da nam knjiga ne pomeni več tistega, kar nam je pomenila včasih. Nekaj zaradi tega, ker je predraga, nekaj pa zato, ker imamo vse manj časa ali ker nas je „zasužnjila” televizija. Zato sva v današnji akciji (sovpada z mesecem knjige) želela zvedeti, kako cenijo knjigo naši ljudje. Tako sva današnjo akcijo — „Posoda duha“ brez listov tokrat začela v Krškem. Kovček s primerki sva postavila pred -železniški prelaz, toda mimoidoči se za že ustaljeno nenavadno trgovino s knjigami niso zmenili. Razen nekaj otročajev se vabilom ,,praktičnim“ in izredno poceni knjigam ni odzval nihče, zato sva delo nadaljevala po blokih. PRVI BLOK „Sva študenta, knjige ponujava! “ „Hvala, knjig imamo pri nas že dovolj. Ravno zadnjič smo jih nekaj naročili.” „Toda to niso prave knjige, to so samo ovitki pravih knjig, v sredini imajo pa stiropor. Te knjige so samo za okras.. .“ Nisva še utegnila izdrdrati reklame do konca, ko so se vrata s treskom zaprla. DRUGI BLOK „A tako, koliko pa stanejo te vaše praktične knjige? “ „V primerjavi s pravimi knjigami so popolnoma zastonj. Razen tega pa so zelo prakti- čne. Če vam padejo na tla, ni nobene škode. Če imate doma majhne otroke, jih lahko že od mladih nog naučite lepega ravnanja s knjigo. Če pa bo hotel tudi brati, .ga boste poslali v knjižnico. S tem imate veliko koristi: prištedili boste denar za knjigo, platnice vam bodo v lep in cenen okras, vaš otrok se bo začel zanimati za knjigo . . .“ Tokrat sva imela srečo in najin sogovornik je bil tako navdušen, da bi kupil takoj celo zalogo. No, napisali pa smo le naročilnico za 20 knjig brez listov, ki pa na naslov seveda ne bodo nikoli prispele. TRETJI BLOK „Razen tega imate tako knjigo lahko za hranilnik. Nekateri možje si v njej naradijo celo skrivališče za ,šnops”‘. Tudi pri tovarišu v drugem bloku sva prodala 10 knjig. V tem bloku sva pozvonila še nekajkrat, toda brez uspeha. Vsepovsod so knjige že imeli ali pa so naju vprašali, če se name zdi taka trgovina „normalna”. ČETRTI BLOK Gospodinja, ki nama je odprla vrata, naju je najprej zavrnila, ko pa sva ji razložila, da to niso knjige, je začela spraševati: „Kaj pa potem prodajata, če ne knjige? “ „Ja, knjige, ampak ne knjige •“ „Poslušajta, mene za trapo že ne bosta imela. Ce ne zgineta . . „Ampak poglejte: je to knjiga ali ni? No, pa vidite, da ni knjiga .-. .“ „To knjigo, ki ni knjiga, imate lahko za hranilnik, ni je potrebno čistiti, ker je iz take mase, da se je ne prime prah, je krasen in cenen okrasek, kajti v vsakem domu bi morale biti knjige. Razen tega so te knjige žejo lahke. Če vam pade na nogo, je sploh ne čutite. Razen tega ne bo nobene škode. Veste, tudi vaši sosedje sojih kupili nekaj. Pa tudi v tisti hiši čez cesto. Kar 100 knjig z napisom „Ljubezenska zgodba” so kupi- li. Vi lahko naročite kakršnokoli knjigo s kakršnim koli napisom. Pri nas delamo tudi metrske knjige, če kdo želi. . .“ Po dolgi razlagi na hodniku smo se preselili v kuhinjo, kjer sva pokazala nekaj prospektov. In uspeh: 10 knjig Karla Maya v črnem usnju z zlatimi črkami, „Damo s kamelijami” v 20 delili, in sicer v zeleni barvi. Vse to za 300 dinarjev . . . FANTA, NI PRAV V enem izmed blokov: „Sem upokojenec. Imam veliko časa za razmišljanje in branje. Knjige ne bi zamenjal za ne vem kaj. Zdi se mi, da ne delata prav. Vem, da se danes ljudje lotijo najrazličnejših poslov, samo da nekaj zaslužijo, toda to vajino delo je med slabšimi. Resda sem slišal, da nekateri ljudje kupujejo lepe in dra- ge knjige samo zato, da se z njimi pohvalijo. Prepričan pa sem, da take knjige niso ,mrtev kapital4. Če jih ne prebirajo kupci, jih bodo čez nekaj let njihovi otroci. Če jih ne bo otrok, jih bo znanec, ki bo prišel na obisk • in bo videl knjige. Toda s tem, ko bodo vaše „knjige” po naših domovih, bo marsikomu zaprta pot do lepili in poučnih zgodb . ..“ Kaj je akcija pokazala? Knjiga ni mrtva, kot menijo nekateri naši ljudje. To potrjujejo številna pionirska tekmovanja v branju, to pa je potrdila tudi najina akcija. Prav gotovo pa čaka naše knjižnice na tem področju še veliko dela. Kupci najinih knjig so bili predvsem, preprosti ljudje, ljudje, ki lahko nasedejo spretnemu trgovcu. In kaj bo s tistimi, ki v knjigarnah kupujejo na metre knjig za okras? Na to vprašanje je prav dobro odgovoril krški upokojenec: knjiga ni nikoli mrtva, knjiga ne zgublja svoje pomembne vloge. Za sedaj motile y ena stvar: knjiga je v glavnem doma pri izobražencih in pri tistih, ki imajo dovolj denaija, da si lahko kupijo naše drage in ' tudi prelepo opremljene knjige. V delavčevem domu jo sicer pogrešajo, a nanjo prepogosto pozabljajo. Torej kaj narediti, da bodo po knjigi, tej naši posodi duha, segli tudi delavci in kme^ tje, in ne samo izobraženci štu-. dentje in šolarji? B. KRŽE J. PEZELJ neuspeh, tudi državi odrekli; svojega poguma, temveč so ji kot najplemenitejšo žrtev darovi vali sami sebe. S tem da s o skupno dali življenja za dom, pa je vsak zase sprejel neminljivo hvalo in grob, kije daleč viden-Ne grob, v katerem bodo po* zabljeni, ampak kraj, kjer se bo ob vsaki priložnosti z besedo in dejanjem obhajal spomin njih nepozabne slave.” Ob 30-letnici Stanetove smrti, se globoko klanjamo njegovemu spominu. Njegova slava bo večno živela. , F JANEZ VITKOVIC Tragedija na pragu svobode Na današnji dan se je pred 30 leti v Lokvah pri Črnomlju smrtno ponesrečil komandant partizanske vojske franc Rozman - Stane Pred 30 leti, 7. novembra 1944, se je nenadoma razširila tragična vest, kije boleče stisnila srca po vsej Sloveniji, zlasti pa po Beli krajini: pri izvrševanju vojaških dolžnosti se je smrtno ponesrečil komandant glavnega štaba Slovenije, generalni poročnik Franc Rozman-Stane. Ta strašna nesreča seje dogodila na kraju, kjer je deloval Glavni štab Slovenije, ob robu vasice Lokve pri Črnomlju, in sicer pri preizkusu novega angleškega min o me talca. Ob tem dogodku so se smrtno ponesrečili podpolkovnik Anton Žnidarič, vodnik Jug in Da-rilovič. Tragedija je bila toliko pretresljivejša, saj seje dogodila na pragu porajajoče svobode, ko so potekali tako rekoč zaključni boji proti sovražniku. Minilo je 30 let, vendar je ta dogodek vsem živo v spominu, saj je povezan z našo novejšo dobo, v kateri je igral pomembno vlogo prav tovariš Stane, ena izmed najmarkantnejših osebnosti osvobodilnega boja v Sloveniji. O junaškem liku Franca Rozmana-Staneta je veliko napisanega in spletajo se legende, saj je Franc Rozman neizčrpen vir primerov junaštva in požrtvovalnosti. Usoda Franca Rozmana je bila usoda delavca proletarca. Rodil se je 1912 v Pirničah pri Ljubljani. Bil pe pekovski pomočnik in 1936 je pohitel prostovoljno na pomoč španskemu ljudstvu, ki je krčevito branilo svojo mlado republiko. Udeležil se je bojev na več frontah, posebno pred Madridom, in dosegel čin kapetana in položaj komandanta bataljona. Po zlomu španske republike je bil v mnogih koncentracijskih taboriščih v Franciji in drugih krajih. Ko so se nad našo domovino 1941 zgrnili najbolj mračni dnevi fašistične okupacije in se je pričel boj na življenje in smrt, je stopil v ospredje tovariš Stane. Postal je partizan, borec za svobodo. Organiziral je Štajerski bataljon in postal njegov poveljnik, nadalje organizator brigad ter divizij in korpusov in v juniju 1943 postal glavni poveljnik NOB za Slovenijo. Nje- Božidar Jakac: Franc Rozman -Stane (1952) govo ime je tesno povezano z junaškimi boji za Žužemberk, Kočevje, Novo mesto, zopet Žužemberk in Bosiljevo. Bil je med tistimi, ki ga je tovariš Tito zaradi njegovih junaških dejanj, uspešnega vodenja vojnih operacij predlagal za prvega generala v Sloveniji in heroja. Dasiravno je minilo 30 let, nam je vsem borcem, prebivalstvu Črnomlja in širše okolice, živo v spominu ta tragični dogodek, ko so Staneta Rozmana * pripeljali iz začasne bolnišnice v Kanižarici, kjer je umrl, v bivši Sokolski dom, ga položili na oder, in obsuli z venci in cvetjem. Tja so se zgrinjale trume ljudi, da bi počastile tega velikega junaka. Dne 9. novembra so na glavni trg v Črnomlju pripeljali truplo komandanta slovenske osvobodilne vojske Franca Rozmana-Staneta. Poleg njega sta bila njegova zvesta spremljevalca Jug in Tonček. Njegov beli konj je bil osedlan in je žalostno gledal na krsto, v kateri je bila Stanetova brzostrelka. V poslednje slovo mu je spregovoril Boris Kidrič, kije orisal pomembne zmage in junaški lik padlega komandanta. Zatem je bil Stane Rozman na skrivaj pokopan* v gozdičku pri Bukovi gori, od koder je bil po osvoboditvi prenesen in ponovno pokopan v grobnici narodnih herojev v Ljubljani. Ko se spominjamo tovariša Staneta, nam uhajajo misli k velikim likom bojevnikov za ljudsko svobodo, kot so bili: general pariške komune 1871 Dombrovvski, legendarni borec in komandant ruske revolucije Čapajev, naš znani komandant Sava Kovačevič in drugi, ki spadajo v plejado najbolj znanih osebnosti v boju za ljudsko svobodo. Ime Franca Rozmana je tesno povezano s partizansko Belo krajino, v kateri je preživ- ljal zadnje dni življenja. Čeprav je poteklo 30 let, so med ljudstvom še živi spomini nanj. Ta veliki lik naše revolucije je obeležen s spominskimi obeležji na Lokvah, kjer se je smrtno ponesrečil, v stavbi bivše bolnišnice, kjer je umrl, v njegovem rojstnem kraju Pirničah pa so mu odkrili doprsni spomenik. Njegovo ime poveličujejo še razne ustanove, vojašnice, šole, ulice in razni kraji, ki nosijo ime tega velikega borca. Ko se danes po 30 letih spominjamo nanj in tistih, ki so da- li svoja življenja v temelje naše družbe, se pridružujemo slovesnemu izročilu, ki gaje izrekel že pred 2.500 leti Atenec Perikles v slovo padlim junakom in v opomin svojemu ljudstvu: „Ne presojajte po samih besedah, kolike vrednosti je hrabri odpor zoper sovražno silo. Rajši vsak dan v dejstvih občudujte moč države, služeč ji z večno ljubeznijo. In če jo vidite veliko, pomislite, da so to veličino ustvarila junaška srca mož, ki so vedeli, kaj je potrebno, in jih je občutje za čast gnalo v delo in, da niso, če jih je doletel ************************************ Po kapitulaciji Italije se je Glavni štab NOV in POS preselil v grad Soteska pri Novem mestu. Nu mandant narodni heroj Franc Rozman — Stane na dvorišču gradu. kultura in izobra- ževanje OB MESECU KNJIGE Pri nas pa...? V SZ skrbijo za branje ljubitelji knjig Po podatkih UNESCA je Sovjetska zveza prva na svetu Po založniški dejavnosti in po številu bralcev. Na leto izide v tej državi več kot 80.000 (naslovov) knjig in brošur v skupni nakladi milijardo in pol izvodov. Milijoni bralcev ne spremljajo 2' zanimanjem samo literarnega življenja v deželi, ampak marljivo razširjajo knjige tudi med Prebivalstvo. Dandanes, pravijo, s* je težko zamisliti mesto ali vas brez javne knjižnice, krož-™v in klubov prijateljev knjig. Med najbolj znanimi takimi klubi so v Moskvi, Leningradu, Kijevu, Taškentu, Minsku, Voro-nežu, Bratsku in Kišinovu. Redni gostje klubov in krož-ljubiteljev knjig so znani pisatelji in pesniki, znanstveniki, Z(riožniki, gledališki umetniki, skladatelji in drugi. Zdaj so klu-b} že tako razširjeni in uveljavljeni, da razmišljajo o ustanovitvi vsezveznega društva. Ob letošnjem mesecu knjige P^i nas smo namenoma navedli, kaj pomeni knjiga in kako jo ce-niio ljudje v Sovjetski zvezi Iz tega primera bi se lahko tudi pri nas naučili marsičesa, predvsem Pa tega, da bi morala biti knjiga tudi pri nas nepogrešljiva sopotnica vsakdanjika. Kar se pri nas v tesnici dogaja s to „posodo duha“, je včasih že kar sramotno. ŠJSSJWdek: SVETLOBA IN ^NCE OB KRKI, akril, 1969 študenti skupaj skihVetn‘ skupščini Kluba posav-dent .Centov so sprejeli tudi štu-Zdai h !Z sevn*51ce občine, ki so do ciie 7 ovali v okviru svoje organiza-Bnia Predsednika kluba so izvolili Krik*13 ^a*c0^arja> Studenta iz SEMIČ DOBIL TRETJO KNJIŽNICO Ljudje pod Smukom bero Usmetjeno izobraževanje je zahteva potreb in časa. V učnih načrtih je treba opustiti vse, kar ni koristno, kar je preživelo in okostenelo ter se kot cokla vleče iz leta v leto. Učne ure naj bi obogatila spoznanja, da se mora mladina učiti za življenje, ki ga živimo danes, da si mora pridobiti znanje, ki bo ob zaposlitvi v naših delovnih oiganizacijah takoj porabno. Vsak kulturni program mora v oceno Tudi idejno»estetsko ocenjevanje naj bo sestavni del kulturnih prizadevanj v letu 1975 - Javna razprava o usmeritvi do 20. novembra Sleherne novosti, ki jo pošljemo med ljudi kot osnutek ali predlog, se oprimejo pripombe kot nujna popotnica. Ljudje naj dodajajo, odvzemajo, spreminjajo, da bo formulacija kar najbolj čista, razumljiva, dostopna. Praksa, se pravi življenje samo, sleherno novo (prenovljeno ali dopolnjeno) stvar potrdi ali pa vse skupaj ovrže. Tvegano je zapisati to trditev - ob neizmerjenem vplivu televizijske projekcije filmov - toda, sodeč po obisku kinematografov in prevladi slabih filmov v njih, kulturni vpliv kinematografije naglo upada. Obisk je merilec odzivnosti ljudi na filmsko umetnost. Če pada, in temu smo priča že drugo desetletje, pada zanimanje za film. Padec pa ni majhen, usihanje je komajda verjetno. V prvi polovici šestesetih let je bilo v Sloveniji zasedene povprečno še dve tretjini dvorane pri predstavi, leta 1962 pa le se polovico. Prazni sedeži Od takrat naprej se delež praznih sedežev stalno veča. Kinematografi si prizadevajo na različne načine, ne izbirajo poti, četudi peljejo v nekulturo, vse z namenom, da bi zajezili odtok obiskovalcev, toda večjega uspeha nimajo: statistika ugotavlja nazadovanje obiska. Za leto 1973 statistično prikazani podatki pravijo, da so na našem območju meščani Kočevja največji ljubitelji kinematografskih predstav. Imeli so 6.323 obiskovalcev na 1.000 prebivalcev in se po tem uvrstili na 12. mesto med 60 slovenskimi občinami. Sledijo Črnomelj, Brežice in Novo mesto, ki je z 2.186 obiskovalci na 46. mestu (!), še manj jih je v Metliki, Krškem, Ribnici in Sevnici, na 58. mestu pa je Trebnje, ki ima vsega 1.076 obiskovalcev. Kinematografija torej kljub drugačnim željam ni množično prodrla na podeželje, njen kulturni vpliv pa se še vztrajno manjša. Ali je res nujno, da ie tako? M. L. VISOK JUBILEJ NUK - Narod- lja .n Univerzitetna knjižnica v Ljubija letos 200-letnico delova- 9 -uTanij° dokument z datumom Žaru 1^74, ki ostanke ob po- 0?n . u.n‘čene jezuitske knjižnice Zn ,a. -Uje kQt biblioteko splošnega j0n Danes šteje NUK nad mili-Prosl-°Sr V kinotečnega gradiva. Na lj ovijanje so se temeljito pripravi- venskih, založbe. ki so jih tiskale slovenske Sku}^Cs POGOVOR S SOVJET-je i!! ^EM - Partizanska knjiga ku“ jV* . knjigo „V surovem mra-nenk i° naP*sal Vasilij Jemelja-knijo •• roJ Sovjetske zveze. Izidu na uv J® Posvečena današnja tiskov-se bo! rcnca v Lju^ljan>> na kateri tudi trnkarji lahko pogovarjali lAP'secm Jemeljanenkom. Prej< • 00 KNJIG NA SEJMU trartjH;*1 teden so odprli v Beogradu j ’^alni mednarodni knjižni se-afri^al°žbe iz številnih evropskih, ^ K,n, azijskih in ameriških držav Ha? ♦ ^°^ro predstavile na njem. knii obsega okoli 100.000 s. med njimi je tudi precej slo- DVAJSETLETNICA REVIJE JIS - Prva številka revije Jezik in slovstvo je izšla pred dvajsetimi leti. b tem jubileju govori v zadnji številki te revije več prispevkov. Jezik in slovstvo že ureja dr. Matjaž Kmecl. RAZSTAVA POTUJE - Razstava „Kultura v NOB“, ki sojo pripravili ob proslavljanju 30-letnice prvega kongresa slovenskih kulturnih delavcev v Semiču, bo iz tega kraja naredila še daljšo pot po drugih slovenskih krajih. Najprej jo bodo prikazali še v nekaterih belokranjskih krajih, nato pa bo šla iz „deželice onkraj Gorjancev" drugam. V ČAST PARTIZANSKI PESMI Letošnji festival Kurirčka od 11. do 14. decembra v Mariboru bo posvečen predvsem partizanski pesmi. O partizanski pesmi bo govor tudi na strokovnem simpoziju, ki ga bodo priredili v dneh Kurirčkovega festivala. Predlogu o programski usmeritvi kulturne dejavnosti v Sloveniji, finančnih naložbah v kulturo in drugih aktih, ki naj bi veljali v letu 1975, se je prej omenjena popotnica prilepila že, ko je sklenila republiška kulturna skupnost poslati vse to v javno razpravo (bo do 20. novembra) z razširjenega zasedanja v Semiču, malo pred proslavo 30-letnice prvega kongresa slovenskih kulturnih delavcev v tem kraju. Že dr. Boris Kuhar, ki je v imenu izvršnih organov republiške kulturne skupnosti razložil, v čem je bistvo usmeritve na področju kulture prihodnje leto, je opozoril, da ne gre za nikakršno „sajenje rožic“. V razpravi so potem podčrtali, da bi se morali ob razpravah o aktih, ki bodo v javni razpravi, dogovoriti o kulturnih minimumih za vsako kulturno skupnost in o tem, kako te minimume finan-crati. Ob tem so udeleženci zahtevali, da bodi poslej program sleherne kulturne skupnosti idejno-estetsko ocenjen, saj bo možno le s tako oceno ,',v roki“ SMRT SOVJETSKEGA VIOLINISTA OJSTRAHA V Amsterdamu je 24. oktobra umrl znani sovjetski violinist David Ojstrah. Že pred meseci se je zaradi srčnih motenj moral odpovedati gostovanju po Nizozemskem, zdaj pa je bolezni podlegel. Njegovo truplo so prepeljali v domovino, da ga z vsemi častmi pokopljejo. Ojstrah je bil star 68 let. Med zadnjo vojno je igral za sovjetske voja: ke, ki so se bojevali na fronti, in za hrabre branilce Leningrada. Bil je odlikovan z Leninovim redom in drugimi visokimi odlikovanji, s svojimi nastopi pa se je proslavil tudi izven meja svoje domovine. Večkrat je nastopil skupaj s sinom Igorjem, ki je prav tako svetovno znan violinist. Zanimivo je, da so tudi Davido- vi starši bili veliki ljubitelji glasbene umetnosti. Arheološka razstava NOVO MESTO V ANTIKI v Dolenjski galeriji, na kateri so razstavljene bogate rimske izkopanine iz me^ta, bo odprta še do vključno 17. novembra 1974. Na sliki: steklena čaša z grškim napisom iz 4. stoletja, najdena v BrŠli-nu (rimski grob). (Foto: S. Habič) v ______________________ / KOSTANJEVICA: DO 15. NOVEMBRA Razstava slikarskih del Sonje Lamut v Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici bo odprta še do 15. novembra. zasesti prostor, kjer se zdaj še šopirijo elitizem, klikarstvo in drugi, resničnim kulturnim prizadevanjem škodljivi pojavi. Škodljivo bi bilo za nadaljnji razvoj in podružbljanje kulture in na načelu svobodne menjave dela temelječe samoupravne odnose, če bi zanemarili integracijske procese, ki so tudi v kulturi (ustanovah) nujni. Naj-vnetejši zagovorniki teh procesov hitro postrežejo tudi s številkami, koliko bi lahko pri tem prihranili in kako bi lahko tako prihranjen denar bolje porabili za dejavnost. Od proslave 30-letnice prvega kongresa slovenskih kulturnih delavcev ima Semič kulturni hram več. To je ljudska knjižnica, ki je dobila streho v hiši krajevnega urada. S tem se je tudi števi- lo knjižnic v kraju pod Smukom povečalo, saj sta že prej delovali šolska in strokovna knjižnica v Iskri. Toliko je namreč še dela v njej. Tudi ogrevanja še ni. Je pa poleg sobe s knjižnimi policami manjša čitalnica, kjer bodo obiskovalci lahko za krajši čas sedli in prelista- li revije, ki jih bo knjižnica tudi nabavljala. Tudi mladi, Police, začetni fond knjig in drug inventar je semiški ljudski knjižnici omogočila črnomaljska kulturna skupnost. „Za zdaj se še ne moremo pohvaliti s kakšnim velikim knjižnim bogastvom, saj je na policah komaj 326 knjižnih del,11 pravi Polde Marinček, šef krajevnega urada, ki bo bdel tudi nad delovanjem nove knjižnice. „Knjižnica še ni odprta za javnost, ker ni urejena. Manjkajo knjige in kartotečni listki, mnogo bo še potrebno postoriti. Računamo, da bo republiška kulturna skupnost dala obljubljeni stari milijon. Tudi Iskra naj bi nekaj primaknila, kot je slišati “ Marinček računa, da bo knjižnica lahko sprejela prve bralce šele okoli novega leta. * mm Polde Marinček: „Dolžnost več!“ ki jim bo knjižnica omogočila branje mladinske literature, bodo lahko v čitalnici prelistavali zanimivo čtivo. Katere dneve in kolikokrat na teden bo semiška ljudska knjižnica odprta, še ni znano. Marinček pravi, da bo dva do trikrat na teden dovolj, morda bi bilo dobro ljudi navaditi, da bi hodili v knjižnico tudi ob nedeljah. Sicer se pa za obiske ni bati. ,JVaši ljudje radi bero, le novo in zanimivo literaturo jim bomo morali dati v roke.11 I. ZORAN Novo mesto: renesansa jerebovcev? Na nedavni občinski pevski reviji na stopilo šest zborov Kdor je 28. oktobra prisluhnil zborom v novomeškem Domu kulture, je najbrž takoj opazil, da med nastopajočimi ni pevcev iz tovarne zdravil Krke in z Ruperčvrha. Takoj pa je treba reči, da je to „številčno pomanjkljivost" na letošnji občinski reviji pevskih zborov odtehtala kakovost, ki jo je bilo pri nekaterih zborih mogoče nesporno ugotoviti. To velja zlasti za pevce „Dušana Jereba", ki dobivajo pod umetniškim vodstvom prof. Franceta Mileka nekdanji sloves. Zbor, ki so mu nekateri še pred nedavnim napovedovali razsulo, se ni le pomnožil z novimi grli, ampak je pripravljen tudi na kakovostne podvige, ki jih je pred leti dosegal le v trenutkih najboljše glasovne ubranosti. To je nedvomno zasluga Franceta Mileka, ki — kot se temu po domače reče — zna iz grl „potegniti“, kar se največ da. Zato smemo upati, da se moškemu pevskemu zboru „Dušan Jereb“ iz Novega mesta obetajo spet svetli časi. Prof. Milek se je ta večer pojavil na odru kot dirigent kar štirikrat. Pod njegovo taktirko so peli še novomeški upokojenci, dirigiral je „svojemu“ zboru Grafika iz Ljubljane, kije že nekaj let pobraten z jere-bovci, in na koncu še skupnemu nastopu pobratenih zborov. Z dovolj pretehtanim sporedom se je občinstvu predstavil USTANAVLJAJO KULTURNI KLUB Te dni se je v prostorih osnovne šole Kočevje sestal odbor za ustanovitev kulturnega kluba, ki naj bi deloval v okviru ZKPO Kočevje. Člani odbora so se med drugim pogovarjali tudi o ustanovitvi posebne revije, ki bi jo izdajali enkrat ali dvakrat na leto, prikazovala pa naj bi delo, življenje in kulturno ustvarjanje delovnih ljudi Kočevske. Nadalje so govorili o obsegu dela kluba, kdaj in kje se bodo sestajali ter o denarju, ki ga bodo potrebovali za začetek delovanja. RAZSTAVA * V BRESTANICI V galeriji samorastnikov na brestaniškem gradu so pred kratkim odprli razstavo del članov jeseniškega likovnega združenja amaterjev Dolik. S jem so jeseniški ustvarjalci „vrnili obisk" Krčanom, ki so na Jesenicah gostovali pred kratkim. tudi moški zbor iz Straže, ki nosi ime podjetja „Goijanci“. Peter Cigler je kot zborovodja dokaj srečno popeljal pevce mimo nevarnih čeri, ki jih vsebujejo vse tri zapete pesmi. Šentjemejskega in Dolenjskega okteta — prvega vodi Ernest Jazbec, drugega Peter Cigler -tu ni potrebno posebej predstavljati. Tudi na reviji sta požela zaslužen aplavz za pesmi, ki jih sicer gojita. Posebna vrlina revije je bil izbran spored, ki je od nastopajočih zahteval, da kot tretjo pesem predstavijo partizansko pesem ali melodijo z motiviko, ki je tej pesmi sorodna. Skupaj smo slišali dvajset pesmi, katerih avtoiji so: Vodopivec, Medved, Bučar, Adamič, Pirnik, Prelovec, Kuhar, Ipavec, Marolt, Vogrič, Juvanec, Kernjak, Kozina in Hajdrih. J. JUST I Že ob uvodnem razpravljanju v te naše jezikovne nasvete smo opozorili, da mora vsak, kdor piše, dobro poznati načela veljavnega pravopisa in se po njih kajpada tudi ravnati. Toda za dobro pisanje to še ni dovolj; kdor hoče namreč pravilno vezati besede med seboj, jih oblikovati v smiselne, jasne in razumljive stavke, le-te pa zopet v večje miselne celote, mora poznati tudi slovnico in načela nauka o slogu ali stilistike. Res pa je, da se lepega izražanja naučimo predvsem z branjem dobrih pisateljev, dobrih knjig in revij itd. Seveda ne sme biti branje hlastavo, ampak mora biti premišljeno. Ža izostritev jezikovnega čuta je gotovo dobro, če poslušamo tudi radijske in televizijske jezikovne oddaje ali si od časa do časa preberemo kak jezikovni priročnik, ki je bil napisan v prav ta namen, saj to, kar slišimo v oddaji, kaj kmalu izpuhti iz spomina, knjiga pa nam je vedno potrpežljivo na razpolago. Ker imamo tudi Slovenci nekaj takih del, naj jih naštejem: A. Breznik: Življenje besed, Obzorja 1951; A. Bajc: Rast slovenskega knjižnega jezika, Lj. 1951; Jezikovni pogovori. Zbral in uredil France Vurnik, Obzoija 1967; J. Gradišnik: Slovenščina za Slovence, Obzoija 1967; T. Korošec: Pet minut za boljši jezik, DZS 1972: B. Urbančič: O jezikovni kulturi, Cankarjeva založba 1972 in 1973. O PISAVI NEKATERIH PREDPON V slovenščini pogosto spremenimo besedi pomen, če ji dodamo tako imenovano predpono, na primer: misliti, pre-misliti, raz-misliti, iz-misliti. Predpone pišemo seveda skupaj; tu smo jih namenoma ločili z vezajem. Toda posebej si moramo zapomniti pisavo tehle predpon: pod-, pred-, nad-, od-, ob-, raz-, iz-. Včasih jih namreč izrekamo: pot-, pret-, ot-, ras-, is-. In ker jih tako izrekamo, jih hočemo tako tudi pisati, to pa je napačno. Edino pravilno je torej: podpisati, predstaviti, raztrgati, raztopiti, razstaviti, nadstropje, odpreti, izpustiti, izkusiti, poizkus, obstopiti. (Predpon pot-, ras-, is-, pret- torej slovenščina v pisavi ne pozna!) K. B-r Šport na asfaltni ploščadi Novo športno igrišče stopiške šole odprto ob občinskem prazniku KAKO 2lVIMO?M Tam, kjer je bil še včeraj velik peščen hrib, je danes asfaltna ploščad sodobno urejenega in opremljenega šolskega športnega igrišča, enega najlepših v novomeški občini. Pišemo o igrišču, ki je nastalo v Stopičah, za osnovno šolo Janeza Trdine. Prvič je s tega asfalta zletela žoga na dan občinskega praznika, koje učitelj Boris Vovk pred turnirjem ženskih rokometnih ekip simbolično poslal žogo proti mreži. uspehe in s tem ime Stopič „pi-sali“ s še večjimi črkami. V DOLENJSKIH TOPLICAH ČRNOMELJ: GIMNAZIJSKI PEVSKI ZBOR NA TV Pevski zbor črnomeljske gimnazije, ki je v lanskem šolskem letu nastopal na vseh proslavah, je prejšnji teden posnel za ljubljansko televi-. zijo dve pesmi. Prav gotovo je za mlade pevke to lep uspeh, obenem pa tudi spodbuda, da bodo pod vodstvom Silvestra Mihelčiča v letošnjem letu še bolj pridno vadili, (v. S.) -PISMO- Hvali naj delo Kako dela in s kakšnimi težavami se srečuje pionirski odred na osnovni šoli na Grmu v Novem mestu, nam je v prijetnem pismu povedala Romana Žveglič, ki se je pogovarjala z vodjo in mentorico pionirskega odreda na njihovi šoli, s tovarišico Majdo Jereb. V pismu pravita: pionirski odred Gorjanskega bataljona vodi svet PO. Njegov namen je razvijati dejavnosti, ki jih organiziramo tako, da bi v njih sodelovalo čim-več pionirjev in mladincev. S tem se namreč učijo tudi za bodoče delo in življenje. Učenci lahko sodelujejo na kultumo-umetniškem področju, razen tega pa še v naslednjih dejavnostih: druž-benoslovnih, naravoslovnih, tehničnih in športnih. Pri nas želimo, da bi pionirji prevzeli čimveč različnih nalog, ki od njih zahtevajo precejšnjo mero odgovornosti in samostojnosti. Seveda morajo vse prevzeto izpolniti. Tam, kjer se zatakne, priskočijo na pomoč starejši. Razveseljivo je, ker je vsak učitelj vključen v eno izmed pionirskih dejavnosti kot mentor. Ali je v komisijah pionirskega odreda, v krožkih ali sekcijah ŠŠD. Pohvaliti moramo tudi pionirje. Udeležujejo se vseh akcij republiške in občinske Zveze prijateljev mladine, Pionirskega lista, izdajajo šolsko glasilo , Mladi ob Krki“, prirejajo kulturne prireditve in razstave iz likovnega in tehničnega področja. Povezujejo se s krajevno skupnostjo, z odborom Gorjanskega bataljona, z OK ZSM Novo mesto, Zavodom za kulturno dejavnost, s terenskimi organizacijami SZDL, z ZK, ZB, delovnimi organizacijami, s športnimi klubi in tako naprej. Jasno je, da pri svojem delu pionirji naletijo tudi na težave, toda s trdo voljo in prizadevnim delom se marsikaj naredi. Pionirjev z naše osnovne šole ni potrebno hvaliti, kajti izkažejo se lahko sami - s svojim delom. “ R. ŽVEGLIC KOČEVJE: VEČ POZORNOSTI MLADIM INFORMATORJEM Na rednem mesečnem posvetu predsednikov in sekretarjev 00 ZSM Kočevje, mladinskih specializiranih organizacij in pokrajinskega kluba študentov so seuideleženciposveta pogovarjali o pripravah na konference osnovnih organizacij, v katerih je potrebno izvoliti novo vodstvo. Prav tako bo potrebno v teh organizacijah sprejeti delovne programe in pravila delovanja. Sklenili So, da se bodo kadrovsko okrepili s tistimi člani, ki so jih letos sprejeli v mladinsko organizacijo. Pogovarjali so se tudi o informiranju o delu v ZSM. Ugotovili so, da je ta dejavnost v novi organiziranosti mladih nepogrešljiva in da bodo morali odslej za mlade informatorje bolje poskrbeti. V okviru OK ZSM Kočevje bo deloval aktiv mladih novinarjev, ki bo moral skrbeti tudi za urejanje glasila Informator. VESNA METELKO Otvoritev tega objekta je pomenila zlasti za šolarje in drugo mladino v Stopičah prazničen dan. To je v imenu vseh povedal med otvoritveno slavnostjo učitelj matematike Ivan Pušavec, ki je tudi poudaril: „Začetne težave s pridobitvijo zemljišča smo po dveh letih in pol srečno prebrodili. 1. marca 1970 smo z IMV podpisali dogovor o izgradnji igrišča. Ta, najbrž prvi dogovor med šolo in delovno organizacijo je dal podpisnikom obojestranske koristi. Nato smo junija isto leto zasadili prvo lopato. IMV, s pomočjo katere smo opravili za 1,8 milijona dinarjev del, GG, ki se je tudi izkazalo, smo najprej dolžni zahvalo. Treba je reči, da je tako ustvarjena vrednost del za igrišče do letos presegla 2 milijona dinarjev. Ne smemo pa pozabiti tudi naših učencev in druge mladine iz krajevne skupnosti, ki so opravili na tisoče prostovoljnih delovnih ur pri teh delih. Kajpak so tu še drugi, od TIS do občinske skupščine/4 Kako koristno in dobrodošlo je to igrišče za Stopiče, bo dokazala sama mladina. Vse zunanje športne zvrsti bodo lahko gojili, od atletike do rokometa, dosegali v tekmovanjih še boljše V GIMNAZIJI 8 AKTIVOV Te dni je v črnomaljski občini med mladimi zelo živahno. Po vseh aktivih potekajo letne konference. Socialistična mladina si zastavlja delovne programe in tam, kjer je še niso uvedli, uvaja novo mladinsko organiziranost. Podobno je na črnomaljski gimnaziji. Letos bo delovala konferenca gimnazije, ki bo sestavljena iz 8 mladinskih aktivov, to je vseh 8 razredov. Konferenca gimnazije se bo naprej vezala v konfereneo CSŠ, kjer sta še konferenci PKŠ in ESŠ. (V. S.) NOV PROSTOR ZA MLADE? Mladi v Črnomlju se v zadnjih dneh najraje pogovarjajo o možnosti, da bi dobili svoje prostore. Po pogovorih sodeč, bodo zaprli kemično čistilnico, v kateri naj bi se potlej zbirali mladi. Sedaj vse zanima, koliko upanja imajo, da bi dobili prostor v kemični čistilnici. ■ Črnomelj: pri nas dosledno izvajamo na kongresu zastavljene naloge mah za dosledno izvajanje ustavnih določil, spremljali in kritično bodo Po IX. kongresu Zveze socialistične mladine Slovenije so tudi mladinci v črnomaljski občini začeli izvajati na kongresu zastavljene naloge. O pokongresnih akcijah ZSM govori predsednik Občinske konference ZSM Martin Skube: „Trenutno se mladinska organizacija v skladu s sklepi IX. kongresa ZSM reorganizira. Namen tega je dosledno uveljaviti delegatsko načelo tudi v mladinskih organizacijah. Bistvo nove organiziranosti so konference mladih, ki jih sestavljajo delegacije iz OOZSM v občini. Na področju črnomaljske občine bodo delovale tri konference: konferenca mladih delavcev, konferenca mladih v izobraževanju in konferenca mladih iz krajevnih skupnosti. Medtem ko sta prvi dve delovali že pred kongresom, ie konferenca mladih iz krajevnih skupnosti novost, ki je potrebna zlasti zato, ker zajema tudi tiste, ki niso vključeni v delovnih organizacijah niti v izobraževalnem procesu. To pa je predvsem kmečka mladina. Predstavniki vseh treh konferenc bodo zastopani tudi v Občinski konferenci ZSM. Po delegatskem načelu bodo v Občinski konferenci ZSM zastopane tudi OOZSM v občini. Pravkar potekajo volilne in programske konference OOZSM, na katerih bodo mladi izvolili svoje predstavnike v posamezne občinske konference mladih. Na teh konferencah bodo izdelali svoje delovne programe, v katerih se bodo po svojih sposobnostih zavze- PRVA AKCIJA KLUBA OZN V ČRNOMLJU Na gimnaziji v Črnomlju je tudi letos zaživel klub OZN. Njegovi člani in članice so sestavili zanimiv program dela in že izvedli prvo nalogo. Ob dnevu Združenih narodov so oblepili s plakati in napisi gimnazijske hodnike, za dijake pa pripravili predavanje, v katerem so jih seznanili z nastankom, delom in pomenom te humane organizacije. Člani šolskega kluba OZN upajo, da se bo po tej prvi akciji v klub vključilo več gimnazijcev, vabijo pa predvsem dijake in dijakinje iz nižjih letnikov. (V. S.) V Lipico Počitniška zveza Slovenije z mladinsko turistično poslovalnico v Novem mestu vabi novomeške počitničarje ob dnevu republike na tridnevno množično srečanje v Lipici, ki bo od 29. novembra do 1. decembra. Iz Novega mesta bodo počitni-čaiji krenili z avtobusom ali vlakom okoli 10. ure, že popoldne pa bodo organizirali izlet v okolico Lipice in kopanje v hotelskem bazenu. V soboto dopoldne si bodo udeleženci srečanja ogledali svetovno znano lipiško kobilarno in dresurni program, popoldne pa bodo odšli na izlet v Škocjanske jame. Tudi v nedeljo bodo lahko občudovali naravne lepote. Obiskali bodo jamo Vilenico v bližini Lipice. Jama je dobila ime že v davnih časih, ko so jo ljudje poimenovali tako zato, ker so mislili, da se v njej zbirajo vile. Množično srečanje mladih bo Počitniška zveza zaključila s krajšim izletom v okolico Lipice. Zainteresirani dobite vse podatke o izletu v prostorih mladinske turistične poslovalnice na Glavnem trgu 7. presojali družbenoekonomski razvoj v občini in v širši družbeni skupnosti, skrbeli za lastni kulturni razvoj in se v največji meri tudi družbenopolitično izobraževali. V programe « dela OOZSM bo morala biti zajeta tudi skrb za organizirano družabno življenje mladih v občini. Volilne in programske konference OOZSM bodo delo končale do 20. novembra, do konca naslednjega meseca pa bodo sklicane posamezne občinske konference mladih, ki bodo izvolile svoje izvršilne oigane, izdelale in sprejele delovne programe in izvolile delegacije za Občinsko konferenco ZSM, ki bo predvidoma v začetku decembra. LADKA PETRIČ 0 varstvu okolja O varstvu okolja veliko beremo, do sedaj pa smo le malo naredili. Dokazov za to ni potrebno naštevati, saj se nam ponujajo ob vsakem koraku in v najrazličnejših oblikah. Marsikje so ustanovili komisije za varstvo okolja, toda to je premalo, ker komisije, kot je videti, svojih nalog ne opravljajo najbolje. Doseči bi morali predvsem to, da bi spoznanje, da je potrebno okolje res varovati, vsakemu prešlo v kri. Kaj so naredili na osnovni šoli v Dolenjskih Toplicah, da bi imeli lepše in bolj zdravo okolje, si preberite v naslednjih izjavah: ZDENKA STRAJNAR: „Komisija za družbeno koristno delo na naši šoli, ki jo vodi tov. Tine Šmid, je spomladi pripravila dve očiščevalni akciji. Obeh sem se udeležila in šele takrat sem videla, kako je naše okolje zamazano. Mislim, da bi morali pripraviti še več podobnih akcij, kajti le tako bomo okolje res očistili/* MARIJA SENICA: „Tudi jaz sem se udeležila obeh akcij. Jezi me, da starejši našega dela ne spoštujejo. Komaj smo mi počistili, že so drugi zopet nasmetili. Ne razumem, kako morejo neuporabne predmete metati v Sušico! Če bo šlo tako naprej, bomo ob naš potok. Že sedaj je kot mrtev, ko v njem ni več rib.“ KARMEN KENDA: „Lani sem hodila še v šesti razred, kljub temu sem se udeležila akcije. Vsi učenci iz razreda smo se napotili k Sušici, kjer smo imeli kar veliko dela. Vedno, kadar bodo na naši šoli organizirali očiščevalne akcije, se jih bom udeležila.” IGOR LUKŠIČ: „Dolenjske Toplice so turistični kraj, zato bi prebivalci morali paziti na čistočo mesta. Naša komisija za družbeno koristno delo bo prav gotovo pripravila še nekaj takih akcij. Čim več jih bo, bolj čisto bo okolje, pa tudi ostali občani bodo uvideli, da ni vseeno, kam odvržejo odpadke. Ob akcijah smo se spomnili tudi na ptice. Ena izmed skupin, ki je čistila gozd, je zbila nekaj ptičjih hišic, najlepšo, ki je bila pred šolo, pa so ukradli.44 VESNA AVSENIK: „V času akcije smo k očiščenju povabili tudi starejše, vendar brez uspeha. Zdelo se nam je, kot da se nam posmehujejo, češ kako neumno delo opravljamo. Upam, da bodo kmalu uvideli, da stari štedilniki in podobni neuporabni predmeti niso za v strugo potoka, pač pa za na odpad. Papir za boj proti raku V akciji novomeškega RK nabrali 16 ton papirja Občinski odbor novomeškega Rdečega križa je konec oktobra organiziral s pomočjo novomeških osnovnih šol akcijo „Star papir za boj proti raku!“ Akcija je zelo dobro uspela, saj so učenci z aktivisti Rdečega križa nabrali okoli 16 ton starega papirja. Če bi vsi stanovalci ravnali po navodilih, bi ga lahko še precej več. Ker bodo odslej naprej take akcije stalne, bi bilo prav, ko bi vsi občani, ki se jim je v kleteh nabralo precej starega papirja ali krp, še bolj sodelovali. Tovarišica Milica Sali je povedala, da so v akciji zelo pridno sodelovale predvsem osnovne šole Šmihel, Grm in „Katja Rupcna44, pa tudi druge so prispevale, da je ta dobrodelna akcija na novomeškem področju tako dobro uspela. V času akcije sta Dolenjski list obiskali učenki četrtega razreda iz OŠ Katja Rupena, Mateja Peterlin in Lea Moro, ki sta povedali: „Vsi učenci smo se nabiranja papirja raz veselili in prav radi bomo sodelovali tudi v prihodnjih akcijah. Zdi se nam, da ima taka akcija več koristi: očistimo mesto, ljudje imajo po stanovanjih manj starega papirja, in kar je najvažnejše - sodelujemo v boju proti raku.44 ITALIJANSKI PARTIZANI V DIJAŠKEM DOMU MAJDE ŠILC V okviru 30-letnice ustanovitve znane partizanske brigade FONTA-NOT so partizani te brigade ob obisku Slovenije prišli tudi v Dijaški dom Majde Sile v Novem mestu. Vsi so se razvneli zlasti po dobri večerji, ko so italijanski borci zapeli nekaj partizanskih pesmi kar v slovenščini. Skoda, ker v domu ni bilo dijakov, saj so morali odstopiti prostor 270 borcem, ki so naslednji dan odšli na Suhor. M. TRATAR Mateja Peterlin: Občani so nas lepo sprejemali. Prav bi bilo, ko bi imeli vsi že povezane časopise in revije, saj bi nam tako pri delu Še bolj pomagali. Lea Moro: Obe skupaj sva na zbirališče pripeljali okoli 50 vozičkov starega papirja. HOTEL GRAD OTOČEC - 25 MLADINCEV Tudi mladinci v hotelu Grad Otočec so se organizirali v osnovno organizacijo ZSMS. Na ustanovnem sestanku so sc najprej spoznali z dokumenti 9. kongresa ZSMS in se dogovorili, da bodo opravljali naloge, zastavljene na mladinskem kongresu. V novo organizacijo je 25 mladincev sprejela članica predsedstva OK ZSM Novo mesto Jana Kaplcr, mladinci pa so za svojega predsednika izbrali Staneta Barba. Na sestanku so si zastavili prvo nalogo: ob dnevu mrtvili urediti Beceletovo jamo. Miro Ajdišek: „Z Ogledalom mladih smo mladi precej pridobili. Hitro in na zbranem mestu se lahko seznanimo z delom naših vrstnikov po drugih občinah, ob prebiranju pa lahko dobimo tudi pobudo za nadaljnje delo.44 Spoznavamo se Aktiv mladih delavcev v Dani na Mirni uspešno vodi Miro Ajdišek, ki je o svojih sovrstnikih v tovarni povedal naslednje: „Mladi pri nas so tudi po kongresu delavni in se zanimajo za vse akcije, ki jih bomo še pripravili-Z njimi res ni težko delati, zato mi ni jasno, zakaj po nekaterih vaseh aktivi mladih ne morejo zaživeti. Veijetno je težava s prostori, saj bi bilo prav, da bi imeli mladi svoj kotiček, v katerem bi se zbirali, prebirali čašo-pise, poslušali radio, gledah morda celo televizijo ali pa se zabavah ob mizici za namizni tenis-Mislim, da nikjer ni vasi, kjer ne bi našli sobice za mlade. To bi bilo dobro zlasti sedaj, ko prihaja zima in se mladina nima kje zbirati. Tako ji ostaja samo še gostilna, v kateri se mlad človek lahko le pokvari. S tem, da smo dobili „Ogledalo mladih44, je naša mladina pre; cej pridobila. (Tako mi na Mirni zvemo, kaj delajo naši vrstniki v Kočevju, Ribnici in po drugih občinah. Njihovo delo spremljamo, morda dobivamo ob prebiranju celo ideje, drugi pa se seznanjajo z nami. Mladi se bomo na ta način lahko dobro spoznali. Zato smo se pri nas odločili, da bomo za naš aktiv naročili več številk Dolenjskega lista, tako da bo lahko prav vsak mladinec prebral o delu, uspehih in življenju naših vrstnikov po drugih občinah.44 K Po poti junakov Na pohodu 80 Sevnica nov in Trebanjcev Lojze Derstvenšek: šU.“ 26. oktobra so krenili dinci iz Sevnice na pohod P1^ poteh narodnih herojev Majcna in Jan čija Mevžlja. ^ ko Laz so mladi prišli do M* ■ kovca, kjer so se ustavili ob sp0 meniku padlih, tu pa sta .P krajevna organizacija SZDL 11 mladina pripravili lep sfc>reje*1)'; Pot so nadaljevali do Vel. ka, kjer so se jim pridružili ' mladi iz trebanjske občine. Komandant tega že tradi^ onalnega pohoda je bil Lojz. Derstvenšek, delavec iz Kop‘ tarne in predsednik občini zveze tabornikov v Sevnici, k1 J o pohodu povedal: „Pot, ki) bila dolga okoli 35 km, S,T1« prehodili. To je bil do sedaj ^ najdaljši pohod. Pot mladih . trebanjske občine, ki so kre|^‘ iz Mokronoga, je bila nekolik krajša.44 Po besedah komandanta £ ta pohod uporabili za usposa ljanje mladih, kar jim bo.prjr prav ob morebitnem SLO. zen s kraji, ki so jih med P0*10 dom obiskali, so se mladi seZf} nili tudi z nekaterimi borci. 1 ko jim je zadnji boj obeh naro° nih herojev in partizansko & banje v teh krajih pojasnil ne danji komisar Gubčeve brig3 Slavko Kolar * A> ► rokomet Sevničani na tretjem mestu M11111 Jesensko prvenstvo v slovenski rokometni ligi osvojili Ribničani Tudi za odbojko je na Dolenjskem vse več zanimanja, saj je kar šest naših ekip v prvi ali drugi slovenski ligi. Na sliki : prizor s prijateljskega srečanja med Trimom in Novim mestom. (Foto: S. Mikulan) odbojka V zadnjem, enajstem kolu slovenske rokometne lige za ženske so Bre-žičanke izgubile prvenstveno tekmo v Ljubljani, igralke Lisce pa doma z rokometašicami Izole. Medtem ko so Inlesovi rokometaši to nedeljo „počivali41, so Sevničani doma v lepem srečanju premagali dobre Jadranove igralce. SEVNICA - JADRAN 24:21 Polčas 11. prvenstvene tekme v republiški rokometni ligi med ekipama Sevnice in Jadrana se je končal neodločeno. Igra je bila izenačena tudi v drugem delu srečanja. Borbeni gostje so nato vodili z dvema zadetkoma prednosti, zatem pa sta se razigrala veterana Jurišič in Svažič, tako da so domačini le osvojili obe prvenstveni točki. S šestimi zmagami in eno neodločeno tekmo so Sev- Novomeščani še vedno brez zmage _ Elcipa Krke je srečanje z Ljubljano P. izgubila in je na sedmem mestu Tudi v 4. kolu slovenske odbojkarske lige so Novomeščani ostali praznih rok. Proti lanskoletnemu prvaku, igralcem Save, so zaigrali sicer dobro in bi z malo več športne sreče lahko osvojili vsaj en niz. t novomeške Krke so gostovale v Ljubljani in tekmo tretjega £ kola prve lige izgubile s 3:1. nogomet ČRNUČE - ELAN 4:1 Novomeški nogometaši so v nedeljo gostovali pri enajsterici Črnuč, ki Je na dnu lestvice. Na blatnem in razmočenem igrišču so se domači nogometaši znašli veliko bolje in so ovomeške nogometaše zasluženo •ifma?a.li. Tekma je bila lepa le včasih, saj je bilo igrišče za igro nemogoče. Edini zadetek za Elan je dosegel Jože Pavlin. M.GORENC | „g.sr- MENGEŠ- RIBNICA 1:0 'Y Ponovljeni tekmi ljubljanske j R;K°H?etl?e podzvezne lige so j n n ^ gostovali pri solidnih tiD??metaših Mengša. V izenačeni, okr • 0 ■ Prvenstveni tekmi močno usjm gostje niso računali na 7nm i’,Zat° so z minimalnim pora-20ln lahko zadovoljni. (M. G.) Kočevje - zagorje 1:1 V Prvenstveni tekmi ljubljanske Koč • no8ornetne lige sta se v in hCV^U P°merili enajsterici Zagoija * eier,mačih nogometašev. Pred 300 tpi, *}Cl Je edini in izenačujoči zade-ie* dosegel Briški. Z. F. CEMENT - BELA KRAJINA 0:0 rahk?dtem k° so “ne**v prvem delu Cm« firenško premoč gostje iz dom*- ’. so v drugem delu Tekm tejalei nekoliko boljši. Onie ^ •56 -ie končala neodločeno. kraiin111 *moram°. da Je igralec Bele zastor ,Svajger v prvem polčasu eljal enajstmetrovko. M. G. Ribnica-cerknica 2:2 i kem napaljevaniu prvenstvenih te-metn-Vjubljanski podzvezni nogo-ralci p i so v Ranici gostovali ig-igjjj. '-erknice. Na izredno težkem ber U S*a ekipi pokazali še kar do-rto^^gomet. Gola za domače sta gla Stamenkovič in Markovič. M. GLAVONJIČ LJUBLJANA P. - KRKA 3:1 V letošnjem tretjem prvenstvenem srečanju so igralke Krke v Ljubljani dobro zaigrale le v zadnji dveh setih. Začele so slabo, tako da so Ljubljančanke hitro osvojile dva seta, v tretjem pa so se Novome-ščanke razigrale in ga brez težav osvojile. V četrtem nizu je bila igra izenačena, z malo bolj natančno igro pa bi ga lahko gostje dobile. Tako se je srečanje končalo s 3:1 (7, 10, -9, 14). KRKA: Rajer, Adamčič, Forte, Pilič, Fabjančič, Fila, Boh in Zevnik. NOVO MESTO - SAVA 0:3 Kljub gladki zmagi v nizih (ne pa v posameznih setih) Sava ni pokazala take igre, kakršno bi od slovenskega prvaka pričakovali. Novo mesto je bilo na domačih tleh pred 50 gledalci skorajda enakovreden nasprotnik. Zaslužilo bi vsaj drugi niz, vendar mu je pristranski sodnik Marucelj odvzel najmanj dve točki in s tem tudi pripravljenost za igro. Kakorkoli: četrti par točk je za Novo mesto izgubljen. Slej ko prej je ekipa na zadnjem mestu prvenstvene lestvice; ob dokaj dobri igri Novomeščanov v zadnjih dveh kolih pa vendarle ostaja zdaj več upanja, da se bo obrnilo na boljše. Za Novo mesto so v nedeljo nastopili: Goleš, Babnik, Cotič, Vernik, Vajs, Vizjak, Legan, Primc, Železnik, Lapajne II in Rajer. M. L. TRIMO - MOKRONOG 3:1 V prvenstveni tekmi druge slovenske lige v odbojki so v Trebnjem gostovali igralci Mokronoga in srečanje izgubili s 3:1. Tekma, ki si jo je Ogledalo precej gledalcev, je bila kljub hladnemu vremenu zanimiva. P. ŽUŽEMBERK -LJUBLJANA 3:1 V ponovljeni tekmi 6. kola dr slovenske odbojkarske lige so v žemberku gostovali igralci Ljubljane, ki so jo domači odbojkarji zanesljivo odpravili s 3:1. Tekma je bila razburljiva in borbena, tako da so gledalci prišli na svoj račun. Posebno se je odlikoval domačin Mišmaš. Na prvem mestu v drugi ligi so še naprej igralci kranjskega Triglava, Trebanjci so drugi, na tretje mesto Pa se je sedaj uvrstil žužemberški artizan. Mokronog je še vedno na sedmem mestu. ŠTAJERSKA 74: KAJTNA DRUGI Letošnje tekmovanje v rallyu za nagrado Štajerske je končano. Kajtna, član AMD Ribnica, je tudi v Slovenski Bistrici dobro vozil in je v kategoriji nad 1150 ccm zasedel odlično drugo mesto s 138 točkami. 1. ŠENTJERNEJ Pionirsko športno društvo Polet na osnovni šoli Šentjernej je v počastitev novomeškega občinskega praznika organiziralo turnir za dekliške ekipe. Razen ekipe iz osnovne šole „Katja Rupena" iz Novega mesta so nastopile še tri domače ekipe. Rezultati: Katja Rupena : Šentjernej II 5:0, Šentjernej I : Šentjernej III 13:0, Šentjernej II : Šentjernej III 10:2 in Šentjernej I : Katja Rupena 11:1. Najboljša strelka je bila Marinka Svalj, ki je v vseh tekmah dosegla 12 zadetkov. Vrstni red: 1. Šentjernej I, 2. Katja Rupena, 3. Šentjernej II, 4. Šentjernej III. J. KUHELJ ničani sedaj na -odličnem tretjem mestu. SEVNICA: Sirk, Krištovič, Simončič, Vrtačnik 1, Jurišič 3, Bizjak, Svažič 8, Koprivnik 1, Stojs 3, Novšak, Sumej 8, Mužič. SLOVAN - BREŽICE 16:8 Brežičanke so v Ljubljani začele izredno slabo. Slovanove igralke so brez težav prihajale do gola, v obrambi pa so zaigrale tako dobro, da so gostje njihovo mrežo zadele le dvakrat. Polčas se je tako končal 11:2. V drugem delu so Brežičanke zaigrale precej bolje in preprečile katastrofalen poraz. BREŽICE: Hribernik, V. Balon 1, M. Bah 1, Kožnar 4, Zakšek, V. Mišič 1, L. Rožman 1, Levačič, Vogrinc, Lipej, Cetin, Zakrajšek. LISCA - IZOLA 12:21 V prvem polčasu so domače igralke, ki jih je bodrilo okoli 400 gledalcev, zaigrale precej bolje kot v drugem polčasu, ko so močno popustile. Gostje iz Izole so zasluženo močno zmagale in so se predstavile s hitrim in lepim rokometom. Pri domačih je bolje od ostalih zaigrala le Mlinaričeva, kije dosegla za svojo ekipo več kot polovico zadetkov. Po enajstem kolu so Sevničanke s tremi zmagami na enajstem, predzadnjem mestu. LISCA: M. Plazar, D. Plazar, Kovač, Rugelj 2, Mlinarič 8, Mejak 2, Popovič, Černelič, Žveglič, Pfeifer. KRKA - KRŠKO 20:19 \ V prvenstveni tekmi ljubljanske conske rokometne lige so v Novem mestu v soboto gostovali igralci Krškega, ki jih do te tekme ni premagala še nobena ekipa. Tekma je bila lepa in izenačena. Povedli so domačini in vodili ves prvi polčas, gostje pa so v nadaljevanju izenačili na 13:13, nato pa so jim domači rokometaši ponovno „ušli“ in pred koncem vodili že za štiri zadetke ter tako zasluženo zmagali. Pri domačih Kegljanje: 44 nasiopajočih Na kegljišču na Loki se je prejšnji teden začelo prvenstvo novomeškega kegljaškega društva. V prvem kolu v disciplini 2 x 200 lučajev je nastopilo kar 44 kegljačev. Že število prijavljenih pove, da je za prvenstvo med kegljači veliko zanimanja, čeprav je ta disciplina izredno naporna. Vsi nastopajoči so se ves čas prizadevali, da bi dosegli kar najboljše rezultate, še največ aplavza pa je požel član DANE Rudi Jerančič, 60-letni kegljač, ki je svoj nastop do konca odlično izpeljal. Po prvem nastopu je vrstni red prvih desetih naslednji: 1. Bratož 818 (Železničar), 2. Horvat 788 (Pionir), 3. Drenik 784 (Železničar), 4. Hrastar 781 (Vseh devet), 5. S. Dravinec 781 (Novoteks), 6. Zupančič 777 (Novoteks), 7. Novljan 772 (Mirna peč), 8. Klobučar 768 (Novoteks), 9. Istenič 759 (Novoteks), 10. J. Barbič 757 (Iskra). (B. D.) f * N v nedeljo zaključek mladinske lige V nedeljo, 10. novembra, bodo v novomeški občinski npgometni ligi odigrali zadnje kolo. O prvaku lige bo odločala tekma v Češči vasi, Kjer se bosta pomerili ekipi domačih nogometašev in “fšlina. Po tekmah bo na Stadionu bratstva in enotnost1 v Novem mestu svečan zaključek lige, na katerem bodo najboljše ekipe in igralci prejeli pokale in diplome. Podelitev bo okoli 14. ure. ii u ŠENTJERNEJ: ZMAGALA ŠENTJERNEJ - ISKRA Prizadevni balinarji v Šentjerneju so na balinarskih igriščih pri domu upokojencev v počastitev novomeškega občinskega praznika pripravili balinarsko tekmovanje. Na srečanju se je pomerilo kar šest ekip, zmagala pa je sestavljena ekipa Šentjerneja in Iskre, kakor je bilo pričakovati. Drugo mesto so zavzeli upokojenci iz Šentjerneja. Vsi člani prvoplasirane ekipe so dobili v spomin na srečanje majolike. J. KUHELJ PIONIR 617 KROGOV V počastitev novomeškega občinskega praznika je občinska strelska zveza pripravila strelsko tekmovanje z malokalibrsko puško. Med ekipami so zmagali strelci novomeškega Pionirja, ki so nastreljali 617 krogov. Na drugo oziroma tretje mesto sta se uvrstili prva in druga ekipa strelcev iz Trebnjega,, ki sta nastreljali 604 oziroma 558 krogov. Med posamezniki je prepričljivo zmagal Franc Cugelj iz Trebnjega, ki je nastreljal 221 krogov. Slede: 2. Franc Židanek 212, 3. Jože Ribič 203, 4. Rarnislav Sobot 203, 5. Miran Zupančič 202 kroga in drugi. (J. S.) je bil najboljši Pungerčič, ki je dosegel 10 zadetkov, pri gostih pa Gane z 9 zadetki. BREŽICE - KRIŽE 23:23 Potem ko so Brežičani v predzadnjem kolu ljubljanske conske rokometne lige doma premagali rokometaše Jesenic kar s 40:20, so v zadnjem kolu jesenskega dela igrali v gosteh pri dobrih igralcih Križ neodločeno - 23:23. (V. P.) Pokal za Lisco V počastitev sevniškega občinskega praznika je rokometni klub Lisca iz Sevnice organiziral v nedeljo turnir ženskih rokometnih ekip, na katerem so nastopile igralke novomeške Krke, Kore iz Radeč in domače Lisce. Prehodni pokal je osvojila okrnjena ekipa domačih igralk, ki so premagale Koro 12:8, s Krko pa so igrale 3:3. Na drugo mesto so se uvrstile igralke Krke, ki so vrstnice Radeč premagale le z razliko treh zadetkov: 14:11. Najboljša strelka je bila igralke Radeč Kenda, ki je dosegla 7 zadetkov. (E. R.) INLES V AVSTRIJI Rokometaš ribniškega ,JNLESA“ se bodo te dni udeležili v Avstriji v Augsburgu velikega mednarodnega rokometnega turnirja. Kot najboljša ekipa v prvi republiški rokometni ligi se bodo pomerili s predstavniki Avstrije, Nizozemske in Bavarske. Ekipo 15 rokometašev bosta vodila trener Pavčič in Franc Levstek kot predstavnik; slovenske rokometne zveze. (M. G.) \ / Prvi Krmelj Prejšnji teden se je končal prvi del tekmovanja v zasavski rokometni ligi za člane. Med osmimi ekipami so najbolje igrali igralci Krmelja in so popolnoma zasluženo na prvem mestu, saj so v sedmih srečanjih doživeli le en poraz. Drugo in tretje mesto so dosegli rokometaši Usnjarja in Zagorja. Presenetili so igralci Leskovca, ki so v sedmih srečanjih zabeležili le tri zmage, kar bo ob koncu tekmovanja za ekipo lahko še usodno. Vrstni red: 1. Krmelj 12 točk, 2. Usnjar 10, 3. Zagorje 9,4. Hrastnik 6, 5. Artiče 6, 6. Leskovec 6, 7. Sevnica B 4 in 8. Rudar B 3 točke. Rezultati 6 in 7. kola: Rudar B -Usnjar 7:22, Usnjar - Sevnica B 24:14, Hrastnik - Leskovec 16:14, Leskovec — Zagorje 14:13, Zagorje - Artiče 22:16, Artiče - Rudar B 19:9, Sevnica B - Krmelj 18:36 in Krmelj - Hrastnik 30:12. L. SRIBAR ČRNUČE - V prvenstveni tekmi. mladinske lige so igralci novomeškega Elana gostovali pri vrstnikih Črnuč in tekmo dobili po izenačeni igri z 1:0. (G. M.) ČRNOMELJ - Mladinci črnomaljske Bele krajine so v prvenstveni tekmi mladinske lige gostovali pri vrstnikih Cementa. Po izenačeni tekmi sta se enajsterici razšli z neodločenim rezultatom 2:2. (G. M.) VlSNJA GORA — V prvenstveni tekmi dolenjske rokometne lige so Ribničani gostovali pri igralcih Višnje gore. V zanimivi in izenačeni tekmi so gostje sicer izgubili, predvsem zaradi nepremišljene igre v zadnjih petih minutah. (M. GLAVO- RIBNICA - Do konca tekmovanja v dolenjski rokometni ligi sta ostali le še dve koli. Se naprej prepričljivo vodijo igralci Šmarja pred Črnomljem, Sodražico, Kočevjem, Ribnico, Semičem, Gradiščem, Šentjernejem, Grosupljim, Višnjo goro, Krko, Cerkljami, Dobrepoljami in Ponikvami. Rezultati 11. kola: Sodražica - Semič 15:12, Gradišče - Šmarje SAP 11:18, Cerklje — Kočevje 20:26, Grosuplje : Ribnica 15:14, Ponikve — Dobropolje 17:17, Višnja gora - Črnomelj 17:20 in Krka - Šentjernej 16:13. (M. Glavonjič) LESKOVEC — V zasavski mladinski ligi sta se pomerili ekipi Rod (Radeče) in Leskovca. Kljub temu da so bili igralci Roda vsi mladinci, so pionirji Leskovca včasih zaigrali zelo lepo. Tekma se je končala s 27:7 za Rod. (L. S.) RIBNICA - V okviru delavskih športnih igrah se bodo delovni kolektivi Donit iz Sodražice, Riko, Inles in ITPP iz Ribnice pomerili v rokometu, malem nogometu, kegljanju in streljanju. Do sedaj so se že končala tekmovanja v rokometu. Rezultati: Inles - Riko 29:21, Donit - ITPP 16:12, in Riko -ITPP 23:21. Največ zadetkov je dosegel Matelič - 28 (M. G.) BREŽICE - V počastitev brežiškega občinskega praznika so se prejšnji teden pomerile rokometne ekipe šolskih športnih društev. Med pionirji so najboljšo igro pokazali rokometaši Brežic in zasluženo osvojili prvo mesto. Drugo mesto so zavzeli igralci Bizeljskega, tretje Artič, četrto pa Cerkelj. Tudi med pionirkami so bile najboljše Brežičanke, druge so bile igralke Bizeljskega, tretje pa Cerkelj. (V. P.) KAJ, KJE, KDO? V 5. kolu slovenske odbojkarske lige za moške gredo Novomeščani tokrat na Jesenice, dekleta pa se bodo doma pomerile z igralkami Branika, ki so trenutno na zadnjem mestu brez zmage. Po vsej verjetnosti bodo Novomeščanke v četrtem kolu osvojile nov par točk. ŠPORTNI KOMENTAR bcvvg I | Ob šahovskem prvenstvu V Kočevju so bili že od nekdaj doma dobri šahisti. Na sliki F. Brusa vidimo, da kočevski šahovski klub dobro skrbi za naraščaj in da bomo že čez nekaj let o pionirčkih, ki sedaj vneto šahirajo, slišali še marsikaj pohvalnega. 24. šahovsko prvenstvo Slovenije za člane, ki je bilo od 12. do 29. oktobra v Šmarjeških Toplicah, nam je pokazalo pravo sliko slovenskega šaha. Na njem so igrali skoraj vsi igralci, ki v naši republiki v šahu kaj pomenijo. Manjkala sta le velemojstra Planinc in Parma. Letošnji prvak je zasluženo postal 23-letni študent matematike iz Ljubljane, mojster Janez Barle. Poseben mik prvenstva je bilo dejstvo, da se bodo prvi trije uvrstili na Vidmarjev memorial, ki bo prihodnje leto v Ljubljani. Razen Barleta bo nastopil še Karnar, za tretje mesto pa se bosta pomerila novomeški mojster Osterman in mariborski mojstrski kandidat Kržišnik. Prvenstvo je dalo tudi dva nova mojstrska kandidata, in sicer Bervarja iz Celja in Zorka z Jesenic. In še nekaj o igri novomeških igralcev. Osterman je pokazal kljub nekaterim trenutkom slabosti solidno igro, ki mu je zadostovala za delitev tretjega mesta. Ostala dva, prvokategornika dr. Petkovič in slovenski mladinski prvak Poredoš, sta zaigrala zelo dobro. Pozna se jima, da za tako močne in zahtevne turnirje še nimata dovolj izkušenj. Po izjavah igralcev je bilo 24. šahovsko prvenstvo Slovenije do sedaj organizacijsko najbolje pripravljeno. Posebna zasluga za to pa gre pokrovitelju, tovarni zdravil Krka, in kolektivu hotela Šmarjeških Toplic. Prav gotovo je to dokaz, da lahko naše tovarne s športniki zelo dobro sodelujejo. J. UDIR | nova mojstrska Kandidata, in J. uuik % >>^'.V'XXX\XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXVVXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXVN ~0 V 0 M e & T O A R A 5 R H X 8 M.Jf V N 2Š G> 0 M A R S g g *-L_ A r> A i N e K € A H LL R _A Z_ hi j_ 1 J. JMi 3? 0 R aJ m- T A T 5 € V. h _A ,Vi Ci> € T I M A V RT č u M E K A N A F jA fTo Z M £ c ir R U T 1 M A pTs "a N i. R €. Tj* A' N A J D fTa] L € 0 P R A N € k* ! * V* 1 * vsS T- 4 Dr. Abdul Razak Bala — genial’ ni zdravnik ali mazač? (Ne)resnice z napako Velikodušno je zavzel prav originalno kozo (pozo). Drug drugemu smo pogrebni (potrebni). Delegati so razmišljali o tem, M bi kazalo peči (reči) med obiskom v delovnih organizacijah. Minuli teden so opravili na več slovenskih cestah številne Moritve (meritve). Nabral: J. JUST DL VRSTA JEDI GEOL. DOBA IT. REKA ATLET LORGER TANTAL SNEŽNI ZAMET OKRASNA j V POSODA DL ŽIDOVSKI KRALJ MIT. DUŠA UMRLEGA ABS.SVET. PRVAK V BOKSU m > POKLON RAZČLE- NITEV Span. SLI KAP MAKEDON. PRAZNIK KARLDVAC MESNI IZDELEK MODNA HlSA V PARIZU LETALO KRAJ PRI CELJU mr POZDRAV ALUMINIJ KOŽNA RAZPOKU] NA DL DL FRANC. REKA DEL VOZA mim ZIIO K BERITE LOSOSOVO MESO DL OGRAJA AMINO- KISLINA ROMULOV BRAT MESTO V BANATU IT. LIRA DANTON MIEGlS ETIOP. KNEZ Ž. IME 0STRIVEC PRVAK gllllllllllllllllllllllllllllHIIHMIIHHHHIHintlllHinHHHHHIHHHIllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIUIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllUllllllllllllllllllllllllllllini | Drveti še hitreje po tleh j Mesta ljudem ne strojem! I Gary Gabelich hoče prebiti zvočni zid z vozilom na kolesih - Sedanji rekord je 1001 km/h - Rekord terjal že štiri žrtve 1 Pešcem več prostora bilo čudodelnih zdravil in od kritij neznanih, pogosto v med1' cini povsem neukih ljudi, ki ponujali odrešilno bilko za rakom obolelim. Prav zato so lju' dje tudi upravičeno v dvornih ko je slišati o novih odkritjih-Vanje verujejo le bolni. Zadnje čase buri svetovno javnost libanonski zdravnik & Bejruta Abdul Razak Bala. Mož trdi, da mu je uspelo odkriti to. česar ni mogla do sedaj cel2 četa znanstvenikov v nešteti najsodobneje opremljenih laboratorijih. Po njegovih trditvah in pisanju nekaterih časnikov je uspelo bejrutskemu zdravnik izdelati serum, ki zanesljivo zdravi vse vrste rakastih obolenj. Menda je serum rešil življenje že več kot sto bolnikom-med njimi tudi takim, ki so j*f’ v rednih bolnicah odpisali k0* neozdravljive primere. Na vse to pisanje sta zdravniško združenje in libanonska vU' da izdala obvestilo, da je p°' sebna komisija preučila metode zdravljenja in ugotovila, da zasnovano na znanstvenih osnovah in da je lahko celo smrtno nevarno. Kljub temu pa je v Bejrut prišlo več zdravnikov znanstvenikov iz celega sveta, da sc sami prepričajo o resnih nosti trditev. Med drugim sta v Bejrutu na zdravljenju že tud1 dva Jugoslovana. K g V severozahodnem delu S ameriške zvezne države Utah § leži velikanska puščava, ki se | v poletnih mesecih pod vro- 5 čimi žarki sonca spremeni v S betonsko trdo ploščo. Niti | najmanjša travna bilka ne g požene iz strjene soli in edi- S no živo bitje, ki zmoti beli | mir, je človek. Od časa do | Časa se na slepeči belini zbe- | re nekaj ljudi z merilnimi | napravami in drzen voznik, | ki z vozilom fantastičnih 1 oblik zdivja po strjeni soli. V I solni puščavi Bonneville 1 namreč človek poskuša do- seči svetovni rekord v hitrostni vožnji na tleh. Divjo in nevarno dirko za svetovnim hitrostnim rekordom na tleh je začel leta 1898 francoski grof Gaston de Chasseloup-Laubat, ki je v majhnem mestecu blizu Pariza „zdrvel“ v električnem avtomobilu s hitrostjo 62,76 kilometra na uro. Grof ni vedel, kaj je začel. Kmalu po njegovem rekordu so se pričeli poskušati tudi drugi vozniki in do letos imamo že kar 34 rekorderjev. Seveda so že davno minili 1 časi, ko je bilo mogoče do- {§ seči rekord z navadnimi vo- = zili. Danes se za hitrostno lo- | voriko potegujejo vozniki v s vozilih, ki so po obliki še f najbolj podobna raketam, in i edini motor, ki lahko razvije i dovolj moči, je raketni, E Takšno je bilo tudi vozilo, s i katerim je 33-letni Gary = Gabelich 23. oktobra 1970 | postavil sedanji hitrostni a rekord. Po solni puščavi je 1 zgrmel z neverjetno hitrostjo = 1001 kilometra na uro. Gabelich pa ni zadovoljen | z njim. Že celo leto se pri- 5 pravlja za nov rekord. Rad s bi zdrvel po tleh tako hitro, | da bi prebil zvočni zid. Mo- 1 del vozila, s katerim hoče to | doseči, je oblikoval sam in 5 za raziskave je potrošil že | skoraj milijon dolarjev. Seve- i da pa ni osamljen. Kandida- = tov je veliko. Vsi pa iščejo | pomoč raznih firm, brezka- | terih pomoči ni mogoče 5 postavljati rekordov. Govori s se celo, da imajo pripravlje- = na fantastična vozila tudi i Japonci in Rusi. Bo Gabelichu uspelo? Ali = pa bo že peta smrtna žrtev = Tako je raketno vozilo, s katerim poskuša Gabelich prebiti rekorda? Na to bo odgovo- | S zvočni zid, ne da bi se odlepil od tal. ' rila bližnja prihodnost. >iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|l|||||||||,|||||||||||||||||||||||miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiii Po sredi ceste hodijo ljudje in se igrajo otroci, okoli njih so rože, klopi, na katerih posedajo mladi parčki in starejši ljudje ter počivajo, da si v miru naberejo novih moči. Nikjer ni avtomobilov, zrak ni prepojen z izpušnimi plini in poln neznosnega ropota motorjev. Je to sen? So sploh še mesta v današnjem svetu, kjer je kaj takega mogoče? Ne gre za domišljijo ali spomin na tiste čase, ko še ni bUo avtomobilov, ampak za mestne predele, ki so jih načrtali in uresničili urbanisti širom po Evropi, od Rima do Stockholma. Tako imenovane otoke za pešce v velikih mestih je prvi začel načrtovati urbanist z Dunaja Victor Gru-,en., „Mesto je prostor, v katerem želimo svobodno živeti, delati in uživati v kulturnem in družbenem dogajanju. Toda vse kaže, da smo v zadnjem času poskušali storiti vse, da mesta uničimo. Prav lahko bi se kmalu dogodilo, da bi kot podgane živeli v klimatiziranih prostorih, iz katerih se nc bi upali stopiti ven.“ Od teh njegovih besed je preteklo že nekaj let in v tem času so v številnih mestih vzcvetele oaze, kjer se človek svobodno giblje. Arhitekti so te otoke opremili s cvetjem, vodnjaki, zamenjali so asfalt za kocke ali nove betonske mešanice, po katerih je prijetneje hoditi. Sprva je bilo slišati veliko žolčnih besed proti otokom za pešce, toda že kratek čas je pokazal, da so urbanisti imeli prav. Mestna območja, namenjen^ samo pešcem, trgovinam in razvedrilu, so zaživela bolje, kot so pričakovali sami načrtovalci. In v nasprotju s trditvami trgovcev, da bo promet v trgovinah na otokih za pešce upadel, se je močno dvignil. Vse kaže, da le ne bomo ždeli kot podgane v luknjah, obkroženih z zasmrajenim zrakom. ll i vfc i m 18. Ni težko razumeti sulta*1^* jeze pod mestnim • I"* IvUVU 1 (lX.UIIIv(l ***** * lllvSUlili I obzidjem. Presenečenje — glav*1* adut v vsaki vojni, je šlo po zlu. In zagodel mu jo je t*Capin Paradižnik! V katedrali je udarilo P*’*.116- ,^as kosila, čas pehtranove potice. Sultana p°® Ozidjem je zvilo še I11 glej, ta hip se je na ob^ju pojavila Klara! V rokah je vrtela velik, še gorak Pehtranov kolač. Zavihtela gaje, zalučala navzdol pred turškega vladarja. Zaklel je naš sultan tako, tu ni moč pono- viti — dasi naš tisk že marsikaj prenese! In brcnil je mož v kolač tako silovito, daje s kolačem vred odletel v zrak tudi njegov palec! Obleganje Dunaja je bilo s tem končano. Še to minuto se je nemarni nevernik odvlekel domov na Tur-, ško in dobrodušni Dunajčanje so se objeli v radostnem rajanju. Tudi cesar je slednjič sedel k zasluženemu kosilu. Paradižnika seveda niso pozabili. Obsuli so ga s častmi in priznanji, da rukoli tako. Obkrožen z generali, baroni, grofi, dvorjani, ministri ter z lepimi damami, je stal pred cesarjem. In vladar je položil konico meča na njegovo .-ame, rekoč: „Nisi več Paradižnik! Paradajzar si, vitez plemeniti Paradajzar! V fevd ti poklanjam grad Kukenbeik in tu na Dunaju ti je na voljo rezidenca na Glavnem trgu, če še kakšen trenutek blagovoliš ostati med nami!“ Toliko da ni omedlela Klara plemenita fon Kuken-berk ob teh besedah’ v* nr -mu. Byron Duyqay je sedel sam za veliko osmerokotno mizo. Na eni strani mize je bila škatla, kjer so bili zloženi pokerski žetoni: rdeči, beli in modri. Na drugi strani je bil velik pladenj s steklenicami viskija, konjaka in sode. Tišino, ki je vladala, je porušil zvok vhodnih vrat. - Naprej! - je rekel Duquay. Pričakoval je partnerja za poker. Moški, ki je vstopil, pa očitno ni prišel igrat kart. Bil je nizke rasti in zelo suh. Nosil je sive, umazane hlače in zmečkano belo srajco. V desnici je držal velik nož. Duquay ni vstal od mize. Nehal se je igrati s kartami. - Kaj hočete? — je vprašal. Tujec ni odgovoril. Namesto tega je sumnjičavo pogledal po sobi in rekel: - Ste sami? Duquay je prikimal. Mladenič se je Še enkrat ozrl. Oči so mu zasijale, ko je opazil steklenice na mizi. - Teknil bi mi kozarec. - Sedite - je dejal Duquay. - Nalil vam bom. Počakal je, da je obiskovalec sedel. Mladenič pa si je iz previdnosti izbral sedež nasproti Duquaya, tako da je bil v največji možni razdalji od njega. Desnico z nožem je položil na mizo. - Denar potrebujem! - je rekel malce kasneje - in dajte mi ključe od vašega avtomobila. Potrebujem tudi novo obleko. - Vi ste gotovo Rick Masden? Mladenič se je ponosno nasmehnil. - Vidim, da poslušate radijske vesti in gledate televizijo. - Včasih! - Dobro. Sem Rick Masden. Minulo nedeljo sem v baru zabodel dva človeka: svoje dekle in njenega novega prijatelja. Dva dni pozneje so me prijeli, včeraj zjutraj pa sem pobegnil - se je nasmehnil. -Uspelo mi je dobiti drug nož. - Lahko pa tudi jaz kaj popijem? - je vprašal Duquay. - Kaj pa še! - se je razjezil Masden. - Dajte mi takoj, kar sem zahteval, sicer bom napravil, kot sem rekel: če ne vas bom zabodel, kot sem onadva. Duquay se ni niti premaknil. - Sedite mirno. Masden! - je zavpil ukazovalno. Masden ga je za hip poslušal. — Preden me skušate ubiti, vam bom nekaj povedal. - Poslušam vas-je odgovoril Masden po krajšem oklevanju. - Dobro. Analizirajva primer. Sediva za isto mizo kakšna dva metra drug od drugega. Vi imate nož, jaz sem neoborožen. Nameravam se braniti. Ce boste skušali vstati, bom prevrnil na vas mizo. To lahko napravim. Malo mlajši ste, jaz pa sem precej večji in močnejši. Po prvi fazi borbe boste na tleh pod mizo, če pa ne bom imel sreče, vam bo uspelo pravočasno vstati, miza pa bo še vedno med nama. Razumete? Masden je pokimal. - Prehajam na drugo fazo. Poglejte'na mizo za mano. Na njej je nož 2a odpiranje pisem. Pravzaprav je to turško bodalo. Cim prevrnem mizo na vas, bom pograbil bodalo. Nato bova na istem. Potem pride tretja faza: začetek prave borbe - je nadaljeval Duquay. - Poglejva orožje. Kakšen je vaš nož? - Oster kuhinjski nož - je odgovoril Masden proti svoji volji. - Mislim, da imam majhno prednost. Turškega bodala ne bi zamenjal za vaš kuhinjski nož. Je pa nekaj važnejšega od orožja. Midva! Koliko let imate? - Devetnajst! - je odgovoril Masden. - Jaz enaintrideset. Tu imate majhno prednost. Koliko tehtate? - Šestdeset kilogramov. - Jaz devetdeset. Tu je prednost na moji strani. Pred desetimi leti sem bil reprezentant šole v rugbvu in košarki. Dobro plavam in igram tenis. Kako pa vi, Masden? - Mladenič je še bolj prebledel in si molče obliznil ustnice. - Očitno je, da že več let niste imeli primerne prehrane. Preveč suhi ste. Temu lahko dodamo še nekaj slabih navad. Verjetno ste začeli kaditi, ko ste imeli devet, deset let. Takoj sem opazil sledove nikotina na vaših prstih. Stavim, da pijete precej več od mene. Kot zadnje pa - je končal Duquay - gre za motiv. Čeprav niste ravno najbolj pogumen človek na svetu, imate dober povod za borbo z mano. Ce me ubijete, dobite denar, avtomobil in vse drugo. Kot da je zasijal v Masdenovih očeh kanček upanja: - Kaj bi vi dobili v tej borbi? - je vprašal. - To je pametno vprašanje - je priznal Duquay. - Recimo, da vam dam, kar zahtevate. Lahko bi upal, da boste mirno odšli, ne da bi mi kaj napravili, razen da bi me zvezali. Pa nimam zaupanja v vas. 2e dva uboja imate na vesti in mislim, da bi brez omahovanja ubili še mene. - Torej bo boj z noži? - Bo, samo če se premaknete s stola. Nekaj časa je vladala tišina. Masden je imel nož v desnici, Duquayeva roka je bila prazna. - Sedaj razumem - je nazadnje rekel Masden in zaškripal z zobmi - pričakujete partnerje za karte in me zadržujete, dokler ne bi prišli. - Da. Pričakujem jih v nekaj minutah - je odgovoril Duquay hladno - Je pa še ena možnost. - Kakšna? - je vprašal Masden z upanjem. - Tudi jaz tvegam, če pride do boja. Zato bi se lahko sporazumela. Moja varnost za vaš boj praznih rok. - Da slišimo! - je zamrmral Masden. - Dokler imate nož, sem v nevarnosti. Ce nenadoma skočite, kako naj vem, ali me hočete napasti ali pa zbežati? Samo ena rešitev je: vrzite nož na sredo mize. - Kaj? - Potem bova oba neoborožena. Miza je med nama. Lahko boste odšli iz sobe, preden vas primem. - Toda telefonirali boste policiji. Duquay se je nasmehnil: - Pametni ste, Masden. Na to nisem niti pomislil. Sporazumivase. Moj telefon je vaš nož. - Kako to mislite? - Od tu lahko primem telefon in iztrgam kabel. PrekinjI bom telefon, vi pa boste vrgli nož na sredo sobe in sc začeli umikati. Se strinjate? Masden je nagubal čelo. Mrzlično je premišljal. Počasi, pazeč na svojega nasprotnika, sc je Duquay na pol obrnil na stolu, iztegnil levico, prijel telefon in iztrgal kabel. Nekaj hipov nato je vrgel Masden svoj nož na sredo mize. Potem je skočil, prevrnil stol in stekel iz sobe. Duquay se ni premaknil, zgrabil pa sc je z obema rokama za naslonjalo in zavpil: - Primi tega človeka, Sam! Zločinec je! Iz sosednje sobe je bilo slišati krike in davljenje. Duquay ni vstal. Obsedel je in se zadovoljil s poslušanjem. Dve uri pozneje je kapetan Sam VVilliams že drugič prišel v Duquayevo stanovanje. Policaj je zmajal s svojo sivo glavo in rekel: - S tabo nc bi smel več igrati pokra. Nisem vedei, da znaš tako igrati. - Hvališ me, Sam - je odgovoril Duquay. - Imel sem srečo, to je vse. Preden je nocoj Virginija odšla, sem rekel, naj mi pomaga priti sem na mojem stolu na kolesih. Raje sprejmem obiske v navadnem stolu. Manj invalida se počutim. Ce bi sedel v vozičku, se ne bi mogel za hip pretvarjati, čeprav sem vedel, da boš vsak čas prišel. Sam je pokimal. Pogledal je skoz odprta vrata v spalnico in videl, kako se v poltemi svetlikata srebrnikasti kolesci. Masden ju ni opazil. Ce pa ju je videl, ju ni spravljal v zvezo z moškim za mizo. POTA IN STUf Dežurni poročajo PROSJAČILA IN KRADLA -30. oktobra je pri Mariji Šurla v Regerči vasi prosjačila neznana ciganka, medtem pa je iz predsobe izginila torbica z 250 dinarji. VINJEN DELAL CIRKUS - 1. novembra zvečer so novomeški miličniki pridržali do iztreznitve 18--letnega Ivana S. Razgrajal je v hotelu Metropol, nadlegoval občane na Novem trgu in pri avtobusni postaji ter se nedostojno obnašal. Moral bo še pred sodnika za prekrške. ŽAGA JE DOBILA NOGE - V noči na 2. november je nekdo vdrl v barako Franca Rauha v Ulici k Roku in mu ukradel motorno žago, vredno 4.500 din. KANADČANKO SO OKRADLI - 2. novembra je na Otočec pripotovala Kanadčanka in pred restavracijo pustila nezaklenjen avtomobil. To je zamikalo neznanega tata, da ji je izmaknil iz vozila potovalko. V noči na 3. november pa je na parkirnem prostoru pri Otočcu nekdo vlomil v avto Milene Jeršin iz Lok pri Zalogu in ji odnesel magnetofon, vreden 3.270 din. Kaže, da je obe tatvini zagrešila ista roka. IMELA STA UKRADENE PREDMETE - V noči na 3. november je bilo vlomljeno v kiosk v Trebnjem. Zmanjkalo je več zavitkov cigaret, nekaj britvic in šamponov. Dejanja sta osumljena Radislav P. in Peter T., ker so pri njima našli odneseno blago. TAT S KOMBIJEM - V noči na 3. november je izpod kozolca Franca Zupančiča na Jezeru zmanjkalo pribl. 200 kg betonskega železa, vrednega okrog 4.000 din. Poizvedbe kažejo, da je tat s kombijem odpeljal železo v smeri Ljubljane. NA GRADBIŠČU SO VLOMILI - V nedograjeni hiši Franca Jakše v Hrastju so bili vlomilci. Iz kleti so odnesli električni vrtalni stroj, žganje in žeblje. Jakše je oškodovan za okrog 3.500 din. MED DVA AVTOBUSA Jože Brajdič iz Žabjeka je 30. oktobra popoldne vodil konjsko vprego od Šentjerneja proti Novemu mestu in pri Mokrem polju prehiteval avtobus, ki je vozil zelo počasi, ker je naproti vozil drug avtobus. Voznik avtobusa Jože Cizerle iz Vel. Mraševega je opazil vprego in močno zavrl, kljub temu pa je konja in vprego odbil v jarek. Brajdič je bil pri nesreči le laže poškodovan, osumili pa so ga, da je bil vinjen. Povzročil je za 17.000 din škode. ■#/#///#/##/###########/#/##//##########/■ Šofeiji ne smejo piti, zakon je strog! Toda v bifeju v Koštialovi ulici v Novem mestu stojijo stalno v glavnem vozniki. Avtomobile puščajo pa na cesti, in sicer tako, da ne more nihče mimo, če pripelje s Prisojne poti ali pa iz garaž tam zraven. 25 mladih življenj obstalo Prometna vzgoja ]e tudi srednješolski mladini potrebna, saj je samo letos v prvem polletju našlo smrt na cestah 10 dijakov, 295 pa je bilo telesno poškodovanih - Vsi v akcijo! V osnovnih šolah je že vrsto let organizirana sistematična prometna vzgoja tako po učnem načrtu, kot v zunanje šolskih dejavnostih, srednješolce pa smo pustili ob strani. Ponekod so sicer sami organizirali prometno vzgojo, potrebna pa je enotna akcija z načrtnim delom. toijem; v ocenjevalni vožnji po mestnih ulicah in v spretnostni Poglejmo številke! V prvem polletju letos je bilo v Sloveniji 743 prometnih nesreč z udeležbo otrok in mladine. Te nesreče so povzročile 25 smrtnih žrtev in 751 telesnih poškodb. Kar 403 nesreče so se zgodile po krivdi otrok in mladine. Med srednješolsko mladino je bilo 10 mrtvih in 295 ranjenih, to pa pomeni, da prometne nesreče med mladino od 15. do 18. leta naraščajo. Že lani je na pobudo gorenjskih občin republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu organiziral tekmovanje za srednješolsko mladino, na katerem so se najbolje odrezali Kranjčani, letos pa je bilo II. republiško šolsko prometno tekmovanje „Kaj veš o prometu" za mladino srednjih šol. Na start je prišlo 14 štiričlanskih ekip, ponovno pa so zmagali Kranjčani, ki so nabrali 3.616 točk od 4.000 možnih. Dolenjcev in Belokranjcev ni bilo zraven. Dijaki so tekmovali v treh panogah: teoretični del je obsegal poznavanje cestnoprometnih predpisov in opis kolesa z mo- KURJI TATOVI NE SPIJO Konec minulega tedna je v okolici Novega mesta izginilo več kur. V noči na 31. oktober je nekdo vlomil v hlev Stanka Juvanca na Suhorju pri Prečni in mu odnesel 20 kokoši, Francu Jeniču iz Gotne vasi pa je v noči na 2. november zmanjkalo 18 kur. Tu so tatovi pustili le nekaj perja. Uidi na cesti smo ljudje... Slana, ki nas prebuja ob jutrih, ter pogled na koledar nam povesta, da smo na pragu zimskega obdobja, v katerem moramo zaradi vame vožnje poskrbeti tudi za vozilo. Predpisi nas zavezujejo, da svoja vozila opremimo tako: Avtobusi, tovorna vozila in sedlasti vlačilci morajo imeti pri vožnji v zimskih mesecih gume M + S (brozga in sneg) na pogonskih kolesih in verige ali gume s terenskim profilom na pogonskih kolesih in verige. Lopata je v obeh primerih obvezna. Osebni avtomobili morajo imeti gume M + S s spajki na vseh kolesih ali gume s pro-tektiranim zimskim profilom s spajki na vseh kolesih. Lahko - 'pravi predpis — ima osebni avto tudi gume M + S na pogonskih kolesih ali gume s celotnim profilom (radialke) in verige za pogonska kolesa ali pa gume z letnim profilom in verige za pogonska kolesa. Verige so v slednjem primeru obvezne. Voznik, ki ne bo imel vozila tako opremljenega, bo kaznovan, lahko pa mu pri-denemo še vzdevek brezob-kzirnež. S s i * * 4 n nmedn mami Preden se sodobna fant in dekle odločita za zakon, se največkrat sploh ne ukvarjata z vprašanjem, kaj bo z lastnino. Čez leta pa večkrat nanese, da se ista dva pričkata, kaj je tvoje in kaj je moje. Po naših predpisih in zakonih imata mož in žena v zakonu lahko vsak svojo in skupno imovino. Svojo imovino predstavlja vse, kar je imel ta ali oni zakonec ob sklenitvi zakonske zveze ali je lastnino pridobil na kateri koli način, ki ga dopušča zakon, v času trajanja zakonske zveze. Tu so mišljena darila, dediščina, hranilna knjižica, zadetek na loteriji, sadje in drugo z lastnega posestva itd. Vsak od zakoncev ima pravico razpolagati in upravljati s svojim premoženjem, kot se mu zdi primerno, lahko pa pooblasti tudi zakonskega druga (ali drugo osebo), da s tem premoženjem ravna. Pod skupno imovino zakoncev se šteje vse, kar sta mož in žena v zakonski zvezi pridobila z delom ali z dohodki od skupne imovine. Delo je lahko skupno na primer: v frizerskem salonu, na kmetiji, v advokatski pisarni, četudi žena ne sedi v pisarni ali v delavnici. Mož opravlja službo, žena pa se doma svojem, opravi delitev pristojno sodišče: občinsko, če «je vrednost spornega dela imovine do 50.000 din, in okrožno, če gre za imovino nad to vsoto. Delitev skupno pridobljenega premoženja lahko zahteva ta ali oni zakonec, v veliki večini primerov pa prihaja do tega po razveznih pravdah. Predmete Kako je z imetjem? ukvarja z otroki, skrbi za gospodinjstvo itd. Za nastanek zakonske lastnine je potrebna zakonska skupnost, neglede na to, ali je na primer eden od zakoncev na delu v tujini. Če pa pride do razprtij in zakonca ne živita več skupno, vendar uradno nista ločena, posamično pridobivanje imovine ne prehaja več v skupno lastnino. Delitev skupnega premoženja se lahko opravi po sporazumu med zakoncema, če pa spet vztrajata vsak pri za osebno rabo, ki niso velike vrednosti, kupljeni pa so bili v času zakonske skupnosti, dobi zakonec povrh svojega dela. Predmeti za opravljanje poklica ali obrti, pridobljeni z delom v skupnem zakonu, pa na zahtevo enega od zakoncev preidejo v njegov delež. Oba zakonca pa tudi skupno odgovarjata za dolgove, tako s svojo osebno lastnino, kot z delom, ki enemu ali drugemu pripada v skupni lastnini. Piše sodnik M. L. vožnji na posebej pripravljenem poligonu. Tekmovalci so tekmovali na kolesih z motorjem. Po takem vzorcu, ki pa pomeni šele začetek prometno-vzgojne akcije med srednješolsko mladino, bi morali začeti povsod. Ne zaradi tekmovanj, pač pa zaradi večje varnosti mladih. D. S. I S * I »Največ prometnih prekrškov« Vladimir Vogrinc, sodnik za prekrške v Krškem, je letos do srede oktobra dobil v obravnavo že 1155 zadev in vse kaže, da bo do konca leta še kakih 300 novih kršiteljev. O tem je v pogovoru povedal še več. „Največ opravka imamo s kršitelji cestnoprometnih predpisov, med katerimi je veliko mladoletnikov, ki vozijo motorna vozila brez dovoljenja. Ugotavljamo tudi, daje vinjenost na našem območju pogosto prisotna pri povzročiteljih prometnih nezgod. Imamo nekaj stalnih gostov - povratnikov, ki jim doslej ne z denarno in ne z zaporno kaznijo nismo mogli do živega. Verjetno bo nova zakonodaja s področja prometa s strožjimi ukrepi to problematiko ublažila." - Ce izvzamemo promet, ki domala povsod prevzema nase težo vašega dela, s kakšne vrste prekrški imate še opravka? „Ker imamo v Krškem veliko gradbišč in veliko delovne sile od drugod, za katero ni povsod poskrbljeno glede urejenega bivališča in usmerjenega prostega časa, se dogaja, da delavci zaidejo v gostilne, malo več popijejo, potem nastanejo prepiri in pretepi. Letos je bilo precej takih izpadov, opažamo porast teh primerov, vendar pa se po zaslugi hitrega posega miličnikov ni bati, da bi nam to povzročalo večje preglavice. Pijančevanje je sploh velik družbeni problem. Gostilničarji bi po mojem mnenju morali pri zatiranju tega zla odigrati večjo vlogo, tako pa dajejo piti že vinjenim in tudi mladoletnim osebam.“ - Kako je s prekrški na področju gospodarstva? „Svoj čas smo imeli težave zaradi opravljanja obrti brez dovoljenja, tako imenovanega šu-šmarstva, pa smo ga v glavnem zatrli, razen v nekaterih primerih avtomehanične obrti. Težave nastajajo še zato, ker bi avtomehaniki vzeli popoldansko obrt, a jim matično podjetje tega ne dovoli. Precej pa je gozdnih prekrškov, črne sečnje, posebno v podgorjanskih vaseh in okrog Bohorja.14 Kakšna je bila letos najvišja izrečena denarna kazen in za kakšen primer? „Zaradi prekupčevanja z živino je nekdo plačal 5.000 din kazni, z malo manjšo denarno kaznijo pa je bilo kaznovanih veliko več kršiteljev. “ R. B. 5 * N 5 * 5 I * * * % Zaradi slabo privezanega stroja Ugotovitev sodišča: pri prometni nesreči, v kateri je mešalnik na novomeškem mostu do smrti zadel žensko, je šlo za malomarnost Novomeščanka Marija Uršič, 67-letna upokojenka, je 2. julija lani umrla nekaj ur zatem, ko jo je na novomeškem mostu zadel mešalnik za beton, ki je štrlel iz poltovomega avta someščana Janeza Kastelca. Taje moral zaradi nesreče pred okrožno sodišče. iT—j j -- ,nui-! r- bolnišnici podlegla poškod- ■ ##/#///##/#////###/#/#####/###/#//###/#############/##/ r#####/ ■ Usodnega dne je 39-letni elcktro-mehanik Janez Kastelic delal s kolegi na prostovoljnem delu v tovarni ISKRA v Bršlinu in posodil svoj mešalnik za beton. Po končanem udarniškem delu je hotel Kastelic stroj odpeljati, ni pa bilo šoferja, ki je to delo že poprej večkrat opravil. Ker je bil mešalnik že naložen na polto-vorni avto, so sodelavci Kastelca prepričali, da je sam sedel za volan. Tako naložen stroj je na istem kamionu že večkrat peljal skozi mesto in vselej se je vožnja srečno končala, tokrat pa ne ... Ugotovljeno je, da je Kastelic vozil avto z naloženim strojem zelo počasi in previdno, celo pod 20 km na uro. Ustavil je pred prehodom za pešce pri mostu in peljal poča i dalje, zaradi srečevanja pa jc na mostu zavil na skrajni desni rob. Takrat je z mešalnikom zadel najprej v Pepco Pograjc, ki je peljala voziček čez most, a tej ni bilo hudega, potem je trčil še v Marijo Uršič, kije skupaj s Kaplanovo Ivanko šla peš proti mestu. Uršičeva je padla, potegnila na tla še Kaplanovo, ki je tudi že v letih. Medtem ko je bila Kaplanova poškodovana, ne da bi jo Kastelic zadel, pa je Uršičeva kmalu po ne- ZALOTILI SOJU 2. novembra zvečer so na enem novomeških parkirnih prostorov zalotili 18-ietnega Milana G. in 16--letnega V. Ž., ki sta hotela odpeljati tuj moped. Fanta sta se prej dogovorila, da bosta moped nekaj časa vozila, potem sta ga, kot pravita, nameravala pusttti. Pri „delu“ so ju zmotili, nakar sta bežala, vendar ne daleč. Miličniki so kmalu ugotovili, kdo sta mlada zmikavta. TRČIL V KRAVO 3. novembra zvečer je Anton Kokalj iz Vel. Bučne vasi gnal s paše proti domu kravi, po cesti pa jc pripeljal z avtom Alojz Jože Kočijaž z Dol. Kamene. Avtomobilist je pripeljal izza ovinka. Naproti mu je privozil drug avto z dolgimi lučmi, zato je Kočijaža zaslepilo, da ni videl krav na cesti. Trčil je v kravo, ta se je splašila in gonjiča vrgla po nasi-pui Pri nesreči sta bila poškodovana voznik in Kokalj, kravo pa so morali zaklati. PREČKANJE CESTE SE JE KONČALO S SMRTJO 30. oktobra okrog poldne je na avtocesti doletela smrt 59-letnega Jožeta Gruzino z Gmajne. Ta je na siccr preglednem delu prečkal cesto in ni videl prihajati osebnega avtomobila, ki ga jc i/. ljubljanske smeri pripeljala Novomeščanka Anica Pezderšek. Avto je pešca zbil na bankino, poškodbe pa so bile tako hude, da jc bil Gruzina na kraju nesreče mrtev Nekaj odrgnin je dobila tudi voznica, medtem ko je gmotne škode za 7.000 din. sreči bam. Pri Kastelcu so ugotovili vinjenost, saj je imel 1,12 promila alkohola v krvi, kljub temu pa mislijo, da nesreča ni nastala kot posledica alkohola. Očividci in priče so zatrjevali, da je Kastelic vozil skozi mesto zelo počasi. Žal ni čutil, kdaj se je mešalnik na avtu nagnil, to pa je zapazil za njim vozeči avtomobilist. Nesreči je bil kriv slabo pritrjen mešalnik, pri nakladanju le-tega pa Kastelca ni bilo zraven. Kriv pa je lahkomiselnosti in malomarnosti. Ker se je tudi po nesreči pokazal prizadetega in doslej še ni bil kaznovan, mu je senat okrožnega sodišča pod predsedstvom Janeza Kramariča prisodil 1 leto in 6 mesecev zapora, pogojno za dobo treh let. v. VAVTA VAS: V OVINEK PO LEVI - Jože Golobič iz Jurke vasi je 28. oktobra dopoldne vozil tovornjak proti mestu, v Vavti vasi pa je v nepreglednem ovinku naproti pripeljal po levi strani avtomobilist Ivan Zaman z Dvora. Golobič je tovornjak ustavil, vseeno pa je osebni avto vanj trčil. Škodo cenijo na 8.000 din. VAVPCA VAS: BANKINA SE JE UDRLA - Jože Kapš iz Gabra je 28. oktobra popoldne peljal šolske otroke iz Semiča proti Gabru. V Vavpči vasi je avtobus ustavil, da bi šolarji izstopili, tedaj pa jc pripeljal tovornjak Jože Gril iz Poljan. Ko je videl avtobus, je tovornjak zapeljal na rob ceste, vendar sc je pod teko vozila, naloženega s peskom, bankina vdrla, tovornjak pa sc je prekucnil na nasip. Škode je za 30.000 din. NOVO MESTO: PEŠEC JE ZAKUHAL - 28. oktobra popoldne jc Mihael Lah iz Novega mesta vozil avtobus po Cesti komandanta Staneta in ustavil pred prehodom za pešce, da so ljudje prečkali cesto. Za njim jc ustavil tudi tovornjak, ki ga je vozil Zagrebčan Radešič. Ko je bil prehod že prazen, jc avtobus speljal, nenadoma pa je pritekel čez cesto še en pešec. Voznik avtobusa je znova ustavil, tovornjakar pa tega ni mogel narediti, zato je trčil v zadnji del avtobusa, da jc škode za 3.000 din. BIC: KONJ NA AVTOCESTI - 29. oktobra zjutraj jc Ljubljančan Jože Mihelič vozil z avtom proti Zagrebu, pri Biču pa je v jutranjem somraku naproti prikorakal konj. Mihelič je konja zadel, da je padel na pokrov motorja, tedaj pa je z ljubljanske smeri pripeljal še avtobus zadrske registracije. Ko je voznik avtobusa Branko Skonja opazil Miheličev avto, je naglo zavil v desno, pri tem pa je avtobus zaneslo v skale, oplazil pa je tudi osebni avto. Škode je za okrog 15.000 din. NOVO MESTO: TRČENJE NA ZAGRFBŠKl 29. oktobra zvečer je Damjan Kos iz Šmarjcte pripeljal z avtom na Zagrebško cesto in hotel zaviti v desno, kar je nakazal s smernim kazalcem. Za njim je pripeljal osebni avto Anton Korasa iz Novega mesta, ki se je*prav tedaj odločil, da bo Kosov avto prehitel po desni sirani. Vozili sta trčili, škode je za 6.000 din. ČRNOMELJ: TOVORNJAK NA AVTO: 30. oktobra dopoldne je Nikola Magovec z Bočke parkiral osebni avto ob Zadružni cesti, ki jo popravljajo in je zaprta za ves promet. Tu vozijo le vozila gradbenikov. Tako je Anton Požek pripeljal s tovornjakom gramoz, ko pa je vozil mimo osebnega avtomobila, se je tovornjak prevrnil nanj. Gmotno škodo cenijo na 40.000 din. DOL. KAMENCE: ZADELA PEŠCA -31. oktobra zjutraj sc je Ani Brudar iz Rihpovca peljala z avtom proti Novem mestu in pri Ka-mencah dohitela pešca Franca Potočarja iz Vel. Bučne vasi. Ko je zapeljala mimo pešca, je naproti pripeljal avto. Brudarjeva je zavila v desno, pri tem pa zadela pešca in ga zbita na tla. Potočar se je huje poškodoval in so ga odpeljali v bolnišnico. BELI GRABEN: AVTO V VSFK - 1. novembra dopoldne je Slavko Setničar iz Praproč vozil z avtom proti Zagradcu, med potjo pa mu je naproti pripeljal avtobus. Setničar je med srečanjem zavrl, potem pa gaje zaneslo v kamniti vsek, končno pa ga je odbilo še v avtobus. Škode je za 6.000 din. DVOR: OPLAZIL IN ODPELJAL - 1. novembra dopoldne je Drago Jordan iz Jurke vasi vozil avto proti Soteski, v nepreglednem ovinku pa je naproti po levi pridrvel „mini morris“. Ta je oplazil Jordanov avto in odpeljal dalje. Škode je za 6.000 din, za neznanim voznikom pa poizvedujejo. DRAGA: VOZIL PO SREDI - 3. novembra ponoči sta si pripeljala naproti osebna avtomobila Anton Resnik iz Križišč in Jože Gotlib iz Dobruške vasi. Med srečanjem je Gotlib vozil po sredi ceste, zato je oplazil Resnikov avto in povzročil za okrog 4.000 din škode. BLATNIK: SPOLZKA CESTA -Ivan Modrinjak iz Kanižarice jc 3. novembra popoldne vozil z avtom od Doblič proti Kanižarici. Med potjo je na spolzki cesti avto zaneslo v živo mejo, od tam pa se je prevrnil na bok, končno pa obstal na kolesih. Gmotne Škode je za 7.000 din. wMmwm i>Pozabljenih« Stopič ni več \ 5 Franc Kastelic: »Desetletnega napredka J še zlasti ceste smo lahko vsi veseli« r in Asfaltirana cesta, ta življenjsko poniembna dovod-nica, ki je iz odmaknjenih Stopič napravila predmestje Novega mesta, je samo ena od mnogih pridobitev v krajevni skupnosti, ki jo vodi Franc Kastelic. „Govoriti je treba o desetletnem uspehu, desetletnih pridobitvah, o napredku, ki so ga bili deležni v tem času kraji v stopiški krajevni skupnostizatrjuje Kastelic. In kot je na dan občinskega praznika povedal pred več sto poslušalci, pridobitev ni malo. ! ml Franc Kastelic Trofazni tok so dobili na Velikem in Malem Orehku, Hribu, Zajčjem vrhu, v Brezovici, Selih, Črmošnjicah in Verdunu, obnovljeno omrežje na Dolžu, Vrheh in Igleniku. Pitna voda je pritekla na Gornji Težki vodi, v Šentjoštu, dobila sta jo del Verduna in Hriba, na Zajčjem vrhu in Velikem Orehku so obnovili studence, na Pangrč grmu pa zaustavili hudournik, ki je spodjedal vas. Mostove so dobile ceste Šentjošt- Verdun, Stopiče--Dolnja Težka voda (pri Bohtetu) in na Pangrč grmu. Cesta Stopiče-Križ je izgubila ostre in nevarne ovinke, cesta Pangrč grm-Hrušica pa je znatno širša. Poleg tega so šli tisoči kubikov gramoza na makadamske ceste, ki jih je v stopiški krajevni skupnosti 18 km. Pregled ne bi bil popoln, če ne bi k opravljenim komunalnim delom prištevali še obnovljenega zidu na dol-škerfi pokopališču in tekoče voda na stopiškem pokopališču. Viden napredek je bil po besedah Franca Kastelca narejen tudi na področju SLO in pri organizaciji štaba civilne zaščite. Zvrstilo se je nešteto tečajev prve pomoči, predavanj o samozaščiti prebivalstva in drugih oblik usposabljanja. Zrasle so ekipe prve pomoči, gasilski društvi v Stopičah in na Dolžu sta dobili potrebno opremo: avtomobil, motorno črpalko, cevi itd. „Kajpak je tudi naša krajevna skupnost uvedla 7-let-ni samoprispevek, od česar smo 60 odstotkov namenili v sklad za gradnjo šol v občini. K temu je treba reči, da vsega tega razvoja in pridobitev ne bi bilo, če ne bi skupnih prizadevanj oplemenitili sami občani s prostovoljnim delom ali z dopolnilnim prispevkom. u Franc Kastelic je nedvomno lahko dvakrat vesel: kot prebivalec Stopič in predsednik tamkajšnje krajevne skupnosti. ,,Dočakali smo ta dan, “je dejal prejšnji teden ob otvoritvi nove asfaltirane ceste. „Bili so tudi že časi malodušja, vendar smo z vztrajnim delom uresničili, kar se je mnogim zdelo neizvedljivo. “ I. ZORAN ■/########/####/######/###//#/##//#//#///i * * * \ & r MINI ANKETA: Med kraji, ki so letos dobili asfalt, je tudi Prečna. Cesto skozi to naselje je te dniasfaltiralo Cestno podjetje iz Novega mesta. Dolgoletna želja, da bi se iznebili prahu in blata, se je vaščanom tega kraja naposled izpolnila. (Foto: S. Mikulan) Plaketa občine: Gorjancem in JLA Asfaltirana cesta in športna igrišča pri osnovni šoli »Janez Trdina« ■ glavni pridobitvi za občane in mladino Stopič z okolico Stopiče niso več odrezane od sveta. Preden je Jakob Berič prejšnji torek pri črmošnjiškem mostu prerezal trak in s tem simbolično odprl novo asfaltirano cesto, je predsednik stopiške krajevna skupnosti Franc Kastelic vzkliknil: „No, zdaj pa lahko rečemo, da so Stopiče predmestje Novega mesta! “ Cesta in športna igrišča - nekate- zunaj. Seji, na kateri je predsednik ri pravijo kar stadion - so pridobitve, na katere so učenci, učitelji, Stopičani in vsi drugi prebivalci v okolici čakali dolgo vrsto let. Kaj pomenijo igrišča mladini, so se la hko delegati novomeške občinske skupščine sami prepričali pred slavnostno sejo ob prazniku občine v dvorani osnovne šole „Janez Trdina": kljub mrazu, ki je bil zaradi snega na Gorjancih, so mlade rokometašice na otvoritvenih tekmah izžarevale veliko veselje in srčnost. Večnamenska dvorana stopiške šole je bila za slavnostno sejo občinske skupščine premajhna, zato je več delegatov in gostov ostalo kar ŠLI SO NA KONGRES 8. kongresa slovenskih sindikatov, ki se je začel danes v Celju, se udeležuje tudi osem delegatov iz novomeške občine: Marica Pavček iz Novolesa, Franc Plantan iz SGP Pionir, Ivo Šteblaj iz IMV, Majda Kočevar iz WZ, Vincencija Parkelj iz Novoteksa, Štefan Šimuno-vič iz Iskre (Novo mesto), Danijela Vovko iz tovarne zdravil Krka in Boris Galič iz ,,Gorjancev*/. Jakob Berič sporočil odločitev, da dobita plaketo občine letos podjetje Gorjanci in JLA, so prisostvovali tudi predstavniki pobratenih občin iz bratskih republik. Dr. Marjan Brecelj, Franc Šetinc, Zvone Dragan in drugi predstavniki slovenskega NOVOTEKSOVCI V MARIBORU 26. oktobra je odšlo 42 Novo-teksovih krvodajalcev v Maribor. Po ogledu mesta in njegovih znamenitosti so si Novomeščani ogledali mariborsko tekstilno tovarno in s tem vrnili obisk mariborskim tekstilcem. Ne samo kot poslušalci! Na kongresu slovenskih sindikatov bodo delegati iz Novega mesta sodelovali v razpravah na plenarnem zasedanju in v komisijah - Problematiko so obravnavali in oblikovali stališča na študijskih sestankih Na 8. kongresu slovenskih sindikatov, ki se začenja danes v Celju, bo večkrat slišati tudi Dolenjce. Delegati iz Novega mesta so se večkrat zbrali na nekakšnih študijskih sestankih in oblikovali stališča ter predloge, ki jih bodo v obeh kongresnih dneh razlagali in zagovarali izza govorniških pultov. Enega zadnjih takih posvetov ni informaciji je v delegatskem so imeli novomeški delegati 30. oktobra. Tedaj so še enkrat pretehtali problematiko, mnenja in tudi že pripravljena besedila za diskusijske nastope. Osvetlili so najrazličnejša vprašanja, taka, ki so značilna samo za novomeško občino ali enako pereča za vse občine v dolenjski regiji. Samoupravno organiziranje združenega dela, policentrični razvoj, integracijski procesi, delitev dohodka in osebnih dohodkov in podobna vprašanja zadevajo v živo prav tako sindikat kot druge družbenopolitične organizacije in samoupravne skupnosti. Kot je poudaril eden od delegatov, sindikati podpirajo razvojne programe, ker vidijo v tem možnost napredka socialnih dejavnosti. Z drugimi besedami povedano: sindikati so na strani vsakega napredka, ki ni na račun delavčevega žepa. Potreba po jasni in nedvoum- sistemu živa kot še nikoli. Novomeški delegat si je v referat, ki ga bodo slišali tudi na eni kongresnih komisij, zapisal zgleden primer iz Laboda: v korist obveščanja so se v tej delovni organizaciji odrekli že dobršnemu številu delovnih ur med tednom, vendar so tako „izgub-ljen“ delovni čas nadoknadili z delom ob prostih sobotah. Novomeški delegati so se odločili na kongresu opozoriti še na prenekateri žgoč problem — od tega, kako da so delavska (tudi solidarnostna) stanovanja predraga, da smo pozabili na nadaljnjo graditev stanovanj za .amce, do tega, kako zaostaja gradnja otroških vrtcev za potrebami po otroškem varstvu. Predlog enega kongresnih sklepov, naj bi do leta 1980 vključi-' li v varstvo vse otroke delavskih družin, so novomeški sindikati že vnaprej podprli „z obema rokama" in tako delegatom na kongresu olajšali oblikovanje stališč. Ne nazadnje kaže omeniti, da bodo udeleženci 8. kongresa slovenskih- sindikatov lahko prisluhnili besedi o novomeških izkušnjah iz dosedanjega delovanja samoupravne delavske kontrole in o problematiki,,ki jo morajo organi te kontrole reševati vsak v svojem okolju. I. ZORAN Pokopališče ni kadilnica Kajenje na pokopališču je pred leti tako razhudilo nekega našega bralca, da je ta nečedni pojav v daljšem zapisu ožigosal kot skrunjenje doma naših rajnih, Žal so bile njegove besede bob ob steno, saj so „kulturni“ in „spodobni“ možje vlekli svoje ibarce in morave na grobovih tudi potem in še več zasmrajevalcev pokopališkega zraka se jim je pridružilo. Tako je bilo tudi 1. novembra na pokopališču v Vavti vasi(in najbrž še kje drugje) in tako bo tudi prihodnje leto in še vsa nasle-dna leta, dokler strastnih potrošnikov nikotina ob prihodu na pokopališče ne bo ustavilo opozorilo, da je na grobovih prepovedano kaditi. Če je kajenje prepovedano v avtobusih, kino dvoranah in drugih zaprtih in tudi odprtih prostorih, bi ga morali prepovedati tudi na pokopališčih, vsaj iz pietete do mrtvih. V nobenem primeru bi pokopališča ne smela še nadalje ostati odlagališča čikov in smrdljivega dima! NOVOMEŠKA TRIBUNA Marija in Ivo Umek, učenca iz Cerovca pod Gorjanci, se lahko učita le, če osvetlita knjige in zvezke še z baterijo v roki. Elektrika je v tej vasi tako slaba, da žarnice komaj brlijo, pralni in drugi gospodinjski stroji, ki so si jih ljudje nabavili, pa morajo prisilno oočivati. Pravijo, da bi jih nadloge rešil nov transformator. Najbližji transforamtor stoji namreč kar 4 km stran - v Podgradu. Povedo tudi, da imajo do transformatorja vso pravico, saj se zdaj pri njih le merilni števci vrtijo kot drugje. (Foto: Feliks Orel) družbenopolitičnega življenja, ki se te seje niso mogli udeležiti, pa so poslali brzojavne čestitke. Že takoj na začetku so delegati izbrali tudi delegacijo, ki je nesla venec na kraj, kjer je padla Majda Šilc, narodni heroj. Predsednik Berič je v govoru delegatom orisal splošen napredek občine, za katero je v zadnjih petih letih značilna 27-odstotna rast narodnega dohodka. Menil je, da bodo uspehi prihodnje leto lahko še večji, da pa bomo morali poskrbeti za učinkovito delovanje vseh samoupravnih sporazumov. Pristavil je tudi, da čakajo občino v prihodnjem letu in obdobju odgovorne naloge pri nadaljnjem razvoju in gradnji srednjega šolstva, vrtcev, cest, mostov in drugih pomembnih objektov tako imenovane infrastrukture. Poudaril je tudi, da je zdaj pomembna naloga občine sestaviti srednjeročni razvojni načrt, da pa pri tem ne bo možno načrtovati ničesar, kar se ne bi skladalo s hotenji krajevnih skupnosti. Razvoj krajevne samouprave je v tem času ena najpomembnejših družbenopolitičnih nalog, kar je poudaril tudi predsednik občinskega zbora krajevnih skupnosti Aleš Kulovec. SPOMINSKA SLAVJA Lepo vreme na dar mrtvih je privabilo na pokopališča v novomeški občini množice ljudi. Grobovi rajnih so bili polni cvetja in sveč, stezice med njimi pa posute s peskom. Na številnih pokopališčih so bile tudi žalne slovesnoti v spomin padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja. Večje spominske slovesnosti so bile tudi pri spomenikih NOB. Ena največjih svečanosti je bila na dan mrtvih pri spomeniku na Cviblju. Zakaj so ljudje „pogruntali44 Martina, ni težko uganiti. Brez Martina namreč ne bi bilo -vina! Vino pa, o, ni da bi govorih! Na dan, ko „vinski patron14 Martin prekrsti mošt v vino, iz vinskih goric odmevata pesem in smeh. Mnogo tistega, kar je nekdaj spadalo k martinovanju kot pravemu ljudskemu prazniku in običaju, je danes že pozabljeno, še posebej pa bo letos Martin kisel zategadelj, ker nam jo je zagodel dež. Tokrat smo povprašali občane o obetih za dobro kapljico in kaj jim pomeni martinovanje kot običaj: Martin Slavko MALNAR, gostilničar: „Vino kupujem od kmetov iz Trške gore in Podbočja. Cena je približno taka kot lani, čeprav kmetje tožijo, da je letina precej slabša, predvsem po jakosti vina. Pravi cviček je težko dobiti, še največ je namiznega rdečega vina. Martinovanje bo potekalo po vinskih hramih, tudi dobri gostilničarji ne bodo pozabili na ta stari običaj, premalo pa mu posvetijo pozornosti po hotelih.14 Milorad OBRADINOVIČ, godbenik: „Sam ne pijem, zato me ne prizadene niti dobra niti slaba vinska letina. Martinovanje je kot ljudski običaj precej pozabljeno, tako kot mnogo drugih prastarih navad.44 Jurij MOHORKO, upokojeni rudar: „Vreme je ravno ob najbolj nepravem času ponagajalo. Vseeno pa želim, da bi bilo čim več dobrega vina, nam bo vsaj lepo. Sam ne dam dosti na vinski praznik, želim pa vse najboljše tistim, ki "bodo martinovali.44 Marija ČUČNIK, prodajalka pri Hmeljniku: „Na jesen prodamo malo vina, ker ga mnogi pridelajo doma pa še jabolčnik imajo. Največji je odkup cenejšega vina za delavce, letos pa smo prodali tudi nekaj dobre portu-galke. Zaradi dežja si ne moremo obetati dobrega vina, razen v primeru, da so kmetje dodali dovolj sladkorja, ki povečuje alkoholno stopnjo. Martinovanje je lep običaj, ki se je ohranil samo še na kmetih in po vaških gostilnah, večjih prireditev pa ni nikjer več.44 Anton ZUPANČIČ, upokojeni čevljar: „Vinograd sem kupil in prvič potrgal šele letos. Sem kar zadovoljen, čeprav je bilo grozdje precej kislo. Martinovali bomo tudi, kajti povabiti moram vse tiste, ki so mi pomagali delati. Bomo že popili, kolikor bo grlo dalo.44 j) r. LEVICNIK SPET DIREKTOR Centralni delavski svet novomeške Industrije motornih vozil je prejšnji teden spet izvolil za generalnega direktorja podjetja Jurija Levičnika. Kolektiv IMV šteje okoli 4.500 zaposlenih, lani pa je ustvaril več kot milijardo dinarjev dohodka. Novomeška kronika 3.000 IGRAČ OB TEDNU OTROKA - Ob tednu otroka je novomeški občinski odbor Rdečega križa v občini zbral 3.000 igrač. Nekaj jih bodo poslali po vaseh, kjer se težko dobijo ali pa starši zanje nimajo denarja, dei jih bodo poklonili posebni šoli, nekaj pa jih bodo namenili otrokom, ki gredo s pomočjo Rdečega križa v počitniške kolonije na morje. DIVJI KOSTANJ - OROŽJE -Vsak letni čas ima za osnovnošolce mnogo prijetnosti. Tako so trenutno močno priljubljene bitke z divjimi kostanji. V „pouličnih44 bojih se navadno otroci tako razvnamejo, da ne vidijo, kaj vse zadene njihovo orožje. Kar prevečkrat so žrtve njihove nespametne igre avtomobili, pa tudi občani. TRŽNICA - Ker je bil v petek, 1. novembra, dan mrtvili, smo novomeško tržnico obiskali že v četrtek. Bila je slabo založena. Gospodinje so lahko izbirale le med krizantemami, ki so imele pri posameznih prodajalkah različne cene. Kljub temu da je bilo 'na trgu malo branjevk, se ceno niso bistveno spremenile. Jajčka so po mnenju gospodinj predraga, saj veljajo še kar naprej po 1,60 do 2,00 dinarjev. Cene: jabolka po 2,50 do 7 dinarjev kilogram, hruške po 8 do 10 din, česen po 5 din, cvetlični med po 30 din, čebula po 4 do 6 dinarjev in banane po 8 do 9 dinarjev kilogram. S TRANSFUZIJSKE POSTAJE - Na transfuzijski postaji se je prejšnji teden oglasilo 83 krvodajalcev. Tokrat je bilo največ dijakov in delavcev. TATOVI V TRGOVINAH - Ob ponedeljkih in petkih, ko so trgovine vedno polne, prodajalke komaj ustrežejo številnim kupcem. Nekatere pomerjajo, iščejo pravo barvo, razlagajo, blagajničarke pa se trudijo, da kupci ne čakajo predolgo. Gneče poskušajo predrzno izkoristiti ljudje, ki bi se radi brezplačno oblekli. Zato imajo prodajalke v teh dneh še eno nalogo več - čuvati blago pred tatovi. POGREBI - Umrli so: Ana Ko-rasa v 37. letu, uslužbenka iz Ulice like Vaštetove 1; Terezija Bartolj v 72. letu starosti, gospodinja iz Stranske vasi 17; Jože Lukšič v 74. letu starosti, upokojenec iz Ulice Mirana Jarca 20, in Marija Bartolj v 54. letu starosti, gospodinja iz Birčnc vasi 32. — Ena gospa je rekla, da so nekateri novomeški voditelji že tako evropski, da jih na sestankih lahko dohajamo le še s slovarčkom tujk. Tipska prodajalna v Želnah pri Kočevju. Takšne trgovine namerava ZOZD Trgopromet postaviti še v drugih manjših krajih Blagovnica v Trebnjem je največja prodajalna v tem kraju Letos poteka petindvajseto leto „Mercatorjeve" prisotnosti v slovenskem in jugoslovanskem gospodarskem prostoru. V marcu leta 1949 je predsedstvo vlade LRS ustanovilo republiškega grosista, Trgovsko podjetje z živili. Ob svoji ustanovitvi je podjetje štelo le 36 zaposlenih, bavilo pa se je izključno s trgovino s prehrambnimi proizvodi. Leta 1953 je podjetje začelo razvijati zunanjetrgovinsko dejavnost. Ker prav zaradi stikov s tujino dotedanje ime ni bilo več primerno, je podjetje spremenilo svojo firmo: preimenovalo se je v „Mercator". Svoj asortiment blaga je dopolnilo z uvoženim blagom: s kavo, čajem, začimbami in dišavami, z južnim sadjem in maščobami. Število artiklov v skladiščnih policah je raslo iz dneva v dan. Notranja trgovina je bila sproščena, asortiment blaga je bil popestren in dopolnjen z artikli iz uvoza. Za uspešnejšo prodajo blaga, predvsem v širšem gospodarskem prostoru, je bilo treba organizirati potniško službo. Podjetje se veča in v letu 1959 najdemo „Mercator" prvič na listi največjega grosista v LRS. V letu 1961 se je začela pojavljati težnja po združevanju manjših trgovskih podjetij v večja. Nekatera manjša detajli-stična podjetja, ki so se bavila s trgovino, so začela razmišljati o integraciji z „Mercatorjem". Prav to leto pomeni za „Mercatorja" pomembno prelomnico, saj je z integracijami začel v naslednjih letih pridobivati razen trgovine tudi nove dejavnosti. Tako je v letih 1962 in 1963 „Mercator" dopolnil in razširil svojo dejavnost. Trgovanju na debelo se je najprej pridružilo trgovanje na drobno. K podjetju se je v kratkem času pripojilo več manjših trgovskih podjetij, in sicer kar dpvet. Z integracijami si je podjetje razširilo maloprodajno mrežo in imelo v letu 1963 že 216 prodajaln. Pripojitve so bile nedvomno posledica dobrih in tesnih poslovnih odnosov Veletrgovine „Mercator" s temi podjetji. Pri tem je značilno, da so v večini primerov lokalni oblastni organi z razumevanjem in odobravanjem sprejemali spontane sklepe posameznih delovnih skupnosti, da se pripojijo k „Mercatorju". Zavedali so se namreč, da so za modernizacijo poslovanja in za širjenje maloprodajnega omrežja potrebna močna grosistično-detajlistična podjetja. Pripojena podjetja sprejmejo status poslovnih enot, ki imajo po svoji lastni odločitvi lahko status poslovne enote s samostojnim ali notranjim obračunom. Vse imajo lastne organe upravljanja, kar pomeni, da so obdržale vse pravice in dolžnosti neposrednega upravljanja in odločanja. Poleg organov upravljanja v poslovnih enotah se formirata tudi centralna organa upravljanja: centralni delavski svet in centralni upravni odbor, ki skrbita za enotne smernice razvoja podjetja kot celote. Na centralne organe upravljanja je preneseno odločanje o zadevah, ki so skupnega pomena, zlasti razpolaganje z združenimi sredstvi, ki so namenjena predvsem za večje investicije: za razširitev in modernizacijo trgovin Nekatere dejavnosti so centralizirane, in sicer tiste, ki jih podjetje kot celota lahko rešuje uspešneje, bolj ekonomično in bolj strokovno. To so predvsem skladiščna služba, transport, računovodstvo in pravna služba. In prav to je bila spodbuda za nove pripojitve. Prvim devetim je sledilo v naslednjih letih veliko število trgovskih organizacij pa kasneje dve proizvodni podjetji, dve podjetji za ekonomske usluge, v zadnjih letih pa tudi dve gostinski podjetji. Danes združuje podjetje grosistično in detajlistično trgovinsko dejavnost v 470 prodajalnah, od katerih je 63 samopostrežb in 12 blagovnic. Prodajalne so na območju 23 slovenskih občin, svojo največjo in najmodernejšo blagovno hišo pa so pred dvema letoma odprli v Novem Beogradu. V letih najbolj intenzivnih integracijskih gibanj je „Mercator" razširil poslovne zmogljivosti še na industrijo (mesna industrija, predelava in embali-ranje živil), gostinstvo, storitve (inženiring za gostinske, trgovinske in poslovne objekte, hla-dilniške usluge) in zastopanje tujih firm. S sprejemom ustavnih dopolnil in z novo ustavo pa se začenja za „Mercatorja" novo obdobje. Centralni delavski svet je že leta 1971 imenoval statutarno komisijo, ki je proučila pogoje za uveljavljanje novih ustavnih načel. Pripravila je nekaj osnutkov samoupravnega sporazuma. Medtem se je v „Mercatorju" ustanovilo 25 TOZD, ki so 26. marca podpisale samoupravni sporazum o združevanju v podjetje „Mercator". Ta dan se šteje tudi za dan konstituiranja podjetja. V „Mercatorju" so v lanskem letu ustvarili 2,732.332,090 din prometa, v planu za letošnje leto pa predvidevajo 15 % porast. Doseženi dohodek z zvečano amortizacijo je v lanskem letu znašal 282.063.321 din, akumulacija pa 83.467.068 din. Po podatkih Ekonomske politike je „Mercator" med sorodnimi podjetji po velikosti na 10. mestu v Jugoslaviji. Vsi ti uspehi so plod dela in prizadevanj celotnega kolektiva, ki je ob koncu preteklega leta štel 4427 redno zaposlenih. Ne smemo pa pozabiti tudi na mladi kader, na učence v gospodarstvu, ki. jih je lani podjetje imelo skupaj 832. Naj obenem zapišemo, da je v zadnjem času zaradi zamrznjenih marž in nenehne rasti cen trgovina v težkem položaju: akumulacija pada. S sredstvi, ki so trenutno minimalna, ni moč zadovoljiti želj potrošnikov in tržišča. V gradnjo novih prodajnih površin se v tem trenutku „Mercator" ne more vključiti. Opozorimo naj še na en problem, ki se poraja vse pogosteje. To je pretok delovne sile, saj je iz dneva v dan vse močnejši in znaša na leto kar 22 %. Kaže se predvsem v Ljubljani, pa tudi v drugih večjih mestih. Težke delovne razmere, predvsem deljen delovni čas v trgovini, so vzrok za zapuščanje delovnih mest. Tudi učencev je v trgovskem poklicu vedno manj, predvsem tistih iz mesta. Neredki po končani trgovski šoli izstopijo iz delovne organizacije, bodisi zaradi nadaljnjega šolanja, bodisi zaradi preusmeritve v druge poklice. Vsekakor si v „Mercatorju" prizadevajo, da bi vse te probleme res kar najuspešneje rešili. Prav problemu sobotnega dela so posvetili veliko časa in se trdno zavzemajo za uspešno rešitev. Če pogledamo na prehojeno pot, lahko ugotovimo, da je bila plodna, čeprav dostikrat težka. Z integracijami je „Mercator" postal veliko in močnejše podjetje. V letih 1964 do 1973 so iz skupnih sredstev zgradili kar 32 novih, sodobnih objektov, mnogo pa so jih obnovili in modernizirali. V svoj razvoj so Zelo lepa arhitektonska rešitev samopostrežne prodajalne v Novem mestu In še nekaj besed o TOZD, ki jih ima „Mercator" na področju Dolenjske. V času integracijskih procesov se je prvo odločilo za integracijo Trgovsko podjetje „Gradišče" Trebnje, ki je postalo član Mercatorjeve družine 16. 5. 1964. Sedanja TOZD „Gfa-dišče“ Trebnje ima 17 prodajaln, z učenci vred pa ima zaposlenih 75 delavcev. Predvidena realizacija za leto 1974 je 31 milijonov. Dne 1. 7. 1964 je vpisano v register gospodarskih organizacij Splošno trgovsko podjetje v Metliki kot nova poslovna enota „Mercatorja". Danes šteje TOZD „Metlika" 70 redno zaposlenih in 24 učencev, ki načrtujejo v svojih 14 prodajalnah 51 milijonov realizacije. V istem letu se je z integracijo priključilo k Veletrgovini Mercator tudi trgovsko podjetje „Standard" iz Novega mesta. Današnja TOZD Standard ima 209 redno zaposlenih in 60 učencev. Letošnji plan predvi- Prvi sad integracije z Mercatorjem: blagovnica v Metliki, zgrajena deva 163,8 milijona realizacije, iz skupnih sredstev r^--) PETINDVAJSET LET I iv U PODJETJA Mercator Mercator investirali 230 milijonov dinarjev. Modernizacija in nove integracije so tudi v prihodnje ena „Mercatorjevih" glavnih nalog. Trenutno pa je njihova primerna naloga stabilizacija in kritje skupnih obveznosti. Za novo, srednjeročno in dolgoročno poslovno obdobje pa bodo dogovore šele sklenili. kar pomeni v primerjavi s preteklim letom 20-odst. povečanje. Zadnje se je k „Mercatorju" v januarju leta 1970 priključilo podjetje „Trgopromet" iz Ko- čevja. TOZD Trgopromet ima v svojem sestavu triintrideset prodajaln in servisno delavnico. TOZD je lani s 198 redno zaposlenimi in 58 učenci ustvarila 141 milijonov celotnega dohodka. Delo pri stroju vzdrževanje strojev in naprav V novem oddelku (Foto: M. Vesel) 117 l----------------------------------------------------------- v Upori in potenciometri (nastavljivi upori) so sestavni elemen-ti raznih elektrotehničnih naprav. Veliko jih je vgrajenih tudi v radijskih in televizijskih sprejemnikih. Medtem ko so elementi s stalno upornostjo vgrajeni v notranjosti naprav, potenciometri s svojo vrtljivo osjo največkrat strle iz naprav in služijo za razne nastavitve, na primer za nastavitev jakosti ali barve glasu pri radijskih sprejemnikih. Pri nas izdeluje upore in potenciometre ISKRA v Šentjerneju. Sedanja zmogljivost tovarne je 600 milijonov uporov in potenciometrov na leto, pripravljajo pa razširitev proizvodnje na mili-^ jardo kosov. ___________________________ bodo tudi temu problemu posvetili poslej več pozornosti, potrebno pa bo tudi nenehno sodelovanje z znanstvenimi ustanovami. Nove možnosti razvoja vidi kolektiv tudi v osnovanju bran-žnih organizacij v Iskri, kjer se bodo odprle še večje možnosti za razvoj posameznih TOZD. V okviru Industrije elementov zabavne elektronike, katere TOZD je šentjernejska Iskra, se širi večina TOZD, preko nove branžne organizacije pa bo še lažje povezovati skupne interese in skrbeti za skladen razvoj in napredek vseh Iskrinih kolektivov. Na otvoritvi novega obrata so se za uresničitev programa zahvalili občinski skupščini Novo mesto, Ljubljanski banki, kolektivu gradbenega podjetja NOVO-GRAD, strokovnim službam Iskra Commerce in IEZE ter strokovnim sodelavcem, ki so z originalnimi in konstrukcijskimi rešitvami opravili veliko delo s skupinami, ki jih vodijo Lado Androja, Ivan Metelko, Franc Bambič, Anton Kovačič, Jože Zoubek, Franc Somrak in Jovo Cirman. V '___________________________/ Pri širitvi zmogljivosti in modernizaciji pa bo še naprej na prvem mestu človek. Ne samo stroji, tudi stanovanja, družbena prehrana, skrb za otroško varstvo, zdravstveno varstvo, šolanje otrok, izobraževanje, oddih in razvedrilo ter podobno bo dobilo svoje mesto v programih razvoja podjetja. Tako kot doslej bo Iskra prisotna tudi zunaj tovarniških zidov, saj si razvoja Šentjerneja rte moremo zamisliti brez prispevkov največjega kolektiva v tem vse pomembnejšem središču v novomeški občini. x Iskra ŠENTJERNEJ MILIJARDI NAPROTI Pogled v novi oddelek, ki so ga odprli za praznik Zavedajo se, da od prodaje sedanjih izdelkov ne bo zmeraj kruha in da so potrebni sodobnejši programi. V sodelovanju z Institutom za elektroniko in vakuumsko tehniko- razvijajo zahtevnejše izvedbe upora, s katerimi bodo popestrili proizvodni program. Tudi na področju potenciometrov osvajajo nov program. To so potenciometri, pri katerih bo nosilec uporov nega sloja keramika. Uporabljali bodo domačo keramiko, razvoj takega potenciometra pa so zaupali Inštitutu Jožef Štefan v Ljubljani. Dosedanji rezultati raziskav so optimistični in predvidevajo že v naslednjem letu redno proizvodnjo keramičnih potenciometrov. S pomočjo znanstvenih ustanov bo kolektiv šentjernej-ske Iskre osvojil nove in perspektivne izdelke ter si tako zagotovil večjo ekonomsko varnost. Za uresničitev proizvodnega načrta bodo zgradili veliko novo halo. Merila bo 8.000 kvadratnih metrov in bo stala v bližini sedanjih prostorov. Preuredili in posodobili bodo tudi nekatere zastarele obrate. Pod novo skupno streho bodo združili velik del sedaj razdrobljene kooperantske proizvodnje potenciometrov. Novo obdobje šentjernejske Iskre, ki se začenja, bo zahtevalo veliko več sposobnih kadrov, kot jih premorejo. Prav zato Predsednik delavskega sveta Darine Grgovič je goste seznanil z uspehi in načrti šentjernejske Iskre Upore izdelujejo na sodobnih napravah, ki so jih konstruirali domači strokovnjaki Kolektiv šentjernejske ISKRE je proslavil letošnji občinski praznik z otvoritvijo novih proizvodnih zmogljivosti. Na ta način bodo podvojili število izdelkov in bodo poslej Vdelali 600 milijonov uporov na leto. V svetovnem merilu to ni veliko, če pajDovemo, da porabi jugoslovansko tržišče 12 odst. od tega števila, nam bo jasno, da mora šentjernejska ISKRA večino izdelkov izvozi-*'• Pomembno je tudi to, da teče v šentjernejski Iskri proizvodnja uporov po zamisli-njihovih strokovnjakov in na napravah, ki sojih sami skonstruirali. To pa odpira nove možnosti prizadevnemu kolektivu, saj v bodoče ne bo izvažal le upore, ampak tudi znanje. Prav zato Predvidevajo dve smeri bodočega delovanja: prva je širjenje in modernizacija proizvodnih zmogljivosti doma, druga pa odpiranje novih tovarn v inozemstvu. Tak je tudi načrt našega ■rtajvečjega slovenskega kolektiva Iskre, ki je postala svetovna firma in ima svojo proizvodno lr> prodajno mrežo razvejeno po vsem svetu. Kljub nenehnemu napredku Pa v kolektivu niso zadovoljni z dosedanjim širjenjem in menijo, tfa je bilo prepočasno. Seveda Pa se samo z lastnimi silami ni dalo narediti dosti več. Sedanja stopnja tehnične usposobljenosti in ustrezno financiranje bo ornogočalo hitrejše in večje ko-rake. pravljanje železniških voz je obljubilo 60 tisoč dinarjev soudeležbe, krajevna skupnost pa ves gramoz in 45 tisoč dinarjev. Letos je krajevna skupnost uredila betonski most v vasi Mi-halovec, na Velikem Obrežu pa se je lotila kanalizacije, vendar ta še ni končana. Sofinancirala je tudi obnovo gasilskega doma in se tako vključila v praznovanje 70-letnice obstoje društva. Na Mostecu je krajevna skupnost prispevala za gasilsko sireno. Spomladi je poskrbela za obnovo električne napeljave v dobovskem prosvetnem domu, z 20 tisoči dinarji pa je podprla ureditev razsvetljave na športnem igrišču. Pomagala bo pri graditvi lovskega doma v Dobovi. Julija letos je svet krajevne skupnosti skupaj s predstavniki gospodarskih in družbenih organizacij sklenil sofinancirati ureditev zobne ambulante v Dobovi. Delovni kolektivi naj bi prispevali zanjo po 35 dinarjev na zaposlenega, krajevna skupnost pa vsoto 10 tisočakov. Tako bi zbrali 30 tisoč dinarjev, vse drugo pa naj bi financirala skupnost zdravstvenega zavarovanja Celje. V tej krajevni skupnosti se torej lotevajo vseh akcij z združenimi močmi, to pa je tudi zagotovilo za njihov uspeh. J. TEPPEY Med delegati živi ustava Praksa rodi izkušnje ''Ivan Roguljič, IM V - tovarna Brežice: Zdaj šele spoznavamo revolucionarnost delegatskega sistema. V občinski skupščini imamo vse možnosti za uveljavljanje zdravih teženj delavcev iz organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti. Kot član delovnega kolektiva sem prepričan, da so organizacije združenega dela zelo obremenjene z dajatvami vseh vrst, zato bomo delegati dobro premislili, kako bomo glasovali za dodatne obremenitve. Ludvik Jurman, krajevna skupnost Dobova: - Z novim statutom krajevne skupnosti uzakonjamo tisto, kar smo v praksi izvajali več kot štiri leta. V Dobovi nismo začeli no bene akcije brez delovnih organizacij in brez sodelovanja družbe nopolitičnih organizacij. V svetu krajevne skupnosti smo bili vedno zastopani vsi. Pri nas bomo s statutom uzakonili tudi vaške skupnosti. Tako bo vsaka vas imela delegata v krajevnisskupnosti. Ti bodo prihajali na seje z razčiščenimi pojmi in izdelanimi predlogi, da se bomo potem laže odločali, koliko in za kakšno vrsto dejavnosti bo prispevala krajevna skupnost iz svoje blagajne. V sončnem vremenu je čakanje na šolski avtobus prijetno. Na sliki: šolagi s a 0 združevanju nič novefl3 V krški občini premalo investicij v trgovino in gostin^^ Ta čas se marsikdo v občini sprašuje, če so smernice za letošnje gospodarjenje našle dovolj odziva. To velja predvsem za klic po čimprejšnji združitvi sorodnih organizacij združenega dela, ki naj bi jih to pripeljalo do enotnejšega nastopa na tržišču, do boljšega poslovanja in organizacije dela. Zelo jasno je bila nakazana integracija kovinske industrije, pa tudi združitev trgovine, kmetijstva in gostinstva, vendar ugotavljajo, da tri mesece pred iztekom leta na teh področjih še ni konkretnih rešitev. Letos so v občini zastavili velike investicije. Celuloza bo do 1976. leta dokončala rekonstrukcijo tovarne, do sredine prihodnjega leta pa bo postavljen tudi tretji papirni stroj. Pri rekonstrukciji in modernizaciji brestaniške termoelektrarne v kombinirano plinsko-parno elektrarno pa se je delo nekoliko zavleklo, vendar menijo, da še vedno lahko ujamejo pogodbeni rok 1. januar 1975, ko naj bi ta elektrarna začela obratovati z vsemi zmogljivostmi. Na večje investicije se pripravlja tudi Žito Ljubljana — TOZD Imperial Krško. Poslovne prostore nameravajo povečati za 2.270 kvadratnih metrov, kar bo z opremo vred veljalo 10 milijonov dinarjev. V teku je še rekonstrukcija Kovinarske . Ta kolektiv namerava povečati proizvodnjo za tretjino in zaposliti še 60 do 80 ljudi. V Krškem so že stekla pripravljalna dela za graditev nadvoza, h koncu pa gredo tudi priprave za graditev jedrske elektrarne. Iz ocene, kiso jo dobili delegati občinske skupščine, lahko povzamemo, da je premalo investicijskih naložb v trgovino in gostinstvo, kjer zlasti primanjkuje sob. J T ZGLED CELULOZE IN IMPERIALA V delovnem kolektivu Žita--TOZD imperial Krško so se odločili za načrtno izobraževanje mladih delavcev in delavk. Delavska univerza Krško bo zanje priredila seminar. V njem naj bi predvsem dobili boljši vpogled v samoupravljanje ter napotke za uspešno sodelovanje pri vseh oblikah odločanja delavcev. V tovarni papiria pa so sklenili, da bodo preko delavske univerze izobraževali kar sto mladih članov kolektiva. Iz družbenopolitične šole, ki jo bodo ti obiskovali, bodo najboljše, najbolj delavne in zavzete tovariše vključili v Zvezo komunistov. ŠE BODO PRIŠLI Zaprisega mladih vojakov pred spomenikom krških borcev je napravila na osnovnošolsko mladino močan vtis. Pionirji in mladinci tokrat najbrž niso prvič prisostvovali taki slovesnosti. Njeni organizatorji so bili navdušeni nad krajem in sprejemom, zato so obljubili, da bodo mlade vojake še pripeljali tja. Z RAZSTAVO PO OSNOVNIH ŠOLAH „Otrok in njegov svet" je naslov filatelistične razstave, ki jo je v začetku oktobra pripravilo krško filatelistično društvo. Razstava kroži po osnovnih šolah. Doslej so si jo ogledali učenci v Koprivnici, na Senovem, v Brestanici in v Krškem, te dni pa sc je ustavila v Leskovcu. INTERESNE SKUPNOSTI PRED USTANOVITVIJO Priprave na ustanavljanje samo upravnih interesnih skupnosti so v polnem teku. To velja zlasti za področje družbenih dejavnosti, kamor sodijo temeljna izobraževalna skupnost, temeljna kulturna skupnost, skupnost otroškega varstva, zdravstva m socialnega varstva, ki morajo biti ustanovljene do konca leta. V drugo skupino sodijo stanovanjsko gospodarstvo, pokojninsko zavarovanje itd., v tretjo skupino pa interesne skupnosti s področja gospo-■ darstva. Martin Švalj že več kot desetletje nosi pošto prebivalcem gorjanskih vasi nad Kostanjevico. (Foto: J. Teppey) Jutri Vfg*1 tji koncert- 0l| krška osno j* Glasbene nJ b0 ** Poslušalcem ^aS]ednJ* Trio Lorf6 novef V cer. b° 'W V krat bod°j solisti- $ znanl °f a Glasb niZacij°v^ sv0£ se?enibralefbil3g -na oktobra- gije- Sp7aJ sezono > ?9?5 izobražuj * vanj. predavanj-1 KRŠKE ss&& ,< rati njih°v SE EN VRTEC - V nedeljo dopoldne so v Brestanici slovesno odprli novo vzgojnovarstveno ustanovo, ki bo lahko sprejela 64 malčkov. Zgradba, ki jo je postavilo podjetje „Pionir", ima tri igralne .Pros*°[c’’ sanitarije, garderobe in čajno kuni-njo. Denar zanjo je prispevala skupnost otroškega varstva. V DAR IGRAČE - Z Jesenic je prišla v Krško pred dnevi pošiljka devetih večjih zavitkov z igračami-Občinski odbor Rdečega križa Jfj1 bo poslal zunanjim šolam, ta pa J*11 bodo razdelile svojim „malim »°* lam“. KDO N A POMOČ? !? - O dejavnosti mladinskega mešanega zbora i -Brestanice smo lani v našem listu obširneje pisali. Pred novo vadben sezono pa je vprašanje, ali bodo uc sploh nadaljevali. Primernega Pr štora še niso dobili, ker pa se W> „preselili” v Krško, bi radi, da bi J priskočila na pomoč „Glasne šola". ZAUPANJE DOMAČINOM ' Koordinacijski odbor za proslave p miie’ obia11’‘ i,ovo \ »dcvaEi p»n°fi podar^ obuU 30’le npfaZn bom« P‘ , ditve- ecisii* liodnjc#r pru1' spc«*L S** dneva Kar dela eden, delajo vsi Krajevna skupnost je v Dobovi središče odločanja in dogovarjanja PREMALO DELA - Tovarna avtomobilskih prikolic IM V postopoma izboljšuje svoje rezultate. V sezoni od avgusta 1973 do avgusta letos je ta kolektiv napravil 2.694 prikolic, od 1. avgusta do konca oktobra pa 1.381. To jasno kaže na utečenost proizvodnje. ‘ Mesečni plan (660 prikolic) pa bi še laže dosegali, če bi imeli sproti na voljo vse dele za njihovo opremo, ki prihajajo z zamudo tudi iz uvoza. KRATKA SEZONA, VELIK OBISK - V Cateških Toplicah so imeli letos kratko kopalno sezono; ttajala je komaj poldrugi mesec. Izkupiček bi bil lahko mnogo večji, če bi bilo poletje normalno, saj so zabeležili v konicah tudi po sedem tisoč kopalcev. To potrjuje naložbo v bazene. Letos so investirali v nove objekte 12 milijonov dinarjev. NAJPREJ STANOVANJA Agrotehnika Ljubljana je kupila v Brežicah štiri stanovanja za bodoče strokovnjake, ki jih nujno potrebuje njen obrat za izdelovanje kmetijskih strojev. Pravijo, da so s tem obrat rešili stanovanjskih skrbi za obdobje petih let. O sredstvih, kijih ta obrat ustvarja za stanovanjsko izgradnjo, pa bodo odločali delavci sami. Za sedaj namreč rešujejo njihove stano- vanjske probleme s posojili za tiste, ki gradijo hiše. Nakup prej omenjenih stanovanj pa je namenjen izključno tehničnemu kadru, zato se ne bodo ozirali na pripombe, če bo katero od njih prazno morda tudi leto dni. OPUSTITI STARO PRAKSO -Delegati občinske skupščine opozarjajo na to, da bo treba opustiti stare rezvade in jim pošiljati vse gradivo za seje pravočasno. O stvareh, ki jih dobijo v roke tik pred sejo, prav gotovo ne morejo dobro odločati, razen tega pa delegacije z njimi niso seznanjene. Predsedstvo skup skupščine soglaša s pripombami in bo poslej točno upoštevalo določila poslovnika. Prepozno oddanega gradiva ne bo sprejemalo na dnevni red. ZA PRVIČ DOVOLJ VELIK KUP. - Mladi člani Rdečega križa so imeli lep uspeh pri zbiranju igrač v Brežicah. Ljudje so jim rade volje poklonili slikanice in igrače, katerim so njihovi otroci že odrasli. Čeprav so igrače in knjige rabljene, jih bodo predšolski otroci v vaseh in zaselkih gotovo veseli. Rdeči križ jih je namenil predvsem tistim, ki odraščajo brez pisanih otroških knjig in brez vsakršnih igTač. Akcijo za vodovod so začeli v dobovski krajevni skupnosti 1972. leta. Občani so prispevali za glavni vod po 2 tisoč dinarjev, za priključek na vaško omrežje pa 1.800 dinarjev. Vsaka hiša je morala poskrbeti še za izkop in zasutje 60 do 70 metrov jarka. Vodovod je bil najdražji za zaselek Pustače, kjer so se stroški na hišo povzpeli na 4.700 dinarjev. Marsikdo v krajevni skupnosti je težko dal svoj prispevek, toda zdaj je tudi to mimo. Vodovod je dokončno plačan in na dobovskem območju ni več vasi brez pitne vode. V Dobovi in okolici postopoma modernizirajo tudi ceste. Na BIZELJSKI ŠOLARJI NA TRGATVI Učenci bizeljske osnovne šole so letos pridno sodelovali v bratvi. Trgah so v vinogradih Slovina, TOZD Brežice - Bizeljsko. Plačevali so jih enako kot druge berače, in sicer po dvajset par od kilograma grozdja. Denar, ki so ga šolarji tako zaslužili, bodo porabili za izlete ob koncu šolskega leta. Precej se jim bo oznalo in lahko si bodo izbrali tudi ako daljšo pot, za katero bi jim sicer starši težko prispevali. vrsti je vas Gaberje, za katero so na referendumu izglasovali samoprispevek. Tri kilometre ceste nameravajo asfaltirati še letos, če jim vreme ne bo preprečilo načrtov. Podjetje za po- VINOGRADNIKI, PREBERITE! • Organizatorji sporočajo vsem vinogradnikom, da je praznik vina na Čatežu ob Savi preložen za mesec dni. Vinska razstava in vse prireditve, ki sodijo zraven, se bodo zvrstile v dneh od 11. do 15. decembra. Za prestavitev so se odločili zaradi izredno slabe trgatve in deževne jese ni. ZGLEDNO V ŠENTLENARTU V krajevni skupnosti Šentlenart so se izredno skrbno pripravili na razpravo o statutu. Za gospodinjstva so razmnožili 500 izvodov osnutka statuta KS, pripombe nanj pa pričakujejo do 15. novembra. Ta čas teče v tej krajevni skupnosti še druga pomembna akcija. Skupaj z delavsko prosvetnim društvom Svoboda bratov Milavcev se lotevajo obnove gasilskega doma, pri čemer jim pomagajo organizacije združenega dela. Dvorano bodo usposobili do dneva republike, ko bo v njej počastilo dvajsetletnico obstoja njihovo kulturno društvo. V. PODGORŠEK v 4 ' M Predstavniki pionirskih hranilnic na obisku v prenovljenih prostorih ekspoziture Ljubljanske banke v Brežicah. (Foto: Jožica Teppey) NOVO V BREŽICAH BREŽIŠKE VESTI ,za smeti za partizanske grobove in sporne-i ali z osrednjimi žalnimi sveča- jogijska Metalna ni pozabljena jt^^^tenrieljni kamen za začetek del novih proizvodnih prostorov « '• ^0vna mmnenJe’ ^ ne kaže vlagati le zato, da bi pridobivali ampak tudi zato, da bi'sedanji delavci lahko ^p°d mn:n VC1 ^rmeUske Metalne pravzaprav že dvanajsto leto *HoDa rePubliška dota ob likvidaciji rudnika je ;SMb,bri° lahko drugače ,lahkih “on- ®" ■i^jsa k„, ? !.?aiadl.te»> v konstrukcij «£ i ? P0dJe')a' ' VivL*4 kar nPr^ZCniatl vse Žh Nasred!* Pr«stora 4nsknS° 86 odst' ^Ska, **0 milijo- dlf, b-lcn" 2a m °pre' Pogojev ir10 Osn°vno ifcsetavajo ^la ^Poslenih. m^ib°]je poSštevila Ptopr, e P°dat<* iz 25 ljudi več. ne A’ da z novi- PlOgTam kUriraJ° trima. >^in£en^anjske 2feski°Ck?vSfet' &.$> prihnJ -naj bi bila Si bodo i, seP- *®j so * Sni^ili dol-150 k Pred leti od 'zguba ftW*opo. Z0dJV0^elovminu-:o ba1? «neti v -fjev jJJ* ? ~~ kar ^danju of- Laorek odl°- udanje cene: za g0-pa 24 ra upo-• Zviša-*?e bo za-V ^boljšali J? b' la^JetjU s« •»-> ■■ “W«> kupili smeti- Jrispe-usta- svojih prejemkov dajali prispevek za novo proizvodno dvorano. Predvideno naložbo bodo lahko izpeljali le s solidarnostjo delavcev vseh TOZD v Metalni v okviru sanacijskega pro- SE VEDNO PODZAVAROVANO! Občinski gasilski sklad ie v težkem gmotnem položaju Pred leti je novomeški IMV dajal 50 odst. posojila skladu ob nakupu kombijev za gasilska društva, sedaj pa terja plačilo vnaprej. Tudi s posojilom zavarovalnice SAVA ni nič. Ob iskanju denaija so znova ugotovili, da je dotok denaija od zavarovalnih premij za pomoč gasilskemu skladu še vedno pičel, predvsem zaradi tega, ker imajo občani svoje imetje podzavaro-vano. V primeru nesreče je povračilo zavarovalnice zaradi nizkih premij bolj simbolično, zato pa tudi gasilci nimajo denarja, da bi si posodobili službo. Ker sklad nima soudeležbe, npr. GD Bučka ne more kupiti kombija, čeprav ima društvo polovico denarja. ODLOK O KMETIJSKIH ZEMLJIŠČIH NEZAKONIT Ko smo pisali o občinski zemljiški skupnosti, smo omenili tudi, da ta odlok verjetno v celoti ni zakonit. Slednjič je sekretariat za zakonodajo pri slovenskem izvršnem svetu to tudi ugotovil. Tako ni zakonito oproščati prispevka stavbišča za šole, vrtce, zdravstvene in socialnovarstvene domove, kmetijskih proizvodnih objektov, nadomestnih objektov, pokopališč, športnih objektov in cest, temveč je možen le za 50 par manjši prispevek (kar ne velja za nadomestne gradnje, pokopališča in športne objekte) od kvadratnega metra, graditi pa se morajo na najslabših zemljiščih. Zaradi tega je občinski izvršni svet na ponedeljkovi seji govoril o dopolnitvi in spremembi odloka. Ta sprememba je doletela vrsto občin. r.UIUr- četrtek pred spomenikom v Sevnici, rbela cJ*n?Vne $°le Sava Kladnika je že pred ^ P°kopar7olico sPomenika, izvedli pa so tudi PABERKI PLANINCI ZA SOLIDARNOST - Tudi planinsko društvo LISCA podpira družbeni dogovor, ki naj bi zagotavljal denar za vzdrževanje in gradnjo novih visokogorskih planinskih postojank, kar je nerešeno že vsa povojna leta, na svoji koži pa to občutijo vsi planinci, ki hodijo v gore. Sevniški planinci, ki so za te postojanke že doslej letno namenjali 2.500 dinarjev, so za to, da namenijo zanje tudi turistično takso zbrano na Lisci, čeprav Jurkova koča ne spada v seznam visokogorskih postojank. DRUŠTVO Sh NI MOČNO Pisali smo že, da je slovensko vrhovno sodišče o javnem interesu za prizidek h gasilskemu domu na Bučki. Nekoristno zemljišče okrog doma gasilcem torej ni dosegljivo. Se bodo morali zaradi tega odločiti za gradnjo v nadstropji*? 'M d,. 7 hK k ,'j *a r pnost je Vrijih po?" ,s"*ri «imi tl VESTNIK grama vsega podjetja. Zaradi majhne družbene pomoči ob preusmeritvi rudnika v sedanjo proizvodnjo upajo tudi na večje razumevanje bank. A. ŽELEZNIK z' \ Prireditve v čast praznika Posamezne interesne skupnosti in društva se bodo izkazala s številnimi prireditvami v počastitev občinskega praznika. Kulturna skupnost in Zavod za kulturo sta pripravila že sinoči dve gostovanji: v domu TVD Partizan je nastopil Slovenski kvintet trobil, v Lutrovi kleti pa je pel slovenske narodne in umetne pesmi operni solist Ladko Korošec. Nocoj bodo v galeriji v sevni-škem gradu pokazali svoja najnovejša dela domači avtorji, po otvoritvi ob 19. uri pa bo v Lutrovi kleti zapel oktet Gallus iz Ljubljane. Osrednja proslava občinskega praznika bo v domu TVD Partizan v Sevnici jutri ob 19. uri, nastopili pa bodo učenci sevniške osnovne šole, moški pevski zbor gasilskega društva, oktet Boš-tanjski fantje in sevniški mladinski aktiv. V soboto ob 11. uri bo v TOZD Metalna Krmelj polaganje temeljnega kamna ob začetku del za nove proizvodne prostore. V osnovni šoli bo na ta dan ob 9. uri Društvo ljubiteljev ptic pripravilo razstavo, ki bo odprta samo do torka, vsak dan od 8. do 17. ure. Zvrstilo se bo še lepo število športnih prireditev in tekmovanj: danes ob 16. uri bo v TVD Partizan občinsko šahovsko hitropotezno prvenstvo posameznikov, v soboto ob 15. uri bo pred Partizanom zbirališče kolesarjev za trim akcijo „Kolo -zdravo telo“, v nedeljo sc bodo na strelišču na Radni ob 9. uri pomerili strelci z domačini iz Zasavja, Laškega, Posavja in Zaboka, istočasno pa se^ bo na rokometnem igrišču prtčel tudi rokometni turnir za Lovrekov memorial. 12. novembra, na dan, ko je Brežiška četa pod vodstvom častnega občana Dušana Kvedra-Tomaža rešila zapornike iz okupatorjevih zaporov v Sevnici, bo slavnostna in delovna seja občinske skupščine. J KAKO DO ŠOL? Upravni odbor sklada za gradnjo osnovnih šol in otro-škovarstvenih ustanov v sevniški Občini je 30. oktobra obravnaval nezavidljivi položaj gradnje šol v občini. Ker ni republiških posojil niti ni mogoče vročiti denar pri banki, denarja od samoprispevka pa je premalo, gradnja ne gre, kot je treba. Odbor se še naprej zavzema za etapno gradnjo, kar pa ne bo rešilo vsega. Republiškim organom bodo posredovali zahtevo, naj iz solidarnostnih sredstev nameni nekaj denarja tudi za posojila pri gradnji šolskih in varstvenih objektov PRVI BOŠTANJSKI PLANINCI Med raznimi prireditvami v počastitev občinskega praznika so se v nedeljo na Lisci pomerili planinci v znanju iz orientacije. Sosednja društva niso poslala ekip, domače društvo LISCA pa kar šest. Na pohodu je bila prva ekipa Boštanjčanov (Ferdo Androjna, Vilko Fajfar in Jožko Petek), druga je bila ekipa Lisce, tretja pa prva ekipa Jutranjke. Pokrovitelj srečanja, temeljna telesnokulturna skupnost, je prispevala prehodni kipec mladega planinca, ki gaje izdelal Rudi Stopar. V Marlesovo montažno hišo na Studencu se je pred nedavnim končno lahko vselila učiteljska družina. Stavbo je treba le še ometati. S tem je bila uresničena dolgoletna zahteva vaščanov, da bi imeli učitelja v svoji sredi. Ker v troizmensko delo po zakonu ne smejo vključevati žensk, bo še dosti dela tudi za moške. Na sliki: delo v preurejenem kulturnem domu v čateški Elmi. Elma zagotavlja napredek V dveh letih 15 milijonov naložb - Na Čatežu bo dela za 150 ljudi V V ponedeljek so začeli obnavljati nekdanjo opekamo, ki jo nameravajo usposobiti za vrtalnico kontaktov, ki jih uporablja Elma za stikala. Ko bo objekt dokončno zgrajen, bo v njem lahko delalo 60 žensk. To pomeni velikanski napredek za to hribovsko krajevno skupnost na meji z litijsko občino, predvsem pa jasno bodočnost za nekdanji mali kolektiv. Nekdaj je v opuščenem kulturnem domu imelo delo le šest delavcev, odkar se je obrat priključil črnuški Elmi, dela v njem že 38 delavcev. To je napredek v enem letu. Elma je v tem času vložila v čateški obrat 5 milijonov dinarjev, dobili so 12 strojev za izdelovanje likalni-ških ročajev, preuredili so tudi staro stavbo. Takega razvoja si v teh hribih pred leti ni upal nihče niti predstavljati. Z uvedbo tretje izmene bi lahko takoj zaposlili še več moških. Ženske bodo prišle do zaslužka že po prvem ja-nuaiju, kojih bodo lahko v preurejenih prostorih bivše opekarne zaposlili 30. Vodja obrata Jože Bregar je optimist tudi glede bodočega samoupravnega položaja obrata na Čatežu. Ne bo nikakršnih težav, da po končanem razvoju ne bi postali temeljna organizacija združenega dela. Čeprav ima matični kolektiv 1.300 delavcev, čutijo na Čatežu veliko pozornost do obravnavanja njihovih težav. Že sedaj imajo iste postavke kot v Ljubljani in nimajo občutka, da bi bili v čemerkoli ločeni. In kaj jih čaka na trgu? Razne serije plastičnih delov do milijona kosov še ne pridejo v poštev za izdelovanje na super- USPEL SHOD V nedeljo se je v prostorih osnovne šole na Čatežu zbralo tolikšno število občanov iz te krajevne skupnosti, kot na celi vrsti zborov občanov že 10 let ne. Odločili so se za gradnjo vodovoda, vendar morajo najprej dobiti mnenje strokovnih služb o zajetju. Vodovod in igrišča? Trije kraji potrebujejo vodo. Mladi tudi ne nameravajo ostati brez zabave Čatež, Zagorica in Razbore imajo težave z vodo. Nekatere' hiše vodo sicer imajo, vendar je ni dovolj. Z denarjem, ki se na-teka iz samoprispevka, bi bilo možno končno urediti tudi to vprašanje. Ko je predsednik krajevne skupnosti Jože Bregar govoril o tem, tudi ni pozabil pobude mladih, ki si prizadevajo ob potoku Dušici urediti nekaj igrišč in kopališče. Kako je z mladimi, je povedal novi predsednik mladinskega aktiva lako pravi Mirko. Mladi živijo s krajem, ki sc trga iz zaostalosti. Mirko sije nakopal funkcij, od predsednika rezervnih starešin na Veliki Loki do člana delegacije v krajevni skupnosti za občinsko skupščino in nazadnje še v mladinskem aktivu. Na zboru občanov v nedeljo so odločali tudi o tem, ali vodovod ali ne. Ob takem sodelovanju verjetno niti ne gre za odločitev, ali le vodo in nič drugega. Če bodo mladi enotni, bodo lahko izpeljali tudi drugo. Pestrejše življenje v teh vaseh jih bo tudi bolj vezalo na svoje kraje. A. Ž. avtomatskih strojih. Zato bodo prišli prav polavtomatski stroji, ki so se jih navadili, in nekvalificirana delovna sila. Bakelitne dele stikal in drugi elektroinšta-lacijski material bodo še naprej dokončno sestavljali v Črnučah. Marsikdo bo imel blizu doma lep kos kruha. A. ŽELEZNIK MOKRONOŠKO ČEVLJARSTVO RASTE Mokronoško čevljarsko podjetje se lepo razvija, odkar se je pridružilo ljubljanski Zmagi. Preuredilo je stare prostore, kar je veljalo 220.000 dinarjev. Šivalnica dela celo že v dveh izmenah. Sedaj ima delo 30 delavcev, prostora pa je še za 15 delavk. DOBRA ZASEDBA ZASEBNIH SOB V letošnjem poletju so lastniki zasebnih turističnih sob oddajali sobe (večina jih je na Cviblju) preko recepcijske službe v Putnikovem penzionu. Putnik je za to delo zaračunal le 8 odst. provizije. V samo treh mesecih od julija do septembra se je v zasebnih turističnih sobah zvrstilo 1.513 gostov. PONOVNO NA REŠETU Koordinacijska skupina za spremljanje uresničevanja ustave pri komiteju občinske konference ZK je mnenja, daje treba ponovno proučiti, ali ustreza samoupravna organiziranost v 9 poslovnih enotah na območju občine: novomeškem Kremenu — enoti na,Mirni, Kmetijski zadrugi, gostišču Grmada - enoti novomeškega Hmeljnika, Putnikovem penzionu, mokrono-škem Rogu, Elmi na Čatežu, trgovinah Novotehne in Novole-sovi tovarni akrilnih plošč. IZ KRAJA V KRAJ MIRKO DIMEČ: „Zemljišče za igrišča bi bilo mogoče odkupiti, saj je lastnik v Franciji!" Čatež Mirko Dimeč, izmenovodja v Elmi. sicer pa doma iz Dolenje vasi. „Na spisku nas je 40, na sestanke jih prihaja nianj. V šoli imamo prostor. Da bi ob potoku uredili nekakšen rekreacijski center, ne manjka zanimanja, saj se razen v gostilno ali pa v dolino ni kam dati. Letos smo zbrali denar za odškodnino za ločje in travo, ki smo jo pohodili ob igranju nogometa. Tudi pot smo razširili, da je po njej mogoče celo z avtom. Z nekaj dobre volje bi sc dalo tam narediti še marsikaj, npr. smučarsko ska-kalnico.“ MOKRONOG: V ROGU SE PROSTOR - V šivalnici novomeškega Roga je na tekočih trakovih v obeh izmenah prostih še 20 do 25 delovnih mest. TREBNJE: DOSTOJEN SPOMIN - V počastitev dneva mrtvih je krajevna organizacija ZB skupno s krajevno skupnostjo in drugimi organizacijami priredila spominsko slovesnost pred spomenikom padlih v Trebnjem. Nastopili so godba, moški zbor in recitatorji. VELIKI GABER: OBLIKOVALI PREDLOGE DELEGACIJE - Pri krajevni organizaciji SZDL so že pripravili pododbore in predloge za delegacijo krajevne skupnosti, sprejeli pa so tudi že nov statut krajevne skupnosti. STEHANJA VAS: USPOSOBILI CESTO - Pred nedavnim so opravili vsa pomembnejša dela na cesti do vasi in preostalem delu, kar naj bi omogočilo krožno pot šolskemu avtobusu. Krajevna skupnost Veliki Gaber je namenila vaščanom 38 tisočakov, v glavnem kot pomoč za nakup gramoza. Vaščani so prispevali še 40 tisočakov in vse delo. Zaradi velike razdalje do peskokopov so prevozni stroški izredno veliki. Zaradi ožine pri Gombišču šolski avtobus še ne more skozi. USPOSABLJANJE UČITELJEV - V soboto, 26. oktobra, je bil v Trebnjem dan prosvetnih-delavcev. Zbranim učiteljem je govoril Bogdan Osolnik o preobrazbi vzgoje in izobraževanja v luči marksistične misli. Minuli teden so pripravili še dva razgovora: enega v Trebnjem za učitelje iz tega kraja in Velikega Gabra, drugega pa na Mirni. Predsednik tefneljne izobraževalne skupnosti Roman Ogrin je govoril o ustanavljanju interesnih skupnosti. TREBANJSKE NOVICE „Pojdi na železniško postajo, oglej si tržnico in spoznal boš mesto!“ pravijo izkušeni turistični vodniki tistim, ki bi želeli spoznati mesto, ki so ga obiskali. No, v Metliki prave tržnice ni, železniška postaja je pusta, in kdor želi spoznati utrip mesta, mora obiskati — trgovine. O tem, kakšna je izbira v njih, kakšne so cene, kako so prijazni prodajalci, so tokrat spregovorile obiskovalke trgovin. ANA PANJAN, Dobravi -ce: „V Metliki dobim vse, česar si želim. Izbira je dovolj velika, prodajalci so prijazni in uslužni. Ker v Do-bravicah kljub željam trgovine še nimamo, nakupujem v Metliki. Letos so v našem kraju zgradili pot, po kateri se sedaj otroci vozijo v šolo. Želja po trgovini v kraju pa je ostala le želja.“ MARICA IVIČIČ, Metlika: ,prodajalci so prijazni, z izbiro v trgovinah sem zadovoljna, le kruha zmanjka včasih popoldne in sadja ter zelenjave skorajda ni mogoče kupiti. Moram pa pohvaliti naše mesarje, ki imajo vedno dovolj dobrega mesa. Mislim, da smo zaradi izbire mesa Metličani na boljšem kot prebivalci drugih mest.“ DRAGICA ILIC, Metlika: „Odkar imamo v Metliki tudi trgovine Novotehne, Ju-gotehnike in Metalke, je tudi izbira industrijskega blaga dovolj dobra. Kdor ni pretirano izbirčen, dobi v našem mestu prav vse, od hrane do tekstila, in mu ni potrebno nakupovati v drugih mestih. Zelenjave pa je v trgovinah zares premalo.“ MARTINA VAJDA, Metlika: „Saj ne rečem, izbira vsega, razen zelenjave in sadja, je zares dobra, vem pa, da je hrana v Metliki dražja kot na primer v Novem mestu. Kar zadeva trgovce, moram reči, da so prodajalci ,stare šole‘ mnogo bolj prijazni in uslužni kot pa mlade trgovke, ki te najraje kar na hitro odpravijo.“ MARIJA KLEMENČIČ, Metlika: „Najboljša trgovina v Metliki je samopostrežna. Izbira, razen sadja in zelenjave, je povsod dobra, za nas, ki pridemo iz službe popoldne, pa marsikdaj česa zmanjka: ob sobotah mleka, popoldne pa je slabša tudi izbira mesa. Pa prevelika gneča je, posebno ob sobo- tah/ BRANKO PODOBNIK d Samo en gozdarski inšpektor, ki deluje na območju šestih dolenjskih občin, kljub temu da mu pomagajo še drugi inšpektorji, miličniki in gozdarji, ne more uspešno zatreti prekupčevanja z lesom, ki se je v zadnjih letih predvsem v črnomaljski občini razbohotilo. Temu primerna je seveda tudi črna sečnja ter utaja prometnega davka od prodaje lesa mimo gozdnih obratov. Črnomaljska občina je v zadnjih letih zaradi tega, ker so zasebniki prodajali les raznim prekupčevalcem in niso plačali prometnega davka, izgubila okrog 550 tisočakov. V Sloveniji je prodaja lesa zasebnikom prepovedana. Ni pa tako v sosednji Hrvatski. Zato belokranjski kmetje oziroma lastniki gozdov prodajajo les, ki ga največkrat posekajo na črno, raznim prekupčevalcem, ti pa ga prodajajo na Hrvatskem. V črnomaljski občini so nekateri prekupčevalci in lastniki žag, ki žag in žagarskih naprav ne izkoriščajo samo za tisto, za kar imajo dovoljenje, pač pa za pravo „proizvodnjo". Inšpektorjem ter miličnikom so dobro znani, zato so nekateri že v kazenskem postopku. Stanislava Švajgerja, ntona Muca, Martina Švajgerja, Leopolda Nemaniča, Jožeta Kuzmo in še nakatere sumijo, da so prekupčevali z lesom ali pa so na svojih žagah žagali les, razen za svoje potrebe, še za prodajo. Res je, da prekupčevalci in kupci iz sosednje republike kmetom plačajo za kubični meter lesa več kot domači gozdni obrati. Kljub temu pa pri taki prodaji kmetje še najmanj zaslužijo, saj največ ,,po-berejo“ prekupčevalci in avtoprevozniki. Ti vozijo na črno posekani les po cestah največkrat ob sobotah, nedeljah in ponoči. S tako sečnjo in prodajo pa belokranjski gozdovi siromašijo. Pri tako prodanem lesu noben dinar ni namenjen biološki amortizaciji. Kmetje bi morali vedeti, da je bolje prodati les gozdnemu obratu, čeprav bodo zato iztržili kak dinar manj, kot pa prekupčevalcem. Gozdni obrat plača ceneje zato, ker del denarja nameni za biološko amortizacijo. Da bi preprečili preprodaja- Obrt je zelo šibka Premalo služnostnih obrtnikov kljub olajšavam Obrt v strukturi gospodarstva črnomaljske občine ne predstavlja pomembnejšega deleža, saj ustvarjajo obrtniki v družbenem in zasebnem sektorju le dva odstotka narodnega dohodka. V občini opravljajo obrtno dejavnost štiri obrtne organizacije v družbenem sektorju ter 130 zasebnih obrtnih delavnic. Od tega je 79 obrtnih delavnic, 14 gostinskih obratov, 35 avtoprevoznikov in dve prodajalni na drobno. Popoldansko obrt pa opravlja v občini 176 oseb. Kljub temu da veljajo za služnostne obrtne dejavnosti v občini osebne olajšave, je število obrtni-ov, ki bi se ukvarjali z njimi, vse manjše. Predvsem so to krojaštvo, čevljarstvo in razne obrti lesne stroke. PREKUPČEVALCI - Manj kot včasih, a še vedno zaskrbljujoče cvete prekupčevanje z lesom v črnomaljski občini. Samo v enem primeru so inšpektorji odkrili prekupčevanje z lesom v vrednosti 2,730.000 dinarjev. ALI JE RES? - Slišati je bilo, da tisti, ki so dolžni spraviti živino iz tovornjakov v klavnico, zelo grdo ravnajo z živalmi. Bajo si marsikatera žival na poti od vozila do klavnice „polomi" noge . .. OKUŽENI GOZDOVI - Delavci gozdnega obrata, ki veliko časa prežive v gozdu, sc pritožujejo, da so O vsem tem so na zadnji seji spregovorili delegati zbora združenega dela v občinski skupščini. Ugotovili so, da večina obrtnikov prične s služnostnimi obrtmi, vendar pri tem le izkoristijo olajšave, nato pa „preidejo” na proizvodno obrt. Razen tega mnogi obrtniki delajo z zastarelimi stroji, pa tudi število zaposlenih pri njih je premajhno. Delegati so menili, naj omejijo izdajanje dovoljenj za popoldansko obrt. Znano je, da mora vsaka TOZD ali OZD, v kateri je zaposlen delavec, ki bi se rad ukvarjal z obrtjo popoldne, delavcu izdati soglasje, šele nato lahko dobi dovoljenje na občini. In ker mnogi popoldanski obrtniki več svojih moči porabijo za popoldansko obrt kot za delo na rednem delovnem mestu, so delegati zahtevali, naj bodo TOZD in OZD pri izdajanju soglasij strožje, vsa doslej izdana soglasja pa naj še enkrat preverijo. B. P. gozdovi v okolici mesta čedalje bolj onesnaženi. Meščani vozijo vanje najrazličnejše odpadke, ki prav nič ne „krasijo1* narave. NOVA PEKARNA Prejšnji petek so v črnomaljski industrijski coni položili temeljni kamen za novo pekarno, ki naj bi bila zgrajena do srede prihodnjega leta. Gradijo „Pionirjevi" delavci. NE DAJO SE Lastniki žag, ki so v občini žagali razen za svoje potrebe še za prodajo, so se prestrašili poostrenega nadzorstva inšpektorjev. Nekateri so svoje žage jadrno prenesli na hrvatsko stran Kolpe . . . nje lesa in črno sečnjo, so se pretekli teden na pobudo črnomaljskega izvršnega sveta sestali gozdarji, inšpektorji in miličniki. Sklenili so, da bodo bolj nadzirali tiste, ki jih sumijo, da so prekupčevalci, lastnike žag in avtoprevoznike, seveda pa tudi lastnike gozdov, ki sekajo na čino. B. PODOBNIK Delavno AMD V črnomaljskem AMD je včlanjenih nekaj več kot 500 članov. Društvo deluje za vso Belo krajino, ima svoje podružnice v Semiču in na Vinici, ustanoviti pa jo nameravajo še v Metliki. Sedaj bodo nekajkrat na leto organizirali tehnične preglede za motorna kolesa v Črnomlju, že v prihodnjem letu pa naj bi pri „Via-torju“ opravljali tudi tehnične preglede za osebne avtomobile. Zdaj poučujejo kandidate za bodoče voznike le trije inštruktorji. To pa je premalo, saj ti kljub vestnemu delu in požrtvovalnosti vsega dela ne zmorejo, zato morajo kandidati ča-. kati tudi po dva meseca, da pridejo na vrsto za praktično učenje. Na srečo pa se'AMD v kratkem obeta okrepitev, saj obiskuje tečaj za inštruktorje pet novih kandidatov. Pri AMD delajo sedaj še učilnico za teoretični del priprav bodočih voznikov. Učilnica bo najmodemeje opremljena, kar bo kandidatom učenje gotovo olajšalo. Črnomaljsko AMD pa se že vestno pripravlja na organizacijo moto dirk v prihodnjem letu. 1. maja bo mednarodna dirka, 14. septembra pa dirka za državno prvenstvo. ZEMLJO LJUBIJO Poseben problem socialne službe v črnomaljski občini predstavljajo ostareli kmetje, ki vseh kmečkih opravil ne zmorejo več. Kot lastniki zemljišč naj bi plačevali še prispevke za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje. Tega pa jih največ ne zmore več. Do kmečke pokojnine običajno še niso upravičeni, družbene denarne pomoči kot lastniki zemlje ne morejo prejemati, vknjižbe na zemljo, ki bi odtehtala družbeno denarno pomoč, pa ne puste. To je po svoje tudi razumljivo: vse življenje so preživeli na zemlji, vzljubili so jo in se tako trdno navezali nanjo, da raje životarijo, kot pa bi jo kak košček odstopili. , PRETESNI DOMOVI POČITKA Zaradi onemoglosti in osamljenosti se starejši ljudje iz črnomaljske občine vse pogosteje odločajo za odhod v domove počitka. V teh domovih je sedaj 27 starejših občanov, mnogi prosilci pa v domove ne morejo, ker v njih ni prostora. Ker se s podobno problematiko srečujejo tudi v drugih dolenjskih občinah menijo v Crnomlju, da bi morali razširiti dom počitka v Metliki in tudi v drugih krajih, kjer domovi obstajajo. Za oskrbnine v domovih počitka je letošnji občinski proračun namenil 38.934 dinarjev. PO DVE DELEGACIJI V črnomaljski občini se vneto pripravljajo na volitve delegatov za delegacije v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti. Volitve bodo v decembru, evidentiranje delegatov pa je že končano. Zbori občanov, na katerih bodo spregovorili o tem ter se seznanili z delom interesnih skupnosti letos, bodo v novembru. V občini so se že dogovorili, da bo vsaka krajevna skupnost in TOZD i/.volila po dve delegaciji. Ena bo pošiljala delegate v „gospodarske" interesne skupnosti, druga pa v druge. Delegacije bodo štele po 10 delegatov m m ČRNOMALJSKI DROBIR ^ PONOČI ZAPRTO Pred tremi meseci so v metliški lekarni ukinili nočno dežurstvo. Upravnik lekarne, magister Gojko Jug. ki že 26 let dela v tej lekarni, je povedal, zakaj so to storili: „Premalo denarja imamo, da bi lahko plačevali dežurstva, manjkajo nam kadri, zato bi bili zaposleni, če bi dežurstva še opravljali, preveč obremenjeni, pa (udi nujnih primerov je v naši občini zelo malo. Z dežurnimi zdravniki smo se namreč dogovorili, da nosijo s seboj najnujnejša zdravila, in občanom ponoči ni treba po zdravila v lekarno." v_____________________________J Nakupovalke hvalijo Osumljeni prekupčevalci v postopku - Siromašenje belokranjskih gozdov Telovadnica bo Metliška temeljna tclesnokulturna skupnost je letos financirala delovanje športnih društev, Partizana, šolskih športnih društev, z denarjem pa je pomagala tudi pri izdelavi projektov za bodočo telovadnico. Predvsem zadnja je pomembna, saj jo Metličani, starejši in šolarji, predvsem pa mladi, ki ne grejejo več šolskih klopi in bi prosti čas raje porabili v telovadnici kot gostilnah, zelo pogrešajo. In kako kaže z gradnjo telovadnice? „Načrti so narejeni, gradili naj bi jo v treh fazah, ker bomo gradnjo tako laže financirali, prvo lopato za gradnjo prepotrebne telovadnice pa naj bi zasadili spomladi prihodnje leto," je povedal predsednik izvršnega odbora občinske temeljne telesno-kulturne skupnosti Ivan Kostelec. Vse tri faze gradnje bodo veljale okrog 9 milijonov dinarjev. Najprej naj bi zgradili samo telovadnico, ki bi jo razen metliških šolarjev uporabljali tudi šolarji iz drugih šol v občini in se tako spoznali zares s pravo telovadnico in s pravim poukom telesne vzgoje, kakršnega sedaj niso deležni. Prav zato je doslej mladim iz metliške občine, ki so vstopili v šole v drugih mestih, povzročal pouk telesne vzgoje neprijetnosti ali pa se jim je telovadba celo „zamerila”. Razen šolarjev bo prostor v bodoči telovadnici namenjen seveda tudi športnikom in drugim odraslim občanom, ki si žele rekreacije. Kasneje naj bi zraven telovadnice, ki jo bodo zgradili pri osnovni šoli v Metliki, zgradili še stezo za trim in atletsko stezo. Računajo, da bodo za gradnjo telovadnice prispevali razen metliške temeljne telesnokulturne skupnosti še republiška izobraževalna in te-lesnokulturna skupnost, šola naj bi pomagala z delom denarja od amortizacije, nekaj del pa naj bi kreditiral izvajalec del. Zbori občanov Občani v metliški občini bodo v prihodnjih dneh razpravljali o volitvah delegacij za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti ter o reorganizaciji krajevnih skupnosti. Razprave bodo ob naslednjih dnevih: V Gradcu v „Rdečem kotičku" in v Dobravicah v gasilnem domu, v obeh krajih 8. novembra ob 19. uri. Dan kasneje ob 19. uri bodo razprave o tem v Slamni vasi (vaška hiša), Lokvici (vaška hiša), Rosalnicah (gasilni dom), Grabrovcu (vaška klet), Božakovem (v šoli). 10. novembra se bodo zbrali občini Podzemlja in Suhoija ob 9. uri v svojih šolah, prebivalci Draši-čev in Radoviče ob 14. uri v svojih gasilnih domovih, prebivalci Jugorja pa ob istem času v šoli. Metličani bodo o omenjeni problematiki spregovorili 11. novembra ob 19. uri v prostorih kinodvorane. Občani bodo na teh zborih spregovorili o dveh predlogih bodočega števila krajevnih skupnosti v občini. Prvi predlog predvideva v bodoče sedem, drugi pa štiri krajevne skupnosti namesto sedanjih trinajstih. Če se bodo prebivalci odločili za prvi predlog, ki so ga izdelale družbenopolitične organizacije v občini, bodo v prihodnje obstajale naslednje krajevne skupnosti: Gradac, Podzemelj, Rosalnice, Drašiči Radoviča, Suhor in Metlika. Ce pa se bodo občani odločili za drugi predlog, bodo v prihodnje v občini delovale naslednje štiri krajevne skupnosti: Gradac, Metlika, Rosalnice in Suhor. tl DOBRI NAČRTI Sedaj se je pokazalo, da so v Metliki v začetku leta pri načrtovanju porab interesnih skupnosti načrtovali zelo realno. Izkazalo se je, na osnovi obračuna za prvih devet mesecev letos, da interesne skupnosti presežkov denarja ne bodo imele, prav tako pa se v nobeni blagajni interesnih skupnosti nc bo nabralo kaj dosti manj denarja, kot so računali. Črnomaljski ženski pevski zbor pogosto nastopa na navdušujejo poslušalce. (Foto: B. Podobnik) Prekupčevanje raznih Z SESTANEK MLADIH - Prejšnji teden so se sestali mladi, ki so med drugim razpravljali o delovanju svojega kluba ter o kandidatih za novega predsednika občinske konference ZSM. PEVCI IZ KAMNIKA -23. novembra bo nastopil v domu Partizana pevski zbor i/ Kamnika pod vodstvom Viktorja Mihelčiča. Zbor bo poleg svojega rednega programa zapel štiri pesmi z metliškim oktetom. Vse ljubitelje lepega petja že zdaj opozarjamo na zanimivo prireditev. ŠPORTNA TEKMOVANJA - V počastitev občinskega praznika i» dneva republike je razpisal občinski sindikalni svet tekmovanja v streljanju z zračno puško, namiznem tenisu, kegljanju in šahu. Za tekmovanje so se prijavile ekipe Beti, Novoteksa, TGP, občinske skupščine ter osnovne šole. OB DNEVU MRTVIH - Manjša komemoracija ob dnevu mrtvili je bila pred spominsko ploščo padlim partizanom in žrtvam fašističnega terorja v parku. svečanostih. Glasovi iz grl žena in deklet lesom cveti Nagradno igro bi lahko razpisali za branje takih napisov na cestnih kažipotih. No, da si ne boste kvarili oči: kažipot kaže pot proti Vmomeru ... (Foto: B. Podobnik) SPREHOD PO METLIKI metliški tednik i i Kljub trikratnemu posredovanju uprave šole Kočevje pri KOMUNALI in krajevne skupnosti Kočevje -mesto, nihče ne očisti kanala pred glavnim vhodom v šolo. Ob dežju, ki ga letos ni malo, brodijo učenci vodo do gležnjev. Nič boljša pa ni pot od blokov v Podgorski ulici do šole, kjer bi s kamionom peska lahko kljubovali lužam ob rokometnem igrišču. (Foto: F. Brus) Spremeniti oblike in miselnost Varčevati že, vendar pametno - Panoge zaradi kontrole cen neenakopra vne Na zadnjem sestanku direk-toijev, ki ga je sklical občinski komite ZK Kočevje, so razpravljali tudi o nalogah pri uresničenju ustave in gospodarske politike. Osnova za razpravo je bila analiza občinskega komiteja, o kateri smo že poročali. Ugotovljeno je bilo, da poteka uresničevanje ustave ponekod nekoliko prepočasi in da še niso ustanovljene TOZD povsod, kjer bi bile lahko. Očitno Pa je, da za počasnejše uresničevanje ustave niso vzrok razni odpori, ampak predvsem neznanje. Nova ustava namreč zahteva tudi nov način mišljenja, ki se mu nekateri lažje, drugi pa težje prilagode. Drago Benčina, direktor ZKGP, je izrazil prepričanje, da TOZD pač ne bodo polno zaživele, dokler vse panoge gospodarstva ne bodo v enakopravnem položaju. Tako so na pri-fner v kmetijstvu cene določene in tako kmetijski kolektivi ne morejo ustvarjati in deliti dohodka enako kot delovne organizacije, katerih proizvodi niso Pod kontrolo cen. Prav zaradi tega je v okviru ZKGP tudi še Potrebna solidarnost drugih tozd in določena stopnja centralizacije. Savo Vovk, direktor KG in predsednik občinske skupščine Pa je poudaril, da pri nas prepogosto pripenjamo kolajne velikim potrošnikom družbenih Sredstev, tudi investitorjem, poubijamo pa na ustvarjalce. O programih varčevanja je di-rektor ITAS Franc Korelc me- nil, da bi morali upoštevati boljše delo raznih služb in vse tisto, pri čemer se lahko veliko prihrani. Ne bi pa se smeli spuščati v drobnarije, ki zahtevajo veliko naporov, uspeh pa je malenkosten. Pri investicijah je sicer res ZAHVALA Stanovalci novega bloka v Kidričevi ulici v Kočevju, posebno še pionirji, se zahvaljujejo upravi doma telesne kulture za poklonjeno staro mizo za namizni tenis. Tako bodo mladi in odrasli lahko imeli tudi v zimskih mesecih rekreacijo kar v domačem bloku. Na poklonjeni mizi so odigrali pionirji in mladinci Kidričeve in Ljubljanske ceste prvo tekmovanje. Zmagala je Kidričeva ulica. treba varčevati, vendar zmerno, da ne bi zaradi varčevanja oziroma neinvestiranja razvoj gospodarstva zastal. j. p DAN OZN 24. oktober, dan OZN, so pionirji osnovne šole Kočevje lepo proslavili s pestrim kulturnim programom, ki so ga izvedli po zvočniku za vse učence višjih razredov. V. I. ŠOLANJE ŠOFERJEV Pri ZŠAM Kočevje se je 28. oktobra pričelo šolanje novih kandidatov za poklicne voznike motornih vozil. Slušatalji, ki nimajo predpisane predizobrazbe, so morali poprej opraviti sprejemni izpit. V. I. Načrtovati prireditve Pred prireditvijo je treba organizirati in kdo bo vedeti, kdo jo je dolžan plačal stroške zanjo Občinska konferenca SZDL Kočevje je sklicala pred kratkim posvet o programih proslav in prireditev v letu 1975. Na sestanku so bili prisotni zastopniki občine, družbenopolitičnih organizacij, društev ter ostalih javnih dejavnosti. Program posveta je bil preobširen in se ga v tako širokem sestavu tudi ne da koristno obdelati. Že v začetku posveta se je pokazalo, da je treba prekiniti s staro navado kampanjskih priprav, ki imajo za posledico, da še zdaj niso plačane nekatere obveznosti iz prejšnjih let. Zaradi tega je bil izvoljen usklajevali odbor, ki bo zbiral podatke za sestavo ustreznih programov. Odbor bo izdelal prednostno listo proslav in ugotovil oziroma določil, kdo bo za posamezne proslave odgovorni organizator, kdo bodo izvajalci in kdo bo plačal stroške. Za vsako prireditev bodo sestavili tudi pismeni dogovor, da ne bo pozneje izgovorov. A. ARKO MIRKO ZEGARAC DROBNE IZ KOČEVJA DAN MRTVIH - Za dan mrtvih 1° šolarji na novem pokopališču 'ePo uredili skupno grobnico padlih borcev. Očistili so okolico in pripravu podstavke za sveče, da ne bo re*i kamen obeliska okajen od sveč 1,1 zalit z voskom. BAZEN - Cesto za dovoz gradbe-e8a materiala na gradbišče 24 os-, °vno šolo, kjer bodo gradili p&krit . azen in telovadnico, že pripravljajo r* dovažajo gramoz. Zatrjujejo, da r3 Vse pravne, administrativne irt de-^ne zadeve urejene. Korito za ba-.®n bodo pričeli kopati še ta mesec, 'dajalec del bo SGP ZIDAR Kočev- pišemo o škodi, ki jo ponovno povzroča srnjad na novem pokopališču. Komaj so pričeli urejati grobove in nositi cvetje, že so popasene mačehe in drugo cvetje oziroma zelenje. Pojedo vse sveže cvetje. Kaj to pomeni, vedo samo tisti, ki so plačevali nageljne po 7 din in krizanteme po 40 din. Ko obiščejo drugi dan grob, najdejo samo še vazo s peclji odžrtega cvetja. Je. DRAŽJE? _ Podražitev naročni- • 5 za radio in televizijo nam obeta-i-ftavijo, da s sedanjo ne izhajajo. £ako bo potem s programom? Ali v° še tako klavern in nabit s popla-0 reklam s spremljavo šemastega P®lJa. Tudi pri nekaterih športnih j inosih, posebno nogometa, bi se 3,0 marsikak dinar prihraniti. v MEDVED - Brundo, mladi medli! •’ ■’e razveseUeva* planince. Ve-*0 jc bilo napisanega o njem, ne-eJ0krat je bil slikan, bilje predmet sli^-ih razgovorov, a so ga, kakor sc . »i, le ustrelili. Polomil gaje, ker si v Podgorski ulici v neki shrambi J* 'voščil pršut in klobase. Vse pre-al° pa razpravljamo, ukrepamo in — Po čem sklepaš, da nova ustava res še ni prodrla v vse odgovorne glave? — Ker so tudi na sestanku di-rektoijev, ko so razpravljali o uresničevanju ustave, govorili naši direktoiji tako: „Moja delovna organizacija “ ali „Rudi (Zbačnik, direktor podružnice LB op. medveda) na kredit.“ KOČEVSKE NOVICE Zegarčevo družino iz Kočevja je zadela neizmerna žalost. Prvikrat je vsa odeta v črnino. Kruta smrt jim je nenadoma pobrala dobrega sina, brata in očeta Mirka. Rojen je bil 2. januarja 1932 v Ploči v Liki kot drugi izmed sedmih otrok, ki sta jih spravila na noge in h kruhu oče Špiro in mati Jelka. Oče in mati sta se med prvimi pridružila osvobodilnemu boju, zato sta že leta 1941 morala zapustiti z otroki dom in oditi v gore. Spiro je bil v partizanskih enotah, mati Jelka pa je z otroki tavala in se prebijala z gore na goro, od vasi do vasi, iz nevarnosti v nevarnost vse do konca vojne. Miro je dokončal osnovno šolo v Gospiću, v Osijeku učiteljišče, nato ;»a je nekaj let služboval v Kočevju, v Križevcih, v Bjelovaru, nazadnje pa je bil trgovski potnik pri podjetju Dubrova v Zagrebu. V Kočevju in drugod je bil med uspešnimi mladinskimi aktivisti. Sodeloval je v vseh mladinskih akcijah in delovnih brigadah, kjer se je proslavil kot večkratni udarnik. Vedno se je rad vračal v Kočevje, kjer so si njegovi starši, brat in sestre ustvarili nov dom. Nazadnje je bil tu v petek, 25. oktobra. Vse svojce je obiskal in jim obljubil, da se vrne za skorajšnjo očetovo obletnico rojstnega dne, nato pa jc nadaljeval službeno pot. Videti jc bil čil, zdrav in veder, toda že čez štiri dni mu je v Vojvodini, za volanom, prišlo slabo in kmalu zatem je v ambulanti umrl. Njegove posmrtne ostanke so prepeljali v Kočevje, kjer se je 31. oktobra, dan pred dnevom mrtvih, od njega poslovila velika množica ljudi. Vsi, ki poznamo Zegarčeve, jim ob tej hudi izgubi iskreno izrekamo sožalje in čutimo z njimi v tej veliki žalosti. -t RIMSKI PEVCI V KOČEVJU Od 6. do 8. novembra gostujejo v Kočevju člani operne hiše iz Rima. V gimnazijski dvorani so priredili več koncertov popularnih opernih arij in znanih španskih in napolitanskih pesmi. Gostje so kočevskim občanom dobro znani, saj so v Kočevju nastopili že lani in predlani. Z dovršenim petjem so zelo navdušili poslušalce. V. 1. Kam gre ustvarjeni dohodeitr Precej več za sklade, pa tudi za zakonske obveznosti Ribniško gospodarstvo je imelo v prvem polletju lani 42,623.000 din dohodka, v istem obdobju letos pa 68,557.000 din ali 60,9 odstotka več. Seveda bo vsakega zanimalo, kako je bil ta denar, ki so ga ustvarili ribniški delovni ljudje, tudi porabljen, oziroma kot pravimo, „kam je dohodek šel“. Lani je šlo od 42,623.000 din dohodka: za osebne dohodke 26,678.000 din ali 62,6 odstotka, 398.000 din ali 0,9 odstotka je šlo za druge osebne prejemke in 9,430.000 din ali 22.2 odstotka je bil ostanek dohodka (za sklade). Vse to je ostalo tako rekoč ustvarjalcem, se pravi delavcem oziroma kolektivom. Za ostalo pa je šlo 14.3 odstotka dohodka, in sicer 3.467.000 din ali 8,1 odstotka za pogodbene obveznosti in 2.650.000 din ali 6,2 odstotka za zakonske obveznosti. Obrat KRIM v Sodražici ima veliko naročil za izvoz in za doma. Zato bi zaposlili še 15 žensk, a jih ne dobe. (Foto: J. Primc) V prvem polletju letos je bilo 68.557.000 din dohodka porabljenega tako: 35,973.000 ali 52,5 odstotka za osebne dohodke, 653.000 din ali 0,9 odstotka za druge osebne prejemke in 21.500.000 din ali 31,4 odstotka je znašal ostanek dohodka. Za pogodbene obveznosti je bilo porabljenih 5,673.000 din ali 8,3 odstotka dohodka in za zakonske obveznosti 4,761.000 din ali 6,9 odstotka. Te številke povedo, da se je delitev dohodka najobčutneje spremenila v korist ostanka dohodka, se pravi skladov, ki so letos večji kar za 128 odstotkov, oziroma so znašali Orožje in vojake je treba tudi dobro zamaskirati, da bo sovražnik čimbolj presenečen in da bo imel kar največ izgub, medtem ko na naši strani ne bi bilo žrtev ali pa bi jih bilo čim manj. Tudi na miniaturnih napravah se vojaki lahko veliko nauče in hkrati prihranijo precej denarja. (Foto: Primc) GOSTINCI NA DOPUSTU Občinska skupščina Ribnica bo zahtevala od zasebnih gostincev, naj izkoristijo letne dopuste pred turistično sezono, in ne med njo. Letos je bilo namreč med glavno sezono zaprtih več ribniških gostiln, ker so se gostinci namakali v plavem Jadranu. Izletniki in turisti, ki so prišli v Ribnico, pa so tavali od (zaprte) gostilne do gostilne, kot zgubljene duše. Zaradi zahteve občine pa se ribniški ljubitelji dobre kapljice boje, da ne bodo zdaj odšli gostinci pozimi na smučanje v planine, oni pa bodo doma nasankali. A 21,500.000 din, medtem ko so lani 9,430.000 din. Ta porast gre predvsem na račun manjše delitve za osebne dohodke, za katere pa je bilo kljub temu porabljenega letos za nad tretjino več denarja kot lani. Zelo občuten je tudi porast za zakonske obveznosti, ki znaša 79,7 odstotka, in pogodbene obveznosti, ki znaša 63,5 odstotka. Prav podatek o porastu zakonskih obveznosti tudi pove, da se je udeležba družbe v dohodku gospodarstva zvečala in ne zmanjšala, kot vedno govorimo, da se bo in da se torej ne uresničujejo sprejeta stališča o razbremenjevanju gospodarstva. Najmanjši znesek denarja je šel za druge osebne prejemke, in sicer manj kot 1 odstotek dohodka. Vendar tudi pri tem majhnem denarju ne bi smeli biti povsem brezbrižni, saj so se letos ti prejemki zvečali kar za 64,1 odstotka. J. P. RAZGOVOR Z DELEGATOM Najprej več ustvariti, potem šele več deliti Doseči moramo, da bo delavec z boljšim delom več ustvaril in več zaslužil Jože Marolt iz ribniškega Inlesa je na nedavni občinski sindikalni konferenci dejal: „Vsi problemi, o katerih razpravljamo, so vezani na denar. Vse bomo lahko reševali, če bo občina bogatejša, to pa bo takrat, ko bo gospodarstvo več dajalo. Sami moramo ustvariti več, da bomo lahko več trošili. Nihče nam ne bo dal nič zastonj. Več pa bomo lahko ustvarili le, če bomo več znali. Vsi pa L Jože Marolt: „Večji osebni dohodki lahko pomenijo le večjo inflacijo, če ne temeljijo na boljšem gospodarjenju. Zato naj na naših sestankih zamenjajo razprave o delitvi osebnih dohodkov in potrošnji razprave o pametnejšem, boljšem, učinkovitejšem ustvarjanju.44 (Foto: Primc) lahko ugotovimo, da smo precej neizobraženi. Potrebno je izobraževanje od osnovnošolskega do visokega, od splošnega do strokovnega in političnega. V praksi se dogaja, da ve o samoupravljanju več nekvalificiran delavec kot inženir. To pomeni, da šole ne bi smele vzgajati le strokovno, ampak tudi samoupravno oziroma družbenopolitično. Vsak član kolektiva mora vedeti ne le za svoje pravice, ampak tudi za dolžnosti. Še vedno se ponekod dogaja, da se sestanki začenjajo in končajo pri osebnih dohodkih, se pravi pri delitvi. Sam dvig osebnih dohodkov pa pomeni večjo inflacijo, če ne temelji na večji storilnosti, boljšem gospodarjenju, večjem ustvarjanju. Najprej je treba več narediti, šele potem bomo lahko imeli večje osebne dohodke. Res pa je tudi, da veliko govorimo in sklepamo, a malo naredimo. Vedno ponavljamo, da je ta in oni kongres ali konferenca prelomnica, Imeli smo že tisoč prelomnic, in če bi vse to res bile, se pravi, če bi vse lepe sklepe uresničili, bi še veljjco bolj napredovali. Na vseh področjih moramo tudi tesneje'sodelovati s sosedi. Če se bomo tega prepozno zavedeli, nas bodo vsi prehiteli. “ RIBNIŠKI ZOBOTREBCI IZGUBLJENI DELEGATI - Na zadnji seji zbora združenega dela občinske skupščine jc spet manjkalo 5 delegatov. Odsotnost sploh ne bi smela biti opravičljiva, saj je v delegaciji dovolj delegatov in bi na sejo pač lahko poslali tistega, ki ima čas. Delovni ljudje, ki so delegate izvolili, naj jih pokličejo 11a odgovornost, zakaj ne izpolnjujejo svojih dolžnosti. KONCERTI - V zadnjem obdobju jc v Ribnici več kulturno-zabav-nih prireditev, na katerih nastopajo pevci zabavne glasbe iz Slovenije in Jugoslavije ter tudi orkester JLA. Večino jih organizira klub JLA. Taki prireditvi sta bili tudi 29. in 30. oktobra. TEŽAVE V KMETIJSTVU - V ribniški občini so posodobili 40 kmetij, kljub temu pa je odkup mleka od lani do letos upadel za 3 odstotke. Vzrok so nevzpodbudne cene, ostrejši pogoji odkupa, dražja krmila in gnojila itd. V A in B kontroli je na območju občine 2.384 glav živine, od tega 900 glav mlade. S KOM SE ŽENITI? - Pri Kmetijski zadrugi Ribnica že dve leti razmišljajo in analizirajo, s kom naj bi se združili: z Ljubljanskimi mlekarnami ali Združenim KGP Kočevje. V prid združitve z Ljubljanskimi mlekarnami govori dejstvo, da imajo kmetje veliko živine in zato precej mleka; v prid združitve z Združenim KGP pa, da bi kmetje reševali kmetijske in gozdarske zadeve v isti delovni organizaciji, pa še do Kočevja je bliže kot do Ljubljane. občan vprašuje medved dgovarja - Člani kolektiva Stangrad, ki se je po stečaju priključil k Eurotransu, zahtevajo nekakšne svoje pravice? — Vendar se morajo najprej zavedati svojih dolžnosti, saj so skupaj z ostalimi s slabim samoupravljanjem zapravili podjetje. Stnm uredil: J02E PRIMC REŠETO REŠETO REŠETB REŽETA REŠETO REŠETO REŠETO Ne tribuna direktorjev! Na drugo sejo zbora združenega dela (ZZD) občinske skupščine Ribnica so bili razen delegatov vabljeni še direktorji in predsedniki TOZD in OZD z območja občine Ribnica. Zanimivo je, da so v razpravi o gospodarjenju v občini v prvem polletju sodelovali v veliki večini le direktorji in drugi gostje ter tisti delegati, ki so v delovnih organizacijah na najbolj odgovornih položajih, delegati--neposredni proizvajalci pa so, z izjemo kmeta Jožeta Dejaka, molčali. Zbor združenega dela pa se gotovo ne sme spremeniti v zbor oziroma tribuno direktorjev. Pri prvih sejah najbrž ni narobe, če sodelujejo v razpravah direktorji, saj se delegati tako rekoč še seznanjajo s položajem v občini. Prve seje bodo zanje učenje, spoznavanje. Prav zaradi tega je bila posebno pohvalna razprava direktorja INLES Mirka Anzeljca, ki je na poljuden način razložil, kaj vse je potrebno storiti za boljše gospodarske uspehe v vsaki delovni organizaciji. Vendar je hkrati predvsem dolžnost družbeno-političnih organizacij, da usposobijo delegate za uspešno opravljanje dolžnosti, se pravi, „da jih obo-rože s potrebnim znanjem“ Povsem zgrešeno pa bi bilo, če bi tudi v bodoče razpravljali na sejah ZZD pretežno direktorji, delegati pa bi molčali. Če žele direktorji „več takih sestankov, na katerih bi izmenjali mnenja kot so dejali nekateri v razpravi, potem morajo biti to gotovo kaki drugi sestanki, ne pa seje ZZD. Vprašljivo pa je tudi stalno vabljenje direktorjev na seje ZZD, saj se v praksi še vedno dogaja, da se potem delegati-delavci boje govoriti. J. PRIMC PORAST. A ŠE ZADAJ Povprečno izplačani čisti osebni dohodek na zaposlenega v ribniškem gospodarstvu se je v prvem polletju letos v primerjavi z istim obdobjem lani povečal od 1.833 din na 2.485 din ali za 35,5 odstotka. Življenjski stroški so narastli za 21,9 odstotka, kar pomeni, da so se precej povečali tudi stvarni osebni dohodki. Vendar so osebni dohodki v ribniškem gospodarstvu še vedno za okoli 2 odstotka za republiškim povprečjem. IVAN FRANCELJ, 78 let iz Zapotoka: „V svojem življenju sem pokadil že toliko cigaret, da jih kočevski vlak ne bi mogel naenkrat peljati. Zdaj pa že pet let ne kadim več, ker mi je zdravnik rekel, da čez 6 mesccev ne bom več hodil, če bom še naprej toliko kadil.“ Banka tudi v Sodražici Poslovno mesto Ljubljanske banke odprl J. Košir Z otvoritve poslovnega mesta Ljubljanske banke v Sodražici. (Foto: D. Mohar) Pred kratkim so v Sodražici s primerno svečanostjo odprli novo poslovno enoto oziroma poslovno mesto Ljubljanske banke (LB), podružnice Kočevje. Pri otvoritvi so bili navzoči predstavniki upravljalcev in delavcev LB podružnice Kočevje ter centralne LB iz Ljubljane, predsednik občinske skupščine Ribnica Ciril Grilj, predstavniki delovnih organizacij iz Sodražice in Ribnice ter predstavniki krajevnih skupnosti Sodražica. Novo, sodobno opremljeno poslovno enoto je odprl predsednik izvršilnega odbora LB podružnice Kočevje Jože Košir. V govoru je poudaril pomembnost nove enote glede na širjenje bančne mreže in ugodnejše denarno-kreditno poslovanje občanov z območja Sodražice. Slaba napetost Stangrad poravnava dosojene obveznosti ■ ■ - ■ - ■ ■ ■ . ■ ■ — ■ . — ■ ■ — - Dosedanja poravnava dosežena z izterjavo dolžnikov, sredstvi pologa banke, pogodbami o predčas^ ni poravnavi in odprodajo osnovnih sredstev - Poravnane vse obveznosti Pred meseci smo veliko poročali o izgubi pri podjetju Stangrad Ribnica in o poslovanju v tem podjetju. Za sejo zbora združenega dela 31. oktobra letos je bilo pripravljeno poročilo o sedanjem položaju Stangrada in programu njegovega nadaljnjega poslovanja, jz tega poročila, ki gaje sestavil Franc Markič in obsega 6 tipkanih strani, pov omamo na kratko nekatere misli. Prisilna poravnava med hodka in 408.700 din dohodka. poravnava Stangradom in njegovimi upniki je potrjena in tako je Stangradu omogočeno redno poslovanje. Zaključni račun za leto 1973 je izkazal zgubo v znesku 5,204.752,17 din, ki je bila pokrita iz popravka vrednosti terjatev, pri katerih je potekal zakonski rok, 914.811,72 din, v breme upnikov s sklepom o prisilni poravnavi 3,779.811,10 din in v breme prispevkov in davkov, ki so bili vrnjeni, 510.129,35 din. Med stečajnim postopkom pa niso mogli rešiti vseh neurejenih zadev, med njimi odškodninske tožbe nekaterih delavcev za nesreče pri delu še iz poslovanja Gradbenika, poslovanja priključenega podjetja Temelj iz Buzeta in izvršenih večjih gradbenih del brez zagotovljenega denaija. Obračun poslovanja Stangrada v prvem polletju letos, ko je posloval samo kot trgovina gradbenega materiala z 10 zaposlenimi, je izkazal okoli 2,355.000 din celotnega do- VEČ ZA STANOVANJA Okoli 800.000 din za stanovanjsko gradnjo leži v ribniški občini ne-zkoriščenih, ker OZD in TOZD nimajo denarja za lastno udeležbo, ki je potrebna, če hočejo najeti posoji- lo. Zato je zbor združenega dela sprejel na zadnji seji priporočilo, naj bi TOZD in OZD zvišale prispevek za stanovanjsko izgradnjo s sedanjih 6 na 8 odstotkov. Ta dodatna 2 odstotka prispevka bi v celoti ostala TOZD in OZD, da bi lahko zaprosila za posojila in tako hitreje reševala stanovanjske probleme svojih članov kolektiva. RAZOČARANJE - Zaradi zapoznele gradnje ni upanja, da bi se upokojenci vselili v nova stanovanja pred pomladjo 1975. Začasna razdelitev dohodka je taka: 41.900 din za pogodbene obveznosti, 21.123 din za zakonske obveznosti, 215.503 din za osebne dohodke, 25.018 din KAREL ORAŽEM, tajnik občinske Zveze sindikatov: „Delavcem je treba omogočiti, da bodo več naredili in si na tej osnovi omogočili večje osebne dohodke. To je glavna naloga strokovnjakov in vodstev. Povečevanje osebnih dohodkov, ki niso rezultat dela, vodi le k nestabilnosti gospodarstva. “ za druge osebne dohodke, 105.154 din pa je bil ostanek dohodka. ITPP Ribnica je prevzel s sporazumom in pogodbami upniške obveznosti 32 večjih upnikov, ki so znašale po prisilni poravnavi 2,514.304,45 din. Stangrad je nato poravnaval predvsem obveznosti do ITPP in jih do 30. junija letos poravnal že za 1,968.116,10 din. Vse neporavnane obveznosti so znašale 1. julija letos še preko 3,4 milijona dinarjev. Izdelan je program odplačevanja, ki ugotavlja, da so možnosti, da bo Stangrad v naslednjih 18 mesecih poravnal vse obveznosti iz tekočega poslovanja in tudi iz prisilne poravnave ter razpolagal še z okoli milijonom dinarjev likvidnih sredstev. Nadaljnji program poslovanja najprej ugotavlja, da mora po predpisih Stangrad poslovati še najmanj do 30. junija 1978, ker do takrat lahko upniki ospora-vajo izglasovano prisilno poravnavo, če se ugotovi, da bi Stangrad lahko ponovil več kot 60 odstotkov priznanih terjatev. Zadovoljivi rezultati poslovanja v prvem polletju letos so dokaz, da podjetje lahko tudi v naprej uspešno posluje in celo razširi poslovanje. V ta namen je predvidena združitev s TEKO Ljubljana. Nadalje je predviden večji promet, dohodek in ostanek dohodka, ki naj bi znašal po 20.000 din na zaposlenega, kolektiv pa naj bi štel 15 članov. Med drugim predvideva program tudi poslovanje le s solidnimi strankami. Ob večerih ni mogoče gledati televizije Občani območja „Zavo-de“ v Sodražici že vrsto let potrpežljivo čakajo na popravilo električnega omrežja, se pravi na zamenjavo sedanjih tankih žic z debelejšimi. Dejstvo je, da na tem delu Sodražice ni mogoče gledati televizijskega programa od približno 18. ure do 20,30, razen ob sobotah in nedeljah. Zaradi tega so prebivalci tudi prepričani, da tok sploh ne pride „do kraja’" Pri vsej zadevi je pomembno še, da je bil material za zamenjavo tega električnega omrežja pripravljen že pred nekako šestimi leti in iz neznanih razlogov uporabljen v nekem drugem delu Sodražice. Prebivalci „Zavode“ pričakujejo od poslovne enote ELEKTRO Ljubljana iz Kočevja, da bo zadevo čimprej uredila. Doma ostalo več družbenega proizvoda Razmerje med OZD in družbo se je izboljšalo od 68,6:31,4 na 70,8:29,2 V gospodarstvu ribniške občine je v prvem polletju letos v primerjavi z istim obdobjem lani porastel družbeni proizvod za 58,5 odstotka in je znašal letos 74,537.000 din. Ta dohodek je bil letos raz- družbenega proizvoda, in sicer: deljen tako: 70,8 odstotka ali 52,752.000 din ga je ostalo organizacijam združenega dela, se pravi tistim, ki so ga ustvarili; 29.2 odstotka ali 25,272.000 din pa so ga dobili drugi udeleženci v delitvi. Lani je bilo to razmerje nekoliko manj ugodno za ribniško gospodarstvo in je znašalo 68,6 : 31,4 odstotka. Od 70,8 odstotka družbenega proizvoda, ki je ostal OZD, predstavlja 8 odstotkov amortizacija (lani 9,4 odstotka), 33,9 odstotka čiste osebne dohodke in druge osebne prejemke (lani 39.2 odstotka) in 28,9 odstotka ostanek dohodka (lani 20 odstotkov). Drugi udeleženci v delitvi so prejeli letos 29,2 odstotka 7,6 odstotka so znašale pogodbene obveznosti (lani 7,4 od- stotka), 6,4 odstotka zakonske obveznosti (lani 5,6 odstotka) in 15,2 odstotka prispevki iz osebnih dohodkov (lani 18,4 odstotka). Delitev družbenega proizvoda se je letos nekoliko nagnila v korist OZD predvsem zato, ker so OZD zvečale ostanek dohodka za več kot enkrat oziroma natančno za 128 odstotkov. J. P. Ocena gospodarskih gibanj ugodna Izjema je kmetijstvo - Franc Markič v. d. direktorja Stangrad Na zadnji seji zbora združenega dela občinske skupščine Ribnica, ki je bila 31. oktobra, so razpravljali o poslovnem uspehu ribniškega gospodarstva v prvih šestih mesecih letos in o poslovanju delovne organizacije Stangrad. Po razpravi o gospodarskih gibanjih so bili sprejeti predlogi, ki naj bi v prihodnje zagotovili še boljše gospodarske uspehe. laKo so predlagali. da je treba zmanjševati zaloge in s Vode že zmanjkuje Oskrba z vodo bo na dnevnem redu prvih sej ObS potekal vodovod, in vsa ostala soglasja, potrebna za gradbeno dovoljenje. HYDROVOD mora Pred nekaj tedni smo v treh nadaljevanjih poročali o pomanjkanju vode na območju občin Kočevje in Ribnica ter o načrtu razvoja preskrbe z vodo na območju obeh občin, ki ga je izdelal HYDROVOD Kočev-je-Ribnica. Pred kratkim smo vprašali Antona Andoljška, direktorja HYDROVODA, kaj je bilo storjenega na tem področju v zadnjem obdobju, saj je znano, da pomanjkanje vode zavira gradnjo hiš oziroma stanovanj, pa tudi razvoj gospodarstva. Povedal je, da so že v obeh občinah storjeni nekateri ukrepi, da bi se program oskrbe z vodo začel čimprej uresničevati, in da je bilo pred kratkim izdano zagotovilo zavarovalnice ,,Sava“ za posojilo za gradnjo vodovoda. Na razgovoru predsednikov izvršnih svetov občin Ribnica in Kočevje ter predstavnikov HYDROVODA so 22. oktobra razpravljali o načrtovani gradnji vodovoda Izber-Ribnica. Ugotovili so, da je gradnja tega vodovoda in kasneje še vodovoda iz Podstenskega studenca življenjskega pomena za obe občini, kajti pomanjkanje vode že ogroža gospodarski razvoj v obeh občinah. Financiranje gradnje bo opravljeno tako, kot je predlagano v perspektivnem načrtu oskrbe z vodo, ki ga je izdelal HYDROVOD. HYDROVOD Ribnica--Kočevje je tudi dolžan začeti s tehničnimi pripravami za gradnjo vodovoda, pridobiti soglasja za gradnjo pri vseh lastnikih zemljišč, preko katerih bo Anton Andoljšek, direktor HYDROVODA: „Zagotovilo zavarovalnice „Sava“ za posojilo 2 milijona dinarjev smo pred kratkim že prejeli.“ (Foto: J. Primc) takoj vložiti prošnjo za posojilo pri Ljubljanski banki. Dela se bodo začela takoj, ko bodo zagotovljeni vsaj minimalni pogoji za delo. Sklenjeno je tudi bilo, da bosta obe občinski skupščini dali na dnevni red prvih sej tudi vprašanje gradnje vodovoda in zagotovitve denarja zanj. Občinska skupščina Ribnica je že dala na dnevni red seje vseh treh zborov, ki bo 11. novembra, tudi predlog za izdajo garancijske izjave HYDROVO-DU Kočevje-Ribnica za najetje 2,500.000 din iz sredstev zavarovalnice „Sava“ pri Ljubljanski banki. Posojilo bi odplačeval HYDROVOD iz komunalnega sklada. Predračunska vrednost te gradnje znaša okoli 5 milijonov dinarjev. Pri delih računajo na pomoč JLA, ki je pomagala tudi pri nekaterih dosedanjih gradnjah vodovodov v ribniški občini. tem doseči večjo likvidnost; več pozornosti je treba posvetiti kadrovski politki, a ne le štipendiranju, pač pa tudi gradnji stanovanj za strokovnjake; nadaljevati je treba z združevanjem in tesnejšim sodelovanjem gospodarstva; pohiteti je treba z vpisovanjem v register gospodarskih organizacij, kjer tega še niso storili itd. Opozorili so tudi, naj ne bi TOZD in OZD posredovale SDK le skope številčne podatke, ampak jim dodale tudi oceno gibanj, da bi bile stvari delegatom bolj razumljive. Podobne analize bodo dopolnili tudi s podatki TOZD in obratov, katerih sedež OZD je zunaj občine. Na podobnih razpravah bodo v bodoče predvidoma podrobneje ocenili gibanja v eni izmed gospodarskih panog. Posebno so opozorili na težave kmetijstva in zasebnih kmetov v sedanjem obdobju. Ob tem so predlagali, naj bi nekatere rešili sami, znotraj občine, in to tudi s pomočjo sklada za pospeševanje kmetijstva. Gospodarstveniki so predlagali, naj bi se v bodoče večkrat sestajali, da bi se pogovorili o glavnih težavah in nalogah. Potem "bi si TOZD ifl OZD med seboj lažje pomagale s posojili, strokovnjaki ali celo samo z nasveti. Nadalje so predlagali SDK, naj skuša doseči ponovno večstransko prostovoljno poravnavo dolgov. Med razpravo o Stangradu pa so delegati soglasno sprejeli priporočila Stangrada in občinskega izvršnega sveta, o čemer pišemo v posebnem članku. Dodamo naj le, da je bilo sprejeto priporočilo, naj bi za vršilca dolžnosti direktorja Stangrada imenovali Franca Markiča. SREČKO VRBINC, predsednik ZM: „V Loškem potoku dela dobro marksistični krožek, ki ga vodijo študentje-domačini. V Dolenji vasi pa so najbolje uredili klubsko, športno, kulturno in drugo delo mladine.“ /\ i J. P. Celotni dohodek sta v ribniški občini letos najbolj povečala ITPP in INLES, in sicer za 139,7 in 74 odstotkov. Na fotografiji: V TOZD INLES v Sodražici izdelujejo tudi garažna vrata. (Foto: J. Primc) vsak četrtek DOLENJSKI LIST LICITACIJA! Avto—moto društvo Brestanica razpisuje javno licitacijo za prodajo osebnega avtomobila ZASTAVA 750 za dne 10. XI. 1974 ob 9. uri pri društvenih garažah. OKROŽNO SODIŠČE NOVO MESTO objavlja prosti delovni mesti: a) VODJE PISARNE — s srednjo izobrazbo. Prednost imajo kandidati z znanjem strojepisja; b) VODJE VLOŽIŠČA IN ODPRAVE z nižjo izobrazbo ali kvalificirani delavec. Objava velja do zasedbe delovnih mest. Prijave je treba dostaviti pismeno ali osebno Predsedništvu okrožnega sodišča v Novem mestu. LICITACIJA! Kmetijsko živilski kombinat Kranj TOZD Komercialni servis — enota AgTOmehanika Cesta JLA 1, tel. 24-778, 23-485 Priljubljene male hribovite in vinogradniške traktorje. PASQUALI — TOMO VINKOV1Č vam nudimo do 25. decembra 1974 na kredit. Udeležba po dogovoru od 30 do 50 se tudi vse priključke. ostalo kredit od 18 do 24 mesecev. Kreditira Rezervne dele za te traktorje dobite v naši trgovini v Kranju na Koroški c. št. 25, tel. št. 24-786, lahko pa naročite rezervne dele pismeno z označbo kataloške številke', nakar vam jih pošljemo po pošti najkasneje v dveh dneh. Iz lastnega proizvodnega programa vam nudimo na kredit pod gornjimi pogoji: — izkopalnike krompirja — škropilnice 200, 300 in 500 litrov (40 atm. pritiska) — kultivatorje z drobilci — polavtomatske sadilnike za krompir. Na kredit tudi lahko kupite vse ostale priključke in traktorje URSUS, DEUTZ itd. ULJAHIIK KC 375 - PRETVORNIK ZA ROČNO VARJENJE, ZANESUIV IN PREPROST ZA UPRAVUANJE KC 375 je moderni pretvornik za električno varjenje, preprost za uporabo in upravljanje. Je tako izdelan, da ustreza težkim delovnim pogojem in ima zato odporno in trdno konstrukcijo. KC 375 omogoča širok obseg dela od 30 do 375 A in so v teh okvirih njegove karakteristike varjenja odlične. Omogoča lahek vžig in prožnost delovnega dosega z minimalnim brizganjem ter je tako usedanje kovine zelo dobro. Poganja ga trofazni dvopolni asinhroni stroj, katerega rotor je na skupni osi z rotorjem štiripolnega generatorja z neodvisnim zagonom. Celotni pretvornik ima skupno ohišje. VSESTRANSKO — PRIPRAVNO — EKONOMIČNO Brodogradilište, tvornica dizel motora i tvornica električnih strojeva i uređaja — Pula P P STEV 208, TELEFON: CENTRALA (052) 22-322 TELEX: 25 252 YU ULJTES Edina revija za Slovence po svetu, njihov stalen most z domovino je revija RODNA GRUDA Naročite jo tudi svojim sorodnikom v tujini! RODNA GRUDA 61001 Ljubljana, p. p. 196 Cankarjeva 1/11 PAVLIHOVA PRATIKA spet je prispela; le bolj je vesela, Se bolj je debelal Tovarna avtomobilov in motorjev Maribor TOZD BELT ČRNOMELJ razpisuje licitacijsko prodajo naslednjih osnovnih sredstev: 1.) AVTOMOBIL KOMBI IMV tip SB - 1600, letnik 1970, registriran. Izklicna cena 20.000 din. 2.) AVTOMOBIL TAM — 2000, letnik 1968, neregistriran, v voznem stanju. Izklicna cena 30.000 din. Ogled vozil je mogoč v tovarni vsak dan, razen sobote, od 6. — 14. ure. Licitacija bo v torek, dne 19. 11. 1974 ob 8. uri v tovarniških prostorih. Informacije daje transportni oddelek tovarne Belt Črnomelj. - PROSTA DELOVNA MESTA! Proizvodno in trgovsko podjetje AGRARIA BREŽICE razpisuje za poslovno enoto Trgovina z reprodukcijskim materialom v Brežicah prosti delovni mesti: 1. POSLOVODJA POSLOVALNICE ZA KEMIJSKO OPREMO IN TRGOVINO Z AVTOMOBILSKIMI DEU 2. PRODAJALCA V ODDELKU ZA ELEKTROMATERIAL Kandidata morata izpolnjevati naslednje pogoje: 1. pod 1: VKD trgov, stroke — tehnična stroka, najmanj 5 let delovnih izkušenjali pa KD trgov, stroke tehnične smeri z najmanj 10 leti delovnih izkušenj; 2. pod 2: KD trgov, stroke, tehnična smer; 3. osebni dohodek po pravilniku o osebnih dohodkih podjetja; 4. nastop je možen takoj ali po dogovoru; 5. vojaščine prost; 6. stanovanje ni zagotovljeno. Razpis velja 15 dni po objavii v časopisu. Prijave z dokazili o strokovnosti in opisom dosedanjega dela sprejema Splošni sektor Agrarie Brežice, Šentlenart 72. PROSTA DELOVNA MESTA Splošni in posebni socialni zavod DOM POČITKA (OSKRBOVANCEV) IMPOLJCA-SEVNICA razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. DVEH STREŽNIC 2. BLAGAJNIKA Pogoji: pod 1) starost nad 18 let pod 2) — končana ekonomska srednja šola z 1-letno prakso ali — končana poklicna šola trgovske stroke s 3-letno prakso Osebni dohodki po samoupravnem sporazumu o delitvi dohodka in OD, ki veljajo za posebne socialne zavode. Prošnje pošljite na gornji naslov v 15 dneh po objavi oglasa. DESET DINARJEV PROSTO DELOVNO MESTO! TOZD „DANA", tovarna rastlinskih specialitet in destilacija Mirna Komisija za medsebojna razmerja objavlja prosto delovno mesto BLAGAJNIČARKE POGOJI: 1. poklicna šola trgovske smeri ali nepopolna srednja šola in 5 let prakse 2. poizkusno delo 3 mesece Prijave sprejema splošni sektor „DANA", Mirna, 15 dni po objavi. SCHIEDEL — YU — Kamin, dimnik št; 1 v Evropi PGP GRADNJA ŽALEC mmmm tedenske Četrtek, 7. novembra - Ernest Petek, 8. novembra - Bogdan Sobota, 9. novembra - Teodor Nedelja, 10. novembra - Leon Ponedeljek, 11. novembra - Martin Torek, 12. novembra - Emil Sreda, 13. novembra - Stanislav Četrtek, 14. novembra - Lovrenc LUNINE MENE 14. novembra ob 01.53 - mlaj BREŽICE: 8. in 9. 11. ameriški barvni film „Sin“ 10. in 11. 11. ameriški barvni film „Vlomilec41. 12. in 13. 11. jugoslovanski barvni film „Volk samotar“. ČRNOMELJ: 8. 11. ameriški barvni film „87. policijska postaja14. 10. 11. italijansko-ameriški barvni film „Ko so se ženske učile ljubiti44. 13. 11. francoski barvni film „Do- rmH bra kupčija v Marseillu44. 15. 11. francoski barvni film „Romantika konjskega tatu44. KRŠKO: 9. in 10. 11. ameriški barvni film „Topovi za korduro44. 13. 11. italijanski barvni film „Prihaja sabata44. METLIKA: od 8. do 10. 11. nemški barvni film „Kako razložiti svoji hčerki44 in ameriški barvni film „Krvavi lov44. 13. in 14. 11. italijanski barvni film „Norost44. MIRNA: 9. in 10. 11. „Veseli lov na diamante44. NOVO MESTO: od 8. do 11. 11. ameriški barvni film „24 ur Le Mensa44. 10. 11. nemški barvni film „Pepek strah in trepet profesorjev44 od 12. do 14. 11. ameriški barvni film „Črni bratje pojo44 RIBNICA: 9. in 10. 11. francoski barvni film „Nikolas Philberg v vojni in ljubezni44. SEVNICA: 9. in 10. 11. angleški film „Zbogom gospod Chips44 13. 11. ameriški film „Kavboj brez miru44. ŠENTJERNEJ: 9. in 10. „Ljubezen na odoru44. TREBNJE: 9. in 10. 11. ameriški barvni fantastični film „Kapetan Nemo44. SLUŽBO DOBI ■ K U P I M IŠČEM žensko pomoč v gospodinjstvu za k eni osebi 3-krat na te-'den. Ponudbe pod „DOGOVOR44. IŠČEM DELAVKE za zaposlitev na delovnih mestih: vodja pisarne, za katerega se zahteva srednja izobrazba in 3 leta delovnih izkušenj — dve snažilki za delo v popoldanskem času. UJV Novo mesto, Jerebova 1, telefon 21-080 STANOVANJA ODDAM SOBO starejši ženski za delno pomoč v majhnem gospodinjstvu. Ponudbe pod „POŠTENA44. MLAD ZAKONSKI par išče opremljeno ali neopremljeno sobo, garsonjero ali enosobno stanovanje. Naslov v upravi lista (2615/74). SPREJMEM pošteno sostanovalko. Drugo po dogovoru. • Naslov v upravi lista (2618/74). MLADA ZAKONCA brez otrok iščeta sobo v Novem mestu ali bližnji okolici. Ponudbe pod „PLAČAVA IN PAZIVA NA OTROKE44. ODDAM opremljeno centralno ogrevano sobo fantu. Naslov v upravi lista (2625/74). SOBO oddam dvema fantoma. Naslov v upravi lista (2626/74). Motorna vozila PRODAM FIAT 750, letnik 1966, v voznem stanju in po ugodni ccni. Anton Ban, Vel. Brusnice 71, Brusnice. PRODAM FIAT 1300, letnik 1969. Cena 16.000,00 din. Naslov v upravi lista (2600/74). PRODAM FIAT 1300, letnik 1969, registriran do maja 1975. Cena 9.500 din. Alojz Pavlič, Vel. Bučna vas 31, Novo mesto. ČZ 175 ŠPORT prodam. Vanja Berger, Volčičeva 19, Novo mesto. PRODAM dobro ohranjen fiat 750. Ogled vsak dan od 15. ure dalje. Franc Kuzma, Vel. Lahinja št. 16, 68340 Črnomelj: NUJNO prodam zastavo 750, letnik 1969. Marjana Kozine 53, Novo mesto, telefon 21-546 od 14. do 16. ure. PRODAM AVTO FIAT 850, letnik 1970. Ogled od 14. ure dalje. Jože Šinkovec, Ločna 33, Novo mesto. PRODAM POZOR! CVETLIČNI, KOSTANJEV in ajdov med lahko dobite vsak čas in vsako količino v gostilni Hudoklin, Brusnice, po 25,00 din kilogram. PRODAM peč na olje. Janez Ger-danc, Žabja vas 43, Novo mesto. UGODNO PRODAM lepe sadike li-gustra za živo mejo. Franc Strgar, Lešnica 16, Otočec. SUHA BUKOVA drva lahko kupite. Informacije v trgovini Hutar, Rožni dol 8, Semič. PO UGODNI CENI prodam jabolka za ozimnico, avto zastava 750, letnik 1964, kosilnico Alpina, 2 kub. metra hrastovih in smrekovih 5 cm desk (fosni) in 1100 litrski vinski sod. Oglasite se pri Slavku Jeršiču, Pavlova vas 86, Pi-šece. KUPIM rabljen 100-litrski mešalnik. Marjan Jordan, Šentjernej 35. KUPIM slamoreznico na verigo, po možnosti s puhalnikom. Branko Škarja, Jesenice 4, Šentrupert. UGODNO PRODAM dobro ohranjeno stanovanjsko hišo z gospodarskim poslopjem v bližnji okolici Kočevja. Informacije vsak dan v popoldanskem času. Kajuhovo naselje 7, Kočevje. UGODNO prodam 16 arov vinograda z zidanico v Bojniku. Naslov v upravi lista (2616/74). RAZNO NA CESTI Trebnie-Dobrnič sem izgubila torbico z denarnico in osebno izkaznico. Poštenega najditelja prosim, da jo vrne proti visoki nagradi na naslov iz osebne 17lf 37H1PP NAJDITELJA dveh ključev na usnjeni vrvici prosim, da jih vrne na upravo Dolenjskega lista ali na naslov: Viktor Šenica, Dol. Toplice 42. POROČNI PRSTANI! - Za lepa in moderna poročna prstana se vam splača pot v Ljubljano k zlatarju v Gosposki 5 (poleg univerze). -Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta! -5REKUCI ss OPOZARJAM, da imata zakupnika posestva in hiše Vrhpcč št. 18 TASO HAM DO in VERONIKA edina pravico obdelovati in sekati v gozdu. Vsakega zasačenega v gozdu bosta prijavila oblasti. Pooblaščenec odsotnih lastnikov odvetnik Vladimir Legan, Zagreb, Karasova 5, telefon 643-570. OPOZARJAM VSE, naj ne kupujejo predmetov, ki jih prodaja moj mož Mijo Franič, in sporočam, da nisem plačnica njegovih dolgov. Anka Franič, gozdni obrat Sentlenart pri Brežicah. NUDIM VSE VRSTE ROLET, ŽALUZIJE, PLATNENE ZAVESE VSEH BARV. IZVRŠIM VSA POPRAVILA, SPADAJOČA V TO STROKO. KRATKI DOBAVNI ROKI, CENE SOLIDNE. NAROČILA PREVZEMATA BOGO RADI, ŽABJA VAS 15, NOVO MESTO, IN IGNAC PRIJATELJ, KVEDROVA 8, KRŠKO. Žs Billi«! B VSFM, ki so priskočili na pomoč ali kakorkoli pomagali pri obnovi skednja, ki mi je pogorel, posebno tov. Kranjčiču se iskreno zahvaljujem. ALOJZ BARBO, Mali Kal 7, Mirna peč. Namesto Cvetja na grob pokojnemu Jožetu Plcšku z Otočca poklanjajo vaščani Otočca 150,00 din Zvezi slepih Novo mesto. Namesto venca na grob pokojnemu Jožetu Zupančiču iz Podhoste poklanja Društvo upokojencev Straža-Toplice 200,00 din Zvezi slepih Novo mesto. Namesto venca na grob pokojni Tereziji Bartolj iz Stranske vasi poklanja Izvršni odbor občinske konference SZDL Novo mesto 400,00 din Zvezi slepih Novo mesto. Namesto venca na grob pokojni Tereziji Bartolj iz Stranske vasi poklanjajo Zvezi slepih Novo mesto 300,00 din sodelavci sina Francija. Za poklonjene zneske vsem iskrena hvala!ZVEZA SLEPIH NOVO MESTO. Po težki in mučni bolezni nas je nenadoma in za vedno zapustil moj dragi mož, stric in brat FRANC ŽNIDARŠIČ iz Muhabeija Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, darovalcem vencev in cvetja, ter vsem, ki so z nami sočustvovali in izrekli sožalje in nam nesebično pomagali v najtežjih trenutkih. Najlepša hvala pevcem in župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoča žena Kati in družini Nadu in Jerele »Dolenjski list« v vsako družino Hvala za vašo kri, ki rešuje življenja! Štampalija Mladen, Ivo Moravec, Cvetka Zupančič in Mirko Zupančič, člani Krke - tovarne zdravil Novo mesto; Jože Kovačič, član Mercatorja Novo mesto; Marija Golob, Marija Klemenčič, Leopold Gliha, Marija Žagar, Tilka Turk, Jože Kocjančič, Rudi Redek, Alojz Turk, Vladimir Kovač, Danijer Badovinac, Rozalija Sitar, Janko Kotnik, Nada Rozman, Božo Čavlovič, Draga Pate in Franc Nadu, člani Novoteksa Novo mesto; Antonija Bratkovič, članica Splošne bolnice Novo mesto; Štefan Hrastar, Alojz Juršič in P’ranc Pelko, člani Novograda Novo mesto; Alojz Zupančič, član Novo-grada Novo mesto; Silvester Tomšič, Alojz Lenarčič, Kristina Mihalič in Anton Može, člani iMV Novo mesto; Franc Košmrlj, član Industrije obutve Novo mesto; Alojz Novak, član Osnovne šole Grm; Marija Boh, Ivan Vidmar in Vinko Krnc, člani Novolesa Straža; Levko Florjančič, član Krke - tovarne zdravil Novo mesto; Herman Binkovski, član IMV Novo mesto; Ljubo Rabič in Ivan Vidic, člana Pionirja Novo.mesto. Janez Ponikvar, Tončka Gorjanc, Silvester Novak, Silvo Staniša, Martin Povše, Zofka Vene, Božo Tratnik, Vladimir Brinec, Ciril Pirnar, Dubrovka Bulič, Bojan Zefran, Jože Hočevar in Jože Lokovšek, člani Krke'- tovarne zdravil Novo mesto; Franc Pirc, Marija Boh, Rudolf Muhič, Srečko Jordan, Drago Krštinc, Marjan Zupančič, Darko Vidic, Jože Grubar, Anton Dular, Vida Vidic, Jože Hrovat, Anica Šercelj, Martin Sepaher, Jože Košmrlj, Anton Vidmar, Anica Rajk, Anton Bobnar, Viktor Foršček, Anica Zadnik, Franc Pestotnik, Silvo Palčič, Jože Avguštin, Breda Bele, Fanika Muhič, Milka Kulovec, Milena Zupančič, Vera Gnidovec, Majda Gorše, Milena Kraševec, Vinko Zaletelj, Marjan Dragman, Slavko Fink, Anton Lukšič, Franc Berkopec, Ivan Kulovec, Ciril Brus, Stanislav Saje in Ivan Hrastar, člani Novolesa Straža; Ivan Ašič, Alojz Kavšček, Srečko Kotnik, Rozalija Planinšek, Jože Berkopec, Ivo Hidek, Pavla Pangrc, Jože Knafeljc, Marija Bozovičar, Anica Ban in Slobodan Župunski člani Novoteksa Novo mesto; Janez Jerman, član IMV Črnomelj; Jože Dežman, član Iskre Novo mesto; Franc Dragan, Janez Kopina, Anton Gregorič, Franc Zupančič, člani IMV Novo mesto; Miroslav Ajdišek, Brane Škrubej, Bojan Korelc, Emil Matko, Bogdan Štukelj, Miran Petek, Miro Avguštinčič, Sašo Majerle^ Brane Sertelj, Darko Bartelj, Mirko Kralj, Alojz Klemenčič, učenci Šolskega centra za kovinsko stroko Novo mesto; Jože Kopina, član Novograda Novo mesto; Antort Čopič, član Pionirja Novo mesto; Janez Bradač, član Kovinarja Novo mesto; Cilka Pršina, članica Bora Dolenjske Toplice; Ivan Šporar, član Gorjancev Straža; Marjan Gorišek, Vlado Štrucelj, Anton Husič, Stanko Grdiša, Peter Tkalčič, Anton Grahek, Jože Črnič, Srečko Gorše in Tone Dajčman, člani Belta Črnomelj; Angela Selič, ANica Štukelj, Kristina Veselič, Anica Jankovič in Marija Simonič, člani Beti Črnomelj; Alojz Avbar, obrtnik iz Bršlina; Katica Adlešič, članica Begrada Črnomelj; Bogomir Novak in Prane Zupančič, upokojenca iz Črnomlja; Jože Kocjan, član Rudnika Kanižarica; Stanko Klepec, član Elektro Črnomelj; Franc Sikošek, šofer iz Črnomlja; Žiga Klun, Boris Šikonja, Stane Dražumcrič in Alenka Lovše, dijaki črnomaljske gimnazije; Ivan Kapušin, član PL Brežice; Viktor Avsec, član Novoteksa Novo mesto; Janez Kump, upokojenec iz Obrha; Peter Vipavec; član Belta Črnomelj; Ivanka Rozman, Janez Janežič, Franc Vidmar, Franc Slapničar, člani Novolesa Straža; Marija Rozman, članica Lekarne Novo mesto; Ana Kralj, Jože Smrekar, Franc Pavlin, Anton Junc, Tončka Janc, Slavka Mohar, Jože Konček, Franc Ribič, Franc Kavšek, Ivan Radoš, Jože Žugelj, Janez Počrvina, Ida Špringer, Jože Cimermančič, Anica Novak, Janez Umek in Slavko Šterbenc, člani Novoteksa Novo mesto; Ivan Božič, Viktor Brulc, Anton Bojane in Miro Fink, člani IMV Novo mesto; Marija Šivak, Anton Sajovic, Anton Zore, Martina Ribič,-Jožica Blažič in Stanka Fink, člani Krke - tovarne zdravil "Novo mesto; Marjan Kovačič, Franc Plantan, Anton Bukovec, Zdenka Pevec, Jože Novak, Jože Abram, Franc Ferenček in Ivan Žiberna, člani Fle Novo mesto; Franc Kuzma in Jože Srebrnjak, člana Standarda Novo mesto; Branko Šeruga in Franc Markovič, člana Gorjancev Straža; Franc Kraševec, član Elektro Novo mesto; Marija Bevc, Vinko Srpčič, Pavle Gostečnik, Milka Gabron, Vida Gorenc, Pavel Jakop, Matjan* Grauf, Zdenka Gomizelj, Tatjana Košir, Zdenka Rajer, Damjana Kotar, Marija Štamcar, Brane Brkič in Tatjana Savnik, dijaki novomeške Gimnazije; Ivan Črnugelj, član IMV Suhor; Slavka Božič, fotografka iz Črnomlja; Slavko Šeruga, član hotela Grad Otočec; Zvone Šeruga, študent iz Sela pri Ratežu; Franc Radi, Gašper Pelko, Rajko Livio, Boris Kušer, Andrej Simčič, Mira Mugerli, Jožica Rus, Stane Jerkovič in Franc Fink, dijaki Kmetijske šole Grm. Jože Bašelj, kmet iz gornjega Kamenja; Marija Zarabec, Tone Kovač, Anica Modic, Martina Vink, Marija Šiler, Štefka Kulovec, Slavko Čečelič, Milka Grilc, Joža Mejač, Mirko Mohar, Brane Avbar, Jože Mali, Anton Novak, Franc Bogolin, Viljem Udovč in Majda Šoln, člani Novoteksa Novo mesto; Vid Golob in Anton Marolt, člana Ele Novo mesto; Jože Novak, delavec iz Žabje vasi; Štefan Kavšek, član Elektro Novo mesto; Štefka Ivanež, članica Industrije* obutve Novo mesto; Slavka Jerman in Jože Pirnar, člana Laboda Novo mesto; Albin Kastelic, Miha Markovič, Danijel Kum, Jože Bobnar, Anica Šenica in Jože Novine, člani Novolesa Straža; Franc Kren in Stevo Vukčevič, člana Gorjancev Straža; Kristina Matko, članica IMV Novo mesto; Anton Brulc, član Gostinske šole Novo mesto; Ivan Širne, član G. G. Novo mesto; Rajko Rukše in Pavla Lavrin,člana Splošne bolnice Novo mesto; Vesna Zvar, Milena Dcržič, Anica Bogolin, Ivanka Perko, Belinda Šmalc, Jerneja Šterk, Metka Hervol, Marija Kočevar, Marija Zadravec, Boža Zorič, Jelena Štampalija, Alojz Hanov. Sonja Jerman, Majda Kartuš, Lidija Stoicev, Janja Kožamelj, Mira Železnik, Marija Toinše, Željka Tomažin in Vesna Petrič, dijaki Šole za zdravstvene delavce Novo mesto; Jože Štefanič, Ana Bartolj, Ivan Šinkovec, Boris Jakše, Anton Plut, Jože Sukljc, Jože Rajer, Jože Štrukelj, Anton Vlahovič, Ivan Jakše, Janez Mihelčič, Alojz Lužar in Leopold Žalec, člani IMV Semič; Milan Jamnikar, Bojan Putrih in Alojz Malnar, člani Pionirja Novo mesto; Vinko Žarkovič, član Obratnega komunalnega podjetja Črnomelj; Alojz Kocjan, Jože Stepan, Matija l-ilak, Jože Vrtin, Franc Sneler in Martin Jesih, Člani Kovinarja Črnomelj; Jože Pavlakovic, član Novoteksa Vinica; Stanislav Bencik, član Zavoda za požarno varnost Novo mesto; Marjan Petrov, član Iskre Novo mesto. NADVSE dobremu možu, očku, bratu, svaku, stricu LOJZETU SKUBICU z Gor. Kamene 6, želijo za njegov 50. rojstni dan mnogo sreče in zdravja v krogu svoje družine in da bi bil vedno tako dober, žena Tinca, hčerki Mojca in Silva, Murgljev ata, sestra Marija, svak Jože in nečak Jožko. NADVSE DOBRI sestri, svakinji in zlati teti MARIJI PISTOTNIK in njenemu možu Jožetu želijo srečno vrnitev v Kanado brat Lojze, svakinja Tinca, nečakinji Mojca in Silva ter Murgljev ata. DRAGI mami ELIZABETI OVNIČEK iz Novega mesta, Karlovška cesta 5, za njen 80. jubilejni dan veliko sreče, zdravja in da bi bila še mnogo let med nami, želi hčerka Cirila z možem Francijem ter hčerko Alenko in Mojco. Čestitki pa se pridružujejo še hčerke Angela, Lojzka in Joža z družinami. DRAGI mami in omici IVANKI GRILL iz Herrenberga v Zah. Nemčiji vse najboljše za njen praznik, da bi ga še velikokrat praznovala med nami, ji želi sin z družino. Atu pa čimprejšnje okrevanje. DRAGI mami MARTINI VOLK iz Čateža pri Brežicah za njeno dvojno praznovanje veliko sreče in da bi bila še mnogo let med nami, želi hčerka Fanika. Čestitki se pridružujejo mož Franc, hčerka Erika z družino in sin Rafko. ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi našega dobrega sina, brata in strička STANETA METELKA dipl. ing. strojništva se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki so v teh težkih trenutkih sočustvovali z nami in nam izrekli sožalje, darovali pokojniku vence in cvetje in ga pospremili do njegovega mnogo preranega zadnjega doma. Posebno se zahvaljujemo Inštitutu Jožef Štefan, Patentni pisarni Ljubljana, kolegom iz študentskega doma, Klubu belokranjskih študentov, kolektivu ISKRA iz Semiča, Plutovim in Francki Saje ter vsem sorodnikom in sosedom, ki so nam globoko pretresenim, stali ob strani. Najlepša hvala govornikoma Jožetu Plutu in kolegu iz Ljubljane ter kaplanu za opravljeni obred. Še enkrat vsem skupaj iskrena hvala! Žalujoči: mama Angela, oče Vinko, brat Maijan z družino in drugo sorodstvo Kot pri Semiču 17, Frankfurt. ZAHVALA 3. novembra 1974 smo pokopali v 88. letu starosti našega dobrega očeta, starega očeta, tasta in prijatelja JOŽETA MUCA-BABOŠEVEGA iz Gornje Lokvice pri Metliki, udeleženca Oktobrske revolucije 1917 Zahvaljujemo se vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti na pokopališče k Trem faram. Iskrena zahvala tudi vsem, ki so darovali cvetje na njegov grob. Posebej se zahvaljujemo še tovarišem Kepicu, Matkoviču in Pezdircu za njihove poslovilne besede, občinskim družbeno-političnim organizacijam, lokviškim gasilcem, krajevni skupnosti, vaščanom in metliški godbi. Žalujoči: sin Tone, snaha Vida, vnuki Tonček, Jožek in Majda ter ostalo sorodstvo V SPOMIN Minilo je leto dni, odkar nas je v 54. letu starosti 7, novembra 1973 nenadoma zapustil naš dragi mož in atek FRANC KLOPČIČ V naših srcih je še vedno neutolažljiva bolečina. Hvala vsem, ki sc ga še vedno spominjate in obiskujete njegov prerani grob. Žalujoči: vsi njegovi DOLENJSKI LIST IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novo mesto - USTANOVITELJI LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. IZDAJATELJSKI SVET: Lojzka Potrč (predsednica sveta), Franc Beg, Viktor Dragoš, Tone Gošnik, Jože Jeke, Vlado Silvester, Franc Lapajne, Tine Molek, Slavko Smerdel, Franc Stajdohar in Ivan Zivič . UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Milan Markelj, Janez Pezelj, Branko Podobnik, Jože Primc, Jože Splichal (urednik priloge P), Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Oblikovalec priloge Peter Simič. IZHAJA vsak Četrtek - Posamezna številka 3 din - Letna naročnina 119 dinarjev, polletna naročnina 59.50 din, plačljiva vnaprej -Za inozemstvo 240 din ali 15 ameriških dolarjev oz. 45 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) - Devizni račun: 5 2100-6 20-107-3 2002-009-8-9 OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 45 din, I cm na določeni strani 68 din, 1 cm na prvi, srednji ali zadnji strani lista 90 din. Vsak mali oglas do 10 besed 17 din, vsaka nadaljnja beseda 1,50 din. Za vse druge oglase in oglase v barvi velja do preklica cenik št. 6 do 1.1. 1974 - Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 52100-601-10558 - Naslov uredništva in uprave: 68001 Novo mesto, Glavni trg 3 oz. poštni predal 33 - Telefon: (068) 21-227 -Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo Časopisni stavek, filmi in prelom: CZP Dolenjski list, Novo mesto Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana RADIO LJUBLJANA VSAK DAN: Poročila ob 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 16.00. 18.00, 19.30 in oh 20.00. ČETRTEK, 7. NOVEMBRA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo -Beseda in glasba. 10.15 Po Talijinih poteh. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - inž. Jože Čuden: Primeri uspešne govedoreje na kmetijah v hribovitih krajih. 12.40 S pihalnimi godbami. 13.30 Priporočajo vam... 14.40 Med šolo, družino in delom. 15.45 »Vrtiljak44 18.35 Z zabavnim orkestrom RTV Ljubljana. 19.40 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 23.05 Literarni nokturno. PETEK, 8. NOVEMBRA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Radijska Šola za nižjo stopnjo - Jesenska. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - inž. Slavko Gliha: ' Kakšen je napredek poljedelstva v Sloveniji. 12.40 Popevke brez besed. 13.30 Priporočajo vam ... 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 - 16.50 „Vrtiljak44. 16.50 Človek in zdravje. 18.15 „Signali44. 19.40 Minute z ansamblom Vilija Petriča. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Stop-pops 20 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih. SOBOTA, 9. NOVEMBRA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Pionirski tednik 10.15 Sedem dni na radiu. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - dr.,Jože Colnerič: Ugotovitve in sklepi s simpozija o rezi vinske trte. 12.40 Ob bistrem Potoku. 13.30 Priporočajo vam . .. 14.10 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji. 15.45 Vrtiljak. 17.20 Gremo v kino. 19.40 Minute z ansamblom Bojana Adamiča in Milana Ferleža. 19.50 Lahko noč, otroci! 21.30 Oddaja za naše izseljence. NEDELJA, 10. NOVEMBRA: 8.07 Radijska igra za otroke -Mrgarethe Jehn: Je gospod Smirek deževnik? 9.05 Še pomnite tovariši! 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 14.05 - 18.00 Nedeljsko športno Popoldne. 18.04 Radijska igra — Alphonse Daudet: „Lek prečastitega očeta Levičnika44. 19.50 Lahko noč, otroci! 23.05 Literarni nokturno. PONEDELJEK, 11. NOVEMBRA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb. 10.15 Za vsakogar nekaj. 11.00 Poročila -Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti — dr. Tatjana Stupica: Pregled novosti s področja obdelave tal. 13.30 Priporočajo vam .. .14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 „Vrtiljak44 19.40 Minute s triom Avgusta Stanka 19.50 Lahko noč, otroci! 22.20 Popevke z jugoslovanskih studiev. TOREK, 12. NOVEMBRA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - Kmetijsko industrijski kombinat v Vojvodini. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - inž. Cvetko Velikonja: Gojitveni in sečnospravilni načrt v gozdni proizvodnji. 15.45 „Vrtiljak“. 18.05 V torek nasvidenje. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi. 23.05 Literarni nokturno. SREDA, 13. NOVEMBRA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Nenavadni pogovori. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - inž. Nada Zorko: Kako dosežemo visoko nes-nost kokoši. 12.40 Od vasi do vasi. 13.30 Priporočajo vam... 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 Loto vrtiljak. 19.40 Minute z ansamblom Francija Puharja. 19.50 Lahko noč, otroci! 22.20 S festivalov jazza., 14. NO- RADIO BREŽICE ČETRTEK - 7. novembra: 16.00 - 16.30 - Napoved programa, poročila, šport in turistični napotki, Nove plošče RTB 16.30 - 17.00 -Aktualnost tedna, obvestila in reklame 17.00 - 18.00 - glasbena oddaja Izbrali ste sami SOBOTA - 9. novembra: 16.00 - 16.30 - Malo za vas - nekaj za vse 16.30 — 17.00 — Sobotno kramljanje, Jugoton vam predstavlja 17.00 - 17.30 - Kronika, Med zabavnimi zvoki nekaj obvestil in reklam, Za naše najmlajše 17.30 - 18.00 - Domače zabavne na valu 192 m NEDELJA - 10. novembra: 10.30 - Domače zanimivosti - Beseda delegatov in delavcev o kongresu slovenskih sindikatov - Za naše kmetovalce: dipl. veterinar Janko Vizjak - Telesna temperatura pri domačih živalih - Brežiški komunisti o integracijskih procesih - obvestila, reklame in spored kinematografov - 12.00 - 15.30 - Občani čestitajo in pozdravljajo TOREK - 12. novembra: 16.00 - 16.30 - Napoved programa in srečanje s kvintetom Jožeta Kam-piča, Poročila, Kaj prinaša nova številka Dolenjskega lista, Novo v knjižnici 16.30 - 17.00 - Tedenski športni komentar, obvestila, reklame in filmski pregled 17.00 - 18.00 - Mladi za mlade VEMBRA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za višjo Stopnjo - Slovenci na Koroškem pod pritiskom nacizma. 10.15 Po TaHjinih poteh. 11.00 Poročila — Turistični napotki za neše goste iz 10.15 Po Talijinih poteh. 11.00 Poročila -Turistični napotki za naše goste iz 12.40 S pihalnimi godbami. 13.30 Priporočajo vam .. . 15.45 Vrtiljak. 17.20 Iz domačega opernega arhiva. 18.35 Z zabavnim orkestrom RTV Ljubljana. 19.40 Minute z ansamblom Mojmira Sepeta. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 23.05 Literarni nokturno. TELEVIZIJSKI Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Danica Krošl fe Šentlenarta - Karmen, Martina Hu-dorovka iz Gorice - Marjana, Štefi-ca Somek iz Gredic - Anđelka, Nada Kordoska iz Brežic - deklico, Marta Stanič iz Mrzlega Polja -dečka, Dragica Novosele iz Malega vrha - dečka, Pavica Skok iz Brega-ne - deklico, Štefica Vidrih iz Pokleka - deklico, Terezija Lehpamer iz Slave gore - dečka, Marija Iljaš iz Slogonskega - dečka. ČESTITAMO! BR.KRONIKA NESREČ Pretekli teden so se poškodovali in iskali pomoči v naši bolnišnici: Hotko Sonja, učenka iz Kapel, ugriznil jo je pes v levo nogo. Trs Radivoj, avtomehanik iz Starš pri Mariboru je padel z motorjem pri Moto-krosu in si poškodoval glavo. Žgalin Darko, sin delavca iz Podgorja - ugriznila ga je svinja v levo stegno. Zokalj Marija, gospodinja iz Breganskega sela se je poparila s kropom po desni nogi. Gerjevič Anton, sin kmeta iz Arnovega sela si je poškodoval glavo pri delu s traktorjem. Sintič Marija, upokojenka iz Ključa je padla po stopnicah in si poškodovala glavo. Juren Silvester, delavec iz Bregane sije pri prometni nesreči poškodoval glavo. UMRLI SO Pretekli teden so v brežiški bolnišnici umrli: Pisanski Franc, kmet iz Viher, star 74 let; Trbuha Franjo, delavic iz Kapelskega vrha, star 53 let; Baznik Marija, gospodinja iz Drnovega, stara 68 let. ČETRTEK, 7. NOVEMBRA: 8.55 Kongres zveze sindikatov Slovenije - prenos (do pribl. 13.00) (Lj) — 14.10 TV v šoli — ponovitev (Zg) - 15.35 Francoščina -ponovitev (do 16.10) (Bg) - 16.45 Poročilo s kongresa zveze sindikatov Slovenije (Lj) - 17.30 T. Seliškar: Bratovščina Sinjega galeba, barvna oddaja (Lj) - 18.00 Obzornik (Lj) - 18.15 Mozaik (Lj) — 18.20 Svet v vojni - serijski dokumentarni film (Lj) - 19.10 Barvna risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 3-2-1 (Lj) - 20.05 F. Hečko: Rdeče vino — TV nadaljevanje in konec (Lj) - 21.25 Kam in kako na oddih (Lj) - 21.35 Četrtkovi razgledi: Človek, kruh, lakota (Lj) - 22.05 C. Saint Saens II. Klavirski koncert (Lj) - 22.30 TV dnevnik (Lj). PETEK, 8. NOVEMBRA: 8.10 TV v šoli (Zg) - 10.50 Angleščina (do 11.25) (Bg) - 14.10 TV v šoli -ponovitev (Zg) - 15.45 Angleščina - ponovitev (do 16.20) (Bg) -. Kongres zveze sindikatov Slovenije (Lj) - 17.20 Veseli tobogan: Slovenske Konjice - I. del (Lj) - 17.50 Obzornik (Lj) - 18.05 Revija folklore — III. del barvne oddaje (Lj) - 18.35 Mozaik (Lj) - 18.40 Smotrna uporaba električnega toka v gospodinjstvu - II. del - 18.50 Dosežki svetovne znanosti (Lj) - 19.10 Barvna risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) — 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.50 Tedenski notranjepolitični komentar (Lj) - 19.55 Propagandna reportaža (Lj) - 20.00 3-2-1 (Lj) - 20.10 Ta prisrčna dobrota - barvni film (Lj) - 22.15 TV kažipot (Lj) — 22.35 TV dnevnik (Lj). SOBOTA, 9. NOVEMBRA: 9.30 TV v šoli: Za vzgojitelje, Izbrana tema (Bg) - 10.35 TV v šoli (Zg) - 12.00 TV v šoli (do 12.30) (Sa) - 13.25 Nogomet Radnički (Kragujevac): Velež - prenos Beograd (Lj) - v odmoru Propagandna oddaja (Lj) - 15.15 Rokomet Borac (Banjaluka): Partizan (Bjelovar) - prenos Sa-Lj v odmoru Rezerviran čas (Lj) - 17.35 Ansambel Vilija Petriča - barvna oddaja (Lj) - 18.05 Obzornik (Lj) - 18.20 Mozaik (Lj) - 18.25 Disneyev svet - barvni film (Lj) - 19.10 Barvna risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar (Lj) - 19.55 3-2’1 (Lj) - 20.00 Človek, ne jezi se (Zg) - 20.30 Skopje 74 -prenos festivala zabavnih melodij (Sk) — 21.40 Moda za vas - barvna oddaja (Lj) - 21.50 TV dnevnik (Lj) - 22.05 Tri zgodbe iz Orkneya - barvni film (Lj). NEDELJA, 10. NOVEMBRA: 9.20 Svet v vojni - serijski dokumentarni film (Lj) - 10.10 Otroška matineja: Zgodba o deklici Margareti, Življenje v gibanju, barvna filma (Lj) - 11.05 Poročila (Lj) — 11.10 Narava - neznana znanka - barvna oddaja (Lj) - 11:15 Kmetijska oddaja (Sa) - Nedeljsko popoldne: Prvi aplavz Moški pevski zbor Ivan Cankar s Taborom barvna oddaja Za konec tedna 16.40 Košarka Bosna: Jugoplastika - prenos (Sa, Lj) - v odmoru Moda za vas (Lj) - 18.15 Poročila (Lj) — 18.20 Vidoq — serijski barvni film (Lj) - 19.15 Barvna risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.50 Tedenski gospodarski komentar (Lj) - 19.55 3-2-1 (Lj) - 20.00 M. Božič: Človek in pol - barvna TV nadaljevanka (Zg) - 21.05 Dokumentarna oddaja: Urbanizacija Slovenije (Lj) - 21.35 Športni pregled (Zg) - 22.10 TV dnevnik (Lj). PONEDELJEK, 11. NOVEMBRA: 8.10 TV v šoli (Zg) - 9.30 TV v šoli: Zemljepis, Ledeniki, Srbohrvaščina (do 10.35) (Bg) - 14.10 TV v šoli - ponovitev (Zg) - 15.30 TV v šoli - ponovitev (Bg) — 16.30 Madžarski TVD (Pohorje, Plešivec do 16.50) (Bg) - 17.30 E. Majeron: V znamenju dvojčkov - I. del - (Lj) - 17.50 TV obzornik (Lj) - 18.05 Na sedmi stezi - športna oddaja (Lj) - 18.35 Mozaik (Lj) - 18.40 Sodobni, idejnopolitični tokovi in marksizem (Lj) - 19.00 Odločamo (Lj) - 19.10 Barvna risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 3-2-1 (Lj) - 20.05 S. Gro§howiak: Fantje - barvna TV drama (Lj) - 21.25 Sodobna oprema — barvna oddaja (Lj) - 21.35 Kulturne diagonale (Lj) - 22.05 Mozaik kratkega filma: Okoli mreže, barvni film (Lj) - 22.15 TV dnevnik (Lj) - TOREK, 12. OKTOBRA: 8.10 TV v šoli (Zg) - 9.35 TV v šoli (Sa) - 10.05 TV v šoli: Prirodoslovje, R. Koch, Glasbeni pouk (do 11.20) (Bg) — 14.10 TV v šoli — ponovitev (Zg) — 15.35 TV v šoli — ponovitev (Sa) — 16.05 TV v šoli — ponovitev (Bg) - 16.35 Madžarski TVD (Pohorje, Plešivec do 16.55) (Bg) - 17.40 C. Saint Saens: Živalski karneval (Lj) - 17.55 Obzornik (Lj) - 18.10 Življenje v gibanju - barvni film (Lj) - 18.35 Mozaik (Lj) - 18.40 Ne prezrite: Kipar France Berneker (Lj) - 19.10 Barvna risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.35 3-2-1 (Lj) - 20.05 Vzhodna Nemčija - dokumentarna oddaja (Lj) - 21.05 Propagandna oddaja (Lj) - 21.15 T. I Hardy: Mračni Jude — barvna TV nadaljevanka (Lj) - 22.00 TV dnevnik (Lj). SREDA, 13. NOVEMBRA: 8.10 TV v šoli (Zg) - 10.50 TV v šoli: Otroški vrtec (do 11.20) (Bg) - 15.25 TV v šoli: Glasbeni pouk, Otroški vrtec (Lj) - 16.30 Madžarski TVD (Pohorje, Plešivec do 16.50) (Bg) - 17.05 Zgodba o deklici Margareti, barvni film (Lj) - 17.35 Mozaik (Lj) - 17.40 Obzornik (Lj) - 17.55 Rokomet Jugoslavija - reprezentanca sveta - prenos (Lj) - v odmoru Propagandna oddaja (Lj) — 19.15 Barvna risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 3-2-1 (Lj) — 20.05 Na lovu — celovečerni barvni film (Lj) - 21.45 Propagandna oddaja (Lj) — 21.50 Miniature: Tomaž Pengov, barvna oddaja (Li) - 22 JO TV dnevnik (Lj). ČETRTEK, 14. NOVEMBRA: 8.10 TV v šoli (Zg) - 9.35 Francoščina (do 10.10) (Bg) - 14.10 TV v šoli - ponovitev (Zg) - 15.30 Francoščina - ponovitev (do 16.10) (Bg) - 16.30 Madžarski TVD (Pohorje, Plešivec do 16.50) (Bg) - 17.35 T. Seliškar: Bratovščina Sinjega galeba — barvna TV nadaljevanka (Lj) - 18.00 Obzornik (Lj) - 18.15 Mozaik (Lj) — 18.20 Svet v vojni — serijski dokumentarni film (Lj) - 19.10 Barvna risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) — 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 3-2-1 (Lj) - 20.05 M. Vitezović: Dimitrije Tucović - barvna TV nadaljevanka (Lj) - 21.10 Kam in kako na oddih (Lj) - 21.20 Četrtkovi razgledi (Lj) - 21.50 J. Haydn: Godalni kvartet, barvna oddaja TV Beograd (Lj) - 22.20 TV dnevnik (Lj). IZ N0V0M£SKE$S|Y PORODNiŠNiCE&iije; Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Anica Bukovec iz Mrtvic - Simona, Marija Kos iz Mar-tinje vasi - Simona, Majda Macedo-ni iz Šmarjete - Jožeta, Zdenka Horvat iz Leskovca - Tomija, Ivanka Cvetkovič iz Gribelj - Srečka, Katarina Škof iz Dragomlje vasi -Antona, Justina Iskra iz Otočca -Petra, Martina Lekše iz Močvirja -Nevenko, Anica Kužnik iz Železna - Silva, Milena Zupančič iz Gotne vasi — Andreja, Ana Murn iz Repč - Andrejo, Justina Rifelj iz Kotov - Ludvika, Rezka Zupančič iz Cerovega loga — deklico, Ramiza Čauševič iz Gornje Straže - Edito, Terezija Repše iz Podboršta - Ireno, Marija Bizjak iz Veniš - Janeza, Ana Gabrijel iz Trebnjega - Aleša, Justina Maver iz Gradenca - dečka, Frančiška Pucelj iz Škovca - dečka, Jožefa Švalj iz Globočic - deklico, Anica Veselič iz Črnomlja - dečka, Marija Bačar s Hriba pri Orehku -dečka, Cvetka Pucelj iz Dolnjega Kota - deklico, Karolina Peteh iz Bednja - dečka in Marija Sever iz Gornjega Vrhpolja - Marinko. inDUSTRIJR ITlOTORniH VOZIL novo mESTo inDUSTRIJR mOTORniH VOZIL novo mESTo inDUSTRIJR ITlOTORniH VOZIL novo mESTo inDUSTRIJR mOTORniH VOZIL novo mESTo ivopirkovič: o svobodni republiki pod gorjanci bi njenem klrovskem junaku piparju bakšetu 17 Brat Danilo je leta 1936 z dvema drugima predstavnikoma organiza-C1je TIGR podpisal v Parizu sporazum o sodelovanju s Komunistično partijo Italije. Po vdoru Italijanov v našo domovino je ljubljanska kvestura razpisala zanj, bodisi živega ali mrtvega, visoko nagrado. Moral seje nenehoma skrivati. „Večkrat Sl je nalepil brado in brke, vzel v roko starčevsko Palico in ,ves izčrpan4 hodil na organizacijske sestanke,44 pravi neki vir. (Alojz Zidan, Tigr in NOV, TV-15, 20. in 27. avg. 1968.) Moral seje umakniti v ilegalo. Po izdaji so ga Italijani že 13. ^aja 1941 v Cešarkovi gozdni koči na Mali gori Pfi Ribnici obkolili. Kočo so napadli štirje karabinjerji in trije stari jugoslovanski orožniki. Z Zelenom sta bila Primorec Ferdo Kravanja in učitelj Anton Majnik iz Volč na Tolminskem, kije pred a$isti pribežal v Ribnico in tam poučeval v šoli. Italijani so se boja bali. Napadal je orožniški K°mandir Jože Pišom. Zaletel se je v vrata, ki so P°pustila, sam pa je bil težko ranjen v spodnji del trbuha. Karabinjerji so klicali na pomoč sardin-grenadirje iz Ribnice, ki so kočo z metalci *nin razdejali. Zelena so v ruševinah našli mrtveca- Kravanja je bil s prestreljenimi pljuči ujet, a*e ranjeni Majnik pa je na poti v Ribnico Italijanom ušel in mu je neki gozdar verige presekal. 0zneje, 21. septembra 1943, je Majnik kot parti-*?n padel v Ribnici. , T udi Kravanja je Italijanom iz bolnišnice pobril in leto pred koncem vojne v partizanih na aljevem pri Gorici našel junaško smrt. Italijani niso takoj vedeli, kdo je mrtvec iz Če-šarkove gozdne koče. Ko so zaslutili, da gre za iskanega Danila Zelena, so truplo čez dva dni odkopali. Pokazali so ga Zelenovi materi, ki ga ni hotela spoznati, očeta pa so polile solze. Zmage na Mali gori niso izkoristili Italijani, ampak Nemci: Starega Zelena in sina Milovana, ki je služil v Velenju, so prisilili, da sta postala agenta gestapa. Živa najbrž nista imela dnige izbire. Milovan se je znašel pri gestapu v Sevnici, kjer so ga pripravili za posebne naloge. Oče pa je v Ljubljani dobil stalno dovoljenje za prehajanje čez mejo na Gorenjsko, mogoče v policijsko višje poveljstvo na Bledu ali pa za sestanke z Nemci v kakem drugem kraju. Milovana Zelena so Nemci pripravili, da odide v partizane v Gorjance in sc vrine med terence. Tudi sam bi moral pomagati širiti Osvobodilno fronto ter spoznati njeno organizacijo in ljudi. Pravi trenutek pa bi se moral umakniti k legistom i n iz njihovega poveljstva rušiti Osvobodilno fronto, uničevati partizanstvo in pripraviti ubijanje ljudi, s katerimi je sam sodeloval ali jim s podlim namenom sam dajal naloge. Milovana Zelena so Nemci že v začetku maja poslali iz Sevnice skozi Zagreb v Gorjance. Tja je prišel s tremi legitimacijami, med katerimi je bila ena s pravim imenom. Ponarejeni osebni dokumenti takrat niso zbujali nobene pozornosti, saj so jih domala po vseh občinah zaupniki Osvobodilne fronte izdelovali in ponarejevali ilegalcem in skrivačem. Visokorastli, plavolasi, vitki in širokopleči Milovan Zelen podolgastega obraza je postal partizanski terenec z ilegalnim imenom Skala. Za spremljevalca si je bil izbral terenca Silvana Gorskega, črnolasega fanta srednje postave. Njegovo pravo ime je bilo Silvo Klavčič, doma pa je bil iz Kamnika, Fant ni slutil, s kom se druži. Prvič je Skala govoril na velikem ljudskem zborovanju pred pleterskimi samostanskimi vrati o pripravljajočih se ljudskih odborih Osvobodilne fronte. Straže so stale pri samostanskem transformatorju ob cesti, ki pripelje od Šentjerneja, in na dostopih iz Drče, od koder bi prav tako lahko vdrli Italijani. (Franc Verbič, Sela pri Pletarjah, lOsjulija 1961.) Na poznejšem mitingu v sušilnici lesa pri pleterski žagi v Gorenjem Vrhpolju je govoril Silvan Gorski. Zelen se je oglašal bolj malo. Nekaterim se je zdel že nekam potuhnjen. Gestapovec je vaškega zaščitnika Jožeta Hudoklina— Jernečkovca zaupno vpraševal po „nezanesljivih44 ljudeh. Iskal jih je in si iz njih pletel mrežo zaupnikov in obveščevalcev. V Vrhoplju si je pridobil Franca Pavlina, gorečega legističnega terenca in poznejšega vodnika italijanske vojske na njenih plenilskih pohodih (padel pa je kot legistični oficir pri Gabrjah). Predvsem pa se je Skala oprl na Bolte-sovo hišo v Gabrjah, iz katere je neka partizanska brigada še leta 1944 prestregla pošto Nemcem, ki so bili obkoljeni v Novem mestu. (Franc Okički, Gornje Vrhpolje, 30. okt. 1956.) AGENT GESTAPA POBEGNE K BELIM Po partijski konferenci na Cinku prvi teden v juliju (1942) si je bil komisar Goijanskega bataljona Anton Šuštaršič-Tine Železnik že čisto na jasnem, da se pod imenom „Štajerski bataljon44 skriva zahrbtna belogardistična tolpa. Pa tudi študent Ivan Majnik-Džems je v Beli krajini že zbiral oddelke za obračun z razbojniki. V napad na Št. Jošt je 9. julija iz Mihovega krenil tudi ves Gorjanski bataljon. Zelen sije od nekega orožnika naglo izprosil dobro puško. Drugi dan so iskali prostovoljca, ki bi šel pred bataljonom pripravit novo taborišče. Predvsem bi bilo treba izkopati dimni rov za kuhinjo, ki ne bi smela z dimom izdajati položaja. Ponudil se je Zelen. S seboj je vzel Lojzeta Cukajno-Džura. Odpeljal ga je na Hrušico, češ da bosta tam dobila kramp in lopato. V Brulčevem mlinu je gestapovec gospodinji ukazal, naj pripravi ocvrta jajca. Tedaj so vdrli legisti. Zelen se je vrgel na Cukajno in ga razorožil. Zvezanega so odgnali v taborišče pri Št. Joštu. Džuro si je moral sam izkopati grob. Zvezanega so vrgli v šotor, kjer so že trije ujeti in zvezani partizani čakali, da jih bodo ustrelili. Po drugih poročilih so jih privezali k drevesom, kar je bilo bolj v navadi. Džuro ni ničesar razumel. V tem taborišču je bil vendar že nekoč kot kurir. S temi „partizani44 se je še pozneje srečal v hudi tridnevni bitki pred kresom na Ratežu, kjer je pod ruševinami minirane italijanske postojanke poginilo štirideset fašistov v črnih srajcah. Čukajne jp bil ujet podnevi 10. julija. Ponoči je opazil, da je beli stražar potegnil iz strojnice zapirač in zadremal. Proti jutru ga je poklical in prosil, naj ga spusti na potrebo. Priložnost je Džuro izkoristil in pobegnil. S strojnico brez za-pirača ne bi legist mogel streljati, tudi če bi hotel, Pozneje je Čukajne menil, da mu je legist namenoma ponudil priliko, da se reši. (Franc Marc, Mihovo, v oktobru 1956. — Jože Bakše, Kira, 23. junija 1963.) V soboto, 11. julija (1942) popoldne, je Majnik-Džems z Belokranjci napadel legiste, ki so se bili za obrambo Št. Jošta vkopali pod Zajčjim vrhom. Ponoči je Gorjanski bataljon začel obkoljevati taborišče pri Št. Joštu. Legisti so se iz obeh taborov izmuznili in zbežali. Na položaju pod Zajčjim vrhom so partizani odkrili še čisto svež grob neznane žrtve. V zemlji pod grobom sta ležala dva zaboja topniških granat razpadle stare jugoslovanske vojske. V gozdu pri Št. Joštu seje nudil človeku grozljiv prizor. Mlado gabrovo drevo, debelo za moško roko, je bilo upognjeno kot za lovsko past. S sredine loka sta viseli dve žici. Tla pod njima so bila vsa krvava. Tu in tam so bili sledovi še čisto sveže pene. Tri komaj prižgane cigarete je očitno odvrgel krvnik. Nekaj korakov vstran je bil drugi svež grob. Truplo je bilo čisto črno, pokrito s podplutbami ali morda ožgano. Vredno je živeti - Dragi Karel, saj te sploh poznali nismo, - so mu med stiskom roke presenečeno zatrjevali njegovi tovariši in sovaščani, zbrani na slavju, ki ga je jubilantu priredila krajevna skupnost Senovo za njegov 70. rojstni dan. Čeravno ga mnogi med njimi poznajo že trideset let, vedo le za polovico življenja tega revolucionarja in borca za pravice delovnega človeka. Karel Šterban ima za seboj težko življenje. Zibelka mu je tekla v revni kmečki družini v vasici Belo pri Sv. Jederti nad Laškim. Starše je izgubil zelo zgodaj. Očeta mu je pobrala italijanska fronta v prvi svetovni vojni in kmalu nato je umrla še mati. Štirje otroci so ostali sami. Odšli so po svetu s trebuhom za kruhom. Karla je zaneslo med rudarje v Hrastnik. Tam je začel svojo revolucionarno pot, tam se je povezal z delavci, ki so se združevali v taboru izkoriščanih. Naš jubilant se je hitro včlanil v delavsko izobraževalno skupnost Iskra, ki so jo razpustili 1922. leta zaradi komunistične usmerjenosti. Toda Karel ni odnehal. Včlanil se je v kulturno-prosvetno društvo Vesna, ki ga je 1924 doletela enaka usoda. Član SKOJ je mladi Šterban postal isto leto, v Komunistično partijo pa je vstopil 1928. Bil je neutruden sindikalni delavec, od 1926. leta dalje pa aktiven član Zveze rudarjev Jugoslavije. Nenehno se je boril za boljše delovne in življenjske pogoje rudarjev. Kot komunist je sodeloval pri vseh štrajkih od 1922 dalje. Neštetokrat so ga aretiral in zaprli že pred vojno, pozneje pa tudi Nemci, ki so ga hitro spoznali za sovražnika fašizma. V hrastniškem rudniku je 1940. leta izgubil delo in tako se je znašel z družino na cesti brez vsega. Novembra isto leto se je zaposlil v seno vs kem rudniku. Takoj po prihodu na Senovo je postal sekretar partijske organizacije Senovo-Brestanica. Po okupaciji Nemcev mu je Slavko Šlander sporočil zaupno nalogo - pripravo odpora proti sovražniku. Karel je delo vestno opravil. Izkazal se je pri ustanavljanju trojk, kakor tudi pri vseh drugih nalogah vse dotlej, dokler ga partija ni poklicala v partizanske vrste. Tam se je njegova delavnost podvojila. Opravljal je številne odgovorne dolžnosti tja do osvoboditve. V povojnih letih pa se je ves predal obnovi domovine in ustvarjanju novih socialističnih samoupravnih odnosov. Tovariš Karel je zgled komunista, ki je vztrajal na svoji premočrtni poti tudi v najtežjih časih. Nič ga ni zlomilo, nič odvrnilo od cilja, za katerega je danes prepričan, da je bilo vredno živeti. J. TEPPEY Na Muhaberju ni miru Štirje Romi so 4. novembra zvečer vlomili pri Katarini Žnidaršič in od nje zahtevali puško Občani Muhabeija so že naveličani soseske na Zabjaku. Ne samo da jim Romi dan na dan jemljejo pridelke, kradejo ku-r e, temveč postajajo čedalje bolj nasilni. 4. novembra kmalu po 19. uri so prišli k hiši Katarine Žnidaršič štirje Romi. Lastnica je opazila, da vdirajo v klet, in ker se jih je bala, je zaklenila hišo ter stekla k sosedi po pomoč. Čez čas je Žnidaršičeva v spremstvu sosede prišla nazaj, med- VSE ZA H ISO Med razpravo o stanovanjskih zadevah na zadnji seji zbora združenega dela občine Ribnica je predsednik zbora Vinko Mate zaneseno vzkliknil: ,Jleči moram, da stanovanjske zadeve najceneje rešujemo z zasebno gradnjo. Vsak zasebni graditelj je heroj! V zasebno gradnjo vlaga vse, kar ima Potem je malo zastal in zajel zrak, predsednik občinske skupščine Ciril Grilj pa je izkoristil to priložnost in dodal: „.... in vse, česar nima. “ PARTIZAN IN MEDVEDEK • w Lutkovno gledališče Kočevje je začelo z delom v novi sezoni. V "kratkem bodo člani tega gledališča ponovili lutkovno igrico domačina Danila Škulja „Tonček-partizan“. Pripravljajo tudi novo igrico „Medvedek na obisku", ki jo bodo prikazovali občinstvu ob novoletnih praznikih. ' v. I. OBNOVITI STARO CERkVICO Klub osilniške doline, ki zbira denar za obnovitev kulturnega spomenika v vasici Ribje k ob Kolpi, je po podatkih TKS Kočevje, ki je tudi prispevala del denarja, zbral že 5.5oo din. Pri obnovi več 100 let stare cerkvice bosta pomagala tudi ZKGP Kočevje in Kulturna skupnost Slovenije. v. I. VRTEC IN PROMET Vodstvo vzgojnovarstvene ustanove „Čebelica" v Kočevju že dalj časa razmišlja o gradnji poligona za prometno vzgojo predšolskih otrok. Napraviti nameravajo igrišče s hišicami in malimi cestami z vsemi prometnimi obeležji, znaki, semafori in podobnim. Pri gradnji jim bo verjetno pomagala tudi krajevna skupnost. V. I. ARTIČE IN KAPELE Med najboljša, društva prijateljev mladine so se uvrstile Artiče, Brežice in Dobova. Pri podružničnih šolah se je povzpelo na prvo mesto društvo iz Kapel, na drugo Mrzlava vas in na tretje Bušeča vas. Tekmovanje je trajalo lfeto dni. V akcijah je ta čassodelovalo nad tri tisoč mladih in prijateljev mladine. y.P. OKRADENI ŠTUDENT Janez Zupančič iz Jablana je 3. novembra zvečer parkiral avto pred kinom KRKA v Novem mestu, nekdo pa je v avto vdrl in odnesel potovalko s prehrano in skripti. tem pa so se Romi polotili že hiše. Eden je razbil šipo na oknu in zlezel v sobo, kjer je vlomil v omaro in vse premetal. Drugi Cigan je od Žnidaršičeve zahteval puško. Ker je ni imela, ji je grozil z batinami. Tretji Rom je bil oborožen s puško in je z njo tudi dvakrat ustrelil. Najbrž zato, da bi ženskama vlil strah. Ko je Žnidaršičeva videla, kaj vse počno, je začela kričati in jim je zagrozila z miličniki. Potem so se neljubi gostje umaknili proti Žabjaku, ona pa je vsa prestrašena zares iskala pomoči na milici. Kdo so nasilneži in vlomilci, še raziskujejo, najbrž pa ne bo dolgo, ko se bodo znašli za zapahi. Porušeni jez ob Malnarjevi domačiji v Belici pri Osilnici v kočevski občini. (Foto: T. Ožbolt) Potok Belica je odnese Zdaj ogroža še hišo • Kdo bo pomagal lastniku? Potok Belica, v katerega se zlivajo številni hudourniki s planin, je poglobil vodno korito za več metrov in pretrgal pregrado, ki je več stoletij služila Malnarjevemu vodnemu mlinu in žagi v Belici. Letošnje poletje je deroča voda pretrgala jez in odnesla okoli pet tisoč kubičnih metrov materiala. Hkrati je zagrozila, da v prihodnje spodkoplje se novo Malnarjevo hišo. Prizadevni dvaindvajsetletni gospodar Branko dela kot tesar pri gradbenem podjetju Zidar Kočevje in zabije vsak dinar v ta dom. Oče Miha, ki je bil oficir JLA, je umrl kmalu po vojni, deda Miho pa so mu MEDVEDI PRIHAJAJO Po neuradnem mnenju se po gozdovih okoli Ortneka potepa sedem medvedov, kar je lepo število. Zima pritiska, pa si tudi oni žele preskrbeti ozimnico. Nabirajo pač tam, kjer se kaj dobi. Tako je minuli teden prišel medved v Otavice pod Malo goro k Štirnovim, kjer imajo tudi nekaj čebel. Kaže, da je bil ljubitelj „sladkega življenja1*, saj sije privoščil kar štiri panje. Nato je še malo poropotal okoli hiše in se oblizujoč vrnil v gozd, kjer je prav gotovo poročal o slastni pojedini. Medvedom pride vse prav: med, hruške, jabolka, orehi, kure, pa tudi česa večjega se lotijo, samo da jim bo prijetnejše zimsko spanje. Medvedi so sedaj siti, brezobzirni in čuječi bolj kot mi. Kljub visokim cenam si hočejo izsiliti brezplačno ozimnico. Tudi lovci bi morali na pogon. Ponujajo se jim bogate trofeje! V. PREZELJ 21. julija 1942 ustrelili Italijani. Stric Jože je padel kot četni komandir v Ljubljanski brigadi, svak Tonček Poje pa je bil tudi partizan. Za posledicami vojne je umrl v tej hiši, kjer je živel. Kot zidar je veliko prispeval k obnovi požganih vasi. Vsa družina je bila partizanska. Nazadnje je na domu ostala samo mlada vdova Ančka s tremi mladoletnimi otroki. No, zdaj je zagospodaril mlad, vzoren fant in priden ter varčen delavec. Po vodnem razdejanju je zaprosil za pomoč krajevno skupnost in občino. Do sedaj ni prišel razdejanja še nihče pogledat. Voda je odnesla že več jezov na Čabranki in Kolpi. To slabi gospodarsko moč in ogroža lepoto krajev. Verjetno je kje- kak organ, ki je dolžen preprečevati erozijo, urejati hudournike in čd- TAT V CERKVI 3. novembra je vlomilec obiskal novomeško frančiškansko cerkev. Vdrl je v mizo, kamor ljudje dajejo denar za časopise, in odnesel za okrog 300 din gotovine. pravljati take posledice. Preprost človek ga sam ne bo znal najti, zato je gotovo dolžnost krajevne skupnosti in občine, da mu pri tem pomagajo. T. O. SKOČIL V KRKO V torek, 5. novembra, okrog 18. ure je s kandijske-ga mostu skočil v Krko 18-letni Božo Tratnik iz Irče vasi, zaposlen v tovarni zdravil Krki. Ljudje so videli, da je najprej čez ograjo zagnal svoj ponny, potem je skočil še sam. Videli so tudi, da je po vodi nekaj časa plaval, nato pa izginil pod gladino. Gasilci so preiskali domala vso Krko, vendar fanta do srede dopoldne še niso našli. Medvedek Brundo ustreljen Protest podmladkarjev društva za varstvo živali 25. oktobra je član lovske družine Kočevje ustrelil medvedka Brunda, poznanega tudi bralcem Dolenjskega lista po vragolijah, ki jih je uganjal od koče pri Jelenovem studencu pa tja do Mahovnika in Podgorske ulice. Čuvaj bo postal zdravnik Človekova volja zmore mnogo Primorski dnevnik je nedavno poročal o poljskem čuvaju Pavlu Fer-lugi iz Opčin pri Trstu, ki je letos kot privatist maturiral na tržaškem liceju in bi se rad posvetil še študiju medicine, čeprav ima že družino in je star 38 let. Ferluga ima za sabo dokaj težko pot. V mladih letih je bil bolan na pljučih, tako da je moral iskati zdravja po raznih zdraviliščih tja do svojega 20. leta. Končno so ga v Ljubljani in Sežani pozdravili. Potem se je zaposlil, se poročil in si ustvaril družino. Bil je med drugim pomožni delavec pri gradbenem i Kozeri ja} i 0 GROZA, IZGUBIL SEM IDEJE! Prebudil sem se in ugotovil, da imam v glavi temo. Črno kot pod zemljo. Niti najmanjši žarek zdrave razsodnosti se ni sprehajal pod mojo lobanjo. Grozen občutek je to, vam rečem. Lotila se me je panika in malo je manjkalo, da nisem na stežaj odprl okna in se položil na asfalt pod njim. Pa me je le zadržala misel, ki se je priklatila od nekod v moje skutaste možgane: „Postoj, človek! Res si humorist, toda tudi brez idej boš lahko živel! “ Pa poskusimo, saj to vendar ni greh. Brez kakršnekoli ideje sem se klatil po svetu, hodil v službo in glej čudo: sodelavci so me pričeli vedno prijazneje gledati, da, celo prijazneje kot takrat, ko sem predlagal, da bi lahko delali za prizadete državljane še kakšno prosto soboto. Ta ideja se mi je zdela, osebno, seveda, skorajda genialna. No, humana pa res. Presenetilo me je, kljub prvotnemu razočaranju, da ni nihče niti opazil, da, celo nihče ni posumil, da sem ostal čez noč brez idej. Prazen kot prazna vreča, kot sod pred novo trgatvijo. Tovariši, s katerimi sem se srečeval po sestankih, mi niso dali na znanje niti z najmanjšim namigom, da so opazili, kako sem postal puhel, brez soli, kako nič ne predlagam, izboljšujem, kako ne sodelujem v vročekrvnih razpravah o delitvi stanovanj. Dovolj jim je bilo že to, da sem telesno prisoten in da sem enakega, če ne že istega mnenja kot oni. Od časa do časa je kdo po- ložil svojo roko na mojo ramo, kar je pomenilo, da sem dober dečko in ne morda kakšen zgagar, ki je dopoldne jezen nase, popoldne pa na ves svet. Moram vam reči, da sem živel kot ,bubrek v loju‘ in da je odsotnost idej vplivala na mojo telesno težo: postal sem lepo okrogel in stavim, da je tista okrogla luna, ki so jo kričali otroci na trgu kar tako, letela name. Toda — nič zato. Pred tednom dni je bilo, ko sem brskal po hlačnih žepih, da bi odkril'drobiž, ki bi ga koristno porabil za dva deci. Toda žepi so prazno boljščali vame, da me je postalo skoraj strah. Niti prevrtane pare ni bilo v mojem stanovanju. Do plače pa je še celih deset dni. Priznam. Tovarniški kurir mi je v ponedeljek plačal mla- do vino po tri dinaije za dva deci. V torek sem bil v družbi znancev, in ko je pričel natakar pisati po listu papiija, sem odšel na stranišče. Tudi mojo pijačo so plačali znanci. V sredo sem bil skorajda šokiran: moji prijatelji, h katerim sem hotel prisesti v gostilni Pri treh kegljih, so vstali in zapustili zakajeni prostor, še preden sem se položil na stol, po sestanku me tovariši, s katerimi sem sedel ves popoldne, niso povabili na večeijo kot navadno, ampak so mi namesto naravnega zrezka zaželeli: lahko noč. Tedaj sem se nehal razburjati zaradi izgube idej, sem pa začel tuhtati, kje bi se honorarno zaposlil, da bi lahko hodil z ramo ob rami s tovariši. TONI GASPERIC podjetju, zdaj pa je poljski čuvaj. Delo in družina sta mu onemogočila redno šolanje, nista mu pa mogla vzeti veselja in trdne volje do samoizobraževanja. O tem priča tudi njegovo stanovanje s knjižnico, ki je dobro založena s knjigami filozofske vsebine in vsakovrstnimi znanstvenimi razpravami. Slike na stenah pa kažejo, da se Ferluga s pridom ukvarja tudi s slikarstvom. Tako je na državnom tekmovanju v Firencah, ki se ga je udeležilo 250 slikarjev, bil nagrajen s srebrno kolajno. Poleg tega se Ferluga zanima zlasti še za arheologijo in paleontologijo. Ko je poslušal na univerzi predavanja iz paleontologije, to je vede, ki proučuje živalstvo starejših dob naše Zemlje, je spoznal veliko ljudi, ki so študirali medicino. Mnogi med njimi so bili, ko so začeli študirati, celo nekaj let starejši, kakor je zdaj Ferluga. In prav to mu je vlilo vero, da tudi zanj še ni vse izgubljeno. Zato se je odločil, da se tudi sam vpiše na medicino, čeprav je ta Študij med težjimi in najdaljšimi, in tako postane zdravnik, kar je njegov življenjski cilj. Smrt priljubljenega medvedka je v mestu ob Rinži vzbudila val protestov, člani podmladka društva za varstvo živali na osnovni šoji v Kočevju pa so lovski družini Kočevje poslali protestno pismo z naslednjo vsebino: „Izvedeli smo, da ste priljubljenega medvedka Brunda usmrtili. Ne želimo razpravljati o nujposti odstrela, nikakor pa ne moremo mimo bahaštva lovca, ki je Brunda ustrelil in ustreljenega junaško* razkazoval po mestu. Večina prebivalcev obsoja tako postavljanje lovca ob trofejo, saj je bil Brundo na pol udomačen medved. Parada z ustreljenim Brundom po mestu je bila zelo neokusna in meče slabo luč na lovsko družino Kocev-je.“ V celoti se strinjam s člani podmladka društva za varstvo živali na osnovni šoli v Kočevju. Menim celo, da je tako dejanje vredno le konjederca, ne pa elana zelene bratovščine. FRANCE BRUS VLOMISLI PAR NA SENOVEM » Med 31. oktobrom in 1. novembrom je bilo vlomljeno v remontno delavnico Rudnika Senovo. Skozi razbito steklo sc je tat splazil v stavbo, odnesel pa je vrtalni stroj in električni brusilni stroj, vredna okrog 6.000 din. Miličniki iz Krškega so ugotovili, da sta bila tu na delu bržkone dva: 23-letni Anton Ošlaj s Senovega in njegova pomočnica E. M., prav tako iz tega kraja. Dva dni zatem so ju že prijeli in odvedli k preiskovalnemu sodniku okrožnega sodišča v Novem mestu. Prejšnji teden se je v uredništvu oglasil Franc Robek s Trške gore t živim modrasom. Skoraj pol metra dolgo strupenjačo je zagledal z* podom njegov 8-letni sin Drago, nato pa sta jo skupaj ujela v precep. (Foto: S. Mikulan)