Poštnina pavšalirana.
illllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllN
SLOVENSKI
M* -m	|p
	g
	
Srn j	InL
•	L3S»?
. aes»
Glasilo „Čebelarskega društva za Slovenijo v Ljubljani".
Leto XXIV.	Izhaja dne 25. vsakega meseca.	Štev. 8.
Urejuje M. Humek, višji sadjarski nadzornik v Ljubljani.
VSEBINA: f Peter I. Osvoboditelj. — Glavna opravila. (J. Okorn.) — Čebela in njeno življenje. (M. Humek.) — Poročilo o občnem zboru Čebelarskega društva za Slovenijo. — Poročilo o ustanovni skupščini Saveza jugoslavenskih pčelarskih društava. — Opazovalne postaje. (Jos. Verbič.) — Iz organizacije. — Drobiž.
Satnice
O Naprodaj imam 40 obljudenih ©
(umetno satje)
Kdor želi satnice iz svojega voska, naj pošlje čisti vosek brez vsake primesi. Za izdelovanje računam 15 K za t kg satnic, ali pa 30 dkg voska za odpadek in delo. Sprejme se tudi voščina, da se tukaj kuha in spreša.
Satnice
razpošiljam, dokler bo kaj zaloge, po vsaki meri. — Cena po dogovoru.
Kupujem pa žive čebele v kra-njičih in roje. Kdor jih ima naprodaj, prosim, da mi javi. Kupujem tudi vosek in voščine.
Ambrožič,
čebelarsko-trgovska tvrdka v Mojstrani.
kakor tudi različno čebelarsko	®
(| orodje. — Cena po dogovoru,	(jj)
® Jos. Tscherne,	®
Kočevska Reka pri Kočevju.
"t
A.-Z. panje
kakor tudi vse druge posamezne dele
izdeluje in razpošilja
Franc Grauf,
čebelarsko mizarstvo Mežica, Koroško (Slovenija).
StS
Poziv podružnicam!
Odbor je napel vse sile, da iz-posluje društvenim članom cenejši sladkor. Ob sklepu lista zadeva sicer še ni bila rešena, vendar pa pričakujemo ugodne rešitve v najkrajšem času.
Da bo v slučaju ugodne rešitve možna hitra razdelitev sladkorja, prosimo vse podružnice naj nam takoj po dopisnici javijo število panjev, ki jih imajo člani in koliko sladkorja bi potrebovali. Naročilo je brez-obvezno. Podružnice, ki svoje potrebščine ne bodo prijavile, se pri event. delitvi ne bodo upoštevale.
Za pravilno navedbo števila panjev je podružnični odbor osebno odgovoren.
Odbor.
V upoštevanje!
Zaradi ogromnih tiskarskih stroškov ne objavljamo več ,malih naznanil' brezplačno, ampak smatramo vsako tako objavo kot inserat, ki ga bomo primerno zaračunali!
zvmhz	jorec^mpgEg:
Prodam 50°—600 kg fin., točenega _____i__ ajdovega medu a 38 K kg. Samo na debelo. Ivan Titan, nadučitelj v Kupšincih, pošta Murska Sobota.
Originalne platnice. Društvo je založilo krasne originalne platnice za vse letnike »Slovenskega Čebelarja«. Cena platnicam za en letnik 25 kron, z vezavo vred 30 kron.
Čebelarsko društvo za Slovenijo v Ljubljani ima na razpolago
močne steklenice za med
s pokrovčkom po sledečih cenah:
1 % kg.....K 32 -
1 kg ..... K 22 —
y2 kg.....K 16-
y4 kg.....K 10--
Vs kg.....K 8--
Na razpolago ima tudi
najfinejši cvetlični med
iz čebeljnaka g. A. Poliča v Rožnem dolu po K 60 — za kilogram. Dobi se pri blagajniku čebelarskega društva gospodu Mesarju v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
Prodam stiskalnico umzeatno
satje 20X25, cena 450 K. — Pločevinasto emajlirano točilo 22X2i, cena 550 kron. Ročni mlin, cena 450 K. — Vse v dobrem stanju. — Jože Bradač, M. Lese št. 8, pošta Krka pri Zatični.
Vsled odsotnosti lastnika se proda lep razložljiv čebelnjak in 24 novih A.—Ž. panjev, dalje 3 velike pločevinaste posode za med z lesenimi oboji. Pojasnila pri blagajniku čebelarskega društva v Jugoslovanski knjigarni.
Nanrodai ^mam ^ komadov izde-"	* lanih A.-Ž. panjev na žle-
bičje, fino in natančno po meri izdelanih. Cena 520 K za komad. Ivan Repe, mizar in čebelar na Jesenicah, Gorenjsko.
Štajerskim podružnicam. Društvo ima v zalogi v Celju 100 novih vzorno izdelanih A. Ž. panjev. Kdor jih potrebuje, naj se obrne na poštnega ravnatelja g. Mimika v Celju.
Čebelarsko orodje je na razpolago prt blagajniku čeb. društva v Jugoslovanski knjigarni po cenah označenih v ceniku samo ob sredah in sobotah dopoldne. Ob drugih dnevih se priračuna 10% za zamudo časa.
SLOVENSKI ČEBELAR
GLASILO ČEBELARSKEGA DRUŠTVA ZA SLOVENIJO V LJUBLJANI.
Letnik XXIV.	V Ljubljani, dne 25. avgusta 1921.	Štev. 8.
						
	Izmučen od nadčloveških naporov za svobodo svojega naroda je dne 16. avgusta izdihnil svojo blago dušo naš prvi kralj Peier I. Osvoboditelj. Večna slava spominu kralja Osvoboditelja! Mir njegovi plemeniti duši.					
						
Glavna opravila.
J. O k o r n — Ljubljana.
September.
Jesenska opravila.
Zaključili smo čebelarsko leto. Ko io pišem, še ne vemo, kakšen bo končen uspeh letošnje jesenske paše, Pa najsi bo kakršenkoli, naša dolžnost je, da pravočasno ukrenemo vse, da bodo čebele dobro oskrbljene za zimo.
Prvo in najvažnejše po končani jesenski paši je, da zožimo vsem panjem žrela in da jiih pustimo toliko časa v miru, dokler čebele ne pokrijejo medu in ne nastopi hladnejše vreme.
V drugi polovici meseca moramo začeti resno misliti na prezimovanje. Pri od-biri plemenjakov ne glejmo na število, ampak moč, zadostna zaloga, dobra mlada matica in lastnosti panja naj nam bodo pri odbiri merodaj-
ne. Zaradi suše imamo letos vobče zelo šibke panje, zato bo treba plemenjakom dodati veliko čebel, ker drugače bomo prezimili slabiče.
Ko smo plemenjake odbrali, se pre-pričajmo o njihovi moči in zalogi. Uspeh pregledovanja si pa zabeležimo, na kar takoj začnemo z delom.
Najprej bomo kasirali (podrli) panje, katerih ne mislimo obdržati za pleme. Čebel na noben način ne bomo žveplali, ampak jih bomo dodali plemenjakom; kar jih imamo odveč, jih pa ponudimo sosedu čebelarju, ki čebelari na med. Ta jih bo vedno rad vzel in tudi primerno plačal.
Najbolj prikladen čas za kasiranje je zgodaj zjutraj, takrat to delo lahko opravimo na prostem, podnevi pa moramo podirati panje v zaprtem prostoru, da ne povzročimo ropanja. Pred podiranjem si pripravimo potrebno orodje, nož
za izpodrezovanje satja, škaf, kamor polagamo medeno satje, omelo in prazen panj, v katerega ometamo čebele.
Vsak izpodrezan sat najprej pregledamo, če je na njem matica, nato šele ometemo čebele v za to pripravljeni panj. Mlade in rodovitne matice shranjujemo v matičnicah, slabe pa takoj uničimo. Zvečer nato dodamo potrebnim plemenjakom ometene čebele. Panjem s premakljivim delom in z mediščem izpraznimo medišča, rešetko pa pokrijemo z deščicami. Žrelo v medišču mora biti zaprto, na kar vsujemo v medišče potrebno množino čebel. Drugi dan, ko so se čebele nabrale v grozd in umirile, rešetko nekoliko odkrijemo. Čebele se iz medišča, skozi odprtino na rešetki lepo spravijo v gnezdo brez vsakega najmanjšega spopadanja, toda morajo biti site. Zato je dobro, da jih poškropimo z medeno vodo ali sladkorno raztopino. Kranjičem in panjem, ki nimajo medišč, dodajamo čebele na bradi, vendar samo take, ki se zavedajo brezmatičnostii in so
Vsakdo lahko opazuje, da se vsi če-belni življenski pojavi uravnavajo po zunanjih vtisih, dojmih in podražajih. Ko čebela pogleda iz panja, pa začuti, da dežuje, se vrne; ko se nebo pooblači in začno padati prve kaplje dežja, popusti najboljšo pašo ter jo ubere brzih kril proti domu. Na velike razdalje ovoha vire za nektar. Pri poletu zleti naravnost na pasišče, ne da bi se kam zaletela. Z lahkoto se orientira ne samo v zraku, ampak tudi v temnem panju. V popolni temoti opravlja v panju vfia mnogovrstna dela, pa se nikdar ne zmoti in nič ne zgreši.
Vse zunanje vtise sprejema čebela po č u t i 1 i h , ki so v zvezi z osrednjim živčevjem. To pa vodi in uravnava delovanje posameznih organov.
site. Ako hočemo kakemu panju izmenjati matico, storimo to ob tej priliki.
Po izvršenem združevanju in eventu-elnem izmenjanju matic, dopolnimo plemenjakom zalogo, in sicer z medenimi satir če pa teh ni, pa moramo krmiti. Krmimo le v velikih porcijah, tako da je v dveh, treh dneh delo končano. Najbolj prikladen čas za krmljenje je deževno vreme, takrat lahko krmimo cel dan, dočim krmimo ob lepem toplem vremenu samo zvečer.
Plemenjaki morajo biti najkasneje do konca septembra oskrbljeni z vsem potrebnim, osobito še nakrmljeni, da si čebele še lahko urede gnezdo in pokrijejo dodano hrano, S tem smo končali glavno delo v čebelnjaku. Če smo dobili, ko smo praznili medišča, kaj medenih satov, jih ne iztočimo, ampak jih prihranimo za slabe čase. Satcvje shranimo v omaro, da ga ne bodo uničile vešče, istotako si pripravimo slamnice in drugo odejo, da nas mogoče
nenaden mraz ne bo našel nepripravljene-
j
Osrednje čebelno živčevje se sestavlja iz živčnih vozlov (ganglije), ki so vsekrižem zvezani med seboj in z vsemi organi po živčnih nitkah, na ven pa se končavajo v čutilih. Najbolj razvita sta živčna vozla v glavi (nadgoltnik in pod-goltnik). To so čebelni možgani. V oprsju je zopet dvoje različno velikih, v zadku pa petero živčnih vozlov, ki leže podolgem tik ob trebušini.
Najvažnejša čutila — organi za, vid, tip, sluh, voh in okus — se nahajajo na glavi. Vobče so pa čutila pri žuželkah (razen oči) prav malo znana; ker so sila majhnia in je zlasti zaradi tega prav težko dognati kako delujejo. Vendar pa je toliko dokazano, da tvorijo vsa čutila kiti-naste izrastke, ki so občutljivi za razne

Čebela in njeno življenje.
M. H u m e k — Ljubljana.
zrunanje vtise in dla so po živčnih občutni-cah v stalni zvezi z osrednjim živčevjem (možgani).
Predvsem se smatrajo čebelne tipal-nice že od nekdaj za sedež raznih čutil. S tipalnico čebela predvsem t i p 1 j e , razen tega pa tudi voha in sliši. Na njih se torej nahajajo čutila za tip, vonj in sluh.
Predmete, pio katerih čebela lazi, ofo-tipa s tipalnidaimi in siprej|ema vtiise s silno majhnimi tipalnimi lasci, ki tiče v plitvih jamicah, odkoder vodi živec v osrednje živčevje, 'n na ta način prenaša vtise na vznotraj. Slične tipalne občutnice ima tudi jeziček.
Poleg teh tipalnih lasteč imajo čebele na tipalnicah ogromno število nizkih, stož-častih grbic, ki mole deloma iz kitinjače, deloma se poglabljajo v stožčaste vdirtine. S temi organi čebela voha (vonjalni lasci).
Na tipalnicah se pa nahajajo naposled tudi jamice, ki jih pokrivajo gibljivi kiti-nasti poklopci, občutljivi za zračne valove. Z njimi sprejema čebela zvočne vtise — z njimi sliši (slušnicie). Omenjenih tipalnih, vonjalnih in slušnih organov so anatomi našteili na tipalnicah več tisoč. Iz tega je razvidno, kako neizmerno majhni so in kako težko ]>z z gotovostjo dognati, kako delujejo.
Ob jezičkoveim koncu se nahaja na na vslaki strani 22 do 27 majhnih kitinastih valjčkov, ki tvorijo čutilo za o k u s. Podobne organe so našli tudi v grlu in na zadnji strani prijezičnikov.
Najbolj razvito in tudi za preprostega neolbioiroženegla opazovalca dosti očitno čutili o so o č i. Čebela ima dvojne oči. Na temenu se nahajajo po tri v trikotui stoječa enojna pikčasta očesa, Ob obeh straneh licia so pa iz premnogih posameznih klinastih očesec sestavljene mrežaste oči.
Pikčaste oči se sestavljajo prilično tako kakor pri vretenčarjih. Na dnu jamice se razprostirajo vidne občutnice-Povrhnične stanice tvorijo nad mrežnico
nekako steklovino, na ven pa izločajo dvojni3vzboklo, prozorno kitinasto lečo. Vsako oko je zvezano po vidnih občutni-ciah z možgani,
MnOgo bolj zamotano so sestavljene mrežaste oči. Obstoje iz 3—4000 posameznih neznansko majhnih klinastih očesec. Vsako očeisce je samo ob sebi pravzaprav majhno pikčasto oko. Od zunaj ga pokriva prozorna dvojmovzbokla kitinasta lečica. Vse lečice se stikajo v obliki enako ve'ikih pravilnih šesterokotnikov, prav kakor celice v satju. Pod vsako lečico je prozorni koželj, v katerem vodi živčna nitka k skupni vidni občutnici (očesni vozel), ki je zopet v zvezi z možgani. Robovi posameznega očesca so obrasli z dolgimi dlačicami, ki branijo, da se oči ne natrosijo s cvetnim prfahom.
Delovanji3 mrežastih oči je jako težko razumljivo in iše docela nejasno. Vendar toliko je dognano, da sprejema svetlobne učinke le celotno oko, ne pa posamezno Očesce. Čudno se zdi tudi to, da imajo čebele in še razne druge žuželke dvojne oči. Pa tudi to s/2 da razlagati. Naše oči so gibljive. Zato vidimo jasne slike od predmetov, dasiravno se nahajajo v raznih razdaljah (raziločnio vidimo od blizu in tudi v1 precejšnje razdalje). Zajradi gibljivosti posameznih očesnih delov se oči namirieč sproti poravnavajo z>a razne razdalje- Čebelne oči so pa toge (negibljive) in prirav-nane enkrat za vselej na gotovo razdaljo. Iz raznih poskusov in opazovanj je s precejšnjo gotovostjo dognano, da čebela s pikčastimi očmi jasno vidi le tiste pr;ed-mete, ki se nahajajo v neposredni bližini in v temi. Z njimi se n. pr. orientira v svoji najbližnji okolici v temnem panju,, na bradi, na cvetlicah, ko nabira cvetni prah in nisktar — sploh tedaj, ko miruje ali lazi, V zilaku pa uporablja veilike mrežaste oči, ki so priravnane na širše obzorje in veliko svetlobo. V tej domnevi nas potrjuje dejstvo, da imajo nočne žuželke samo pikčaste oči.
Najbolj razvite mrežaste oči ima trot.
■v
Poročilo o občnem zboru Čebelarskega društva
za Slovenijo.
Kakor običajno, tako se je tudi letos vršil občni zbor naše čebelarske organizacije na dan Vel. Šmarna, Udeležba je bila razmeroma precej pičla, ker več podružnic ni odposlalo svojih zastopnikov.
Ker je bil društveni predsednik za eno uro službleno zadržan, otvori občni zbor društveni podpredsednik, ki pozdravi vse navzoče in se v kratkih besedah dotakne duštvenega delovanja v minuli poslovni dobi in pa velikih in težkih nalog, ki čakajo društvo zlasti prihodnje leto. S pozivom na vsestransko in solidarno sodelovanje pri razpravah se preide na dlnevni red.	\
\
A. Tajniško poročilo.
[Poroča tajnik (Josip Okorn.)
Cenjeni zborovalci! Zaključujemo 23. leto društvenega delovanja. Kljub težkim razmeram lahko trdimo, da se je društvo na znotraj utrdilo. Po številu članov smo sicer nazadovali za 400, toda nazadovanje je povzročil nesrečni izid plebiscita na Koroškem, kjer smo izgubili 15 podružnic s 450 člani. Povojne razmere sicer zelo ovirajo uspešno dr uš t v dno delovanje, vendar se moramo v splošnem z uspehi zadovoljiti. Podružnice bodo morale v bodoče pokazati vleč volje in smisla za_podrobno delo v svojem okolišu- Zavedati se moramo, da ne gojimo čebelarstva zaradi ■ zabave in za kratek čas, temveč v prvi vrsti zaradi njegove velike važnosti za narodno gospodarstvo, nadalje, da dvignemo produkcijo čebelnih pridelkov, kar pa je možno doseči le z racionelnim čebelarstvom. To pospeševati in razširjati je naša prva in glavna naloga, ki pa jo je možno izvršiti le potom trdne organizacije.
Delovanje odbora.
Dovolite, cenjeni zborovalci, da vam na kratko poročam v imenu odbora o nje-* govem delovanju v tem poslovnem letu.
1. »Slovenski čebelar.«
Vsa leta društvenega obstoja povzroča izdajanje društvenega glasila odboru največ skrbi in stroškov. Posebno v tekočem letu im/a odbor velike težave, kajti končni rezultat kaže, da bo zaradi neizmernega! podraženja papirja,, kakor tudi drujgih tiskarniških potrebščin in velikih ekspedicijskih stroškov imelo društvo pri listu 30.000 K primanjkljaja, ker članarina za tekoče leto zaradi nepredvidenih višjih izdatkov ni bila zvišana. Ta primanjkljaj bo treba za enkrat kriti iz društvenega premoženja, dočim bomo prisiljeni za prihodnje leto članarino izdatno zvišati. List je izhajal redlno, istotako v tem letu ni bilo upravnih in ekspedici;iskih težkoč. List se razpošilja v 2799 izvodih, in sicer 2622 izvodov članom društva, 165 izvodov naročnikom v inozemstvo in 12 izvodov v zameno, od teh 6 v inozemstvo, 19 članov pa dobiva namesto »Čebelarja« list »Deut-scher Imkcr aus Bohmeri«.
2. Organizatorično delo.
Lansko leto izvršena reorganizacija društva ne uspeva tako, kakor bi morala. Podružnice, kakor tudi podružnične zveze, bodo morale začeti z intenzivnejšim delom-
V	tekočem letu se je ila novo ustanovilo oziroma poživilo 14 podružnic, dočim smo jih izgubili na Koroškem 15. — Društvo štvo iima l(e t os 98 podružnic z 2641 člani.
V	neposreden delokrog osrednjega društva spadajo sledeče podružnice, ki imajo na-
vedeno število članov:
Blied	17
Bohinjska Bela	17
Bohinjska Bistrica	31
Borovnica	27
Breznica, Gorensko	24
Brezovica	10
Cerklje, Gorenjsko	16
Cerknica, Notranjsko	17
Črnomelj	11
D&brova	19
Dobrepolj,«	15
Dolsko, p. Dol	30
Dvor, Dolenjsko	6
Gorenjska dolina	19
Gorje, Gorenjsko	37
Horjul	20
Jesenice, Gorenjsko	17
Kamnik	48
Kočevje	28
Kostel-Fara	13
Kranj	46
Krka, Dolenjsko	9
Krtina	38
Leskovec	8
>
Ljubljana	93
Medvode -	29
Metlika	37
Mokronog ,	20
Novo mesto	41
Osilnica ob Kolpi	18
Podbrezje, Gorenjsko	17
Polhov Gradec	23
Poljane nad Škofo Loko	20
Preddvor, Gorenjsko	14
Predgrad pri Črnomlju	13
Račna, Dolenjsko	11
Radovljica	56
Raka pri Krškem	23
Ribnica, Dolenjsko	26
Rob pri Velikih Laščah	15
Selca nad Škofjo Loko	28
Stari trg pri Ložu	42
Škofja Loka	28
Št. Vid pri Stični	8
Tacen	12
Trebnje	23
Velike Lašče	28
Veliki Gaber, p. Št. Vid pri Stični	11
Vič	32
Vodice	18
Vrhnika	32
Zagorje ob Savi	55
izven podružnic	29
Podružnična zveza Celje:
Skupaj 52 podružnic s 1325 člani.
Beltinci, Prekmujrje	56
Čadrami, p. Oplotnica		31
Dobova *7 .		46
Celje		69
Gornji grad		40
Jarenina v		16
Kajpella—Radenci		25
Kozje		10
Ljubno pri Celju		28
Laško		24
Mala Nedelja		11
Marenbferk		25
Maribor		29
Murska Sobota		35
Mursko polje		21
Nova cerkev, p. Vojnik		26
Ormož		27
Ponikva ob južni železnici		16
Prvenci, p. Moškanjci		22
Rogatec		16
Ruše		13
Savinjska dolina		88
Slovenjgradec		90
Središče ob Dravi		28
Sv. Andraž v Slovenskih goricah		15
Sv. Benedikt v Slovenskih goricah		22
Sv. Ilj pod Turjakom, p. Mislinje		21
Sv. Jurij ob Ščavnici		10
Sv. Lovrenc na Dravskem polju		13
Sv- Lovrenc na Pohorju		28
Sv. Lovrenc v Slovenskih goricah		26
Sv. Peter pri Mariboru		37
Sv. Trojica v Slovenskih goricah		27
Sv. Vid niž|e Ptuja		12
Šmarje pri Jelšah		15
Šdštanj		22
Trbovlje		23
Vitanje		8
Vo'nik pri Ceilju		19
Vransko		24
Zg. Dravsko polje		59
Skupaj 41 podružnic s 1173 člani.		
Podružnična zveza Guštanj:		
Črna pri Prevalj&h ....	46	
Dravograd.......	24	
Guštan'; .'.......	21	
Mežica........	22	
Preval je........	30	
Skupaj 5 podružnic s 143 člani.		
Skupno število članov:
Osrednje društvo . 52 podr. s 1325 člani Zveza Ceilje ... 41 » »1173 » Zveza Guštanj . . 5 » » 143 »
Skupaj 98 podr. s 2641 člani.
Podružnice Žužemberk, Selo pri Ble-du,, Kovior pri Tržiču, Toplice na Dol., Sevnica ob Savi, Luče in Dravinjska podružnica so preminule. Istotako so nekatere podružnice izgubile dobro tretjino članov, tako dia 'lahko rečemo, društvo se je izčistilo, to pa samo zato, ker ni bilo sladkorja — ali bolje rečeno — smisla za organizacijo.
Poslovanje nekaterih podružnic ni bilo ravno vzorno, osobito kar se tiče poročil o občnih zborih, nadalje pošilanja imenikov in statistike. V tem pogledu, se želi neko/liko več natančnosti in vestnosti, kajti s tem bo delo upravi in tajništvu zelo olajšamo.
3. Potovalni pouk.
Potovalni pouk se je v tem letu zelo razvil in razširil, vendar radi pomanjkanja kreditov še ni razvit tako, kakor bi moral biti. V tekočem letu so se priredili: 3 dvodnevni tečaji, 9 enodnevnih tečajev in 35 predavanj. Vse te prireditve so se vršile v sledečih krajih:
1. V neposrednem delokrogu osrednjega društva in zveze Guštanj: 8. septembra enodnevni tečaj v Pliberku, 12. decembra v Škofji Loki, 27. decembra v Kamniku, 2. januarja na Robu pri Velikih Laščah, 3. aprila v Medvodah, 10. aprila na Vrhniki, 17. aprila v Škofji Loki, 24. aprila enodnevni tečaj v Starem trgu pri Ložu, 1, maja enodnevni tečaj pri Sv. Gregorju pri Ortneku, 5. maja v Selcih nad Škofjo Loko, 5. maja v Ljubljani, 8. maja na Viču, 8, majla v Polhovem Gradcu, 22. maja enodnevni tečaj v Dragomljui pri Dotmžalah, 29, maja v Dobjii pri Poljanah nad Škofjo Loko, 5- junija enodnevni tečaj v Pungartu pri škofji Loki, 19. junija v Dobrepoljah, 19, junija v Predolah pri Grosupljem, 26. junija v Vodicah, 29. ju-
nija enodnevni tečaj na Castellu pri Pre-valjah, 3. julija na Petetinem, p. Dol pri Ljubljani, 10. julija v Črni pri Prevaljah, 17. julija enodnevni tečaj v Marijanišču, 24. julija v Srednjih Gameiljnih, 31. ju;lija enodnevni tečaj v Osilnici ob Kolpi, 7. avgusta v Črnomlju, 14. avgusta enodnevni tečaj v Marijanišču. Večino vseh teh prireditev je vodil in izvršil društveni tajnik.
V območju podružnične zveze Celje.
8. septembra v Drago p olj ah pri Go-milskem, 26. septembra v Vuhredu, 13. marca v Trbovljah, 1. maja pri Sv. Lovrencu v Slov. gor., 5. maja pri Sv. Lovrencu na Pohorju, 15. in 16. mara dvodnevni tečaj v Beltincih, Prekmurje, 22. mjaja pri Sv. Urbanu blizu Ptu,ja, 29- maja na Vranskem, 5. in 6. junija dvodnevni tečaj v Vojniku pri Celju,, 12. junija pri Sv. Lovrencu na Pohorju, 5. junija v Dobrni pri Trbovljah, 19. junija v Prvencih pri Sv. Marku niže Ptuja, 26. junija v Slovenjgradcu,, 29. in 30, junija dvodnevni tečaj v Selnici ob Dravi, 3. julija v Tišini, Prekmurje, 10. julija v Ormožu, 17. julija pri Sv. Trojici v Slov. goricah, 24. julija v Dobrni pri Celju, 31. julija pri Sv. Lovrencu na Drav. polju,, 7. avgusta v Oplotnici. Največ teh prireditev je vodil in izvršil g. Iv. Jurančič.
Razen predavanj in tečajev pa so priredile tudi podružnice same) veliko poučnih shodov. Pri vseh poučnih prireditvah je bilo obilo zanimanja, ravno tako je bila tudi udeležba povoijna. Pripomniti moram še, da je stroške za potovanja, ki niso bili majhni, povečini nosilo poverje-ništvo za kmetijstvo, ki je tudi v vsiakem oziru podpiralo društveno delovanje. Zato je dolžnost občnega zbora, da izreče po-verjeništvu za kmetijstvo v imenu vseh čebelarjev iskreno zahvalo.
4. Opazovalne postaje.
Poleg pomnoženega izobraževalnega in organiizatoričnegla dela je odbor v tem letu pomnožil tudi število opazovalnih postaj, ki so razdeljene po celi Sloveniji ta-
ko, da imamo splošen pregled o pašnih razmerah Slovenije. Vseh opazovalnic je 18, pod vodstvom g. prof. Josipa Verbiča. Sedaj poslujejo sledeče; Ljubljana, Vič pri Ljubljani, Krtina pri Dobu, Škofja Loka, Javorje, Olševek pri Kamniku;, Sv. Gregor pri Ortneku, Kočevje, Novomesto, Rožni doli pri Semiču, Struge pri Dobre-poljah, Leskovec pri Krškem, Sv. Petei pri Mariboru, Formin pri Moškanicih, Ormož, Sv. Duh na Ostrem vrhu, Sv. Lovrenc na Pohorju, Ojstrica nad Dravogradom.
Odbor upošteva požrtvovalno delo opazovalcev, zato jih je skromno nagradil s tem, da dobivajo brezplačno društveno glasilo. Občni zbor jim pa izreka zahvalo za njihov trud in požrtvovalnost.
5. Blagovni oddelek.
Blagovni oddelek je posloval, v kolikor je bilo pač mogoče. V tem letu se je nabavilo 300 kompletnih A—Ž. panjev, večja množina steklenic zia med in druge neogibno potrebne čebelarske potrebščine. Seveda se blagovni oddelek ne more razviti tako, kakor bi se želelo, ker nima primernega skladišča,, lokala za trgovino in moči. Da pa je blagovni oddelek kljub temu razmeroma dobro uspeval, se moramo v prvi vrsti zahvaliti društvenemu blagajniku g. ravnatelju, Ivanu Mesarju,, ki ie kljub obili službeni zaposlenosti žrtvoval mnogo časa v ta namen-
6. Knjižnica.
V tem letu se je uredila tudi društvena knjižnica. V ta namen je odbor kupil potrebno omaro. Vsi letniki »Čebelarja« so se dali vezati v izvirne platnice. Vseh kompletnih vezanih letnikov je v knjižnici 192. Žalibog drujštVo vsled večnega preseljevanja nima vseh letnikov »Čebelarja«, i. s. manjkajo letniki 1907, 1908, in 1918. Poleg »Čebelarja« se nahaja v knjižnici še 41 drugih knjig. Novi odbor bo moral gledati na to, da bo knjižnico razširil in izpopolnil.
7. Čebelarski dom.
Ide'a društvenega doma se uresničuje. Odbor je, pooblaščen po zadnjem rednem
občnem zboru, kujpil primerno zemljišče. Pogodba je ž)3 podpisana, čakamo samo 'še, da bo potrjena od» ministrstva za agrarno reformo. Ker društvo ne razpolaga z zadostnimi denjarnimi sredstvi, se je začelo z zbirko kaminov za čebelarski dom. Virhu tega se je sestavil iz članov odbora odbor za »Čebelarski dom«, v katerega so bili izvoljeni gg.: Humek, Verbič, Mesar, Babnik in Okorn. Naša dolžnost je, da vsi delamo na to, da čimprej pridemo pod lastno streho.
8. Savez jugoslovanskih čebelarskih društev.
Dne 23. julija t. 1. se je vršila v Osjekui ustanovna ¡skupščina Saveza. S tem smo stopili velik korak naprej, kajti v Savezu so zastopana vsa čebelarska društva Jugoslavije. Upamo, da bo Savez pod spretnim vodstvom g. predsednika viš. sad j. nadz- Humeka izvrstno uspeval in da nas bo vlada vsestransko podpirala.
9. Razstava.
Ob priliki slovesnega praznovanja drujštvene petindvajsetletnice se bo po sklepu zadnjega rednega občnega zbora priredila prihodnje leto tudi čebelarska raz_ stava. Pri zadnji seji širšega odbora se je sestavil razstiavni odbor, ki bo začel takoj z delom. Apeliramo na vse člane, da se primerno pripravijo za razstavo, ki mora biti vsestransko bogato založena in poučna, ker le s sodelovanjem vssh bo možno, da razstavni odbor častno reši to težko nalogo.
10. Sladkor.
Z ozirom na slabe izglede 'letošnje čebelarske letine je odbor kakor tudi Savez napel vse sile, da iz,posluje svojim članom potrebno množino vseh državnih dajatev oproščenega sladkorja.
11. Sedanji odbor.
Odbor je imel v poslovnem 1. 1920-21 štiri seja iširšega odbora in 9 sej načelstva. Sklepi so bili objavljeni v »Slovenskem Čebelarju«. V odbloru so bili gg.: prednik prošt Andrej Kalan, podpredsednik
• M, Humpk, tajnik in upravnik »Slovenskega Čebelarja« J, Okorn, blagajnik I. Mesar. Odborniki pa gg. J. Verbič, J. Str-gar, M. Vidmar, J. Babnik, Al. Peterlin, I. Šmajdek, A. Markelj, Fr. Lakmayer, A. Žnideršič, Lj. Černeji, I. Jurančič, Peter Močnik in A. Mirnik.
Ker je velik del Notranjske vsled pogodbe v Riapallu, pripadel Italiji, smo izgubili tudi našega velezaslužnega čebe-lara-odbarn|ka gospe Antona Žnideršiča. Zaradi tega je odbor poklical na njegovo mesto, g. Goederja. Gg. Lakmayer in Mitrnik se sej nista udeleževala. G. Lakmayer sie je v jujiju t. 1. odpovedal odbor-ništvu, ker se iz sdužbenih ozirov ne more udeleževati sej.
Razprava o tajniškem, poročilu.
1. »Slovenski Čebelar«. Gosp. Kajfež prosi pojasnila, kako se bo pokril primanjkljaj, ki ga ima društvo z izdajanjem lista. Tajnikov» pojasnilo: Ker zaradi tehničnih težkoč, kakor tudi nedelavnosti večine podružnic ne kaže, da bi zvišali članarino med letom, se bo letošnji primanj-, kljaj kril cd diruštvenegja premoženja v kolikor to državna podpora ne zadostuje, do-čim se bo za bodoče leto članarina izdatno zvišala.
G. Jurančič naglasa vsebinsko vred-, nost lista, ki daleko nadkriljuje veliko drugih čebelarskih listov v tu- in inozemstvu), ter poziva vse čebelarje, da sodelujejo, da se bo list še izboljšal. G. Okorn poziva zastopnike podružnic, naj oni vplivajo, da bodo člani list ne samo prejemali, ampak ga tudi čitali. G. Soklič iz Krtine predlaga, naj »Čebelar« prinaša tudi v bodoče mesečna navodila. Sprejeto.
G. Okorn predlaga, naj se članarina zviša na 50 K, nakar se je razvila živahna debata zai in proti. G, Elsner predlaga konec debate, češ da naj se da predlog glede zvišanja članarine na glasovanje. Predlog je bil soglasno sprejet. G, Kajfež predlaga, naj se list bolje ilustrira,
G. Humek pojasni, da draginja in pomanjkanje denarnih sredstev zelo oviratja
napredek v tem oziru, vendar se bo list opremil s podobami, v kolikor bo to dopuščal proračun. G. Barle predlaga, da naj se, ker ni mogoče objaviti vseh načrtov v listu, napravi več odtisov, ki naj se potem interesentom izposojajo. Sprejeto,
2.	Organizatorično delo. G. Humek poziva vse podružnice, naj začno z resnim delom v svojem delokrogu, ker so drugače brez pomena. Večkrat na leto naj se vršijo sestanki pri raznih čebelnjakih, kjer naj se obravnavajo važnejša vprašanja, istotako naj bo poslovanje vedno točno. G. Pečar predlaga, naj se v prvi vrsti povabi učiteljstvo, ki bo vedno radevolje sodelovalo. G. notar Štupica: Da se bodo» člani večkrat shajali, naj se list pošilja samo podružnicam. Se na željo in zahtevo podružnice upošteva.
3.	P o t o v a 1 n i p o u k. G. Okorn poziva podružnice, naj se bolj zavzemajo za predavanje in tečaje. S takimi prireditvami nimajo podružnice nobenih stroškov, kajti vse stroške nosi poverjeništvo za kmetijstvo. Poleg tega pa naj vzbujajo pri članih več zanimanja za napredno čebelarstvo.
4.	Opazovalne postaje. Gg. Pečar in Pintar prosita za tehtnice. Se bo upoštevalo. G. Cvirn predlaga, da naj se vsem opazovalcem pošlje natančno navodilo. Sprejeto!
5.	Blagovni oddelek. G. ravn. Mesar zaradi obilne zaposlenosti prosi, naj bi ga odvezali od vodstva blagovnega oddelka. G. Humek poroča, da smo prisiljeni, ako hočemo, da bo blagovni oddelek posloval, dobiti primeren lokal in moč, ter da se bo poleg orodja prodajal v blagovnem oddelku tudi med. Glede lokala je že v dogovoru z g. Vokačem. G. Vokaič obljubi, da bo storil vse, da dobimo primeren lokal. G. prošt Kalan predlaga: Občni zbor naj dovoli, da se g. Mesar naprosi, naj dokončne ureditve te zadeve vodi blagiovni oddelek in poišče zmožno moč, ki bo pod njegovim vodstvom vodila oddelek. Soglasno sprejeto.
6.	K n j i ž n i c a. G. Kajfež predlaga, naj se objavi v listu seznam knjig. Spreje-
to. G. Pečar predlaga, naj se v »Čebelarju« p»zorvejo člani,, da darujmo knjige za društveno knjižnico. Sprejeto.
7.	Čebelarski dom. Občni zbor poziva podružnice, naj pridno zbirajo kamne za dom.
8.	Savezjugoslavenskihpče-larskih društava. G. Humek pojasni pomen in nalogo Saveza. Poročilo se je vzelo z odobravanjem na znanje. Praviia Saveza se objavijo v listu. Na predlog g. predsednika se izreče g. Hujneku za požrtvovalno delo pri ustanovitvi Saveza zahvala.
O 9. točki se bo razpravljalo pozneje.
10. Sladkor. G. Humek poroča o vseh korakih odbora in Saveza, da bi dobili državnih dajatev oproščeni sladkor. Poročilo se je vzelo z zadovoljstvom na znanje.
Tajniško poročilo se odobri,
B. Blagajniško poročilo.
Vsled bolezni g. blagajnika poda tajnik sledeče blagajniško poročilo:
Konec leta 1920 je imel upravni oddelek nad 80,000 K gotovine; danes je ta gotovina izčrpana. Denar se je porabil za izdajanje »Slov, Čebelarja«, ker je člania-narina 24 K nezadostna. Po današnji situaciji in današnjih znamenjih soditi ti-skarniške in knjigoveške cene še niso dosegle viška, temveč bodo, še bolj poskočile. Predvsem bodo poskočile mezde; da tudi material ne bo padel, imamo najbolj značilna znamenja v kujrzu naše valute.
Če vzamemo za podlago današnje dobavne stroške, bo morala znašati članarina za prihodnje leto K 50.—, S tem denarjem pa bodo kriti -samo dobavni in ekspedicijski stroški »Slov. Čebelarja«, Za vse druge stroške upravnega oddelka pa bo treba iskati kritja drugod, v prvi vrsti morda v podpori vlade ozir. v doneskih iz blagovnega oddelka.
Kar se tiče blagovnega oddelka je bilo stanje leta 1920 sledeče:
Konec leta 1920. je imel blagovni oddelek K 200.378.— gotovine in nekaj ma-
lega blaga; danes po preteku 7 mesecev ta oddelek sicer nima gotovine, ima pa blaga v znesku K 305,507-20, poleg tega ima še na terjatvah v dobro okoli K 12.000. (Špecifikacia blaga pod prilogo C.) Ta odi-delek je torej prav dobro gospodaril.
Da pa se ne bo mislilo, da je nastal tak prirastek iz prevelikih dobičkov, moram ugotoviti, da- je prodajalo društvo večje stvari n. pr, panjove brez dobička, le pri manjših stvareh se je priračujialo zaradi podrobnega dela in v pokritje uprav" nih stroškov največ 20 %,
Prebitek je nastal torej največ zaradi velikega prometa, v prvi vrsti zato, ker oddelek priračunanih upravnih stroškov ni porabil. Vse delo v tem oddelku se je izvršilo namreč brezplačno, izvzemši par , nadur, katere je bilo treba plačati dvema uslužbencema, ki sta pomagala.
Pregled računov. Pregledovalec računov g. Ivan Elsner poroča občnemu zboru, da je račujtie pre-giedial in jih našel v redu, predlaga, da občni zbor izreče odboru absolutorij. Sprejeto. Nato je sledila
volitev odbora, in siqer najprej volitev predsednika in podpredsednika. G. Vokač predlaga za predsednika g. prosta Andreja Kalana, za podpredsednika g. višjega sadj. nadzornika M. Humeka. Soglasno in z vzklikom sprejeto.
G. prošt Kalian prevzame predsedstvo, se zahvali za izkazano zaupanje, nakar je sledila volitev odbora. Na predlog g- Pečarja se izvoli soglasno z vzklikom predlagana lista.
V odbor so bili izvoljeni sledeči gospodje:
Verbič Josip, profesor, Ljubljana; Stirgar Janko, čebel, trg,, Bitnje, Boh. Bistrica;
Mesar Ivan, ravnatelj Jug. knjig., Ljubljana; Babnik Janko, uradnik, Vič pri Ljubljani; Peterlin Alojzij, nadučitelj, Kočevje; Šmajdek Ivan, nadiučitelj, Krtina pri Dobu; Okorn Josip, čeb. pot- ujčitelj, Ljubljana;
Računski zaključek uprav-
	K	v
Članarina .......................	79934	30
Podpora deželne vlade ..................	27070	—
Oglasi..........................	2980	—
Obresti................. ......	4005	—
Prodane številke »Čebelarja«..............	195	—
Razno ........................	145	—
Konec leta 1919:		
vloga v banki . . ..............	44619	70
vloga v poštni hranilnici v Ljubljani.........	1004	28
vloga v poštni hranilnici na Dunaju..........	204	57
v blagajni....................	432 1 •	40
/	160590	25
Računski zaključek blagov-
»	K	v
Prispevek kmetijske družbe...............	160000	—
Prodano orodje ....................	34058	04
Sladkor.......... ...........	6633	77
Saldo iz leta 1919....................	2120	30
I	202812	11
Oba računska zaključka
Ljubljana,
nega oddelka za leto 1920.
	K	v
Slovenski čebelar let. 1919 št. 9, do 12. tiskarniški stroški . .	7998	i
let. 1919 št. 6. do 12. knjigoveški stroški..........	2811	40
let. 1920 št. 1. do 8. tiskarniški stroški ..........	36940	—
tiskarniški stroški za ponatis pravil čeb. društva......	815	—
» » za ponatis letnega poročila........	1500	—
» » za kandidatno listo...........	100	—
» » za upravne tiskovine ..........	1150	—
za 2 klišeja......................	196	—
let. 1920 št. 1. do 6. knjigoveški stroški.........	3430	70
nagrada uradništvu .................	4800	—
nagrade sotrudnikom čebelarja za leto 1919 in 1920 .....	3482	40
dovoljene podpore .................	2207	—
potni stroški in diete za odborove seje, podružn. shode itd. .	2386	—
pavšal poštnine za čebelarja..............	240	—
inventar (nakup tehtnice).................	1213	—
poštnine in pisarniške potrebščine.............	2078	85
knjižnica.......................	94	—
potrebščine za opaz. post.................	185	—
najemščina in uprava čebelarja..............	9400	—
podrobni stroški..... ........... .	58	—
položnice, manip. stroški in provizija pošt. hran.......	688	26
vloga v pošt. hran. v Ljubljani dne 30./12, 1920 ......	3985	23
vloga v pošt. hran. na Dunaju...............	204	57
Gotovina........................	74626	84
	160590	25
s
nega oddelka za leio 1920.
	K	v
Dobava čebelarskega orodja................	101105	29
Poštnine • ................	1178	20
Inventar v banki 1005 K.................	150	—
Saldo v blagajni 99.373-62 K ...............	100378	62
	202812	n
pregledal in v redu našel, dne 23. julija 1921.
Ivan Elsner s. r.
Markeij Anton, čebelar, Vrhnika; Vokač Viktor, trgovec, Dvor, Dolenjsko; Černej Ljudevit, šolski nadzornik, Celje; Jurančič Ivan, čeb. pot, učitelj, Sv. Andraž v Slov, gor. Močnik Peter, nadučitelj, Tolsti vrh, Gu,-
štlanj; Namestnika:
Trink Alojzij, mizarski mojster, Ljubljana; Verbič Ivo, Poljanski nasip št. 34, I., Ljubljana.
Pregledovalca računov: Hronek Ivan, uradnik, Lju|bljlana; Petrovec Franc, rač. revident, Ljubljana, Delegatom za Savez so bili izvoljeni gg,: Černej, Jurančič, Pečar, Okorn, Goe-derer, Štupica.
Praznovanje društvene 25. letnice.
G. Humek poda obširno poročilo o praznovanju. Poleg slavnosti, kakor postavitve temeljnega kamna za čebelarski dom, raznih zborovanj, se bo vršila tudi razstava. O vseh točkah se je razvila živahna debata. Posebno še o razstavi in o času, kdaj naj se priredi. Debate so se udeležili gg-: Jurančič, Strgar, prošt Kalan, Verbič, Wales, Černej, Vokač. Ker glede časa občni zbor ni prišel do končnega zaključka, je občni zbor na predlog g. Okorna pooblastil razstavni odbor, da o tem sklepa. Glede praznovanja so se naplavili slecftsči sklepi:
1.	Izda se slavnostna številka »Slov. Čebelarja«, poleg te pta tudi primerna spominska knjižica.
2.	Za list naj se napravi nova glava. Podrobna izvršitev vseh prireditev
se prepušča odboru.
Predlogi •
G, višji siadj, nadzor. M- Humek predlaga: Čebelarsko društvo za Slovenijo pooblasti na svoji glavni skupščini v Ljubljani dii^e 15. avgusta 1921 odbor, dla razpiše primerno nagrado, ki naj se določi na skupščini, za najboljši rokopis za praktično čebelarsko k n i -g oi. Podrobnosti glede vsebine, ureditve, obsežnosti in termina se prepuste v določitev odboru, jKnjiga naj bi izšla najkes • neje ob praznovanju društvene 25 letnice 1. 1922,
Sklep. Razpišejo naj se tri nagrade in sicer: po 6000, 4000 in 2000 K. Podrobnosti glede Vsebine, ureditve obsežnosti in termina določi odbor v prvi seji.
Slučajnosti.
G. Barle prosi pojasnila glede zavarovanja čebel proti tatvinam. Po pojasnilu g. Notar Štupica predlaga sledeče: Napravi naj se vloga na pokrajinsko upravo za Slovenijo, oddelek za pravosodje, ki naj naroči, da bodo sodišča tolmačila zakon tako, da spadajo tatvine čebel med kvalificirane tatvine. Soglasno sprejeto.
G- Kajfež predlaga, da naj društvo skrbi za to, da bodo čebelarji informirani, kani' naj se v silučaju, da imajo opraviti z neznano boleznijo, obrnejo, dla se bolezen dožene. G. prof. Verbič pojasni, da pridejo tu, v poštev gg. univerzitetni profesorji, ki se bavijo z naravoslovjem, ter da se bo v tem oziru vse potrebno ukrenilo.
S tem je bil dnevni red izčrpan. Ker se nikdo ne oglasi k besedi, zaključi g. predsednik ob pol 2 popoldne občni zbor, se zahvali zla udeležbo in želi vsem čebelarjem dobro ajdovo pašo.

»Jutro« z dne 30. avgusta je tik pred sklepom lista prineslo notico, da je finančni komite dovolil kmet, ministrstvu 300.000 dinarjev podpore čebelarskim zadrugam in poleg tega še 100.000 dinarjev prispevka za nabavo cenejšega sladkorja. — Koliko je na tem resnice, še
ne vemo. Opozarjamo pa vse podružnice na današnji oklic, da nemudoma pripravijo potrebne sezname. Zadeva je skrajno nujna in ne bomo na nikogar čakali, ko dobimo uradno obvestilo, da je podpora za sladkor dovoljena.
Poročilo o ustanovni skupščini Saveza jugoslavenskih pčelarskih društava.
Dne 23. julija t. I. so se sestali v Osi-jeku delegati jugoslovanskih čebelarskih društev, da na splošno željo vseh obstoječih čebelarskih organizacij in v smislu tozadevnega dogovora z dne 8. januarja t, l. ustanove»- organizacijo, ki bi zastopala vse skupne interese jugoslovanskega čebelarstva.
Direktno po svojih delegatih so bila zastopana: Čebelarsko društvo za Slovenijo v Ljubljani (delegat g. M. Humek); Centralno pčelarsko društvo v Zagrebu (delegat g. B. Tomečak); H r v.-s lavonskopče-larsko društvo v Osijeku (de-legat g- J. M. Ljubic); Pčelarsko društvo v Vukovaru (delegat g. J. Rečaj).
Po pooblaščencih so bila zastopana, Pčelarsko društvo v Beogradu (pooblaščeni zastopnik g, I. Duro, v zastopanju gospoda Gjorgjeviča); Središnje bosansko - herceg. pčelarsko društvo (pooblaščeni zastopnik g, St. Uančič, v zastopanju, g. Dilbera) in Zadruga dalmat. pčelara v Splitu (pooblaščeni zastopnik g. M. Humek, v zastopanju g. Antoniolija).
Delegati so se v vseh točkah dnevnega reda sporazumeli in v popolnem soglasju zedinili pri sestavi pravil, izbiri sa-veznega zastopstva in glede drugih predlogov.
Savezna pravila so se po načrtih posameznih društev obravnavala paragraf za paragrafom in končno soglasno odobrila in takoj pripravila za predložitev. Avtentično besedilo je pisano z latinico v srbohrvaščini. Objavilo se bo potem, ko bo od! ministrstva potrjeno.
Zastopstvo (odbor) Saveza se je po daljšem, vsestranskem posvetovanju soglasno določilo, kakor sledi:
Predsednik: M. H u m e k iz Ljubljane;
I.	podpredsednik: Sv. K. G j o r g j e -vič iz Beograda;
II.	podpredsednik: J. M, Ljubic iz Osijeka;
prisedniki: Dr. L a n g h o f e r iz Zagreba, J o s. Rečaj iz Vukovara, F a b, D i 1 b e r iz Sarajeva in J, A n t o n i o 1 i iz Splita.
Poleg teh zastopnikov, ki jih voli Sa-vez, pridejo v savezni odbor še delegati posameznih udruženih društev, ki se volijo na občnih zborih, in sicer odpade na vsakih začetih 500 članov po eden.
Na predlog predsednika se je soglasno sklenilo še sledeče:
1.	Delovanje Saveza se prične z dnem 23. julija t. 1.
2.	Preskrbeti je, da se savezna pravila takoj potrdijo. Za posredovalca se sklene naprositi I, podpredsednik g. Sv, K. G j o r g j e v i i v Belgradu.
3.	Vpisnina, ki je v pravilih določena na V2 dinar a od člana, naj se vplača v savezno blagajno takoj, ko bodo pravila potrjena.
• 4, Letna članarina se določi na 5% od društvene članarine. Vplačati se bo začela s 1. januarjem I. 1922.
5.	Vsa v Savezu; udružena društva naj se pozovejo, da javijo število članov.
6.	ysa v Savezu udružena društva se pozovejo, da čimprej izvoli o delegate v savezni odbor,
7.	Prvi kongres (glavna skupščina) Saveza se ima vršiti 1. 1922, v Ljubljani povodom 251etnile Čebel, društva za Slovenijo in povodom istodobne čebelarske izložbe.
8.	Ministrstvo poljoprivrede se nemudoma naprosi za ca. 10 vagonov sladkorja za jesensko krmljenje čebel. Za
posredovanje se sklene naprositi I. podpredsednika g. Sv. K. Gjorgjeviča v Beogradu.
9.	Ko bodo potrjena pravila, se takoj naprosi ministrstvo poljoprivrede za izdatno subvencijo.
10.	Nemudoma se ima izvesti akcija v železniškem ministrstvu za čim ugodnejše tarife pri prevažanju čebel v pašo in ob drugih prilikah.
11.	Predsednik Saveza g. M. Humek se naproša, da vodi vse tajniške in blagajniške posle dotlej, da se savezni odbor izpopolni z delegati posameznih društev in ne izvoli tajnik in blagajnik. V to svrho
Letošnji julij je bil izredno slab. Donosa vobče ni bilo, ali pa je bil le neznaten. Pre* gled nam kaže, da čebele niso niti toliko dobile, da bi se preživile, zato so panjovi znatno izgubili na teži. Mnogi čebelarji so morali pitati, pa ne samo roje, temveč da si sploh ohranijo čebele do ajde.
Bile so zelo slabe pašne razmere. Od pravega kostanja, ki je druga leta začel z julijem dobro mediti, letos nismo imeli ničesar. Ota-va, glavna medonosnica za drugo polovico julija, je odrekla, ker je bilo presuho. Res je izkazanih več deževnih dni, a bile so samo kratko trajajoče krajevne plohe, ki so malo zalegle, ker je njih voda hitro odtekla po površju. Zaradi posebno hude vročine, ki je bila ves mesec, in ugodnih vetrov, bil je večinoma jug in zapadnik, smo pričakovali, da bo medi-Jo iglato drevje. Prepričali smo se pa vnovič, da to ni odvisno samo od visoke topline in gibanja zraka, temveč tudi od drugih, neznanih činiteljev.
Vse kaže, da bo letos tako slaba letina kakor že dolgo ne. Ako ne bo neobdačenega sladkorja, bomo izgubili mnogo čebelnih družin. Odbor »Slov. čebelarskega društva« in »Savez jugoslavenskjh pčelarskih društava« sta napravila v tem pogledu primerne vloge na pristojna ministrstva.
Vič pri Ljubljani. Ajde je do konca tega meseca malo ozelenelo.
Krtina pri Dobu. Ena čebelna družina si je vzgojila novo mlado matico, a staro, ki je
se mu dovoli kredit v pokritje nujnih izdatkov za potrebne pisarniške posle.
Takoj po povratku iz Osijeka je pred-sedništvo poskrbelo, da so se izvršili vsi navedeni sklepi te prve skupščine. Ako bodo vsa v Savezu včlanjena društva storila svojo dolžnost, se je 'trdno nadejati, da Savez ne ostanesamo na papirju, ampak da bo krepko zastavil svoje delovanje v širjenje in procvit jugoslovanskega čebelarstva.
M. Humek,
t. č. predsednik.
bila pohabljena na zadku, je pustila še v panju.
Škoija Loka. Kdor ni ves mesec pital, nima prav nič mlade zalege. — Treba bo skrbeti za zboljšanje paše. Dobro bi bilo, da bi oni čebelarji, ki imajo sadike od medonosnih rastlin, kakor: robinije (akacije), zlatega latja (solidago), sofore itd., to naznanili v »Čebelarju«.	\
Olševek pri Kamniku. Takega leta se ne spominjam. Ne spomladi in ne poleti, ne na travnikih in ne v gozdu, nikjer nič — Od 20 matic, ki so šle na praho, se ni niti ena izgubila.
Sv. Gregor pri Ortneku. Huda suša je uničila vse cvetje. Čudno je, da v tej vročini jelka ni medila.
Kočevje. V hribih je bilo opaziti par znakov hojevega medu, ki so se pa iz neznanih vzrokov kmalu izgubili.
Novo mesto. Panji, ki sem jih poslal v kostanjevo pašo v Mirno peč, so malenkost nabrali. Pri 15 panjih je narastla skupna teža za 45 kg. Dala jo je povečini sama obnožina, ki jo je bilo toliko, da so jo čebele nanosile celo v medišče. .Opazovalni panj ni bil na paši.
Struge pri Dobrepoljah. Minila sta dva meseca, odkar nimamo razen nekoliko obno-žine prav nič paše. Več panjev smo samo s krmljenjem ohranili pri življenju.
Sv. Peter pri Mariboru. Čebele so živele le od svojih prihrankov.
Opazovalne postaje.
Jos. V e r b i č , Ljubljana.
	Kraj (z morsko višino)	Označba opazovanega panja				Panj je		na teži					Toplina zraka					Dni	je	bilo		
			pridobi;		v	zgubil		v	v mesecu čistih dkg		največ pridobil		najvišja	najnižja	srednja mesečna	izletnih	deževnih	s snegom	oblačnih	pol jasnih	jasnih	vetrovnih
			1.	2.	3.	1.	2.	3.														
				mesečni tretjini			dkg		pridobil	porabil	dkg	dne	C°									
	Ljubljana (305 m).......	A. Ž.	85	20	35	105	65	15		45	65	1.	+ 34	+ 8	+215	31	4		1	1	29	8
	Vič pri Ljubljani.......	A. Ž.	160	40	110	30	30	10	240	-	70	1.	+ 35	+ 9	+ 22	31	5	—	—	1	30	16
	Krtina pri Dobu (305 m) . .	A. Ž.	55	75	105	75	40	—	120	—	55	1.	+ 36	+5	+ 20-6	31	14	—	1	2	28	14
	Škofja Loka (349 m).....	A. Ž.	30	160	—	70	40	220	—	40	90	12'	—	—	—	31	6	—	4	12	15	8
	Javorje (700 m)........	A. ž.	50	200	—	80	—	290	—	150	150	11.	—	—	—	31	8	—	—	9	22	13
	Olševek pri Kamniku ....	—	22	47	18	27	—	17	44	—	20	22.	+39	-+9	+ 21	30	7	—	5	14	13	11
	Sv. Gregor p. Ortneku (736 m)	A. Ž.	120	31	—	116	82	316	—	363	80	1.	+35	+ 10	+22	31	10	—	1	3	27	19
	Kočevje (460 m).......	A. Ž.	—	—	—	70	125	220	—	415	—	—	—	—	—	31	7	—	—	6	25	8
	Novo mesto (180 m).....	A. Ž.	—	65	70	510	330	190	—	895	85	20.	+ 39	+ 8	+ 24-1	30	8	—	1	2	28	5
	Rožni dol pri Semiču (376 m)	A. Ž.	660	220	—	470	300	255	—	145	170	1.	—	+ 9	—	30	1	—	3	4	24	15
	Struge p. Dobrepoljah (416 m)	A. Ž.	15	55	25	290	130	160	—	555	25	12.	+29	+ 9	+ 18-3	30	12	—	7	4	20	13
	Leskovec pri Krškem (202 m)	— ,	—	30	210	146	35	:—	64	—	30	21.	+ 33	—	—	31	2	—	2	—	29	5
	Sv. Peter pri Mariboru (210 m)	—	—	—	—	115	85	100	—	300	—	—	+ 37	+ 10	+25	31	4	—	—	1	30	1
	Formin pri Moškanjcih (211 m)	—	—	65	40	130	135	110	—	270	20	19,	+ 33	+ 10	+22	30	8	—	1	3	27	7
	Ormož.............	—	—	—	—	100	40	110	—	215	—	—	—	—	—	30	1	—	1	3	27	7
	Sv. Duh na Ostr. vrhu (536 m)												+31	+ 9	+19	30	11	—	1	19	11	14
	Sv. Lovrenc na Poh. (442 m)															28	1	—	1	4	26	5
	Ojstrica nad Dravogr. (981 m)	A. Ž.	35	95		245	85	360		560	40	13.	+25	+ 10	+ 18	31	14		1	21	9	25
Sv. Lovrenc na Pohorju. V drugi mesečni tretjini smo imeli roje, večinoma le prvece. Bili so močni in so se dobro razvili. — Paša je bila prav ugodna. V začetku meseca so brale čebele po travnikih, po malinah in robidi, pozneje na lipah ¡n kostanju. Jelka letos ni medila
Iz Beograda. Lipova paša se nam je skoro popolno izjalovila, četudi smo mnogo upali dobiti od nje, vsled pravcatega deževja in nestalnega vremena. Pri nas se je pojavila nepričakovano precej izdatna paša na buči in solnč-nici, ki jo je tu izjemoma mnogo med koruzo. Po temeljitih informacijah glede draginje železniškega transporta, pretiranih cen vozni-
kov in vsled slabih cest sem svoj načrt opustil glede nameravane prepeljave čebel na pašo v Lazarevac. Ker je vse potrebno ukrenilo »Srb. čeb. društvo« za znižanje voznih tarifov na železnicah, je upati, da bomo mogli prihodnje leto tudi mi prepeljavati svoje ljubljenke na boljša pašišča. Iz napovedanega je razvidno, da niso tu tako bajno dobre pašne razmere. Prepričan sem, da bi bil tudi za Srbijo najpri-ldadnejši A. Ž. panj. Želeti bi bilo našim bratom Srbom, da bi se oklenili našega vrlo dobro preizkušenega panju. — Temperatura se je vsled deževja precej zniža.a. Kastrevc —- Beograd.
jrsssE
Iz organizacije.
Čebelarska podružnica za Trbovlje in okolico sklicuje dne 25. septembra 1921 ob 2. uri popoldne izredni občni zbor v Hrastnik k čebelnjaku čebelarja Lebarja s sledečim sporedom: 1. Zapisnik. 2. Dopisi. 2. Poročilo o zborovanju čeb. društva za Slovenijo v Ljubljani dne 15. avgusta 1921. 4. Kako se vzdržujejo kranjiči. Poroča čebe-iar Hauk. 5. Pravilno pojmovanje čebel. Poroča pot. učitelj Jurančič. 6. Slučajnosti. Dolžnost vsakega čebelarja je, da se udeleži tega zelo važnega zborovanja in pripelje s seboj tudi čebelarje nečlane. — Odbor.
Čebelarska podružnica za okraj Konjice v Oplotnici je imela dne 7. avgusta t. 1. čebelarski poučni shod pri čebelarju Josipu Sre-bre. Udeležba je bila tokrat izredno povoljna. K predavanju so prihiteli iz vseh krajev že včlanjeni in še nevčlanjeni čebelarji Z mič-nim govorom pozdravi navzoče predsednik nadučitelj Časi iz Žič, in nato poda besedo gospodu predavatelju Jurančiču. Ta nam je
potem iz svoje dolgoletne in velike prakse, stvarno in praktično obrazložil najvažnejše pri čebeloreji, kakor čebelno pašo, njene ugodnosti, krmljenje čebel, odjemanje medu i. t. d. Navzoči smo z zanimanjem poslušali vseskozi praktično predavanje g. Jurančiča. Po predavanju smo ga obkolili z raznimi vprašanji, ki so bila krajevnega pomena. Lepo nam je odgovoril na vsako vprašanje in še priporočal to in ono. Blagajnik g. nadučitelj Brglez se je potrudil, da je pridobil še ne-včlanjene čebelarje, ki so pristopili tudi k društvu. Tajnik V. Hren je pa razprodal 6 kamnov za čebel, dom v Ljubljani. Štiri kamne imamo še na prodaj, pa tudi za te upamo, da se bodo našli še meceni, ki radi med ližejo, da jih pokupijo. Čebele so letos precej pozno a dobro rojile.. Od košnje pa do sedaj ni pri nas prav nobene paše zaradi velike suše Kaj bo z ajdovo pašo, je še odvisno od ugodnega vremena. G. predavatelju hvala za trud in požrtvovalnost. — Vt. H,
3HSSII
Drobiž.
Janesville, Minn, 9. junija 1921. (Iz pisma g. Miklavčiča. Opomba uredništva.) Pri nas smo sedaj silno zaposleni. Zaradi precejšnje suše skozi zadnjih deset mesecev je travnata paša jako slaba. Bele detelje ni skoro nič, alsika (neke vrste detelja) pa tudi ne obeta dosti. Čebele imamo pripravljene za pašo, so silno močne in imajo na 15, 16 do 17 satnikih zalego. Misliti si morate, kaka moč je to. Ka-
kor omenjeno, je paša na detelji jako slaba, pač pa dobro obeta lipa, kar je jako čudno, ker je tako močno cvetela lansko leto. Ako bomo imeli le teden dni ugodno vreme, bomo imeli dober pridelek, ker so čebele v najboljšem stanju. Ravno sedaj je začelo deževati in ako kmalu ne preneha, tedaj bomo imeli na stotine rojev, ako panjem ne bomo mogli razširiti prostora. M. B. Miklavčič.
Odgovorni urednik Hinko Zirkelbach.	Lastnik »Čebelarsko društvo za Slovenijo.
Tiska »Jugoslovanska tiskarna« v Ljubljani.

Cenik
čebelarskega orodja in potrebščin, ki jih ima v zalogi blagovni oddelek Čebelarskega društva za Slovenijo v Ljubljani, Jugoslov. knjigarna, Pred škofijo (poleg stolne cerkve).
Tek.		Cena	
štev.	Predmet	K	v
1	A.-Ž. panj na 10 okvirjev najnovejšega sestava:		
		520	_»
2	Sipalnik1 lesen za A.-Ž. panje na 9 in 10 satnikov..............	68	—
3	Zaklopna kožica2.............................	74	—
4	Garnitura za zbijanje satnikov (korito za žaganje remeljcev in kalup za zbijanje)	18	—
5	Ščetica za ometanje čebel.........................	20	—
6	Strgulja za snaženje A.-Ž. panjev......................	22	—
7	Nož za izpodrezovanje satja ......................	22	—
8	Pitalnik za A.-Ž. panj3,...........................	—	—
9	Čebelarska kapa.......... . .' ..............	50	—
10	Kadilnik (meh) za proizvajanje dima . ....................	—	—
11	Matičnice K 4'20, boljše za razpošiljanje.................	8	—
12	Ravnalec (priprava za vravnavanje satnikov v A.-Ž. panju)..........	22	—
13	Šilo za vrtanje luknjic...........................	2	60
14		4	—
15		10	—
16	Stiskalnica za satnice 25 X 40 cm......................	900	—
17	Kompletna garnitura za vdelavo satnic (dvojni topilnik za vosek, cevka za pri-		
		50	—
18	Kolesce za vtiranje žice samo.......................	38	—
19	Vilice za odkrivanje satja.........................	44	—
20		—	—
21	Stojalo za odkrivanje satja.........................	—	—
22	Sito za čiščenje medu...........................	52	—
23	Točilo za med, leseno, domačega izdelka..................	550	—
24	Točilo za med, pločevinasto, za 3 okvirje 27 X 41 cm............	2000	—
25	Priprava za pritrjevanje kvačic (jeklena šablona in zabijač):		
		54	—
	b) za remeljce 25 mm širine.....................	54	—
26	Žica za pritrjevanje satnic, 1 dkg......................	1	60
27	Zapahi za žrela:		
		8	20
	b) leseni (Trinkov sestav).............. .......	6	—
28	Matična rešetka;		
		22	—
	b) v celih kosih a m2.......................	200	—
29		120	—
30	Satnice 39 X 23 cm a kg..........................	120	—
31	Remeljci za okvirje:		
	a) za A--Ž. panje zgornja letva 25 X 12 mm )		
	spodnja letva 25 X 10 mm 5- a...........	1	—
	stranska kraka 25 X 8 mm J		
		—	—
	Euskol. Sredstvo za pomirjenje čebel in razkuženje panja. (Gori dolgo in je po-		
	rabno brez kadilnika.) Cena za zavitek z 9 koščeki .........	5	—
32	Kovinska garnitura za A.-Ž. panj:4		
	a) 6 palic 40 X 8 mm (nepocinkano železo) a K 3'50.........	—	—
	b) 2 nosilca za matično rešetko a K 4'80..............	9	60
		11	—
	d) 4 tečaji za bradi a K 1'80....................	7	20
		20	—
		12	—
	g) 2 držali za zaklopnico a K 2'—.................	4	—
	h) 80 kvačic iz železne žice.....................	—	—
		1	40
	j) vsi potrebni vijaki........................	—	—
	k) kos matične rešetke 33 X 25 ...................	22	
1 Glej »Slovenski Čebelar« 1920 str. 76. — 2 Glej »Slovenski Čebelar« 1919 str. 80. — 3 Predmeti, ki nimajo označene cene, se še izdeljujejo, ozir. so še na potu. — 4 Kovinske potrebščine za A.-Ž. panje na drobno 15% dražje nego v ceniku.
* Ta cena velja le za naročnike, ki panj blagajniku proti nakaznici plačajo in ga pri mizarju vzamejo.
Predmeti brez cen bodo v kratkem zopet na razpolago.
Gospodarska zvezo
v Ljubljani
prodaja specerijsko in kolonijalno blago, umetna gnojila in krmila, sir, surovo maslo in kondenzirano mleko ter preskrbuje vsakovrstne poljedelske in sadjarske stroje.
o
Vela zaloga pristnih domačih vin po zmernih cenah.