U UmiliBi, 20, sauefflUm 1128. Mm. II1 K,
mm mmfigm, w
~Šl
Izhaja vsako si\ -o in soboto.
Uredniitvo in uprava Usta je v LfubO&n!, Krekov trg St. to.
„RDEC! PRftROR" vetja v Jugoslaviji mesečno 8 K; v zasedenem ozcmiju {Primorju) četrtletne 9 lir, v ftsstriji, CeSItoslovaiki, Madžar&fcI in Nemčiji četrtletno 36 i jsl. K; v Ameriki polletno 1 dolar.
GLASILO KOMUNISTIČNE STRANKE JUGOSLAVIJE.
Če hočete plečati 50 miljam državnih dolgov,
tedaj vam priporočamo, da na dan 28. novembra oddate svojo volilno krogljico za demokrate, klerikalce, samostojne, narodne socijaliste ali pa za »socijal«-de-ftokriite, ker vsi ti so že dosedaj glasovali za vse te dolgove, ali pa izjavljajo, da j--h bodo v ustavotvorni skupščini potrdili.
žo monarhijo,
t. j. za kraljestvo bodo v Ustavotvorni Skupščini glasovale, kakor to same povedo, sledeče slovenske stranke: klerikalci (SLS, kmečka zveza, krščanski socijalisti), demokrati ali liberalci, Samostojna kmetijska stranka in narodni socijalistl. ___________________________________________
miljonarjev bodo glasovali, če se po svoji navadi prej ne spreobr-
Za Kapitalistično republiko
nejo k »demokratični« monarhiji, socijaldemokratje (socija)patrijotje, delavsko
kmečka zveza.)
Ce hočete, da se potegne križ čez vse državne
ffllAfiUA kakor so to naredili komunisti na Ruskem in v Ukrajini, tedaj UUlsUvbf oddajte svoj glas za Komunistično Stranko Jugoslavije, ki ne prl-pozna niti vinarja za državne dolgove, ki so šli le v korist kapitalistov, za ka-none, orožje, municijo, žandarmerijo itd.
Za delavsko - kmežko sov-
to je za republiko, kjer se uniči oblast kapitalistov, bogatašev-miljonarjev, bankirjev, tovarnarjev, veleposestnikov, veletrgovcev in vele-verižnikov in stopi na njeno mesto oblast tistih, ki delajo, za družabni sistem, kjer mora vsak deiati, ako ho-če jes?i. pa se bojujejo edino
letsko republiko,
komunisti.
2S, ra®w08r*bra se innufe ©dl&cšfi na ali dryg© stran s aii sa oblast bogatašem, aSS m oblast tistih, ki delalo.
Zmaga ruske revolucije,
»Slovenskemu Narodu«, »Napreju«, »Večernemu listu«, »Kmetijskemu listu«. »Jugoslaviji« in kakor se že imenuje ta hosta kapitalističnih plačanih listov, je hudo pri srcu. Toliko so upali in pričakovali od carskega generala Vrangla, Ja bo uničil delavsko-kmečko sovjetsko republiko in zopet vpeljal na Ruskem in v Ukrajini monarhijo veleposestnikov, Krofov, bankirjev, tovarnarjev in tatov. Cel čas so s prisrčnim navdušenjem prinašali polne kolone vesti o porazih bolj-ševikov in Vranglovih zmagah na jugu,
o	vstajah kmetov in mornarjev na severu Rusije. Potrpežljivi tiskarski papir so polnili z napovedmi bližnjega poloma boljševiškega režima in katastrofe revolucionarnega vala v Evropi. In kd so —- na papirju — že stokrat zavzeli Petrograd, parstokrat obglavili in pokopali Lenina in Trockega in penzijo-nirali sovjetski režim in komunizem, so konečno le začeli polagoma in bojazljivo uvidevati, da so vsi njihovi upi le — prazne želje. Z debelimi lažmi so torej nasedli, zato so pričeli krošnjariti z drobnimi lažmi. Tako pisarijo, da je v Petrogradu vse bolno, če že ne mrtvo, da boljševike grozno skrbi prehrana in kako se komisarji prepirajo z vojaškimi poveljniki. To tolažbo po tako komični Dlamaži z Vranglom in z njihovimi upori bi jim privoščil tudi najodrevenelejši holjševik in tudi mi jim jo iz vsega srca privoščimo.
Gospod general Vrangel, ljubljenec in vzor naših klerikalcev, liberalcev, samostojnih, demokratičnih in narodnih »socijalistov« je potolčen do tal, njegova armada se je vdala boljševi-kom, sam gospod general pa je s svojimi bankirji, škofi, veleposestniki, tovarnarji, oderuhi, sodjalpatri-joti in veletatovi pobegnil na fran-
coski vojni ladji v Carigrad. Tako je torej ofenziva kontrarevolucije žalostno pogoreia, pogorela na bojnem polju in ta polom se vidi tudi v našem meščanskem časopisju. Vsak p a sne ten človek sedaj vidi, koliko lahko da na tisto, kar piše »Naprej«, »Večerni list«, »Jutro«, »Slovenec«, »Slov. Narod«, »Domovina«, »Domoljub« in druge »Enakosti«.
Poglejmo malo nazaj 1 Ni pretekel dan, da ne bi vsaki teh meščanskih listov prinesel vsaj po en članek proti sovjetski Rusiji. In vsi skupaj so z enim glasom vpili, da je nastopil konec ruske revolucije in da so se valovi svetovne revolucije polegli. Kadar so pisali o komunističnem gibanju v Evropi, so ravno-tako prinašali gole laži, kakor kadar so pisali o Rusiji. Tako so dejali, da so komunisti na Češkem propadli, čeprav so komunisti dobili ogromno večino; rekli so, da so Italijani proti moskovskim pogojem, čeprav vsakdo ve, da je beseda le o neznatni manjšini reformistov; vpili so, da so bolgarski soci-jalisti proti 111. Internacionali, dasiravno je to laž težkega kalibra, ker je na Bolgarskem celo levica bivših socijalpatri-jotov prestopila h komunistom; pisali so, da cincanje proti komunistom povsod narašča, čeprav danes od svet ve, da v vseh deželah v proletarskem gibanju propadajo socijaipatrijotje in centrumaši, komunisti pa odnašajo vedno nove zmage. (Kaj ne, g. Kristan in Golouh, da vas položaj na Nemškem skrbi?)
Laž je sedaj prejela svoje zasluženo plačilo, revolucionarno valovanje v Evropi narašča, rdeča delavsko-kmečka armada Sovjetov zmaguje kontrarevolucijo in vsi sovražniki proletariata, delavcev in kmetov pa tudi letošnjo zimo ostanejo z dolgimi nosovi in s črnimi mislimi o - bližnji bodočnosti.
VoHtve.
P@z©r voESBci!
Ker se ob priliki volitev v konstituanto ne bodo izdajale po« sebne volilne legitimacije volilcem, je važno, da si preskrbi vsak kako uradno dokazilo, s katerim naj gre na volišče. Zgodi se Eahko sicer, da ga komisija kot voiilca zavrne, češ da ga ne pozna.
Za legitimacijo služijo: pri .železničarjih uradne legitimacije, dalje služijo delavske knjižice, krstni in domovinski listi. Posebne legitimacije o istoveljavnostl izdajajo tudi policijska obiastva in občine. Pazite, da bodo ta obiastva pritisnila na listino svoj uradni pečat.
V sredo, cine 24. novembra
ob pol 8. uri zvečer vsi na
1191
W©iširaa nas&Isfva.
Oabiii sms poročila, da razni delodajalci prete z odpustom, če bi se njihovi us užbenci udeležili volilno agitacija ali pa bili člani volilnih komisij. Pozivamo sodruge,
da nam vse take slučaje takoj naznanijo zlasti imena in naslove do-tičnih delodajalcev, da jih ovadimo radi kršitve volilne svobode.
Volilna pisarna KSJ.
Ljubljana, Krekov trg. 10.
v veliki dvorani hotela UNION.
Dnevni red:
Komunisti’ na taktika v konstituantl.
Socijalna politika praletarijata. Notranja in zunanja politika proletsr. Finančna In davčna politika proletar. Poročajo s. Petrič, s. dr. Lemež, s. Fabjančič, s. Klemenčič.
Duševni in ročni delavci! Prihitite v masah na ta shod. Slišali ste druge stranke — da dišite tudi našo stranko, predno se odločite, v katero škatljo beste spustili kroglico 28. novembra.
Na shodu se bo razpravljalo, kakšno stališče zavzemajo komunisti h koroškemu plebiscitu in St. Marga-retski pogodbi.
Dolžnost strokovno in politično organiziranega delavstva je, da se shoda udeleži do zadnjega moža.
Komunizem in mali posestniki.
n.
Ko bodo komunisti vzeli oblast, ne bodo jemali lastnine niti obrtnikom niti kmetom. V komunističnem programu ni nikjer zapisano, da se bo jemala lastnina malim posestnikom. Komunizem bo samo izboljšal položaj
tistih, ki delajo bodisi z glavo bodis z roko, in jim bo prinesel osvoboditev.
Kakšen pa je današnji položaj malih posestnikov: obrtnikov in kmetov?
Po naših mestih in vaseh žive ljudje, ki se imenujejo obrtniki, to so tisti, ki opravljajo razne obrti in so po navadi revni ljudje s kopico otrok. Veliko jih nima niti svoje lastnine ali pa imajo le orodje in pripravo, s katerim izvršujejo svojo obrt. Njihov položaj je proletarski ali pa še slabši. Proletarec, ki dela v tovarni, se vsaj nada, da ga bo razredni boj osvobodil, dočim mali obrtnik nima niti tega. Njegovo življenje je ena sama skrb, kako se bo preživljal. Dočim se zavedni proletarec bori z kapitalizmom, ga mali obrtnik le prosi. Pri nas obrtniki izginjajo dan za dnem. V kapitalističnem načinu proizvajanja leži glavni vzrok njihovega propadanja ker riba žre ribee. Tovarniško proizvajanje zatira obrtniško in obrtnik pada bolj in boij v proletarsko 'Janje. Prisiljeni so delati pri kapitalistu za dnevno plačo. Propadanju obrtnikov je tudi kriva buržoazna država, ker n.ilaga nanje velike davke in dac.
Kakor torej vidimo, so ravno kapitalisti in njihova država tisti, ki jemljejo malemu obrtniku njegovo imetje. Pehajo jih v siromaštvo in bedo. Komunisti pa tega ne delajo in ne bodo tega delali. Kdo je do sedaj uničeval male obrtnike in jim zapiral prodajalne z rdečim pečatom, ko komunisti nis® imeli oblasti? Kdo je metal obrtniške družine na cesto, ko komunisti niso vladali v državi? To so delali kapitalisti in njihova država.
Ko se bodo komunisti polastili oblasti, ne bodo malim obrtnikom jemali ničesar, ker nič nimajo — kapitalisti so jim vse vzeli — temveč ravno nasprotno, komunisti jim bodo olajšali in popravili položaj. Kakšno korist bo imela komunistična vlada, če bi vzela malemu obrtniku njegovo orodje in njegovo prodajalnico, v kateri dela od zore do mraka in hira od dela? Nobene koristi bi ne imela. Pustila bo, da mali obrtniki naprej samostojno izvršujejo svojo obrt v svojih majhnih delavnicah.
Scian 2.
i
^ d e č i Prapor
Naj delajo in naj se sami prepričajo, da jim tako delo ne pimaša nobenih korisii.
Meščanske stranke lažejo obrtnikom, ko jsm pravijo, da jim bodo dale poceni kredit. Vse to ni nič. Kakšen kredit morejo dati obitnikom, kako jim more sploli pormgati kapitalistična država, ki se nahaja pred popolnim finančnem bankrotom? Kaj more ta država dati obrtnikom, če znaša njen dnevni primanjkljaj 20 miljonov kron in ki je
11
Večerni list“ in ruska draginja.
»Večerni list« piše, kako drago je weki ruski bogataš Milan Diakovič plačeval razne stvari v Rusiji. Tako je -gospod bogntaš plačal za 1 kg masla
20.000 ruMjev, 1 k£ mesa 500 rubljev, za 1 kg sladkorja 15 rubljev’ Itd. »Večerni list« ne pove, da bi taisti gospod moral plačati za par čevljev
60.000 rubljev. Je pač hudo na Ruskem za tiste, ki nočejo delati. Če bi šel urednik »Večernega lista« v Moskvo, bi bilo zanj morda še hujše, kakor pa za omenjenega ruskega borutaša in lenuha. Na Ruskem je namreč tako upelja^o, da brez dela
dolžna znotraj in zunaj? Ne more jim dati prav nič, kakor ne more dati tudi dragim revnim slojem prebivalstva. Če že kje kaj pritrga, ne dobijo mali obrtniki prav nič.
Ravno tako je tudi s kmeti. Tudi njim komunisti ne bodo, ko pridejo na oblast, jemali ne njive, ne živine in drugo, kakor sc lažejo meščanske stranke, ki hočejo kmeta in delavca le slepiti.	(Konec	prihodnjič.)
ni jela. Vsak pa, ki dela pošteno produktivno delo, delavec, kmet ali uradnik in umstveni delavec, dobi delavsko knjižico, na katero dobi vse potrebščine v sovjetski aprovizaciji zastonj ali pa po neznatni ceni. Za kg kruha plača dva rublja, gospod urednik »Večernega lista« pa bi moral, če ne bi hotel delati, ampak samo postopati, plačati 800 rubljev, če bi mu ga sploh dali. Mislimo, da bi bilo dobro vpeljati tak s;stem tudi j>ri nas, kjer je vse polno miijonarjev, postopačev, oderuhov in tatov • ljudskega premoženja.
SVtora-draginja.
Kakor ogromna pijavka leži na telesu delavnega naroda vedno večja draginja. Revne sloje pretresa mraz, če premišljujejo, kaj bo, ko je draginja vedno večja. Stare zaloge obleke in obutvi pohajajo, a nove je nemogoče kupiti. Saj za eno obleko in obutev je potrebno pri sedanjih plačah najmanj 3 mesečni zaslužek, ki pa je komaj tolik, da ne zadostuje niti za vsakdanji kruh.
Kje so vzroki draginje? Mi vemo, da je v vsaki gospodarski krizi nastopala draginja, ki jo občuti samo revno ljudstvo, za bogataše je draginja direktno blagostanje in vir velikih in hitrih dobičkov. Prej je bil trgovec vesel, če je zaslužil 10%- — Danes nobeden ne trguje izpod 30%—60%; zato kapitalisti povečujejo
stalno diuginjo:	Čim večja draginja,
tem večji in hitrejši zaslužek. Izvor draginje je v kapitalističnem sistemu. Militarizem, carine, trošarine, dohodki od monopolov, takse, železniški tarifi, to so indirektni davki, ki jih plačuje samo delavni narod. Breme vojnih dolgov silrio upliva na draginjo. Potom draginje kapitalisti vale ogromno breme vojne na rame delavnega ljudstva.
Zato je edini izhod iz draginje: Kontrola delovnega ljudstva nad produkcijo, trgovino in prometom;
Odpoved vojnih dolgov; Odprava Indirektnih davkov — vse davke naj plačajo kapitalisti in vojni dobičkarji.
Komunistična Stranka Jugoslavije je edina stranka, ki stavlja te zahteve, zato je ona edina, ki se dejansko bori zoper draginjo.
Resnica o sovjetski
Rusiji. (Konec.)
(Razgovor S *°drugom Glebovom, komisarjem za delo v sovjetski Ukrajini.)
Rdeče sobo/e'
delavci
■Skupno z revolucijonarnin..
.	.	.	'ma
dela 640 tisoč komunistov neutrucio.
na rdečih sobotah. Ta ustvarjajoči elan stotisočev komunističnih sotrudnikov nam daje vsaki teden na deset in deset popravljenih ladij, sto in sto popravljenih vagonov. S temi močmi se vodi uspešen boj s tifusom: naše rdeče sobote perejo perilo po bolnicah za tifus, naši komunisti brivci strižejo lase za tifusom obolelim. S komunističnim delom so se čistile vsako rdečo soboto ulice, čistila in h‘gijensko urejevala dvorišča, po zimi se je kidal sneg Itd.
. Vse to kaže, kako je velika želja proletarijata sovjetske Rusije, da utrdi svojo državo in izboljša svoje narodno gospodarstvo.
Od popravila našega prometa in gospodarstva, od povišanja proizvoda in produktivnosti je odvisno pred vsem tudi blagostanje delavnega ljudstva. Da popolnoma premagamo zimo in lakoto, mora promet imeti več goriva, tvor-nice morajo izdelovati več perila, obleke in vsega tistega, kar je potrebno za naše mnogomiljonsko prebivalstvo.
Prehrana.
Ruski delavski razred se bojuje z lakoto zato, ker je nemogoče naenkrat zmagati razdejanje narodnega gospodar-
zaradi pomanjkanja prevoznih sredstev brez kruha. Najvažnejši vzrok je v zločinski blokadi in vednih bojih, ki jih vodi kontrarevolucionarna antanta prati nam, ker nam izvablja najboljše in najproduktivnejše moči na fronto in ker ne dovoljujejo zamenjave blaga z drugim svetom. Zamenjava bi omogočila povišanje naše industrije in da bi mesta in delavci mogli kaj dati kmetom za žito in kmečke produkte.
Nepremagljivi duh ruskega proletarijata.
Mi ne skrivamo težkoč ruskega delavnega ijudstva. Toda ruski delavci so še silni po telesu in duhu. Vse te laži in obrekovanja, ki jih o nas razširja svetovna buržoazija, predstavljajo v resnici samo orožje kontrarevolucijo-narjev, ki jih uporabljajo proti nam in vam. Vse te njihove pravljice o sovjetski Rusiji so gola laž, potvarjanje dejstev. Ruski kontrarevolucijonarji in vaša buržoazija širijo danes vesti o uporu delavcev v Putilovskih tvornicah danes to, da cele divizije rdeče vojske mečejo proč orožje, Toda vse to je metoda meščanstva in njenega tiska proti sov^ jetski Rusiji je trik, naperjen na to, da se oslabijo revolucijonarne simpatije delavnega ljudstva Jugoslavije in celega sveta za sovjetsko Rusijo in revolucijo. Ruski kontrarevolucionarni načrt, ki ga
je tukaj sprejela vaša buržoazija, razširja ostudna obrekovanja, da v sovjetski Rusiji pobijajo žene in otroke, da naše čerezvičajke, v katerih delajo tudi naši odlični komunisti, posiljujejo žene, napadajo mirno prebivalstvo in delajo, zločine. Toda vse to smo ostud«; laži, ki imajo ta cilj, da oblatijo in opijujejo veliko rusko proletarsko revolucijo. $
Ds, mi smo razganjali kontrarevolucionarno organizacije meščanstva, zapirali njihove vodja in so bili pri tem neusmiljeni. Toda med temi ljudmi ni bilo delavcev in kmetov, temveč bili so to plemiči in kontrarevolucionarni meščani. Vzeli smo meščanom in bogatašem periio, kar so ga imeli preveč, obleko, toda to je bilo organizirano i» pod strogo kontrolo, delali pa smo to zato, da preskrbimo naše bolnišnice in siromake s perilom.
Vedite vi in ve naj vsa svetovna buržoazija, da je sovjetska Rusija mirni in močna, da v vsakem od nas bije proletarsko srce in da vsaki delavec in vsaki revni kmet veruje in ve, da mu luai vi, ko pride ura, podaste svojo bratovsko roko. Kajti naša revolucija tudi vaša revolucija, naši interesi so« tudi vaši interesi in prišel bo čas, ko bodo predstavitelji sovjetske Ru;ije svobodno prihajali k vam in vam svobodno v vaši sovjetski državi podali roko.
stva. Tudi prej za časa carizma in meščanskega vladanja so bili lačni zaradi tega, ker so bili izrabljani, tlačeni in so mesece hirali v armadi brezposelnih. Vprašanje prehrane v sovjetski Rusiji je bilo 'najbolj pereče vprašanje. Toda položaj se je neprimerno izboljšal v primeri s tem, k&r je bilo pred enim ali dvema letoma. Naj delavci Jugosla-vJ vedo, da se ruski proletarijat za zmagoslfc>"ie. revolucije in komunizma ni samo bojevat, tcmveč tudi gladoval. Zgodilo se je preteklega leta, da delavci rdečega Petrograda in revoluciji name Moskve niso videli po dva tedna niti koščka kruha. Bili so trenutki, ko so delavci po cele mesece dobivali le osmino funta kruha. To so bile strašne posledice zločinske blokade. Toda sedaj ni več tako. Sedaj delavci redno dobivajo poldrugi funt kruha na dan in poleg tega tri četrtine funta za vsakega dana družine. Sedaj dobivajo v tvornicah brezplačno kosilo, njihove družine pa morejo poleg tega jesti v ljudskih kuhinjah. Sedaj dobivajo rednejše sladkor, čaj, sardine in ostalih pridatkov za prehrano. Vse to' dobivajo takoj brezplačno
Teda vsaki od vas bi lahko vprašal: zakaj v Rusiji — žitnici sveta — ni zsdostri kruha? Zakaj so delavci stradali? Krivda temu je bil razrušen promet, ker je ozemlje Rusije ogromno, ker je blokada Rusije ovirala naročila in popravila prevoznih sredstev in so bili ra ta način posamezni kraji Rusije natlačeni s hrano, drugi kraji pa so
Mezdno gibanje 12.000 rudarjev v Sloveniji. (Dalje.)
Rudarsko glavarstvo je v svojem aktu, kakor sem že dejal, svetovalo, da bi se položaj rudarjev najbolje popravil, če se zvišajo akordne plače. Oospodje namreč pravijo, da z zvišanjem akordne plače dobijo l delavci
i	podjetje. To je isto, kar mi trdimo, da vlada hoče kozo celo in volka sitega.
Koliko bi dobil potom akorda delavec, koliko pa podjetje, nam kaže tale primer:
Sedanja produkcija znaša povprečno na rudarja 400 kg premoga dnevno. Če bi se produkcija zvišala dnevno le za 50 kg, bi vrednost tega premoga znašala 26 kron dnevno. Rudar bi po predlaganem povišanju akorda dobil 75 vinarjev, podjetju bi pa ostalo 25 K 25 vin. na dan.
Na takem stališču stoji danes gospoda iz vlade in rudarskega glavarstva. AH je to pošteno In pravično, delavcu za njegovo težko dela dati samo 75 vin., a podjetnikom lenuhom pa 25 kron 25 vinarjev. To jc podlosti
G. Šuklje veli: da akord razvije pri rudarju veselje in voljo za delo. Smisel teh besed je ta, da akord najstrašnejše izkorišča delavno silo delavca za gnusni profit kapitalista.
Mi vedno trdimo, da ima družba nad 220 miljonov kron letnega dobička. Oospodje temu tudi ne oporekajo, torej priznavajo, pa vkljub temu hočejo
še vedno dreti delavstvu kožo in ga trpinčiti za še večji profit. Velikokrat smo že trdili, da je vlada in rudarsko glavarstvo v službi družbe in to dokazujejo s svojim nastopanjem še vnaprej.
Da je to resnica, se vidi iz knjig trb. prem. družbe: Vladni nadzornik g-Pitamic je dobil v preteklem letu od trboveljske družbe 43.000 K. Če je on toliko dobil, koliko je pač moral dobiti gospod Strgar??
Potemtakem seveda ni čudno, da daje družba delavcem mesto moke žive črve, da se delavce odpušča, kaznuje in maltretira! Iz tega se jasno vidi, da s vsi ti ljudje organi družbe in da kot taki branijo in odobravajo delovanja družbe.
To so vzroki, da se obravnave že mesece in mesece zavlačujejo, eto zakaj so naše zahteve pretirane!
Ker so ti gospodje odvisni od družbe, oni ne morejo drugače postopati. Kaj briga nje brutalnost družbe napram delavstvu, že so pa oni nagrajeni, da mol' Čijo in da tudi neprikrito branijo profit družbe.
Ali ni sramoia in čudno, da sme družba pred ministrstvom za šume in rude, za socijalno skrb in za narodno zdravje dajati delavstvu črvivo moko.
Nam se to sicer ni zdelo čudno, ker vemo, dn so gospodje podkupljeni in zato tako delajo.
Ker se pustijo organi drž, uradov plačevati od družbe, zahtevamo od ministrstva za šume in rude, da takoj odredi preiskavo pri rudarskem glavarstvu radi vršenja javne službe trboveljski premogokopni družbi.
Stanje pogajanj slovenskih rudarjev.
Ker pokrajinska viada nu naše zahteve do 14. XI. ni odgovorila, je sodrug Petakovič interviniral pri rudarskem glavarstvu in pri- poverjeništvu za javna dela.
Glavar g. Strgar je izjavil »da se naše zahteve nahajajo pri poverjeništvu in da raditega ni mogel pravočasno odgovoriti«. —
Poverjenik g. Sernec pa je rekel, da so zahteve predložene predsedstvu deželne vlade, ki bo v svoji seji o tem
ukrepala. Seja se bo vršila v sredo 17. in bomo najkasneje do 19. obveščeni.
O odgovoru vlade borno še poročal.
Tarifni odbor Saveza rudarskih radnika Trbovlje.
Pososr [pred provokatorji!
Porolajo nam, da so sodlalpa-Irijotje dobili sredstva za voI!!n\v agitacijo od s»ro4ib®lj5evi£ke lige« ki so Jo organizirali carski generali In pa od avstrijskih agantov, impe* rijalistKnlh ala Rennoir.
Torej pozor pred policijsko ekspozituro II.. ki bo te dni Izdala tako letake proti komunistom, kakrSnih bi se celo nala burioastja sramovala.
R d?? ) rrupjr
Stran S.
V boj za sovjetsko repubiiko!
in grozne smrti. V nedeljo dne 7. nov. 1920 smo imeli v Dornovi celo predavanje o ruski revoluciji v čast triletnice osvoboienja ruskega proletarijata. Z velikim zanimanjem so poslušali navzoči izvajanja s. Žgeča ter se navduševali ob zmagah ruskih, bratov v orjaški borbi zoper kapitalizem. Padel je mogočen čar, padel je Kerenski in padli so po vrsti vsi kontrarevolucijonarji, a ruska revoiucija je z vsakim dnevom zmago-vitejša, ona je\ baklja, ki užiga tudi željo, upanje in voljo v srcih proletarijata, da se oprosti okov in verig kapitalizma. Tudi v nas je zbudila to voljo in ne ustrašimo se ne socijalpatrijotov, ne kaplana, temveč korakamo svobodi in solncu nasproti.
Kamnik. V nedeljo dne 14. t. m. se je zgodilo v Kamniku nekaj, kar se še ni zgodilo, odkar imajo Kristanovci svoje privržence samo v osebah kon-sumnih nastavljencev. Socijalpatrijotska stranka je* imela svoj volilni shod. Smo pač pred volitvami iri dobro je, če se vjafne kak glas tudi pri nas.
Obiskan je bil shod sledeče: 1 socialdemokrat, 3 konsumni nastavljenci in 2 od bolniške blagajne, tajnik Jug. strokovne zveze in okolu 30 komunistov. Pripomnimo pa, da je bilo posled-nih samo trideset, ker so oni izdali letake šele v noči od petka na soboto. Na shodu je govoril g. Likar iz Ljubljane, kar je pač gotovo osupnilo vse kamniške komuniste. Povedali bi zakaj, toda ker nam je on predbacival, da napadamo osebnosti, zaenkrat molčimo. Na koncu svojega govora je pozval navzoče, da naj vsi volijo Kristana, to je stranko koruznih socijalistov, konsumnih ravnateljev itd. Odgovoril mu je sodrug Vovk, da bo proletarijat v Kamniku pač na dan 28. t. m. poskrbel, da se štetje »socijal«-demokratskih glasov omeji na jako, jako pičlo število. Spominja! je navzoče kovinarje na čase, ko jih je še hodil zastopat mož slavnega spomina g. Ignac Mihevc. V debato je posegel tudi kontrolor bolniške blagajne Win-dischmann, kateri naperi svojo ost prot zastopnikom strokovno organiziranih delavcev, ki po njegovem mnenju ne storijo svoje dolžnosti, katere imajo napram svojim članom. Naj nam da on nasvete, ali pa naj nam dokaže, da se ni v enem slučaju zastopalo interesov delavstva, ne pa obratno interese kapitalistov, kot je to delal svoječasno tajnik kovinarjev Mihevc.
Jesenice. V nedeljo dne 14. t m. se je vršil tukaj pri nas volilni shod naših soc. demokratov, na katerem bi imel poročati dezerter Dolgouh (pardon Golouh). Zbrala se je precejšnja množica tukajšnjih delavcev, kateri bi ga radi prav dostojno sprejeli, ali naši soc. dem. so zelo nehvaležni ljudje, kateri ne privoščijo tako veličastnega sprejema takim značajnežem. No, pa mogoče se v kratkem vidimo, ker je našim soc. patrijotom obljubil, da pride za gotovo v kratkem na Jesenice; upamo vsaj, da bode ostal mož beseda in to obljubo tudi izpolnil. Bojimo se pa, da se prej ne prelevi v kakšnega narodnega soci-jalista ali celo v klerikalca, ker se menda tako hitro izpreminja.
Shod se je pač vršil tudi brez njega, na katerem je poročal tajnik delavske kmečke zveze Ivan Stare, ki jo je pa že od začetka precej polomil, izrazil se je namreč, da živimo že dve leti v svobodni Jugoslaviji ter da vživamo precej več pravic, kakor pa v nekdanji Avstriji, manjka nam samo še to, da postane Jugoslavija soc. dem. republika. Povdarjal je važnost volitev in priporočal, da naj vsi glasujejo na dan 28. XI. za listo Kristanov, zakar je Žel precej
nejevoljnega mrmranja. Povdarjal je	Politično gibanje v StrnišČu. Ker
tudi, da je soc. dem. stranka najhujša smo opazili, da skuša strniška peščica nasprotnica militarizma in najboljša za-	»socijal-demokratov« na vsak način pre stopnica delavskih interesov; povdarjal	pričati javnost, da v StrnišČu sploh ni
je na važnost parlamenta, potom kate-	komunistov, smo prisiljeni konštatirati
rega se da za delavstvo veliko doseči,	nastopna dejstva:
Obregnil se je še nekoliko v razne	V begunskem taborišču Strnišče
meščanske stranke in pa škofa Jegliča	obstoja pol. organizacija, ki se je pri-
ter njegov »Pastirski list« od 1. 1911.,	ključila komunistični glasom sklepa, ki
komunistov se je paše precej previdno	je bil pri sestanku dne 14. junija 1920
izogibal. Zborovalci so njegova izvajanja	sprejet s 23 proti 10 glasovom,
še precej pretrpežljivo poslušali. Za	Predsednik pol. organizacije, ki ja
njim je dobil besedo sodr. \Veiss, kateri	štela 33 članov, je bil takrat sodrug
je bil takoj zelo viharno pozdravljen od	Komavli. Danes imamo pa 70 politično
vseh zborovalcev. Odgovarjal je na ra-	organiziranih članov in od teh je 50 za-
zne točke Staretovih izvajanj ter takoj	nesljivih in zavednih,
v prvi vrsti dokazal, da proletarijat v	Omenjamo tu, da je bila prikiju-
Jugoslaviji ne vživa nikake svobode,	čitev pravzaprav zasluga s. Komavlija,
pač pa ječi še v hujših okovih kot po-	onega Komavlija, ki je danes zagrizen
prej, povdarjal je, da je osvobojenje	desničar in ki dela na vse kriplje, da
proletarijata v njem samem in sicer le	razbije našo organizacijo. Bil je pred
potom strogega razrednega boja, ne pa	kratkim tudi hud centrurnaš, prej —
potom ministerijalizma in drugih takih	komunist. Kljub temu pa hoče ostati
inštitucij, katere obstojajo v monarhijah	»pošten« politik.
ali republikah, kakoršne si žeiijo soc.	Poglejmo, kake in koliko ljudi ima
dem., ker razloček med tako republiko	za seboj. Reci in piši: deset rokodelcev,
in monarhijo je edino le ta, da se za-	večinoma mizarjev, ki se boje imena
menja krona z celindrom, ves ostali	»komunist« le radi boljše plače in ker
državni aparat pa ostane pri starem.	mislijo ustanoviti mizarsko zadrugo,
Dokazal je, da v kapitalističnem	torej peščica egoistov. S temi ljudmi je
družabnem sistemu ni mogoče izbolj-	prišel gosp. Komavli k shodu, ki ga je
šati delavskega položaja, dokler leži	sklical pretečeni petek in pri katerem
ogromno breme državnih dolgov na ple-	je govoril gosp. Kopač, ki je skupno s
čih delavnega ljudstva. Ker je Stare	Komavlijem z najbolj plitvimi sredstvi
omenil, da buržoazija ni hotela poprej	blatil vodstvo naše stranke. Ker je pa
razpisati volitev, predno se je delavstvo	vladal v naših vrstah mir ir. red, so
na političnem polju cepilo, dobil je v,	drugi dan omenjeni vinski bratci govo-
odgovor, da je vzrok le ta, da še ni bila	ričili, da v StrnišČu sploh ni komunistov,
buržoazija dovolj na trdnih nogah, mo-	G. Komavlija povemo, da se zelo
rala si je organizirati močno armado in	moti, ako misli, da bode razbil kemu-
orožništvo, pri čemur so pomagali tudi	nistično organizacijo,
soc. patrijotje, kateri pa hočejo biti da-	Končno še nekaj o nsšern doseda-
nes najhujši nasprotniki militarizma. Na	njem delovanju. Politični odbor ima vsak
Staretovo vprašanje, stavljeno sodrugu	teden sejo, pri kateri sklepa o pripra-
WeisMj, kje da so bili komunisti po	vah za volitve. Sklical je do danes 5
prevratu in zakaj da so pustili, da so	dobro obiskanih volilnih shodov, ki so
vojaki pometali orožje proč in zakaj si	dobro uspeli, in sicer: Dne 17. oktobra
ga niso prisvojili oni, ki bi ga lahko	v Gornji Pristavi, dne 7. novembra na
vporabili za revolucijo, odgovoril mu je	Ptujski gori in v Majšpergu in '14. t, m.
sodr. Weiss, da takrat v Jugoslaviji še	v Sv, Lovrencu in v Gerečji vasi. Poni bilo komunistov, pač pa so komu-	kazalo se je, da so tukajšnji kmetje
nisti nastali iz vrst scc. dem., ker so	zelo dovzetni in navdušeni za našo idejo,
ti izdali soc. program s tem, da so se	kljub temu, da razvija po celi okolici
družili z buržoazijo in glasovali za vojne	»Samostojna« precejšno agitacijo,
kredite. Vzgojo, katero nam predbaci-	Hrušica.	Pri nas smo imeli v	sredo
vajo vedno, so pa zakrivili soc. demo-	dne 10. t. m. volilni shod naše stranke,
kratje sami, torej se vprašajte, kje ste	na kojem sta poročala sodruga Weiss
bili takrat vi in kaj bi bila takrat vaša	in Košir iz Jesenic in sodrug Čuh iz
dolžnost. Na koncu svojega govora je	Hrušice. Z izvajanji vseh treh govor-
pozval sodr. Weiss navzoče, da se na	nikov so bili navzoči splošno zadovoljni,
dan 28. novembra dobro premislijo,	za	Št. Jurij v	Savinski dolini	V
kaj bodejo glasovali, spomni naj se vsak	nedeljo 14., nov. se je vršil pri nas
na žrtve te petletne vojne ter trpljenje	dobro obiskan shod komunistične stranke
v strelskih jarkih, ha jok in stok za-	pred kaplanijo. Zbrani kmetje, nad^200
puščenih družin, na tisoče vojnih poha-	mož so z zanimanjem poslušali sodrugu
bljencev ter objednem tudi še danes	Jesiha Petra iz Trbovelj, ki je poljudno
obstoječo bedo delavstva in na ogromne	razlagal program komunistov in uni-
vojne dolgove, katere hoče buržoazija	čujočo gospodarsko politiko buržoaznih
navaliti na naša pleča; vsak naj se	in socialpatrijotičnih ministrov — ve-
vpraša, kdo je to zakrivil in ako hoče	rižnikov. Neki klerikalni možiček se je
te zločince obsoditi, naj glasuje za listo	hotel nekaj repenčiti pa .kmetje revo-
komunistov; nakar je žel sodr, Weiss	lucijonarji so ga nagnali, kakor bodo
viharno odobravanje.	28. t. m. nagnali vse klerikalne in
H koncu omenimo še, da je sodr. druge zapeljivce.	,
Knific vprašal soc. dem. zakaj so oni	Škale pri Velenju. Shod komu-
nosili ob prevratu na rokavih slovensko	nistične stranke, ki se je vršil 14. t. m.
trobojnico ne pa rdečih znakov, ki so	pred cerkvijo, je razburil gospoda dekana,
znamenje mednarodnega proletarijata;	Videl je, da njegove zaslepljene ovčice
prišel je namreč od vojakov in je mislil,	spregledujejo in z zanimanjem poslušajo
da so vsi stari soc. dem. postali Hbe-	razlago komunizma in govbr o vzrokih
ralci; vnel se je zaradi tega majhen	bede, vedno hujše draginje, o davkih,
prepirček zaradi rekviriranja. Govoril je	trošarini in drugih dobrotah dr, Korošca
še sodr. Čuk radi preganjanja železni-	in dr. Kukovca. Da bi obvaroval svoje
čarjev v svobodni Jugoslaviji Omenjamo	vernike pred »brezbožnim« komunizmom,
le še to, da je bila na tem volilnem	je pustil cel čas shoda zvoniti z zvonovi,
shodu zastopana civilna policija kot	kar Pa zavednih kmetov ni motilo, da
vladni zastopnik ter ne vemo, ali so bili	ue bi vstrajali do konca shoda. Kakor
povabljeni, ali so prišli sami, v zadnjem	cela zavedna savinjska dolina, bodo
slučaju bi bila dolžnost predsednika,	da tudi naši kmetje	volili komuniste,
jih vpozori na zborovalni zakon, ker	na	Dobrava. V	torek dne 9. t. m	se
volilnem shodu, kolikor nam je znano,	je. vršil volilni shod komunistične stranke,
nima vladni zastopniK ničesar iskati.	kjer je poročal sodr. Košir iz Jesenic,
Iz Sv. Jerneja na Dolenjskem.
Tudi tukaj je ljudstvo izpregledalo, da ga ne bode rešila nobena stranka tako-zvanih: liberalnih, klerikalnih, samostojnih in socijalnih patrijotov, mogotcev, č mpak edino to, da seže po samopomoči Ljudstvo je bilo že po prevratu silno ogorčeno nad kapitalističnimi voditelji; ali le ti so toliko časa zadrževali volitve, da so ga zopet pridobili v svoje mreže. Ta brezpravna masa je čakala odrešitve od svojih voditeljev kapitalistov, veriž-nikov, vojnih dobičkarjev in oderuhov, ki so znali tako umetno voditi državno ladjo Jugoslavije. Ali kaj je konečno dosegla ta peščica magnatov v Jugo-goslaviji za trpeče ljudstvo, katero je po štiriletnem vojnem trpljenju in po dveletnem brezpravnem vladanju, kakor to, da se danes posamezni bogatijo in odirajo tako na debelo in izsesavajo revne sloje ter podpirajo oderuštvo, verižništvo in goljufijo. Narod, Jjudstvo pa tirajo še v večjo sužnost, kakor ga je tiral ruski despotizem. Rešitev seveda narn bode prišla še-ietedaj,.ako bodemo vsi proletarci in kmetje edini v tem, da se združimo in na dan 28. novembra obsodimo to lopovsko kapitalistično in militaristično družbo in njene voditelje ter volimo z edino pravo razredno stranko, komunistično. V boj za osvoboditev delavcev in kmetov izpod suženjskega jarma kapitalistovi Sodrugi, iz Sv. Jernejske občine poživljamo Vas na odločitev in vprašamo ali ste zato, da se zopet povrne vojno stanje z našimi sosedi, kakor to zahtevajo druge stranke, ali pa ste zato, da se odpravi vojaška dolžnost? Ali ste zato, da se -dado vsa privatna in cerkvena veleposestva brezplačno tistim, kateri zemljo ' sami obdelujejo ali pa ste zato, da preidejo vsa veleposestva v roke bank, katere bodo zahtevale odškodnino? Ali ste zato, da se vse banke, velepodjetja, tovarne, rudniki podržavijo ali pa ste zato, da se še nadalje bogatijo in ku-pičijo milijone sedanji obstoječi lastniki ? Ali ste zato, da se plača ves ogromni dolg, miiijoni in milijarde iz vaših žepov ali ste pa zato, da se ta dolg zvali na hrbet vojnih dobičkarjev, bogatašev in in kapitalistov? Ali ste za vojsko ali za mir med narodnimi sosedi, aii pa ste zato, da se vas zopet požene v mesarsko klanje? Ali ste zato, da vladajo med parni mogotci in monarhistična vlada, ali pa ste za sovjetsko republiko Jugoslavijo, v kateri bo vladal delavec in kmet, kot predstavnik zatiranih? Premislite, prevdarite in potem se odločite za dan 28. novembra!
V Zagorjn se je vršil v torek ob 4. popoldne velik volilni shod Komunistične Stranke, na katerem so poročali sodrugi Fabjančič, Zabrezovnik in Mlakar.
V Zagorju za druge stranke ni terena.
Dornova pri Ptuju. Vse se je zarotilo zoper komuniste in po celi ptujski okolici se vrši gonja proti tem izpaakom človeške družbe. Socijalpa-trijotje nas strašijo z ječami in vislicami, naš kaplan pa je zadnjo nedeljo iznašel I na prižnici, da smo v zvezi s sairiim živim hudičem in ob koncu politične pridige je zaklical patetično: Ali ste za Boga ali pa za hudiča! Toda nas ne moti eno in ne drugo. Ječ bi bilo premalo za komuniste, hudiča pa še ne poznamo. Nasprotno! Naše vrste se množe in po celi okolici se širijo naše ideje kakor ogenj, posebno pa med viničarji in naj-ubožuejšimi sloji. Hlastno segajo žuljave roke trpinov po naših volilnih manifestih, njih izmučena srca so odprta na stežaj nauku o svobodi proletarijata, o osvo-bojenju izpod jarma kapitalizma in veleposestnikov, ki nas tlači že veke in veke in nas pusti umirati počasne
kateri je s svojim izvajanjem jasno dokazal, da je zastopnica delavnega ljudstva edino komunistična stranka, kateri bo zavedno ljudstvo na Dobravi 28. novembra tudi oddalo svoje glasove ter s tem obsodilo buržoazijo za vse zločine nad delavnim ljudstvom.
Dopisi.
Golouh je — eksplodiral v Hrastniku!
Socijalpatrijotje so razvili najživah-nejšo agitacijo za svoj shod, ki se je pretečeni petek vršil v Hrastniku. Prišli so vsi njihovi verniki in sicer 7 iz Zagorja, 14 iz Trbovelj in 11 žensk z g. Malovrhom vred iz Hrastnika. Ob ogromni vdeležbi komunističnih pristašev je g. Malovrh s prošnjo, naj mirno poslušajo, otvcril zborovanje in takoj podal besedo uskoku Golouhu, ki je z medklici »izdajalec, provokater« itd. začel govoriti Za časa njegovega govora so ga rudarji z ogorčenjem prekinjali, tako da sta prvič s. Bartulovič, drugič pa s. Perdan morala s kratkim nagovorom miriti maso, in sta s tem omogočila g. Golouhu, da govor dokonča. Vse njegove fraze in hujskanje rudarjev na štrajk niso prav nič zalegle, temveč jih še bolj ogorčile, ker so spoznali namen njegovega govora, da bi rad nahujskal rudarje v stavko pred volitvami.
Tudi z gestami in poseganjem roke na srce ni dosegel ničesar drugega, kakor smeh, kar ga je seveda razkačilo, da je eksplodiral tako, da mu je novo-kupljen cviker padel na tla. Njegovemu »zelo stvarnemu« govoru, kakor blatenje raznih sodrugov, je prvi odgovarjal s. Bartulovič (ki rii potreboval celi dve uri, kakor Golouh), temveč v tričetrt-urnem govoru prikazal g. Golouha v vsej njegovi nagoti, kot izdajalca in razdirača delavskih vrst. Ker je Golouh videl, da pri naši stranki ne poznamo komandantov in da mu nihče noče zavezovati čeveljčkov, še manj pa pred Geslerjevim klobukom se odkrivati, kakor si je domišljeval, jo je pobral nazaj k svojemu »patronu« Kristanu, ki ga je za »Ion« postavil na kandidatno listo. Ko mu je še s. Petakovič dokazal, s kako demagogijo in provo-katerstvom deluje, ja g. Golouh ponovno nastopil, a je že v začetku svojega govora moral prenehati, ker so zbrani rudarji bili siti njegovih fraz. Nato je g. Malovrh zaključil shod in z g. Golouhom vred so vsi socijalpatrijotje z '10 Članskim ženskim bataljonom, ob velikem hrupu našega delavstva zapustili dvorano. Po tej blamaži Golouha in njegovih backov se je vrši! naš shod, na katerem je s. Perdan še bolj jasno naslikal socijalpatrijote in njihovo politiko, katero skuša veliki frazer Golouh z svojimi gestami rehabilitirati. To je na-kratko slika socialdemokratskega shoda v Hrastniku in svetujemo vsem pašim sodrugom v prvi vrsti pa tistim 32 pristašem socijalpatrijotov, naj to poročilo primerjajo z »Naprejevim« poročilom od pondeljka, in potem izrečejo, kdo laže in kdo resnico v svojem listu piše. Za nas, ki te tičke A. in E. Kristana, Prepeluha in Golouha, to štiriperesno deteljico, poznamo, je merodajno to, kar bodo sedaj rudarji rekli, ko bodo videli, s kakimi nesramnimi lažmi patrijotje operirajo. Mi z mirno vestjo že danes lahko rečemo, da bode delavstvo na 28. t. m. enkrat za vselej izreklo svojo sodbo, tako da nobena Golouhova eksplozija ne bo rešila potapljajoče barke »socijal«-flemokracije.
Trbovlje. V takoimenovanem »pru-šenciniru« ali stanovanju za neoženjene delavce vladajo škandalozne razmere.
V	eni sami sobi manjka 25 šip. Lahko si predstavljate, kakšen mraz mora
   »
izriaiateli: Konzorcij »Rdečega Prapora* v
prestajati uboga delavska para, to vse zavoljo kapric in samovoljnosti gospoda ravnatelja Saverja. Ta odlični gospod in človekoljub se je namreč izrazil, da so za neoženjene delavce dobre deske. Za živino se skrbi, da ima dostojen in zdrav hlev, ubogo delavstvo, ki koplje miljone in miljarae izpod zemlje, pa naj spi po zimi v sobi brez šip. Kje so poklicani faktorji, da takoj napravijo konec temu sistematičnemu ubijanju delavstva? Olikani gospod ravnatelj in gospoda njegovega sistema imajo krasna in gorka stanovanja, delavec pa lahko pogine! Vsi prizadeti delavci.
Domače in razno.
Protestni shod proti zakonu o »Delu in Redu«.
V	sredo se je vrši! po inicijativi »Društva zasebnega uradništva Slovenije« protestni shod v »Mestnem Domu« pri obilni udeležbi razredno zavednega zasebnega uradništva. Težak gmotni položaj odpira oči tudi uradništvu, da se polagoma začenja zavedati, da je med njimi in delodajalci nepremostljiv propad. Oni če dalje bolj uvidevajo, da je edino bojna organizacija v stanju, da jih reši brezobzirnega izkoriščanja, pomanjkanja in zatiranja. A kapitalisti vidijo v tej strokovni organizaciji veliko nevarnost — posebno če bi se ona postavila na edino pravilno razredno stališče — kakor so storile že zdavnaj vse večje uradniške strokovne organizacije v drugih državah. Zato so demokrati , zastopniki bančnega kapitala poslali 10 plačenih kričačev — a takih dobiš v Ljubljani kolikor hočeš med lumpenproletarijatom propalih uradniških eksistenc — z nalogo, da razbijejo shod in tako omajejo strokovno društvo.
Vse stranke, ki so nastopale, pa celo zastopnik demokratske stranke so protestirale proti temu zakonu. Ali je bilo vsem. navzočim jasno, da je tako narod. soc. kakor tudi soc. dem. kakor tudi J. Z. Ž. in J. S. Z. v glavnem protestirale, da bi pridobile par glasov zasebnih uradnikov. Na to so posebno ciljali nar. soc. in socijalpatrijotje.
Zastopnik naše stranke s. Fabjančič je podal kratko izjavo, da je KSJ. nasprotna reakcionarni n ustanovam bur-žoazije v notranji kakor zunanji politiki. Ona se bo borila proti vsaki imperija-listični pogodbi, bile Versajski mir ali St. margaretski »sporazum«, z vsemi sredstvi. Ali ne samo v besedah temveč tudi v dejanju. Omenil je, da ta protest ne bo ime! velikega učinka, ker je samo provincijalen. Izkoriščani uradniki in njihova društva morajo stvoriti enotno fronto proti ujedi-njenim podjetnikom. Proti vsaki državni reakciji — je potrebna enotna akcija v celi državi.
Komunistični proletarijat je priredil nešteto protestnih shodov tekom tega časa, odkar se je pripravljal ta zakon. Dan predno bi imel biti sprejet v mini* strskem svetu ta reakcijonarni zakon, j* 200.000 strokovno organiziranega komunističnega proletarijata enodušno sklenilo izvesti protestni generalni štrajk od Jesenic do Bitolja. Štrajk je odpadel, ker v ministrskem svetu ni prišlo do glasovanja in sprejetja. Reakcija je v Jugoslaviji na pohodu. Ona je neizogibna, ker brez moderne tlake, ki jo reakcija skuša uvesti, je nemogoče iztisniti iz Jugoslavije 50 miljard, ki jih jugosl. buržoazija dolguje svojim kolo-nijalnim gospodarjem. Buržoazija vali to breme v prvi vrsti na tilnik, ki se rad upogne na uradnike, ki so danes zaradi svoje slabe organizacije silno izkoriščani. Duševni in ročni delavci se bodo le tedaj rešili grozečega terorja,
Ljubljani. - Lastnik: Komunistična Stranka
če se združijo v celi državi v enotne razredne bojne organizacije proti svojim delodajalcem, ki so tudi ujedinjeni.
Zato pozivlje KSJ. zavedne uradnike, da se roko v roki z ostalimi delavskimi sindikati branijo od reakcije, neznosnega izžemanja, pomanjkanja in draginje — ki je vedno od dneva do dneva večja. Pridružujoč se protestu kličemo:
Doli z lažidemokratično in črno reakcijo I
Dol z moderno tlako I
Živelo edinstvo razredno, zavednega uradništva in delavstva cele Jugosiavije!
Demokrat S. Knaflič je izjavil, da se strinja z vsemi izjavami predgovornikov. Potem ko se je polegel hrup, je odkril, da je zakon o delu in redu stavila parlamentarna zajednica (radikali, klerikalci in zajed.) kot predpogoj, da obvarujejo koncentracijsko vlado. Za zakon o »delu in redu« so enako odgovorne vse vladajoče parlamentarne grupe od klerikalcev do demokratov in soc. demokratov, ki so pustili s svojo bedasto politiko sodelovanja z demokrati, da se je reakcija ojačala.
Bila je od odbora predlagana protestna resolucija, ki je bila potem, ko se je na zahtevo kom. zastopnika izpustil pasus, ki je v principijelnem nesoglasju s programom K. S. J. soglasno sprejeta.
Shod je pokazal, da bi bile mogoče skupne akcije socijalističnih frakcij, če ne bi biio na strokovnih shodih vedno par liberalnih najetih kričačev in je šola za uradnike, ki morajo skrbeti, da se taki kapitalistični agenti odstranijo od razrednih organizacij ker igrajo vedno vlogo provokaterjev. Zborovalci so dobili utis, da edina resna stranka, ki se ne peha za momentalnimi vspehi in mandati, temveč se bori ne samo v besedah temveč tudi v dejanjih je Komunistična Stranka Jugoslavije.
Pevski odsek »Svoboda« v Ljubljani vabi svoje člane, da se sigurno vdeležujejo vaj vsak torek in petek v Ljubljani, Šelenburgova ul. 6 /II. ir, vsak ponedeljek in sredo v Sp. Šiški pri Ce-larcu ob 8. uri zvečer. Bliža se koncert in večji nastopil Sodrugi, pripeljite tudi novince seboj!	Odbor.
Mednarodne novice.
Za III. Internacionalo.
Bern, 11. novembra. Odbor švicarske socijalistične stranke se je v načelu z 21 proti 18 glasovom izrekel za diktaturo proletarijata. Novi strankin program, ki pripoznava tudi sovjetski sistem, se predloži str; nkinemu kongresu. — G. Kristan in Golouh, kako se kaj počutita pri teh in podobnih novicah ?
Nova delavska stranka v Avstriji.
Dunaj, 13. novembra. 12. novembra se je vršila konferenca levičarskih so-cijaldemokratičnih zaupnikov Dunaja in okolice. Konferenca je sklenila, da se ustanovi samostojna stranka pod imenom »Socijalistična delavska stranka Nemške Avstrije (levica).« Stranka zasleduje kot cilj, da zbira revolucionarne socijaliste za boj za komunizem.
Komunistično gibanje v Avstraliji.
London, 7. XI. Iz Sydneya poročajo: Komunistično gibanje v Avstraliji postaja vedno močnejše. Kakor je znano, se je že preteklo Iero ustanovila propagandna pisarna v Sydneyu pod vodstvom sodruga Simonova. Tudi tu so zaprii veliko komunističnih delavskih voditeljev, vendar je pravi duh delavstva neupognjen in pogosto manifestira za ruske sovjete in proti angleškemu kapitalizmu. Kot velika pridobitev se bo praznovalo pred kratkim vpeljani šesturni delavnik.
Jugoslavije. — Odgovorni urednik Rajko Osterc.
Vranglovščlne v Jugoslaviji.
Belgrad, 9. XI. Subotica je sedaj koncentracijsko taborišče armade generala Judeniča in generala Mtillerja. Okolu 15.000 vojakov čaka na povelje, da odrinejo proti sovjetski Rusiji. V Belgradu je večji denarni zaklad, iz katerega plačujejo okolu 3.500 proti-revolucijonarnih oficirjev, ki bivajo v Jugoslaviji. Vrangla ni več, utonil je v Črnem morju. Kam bo šla sedaj ta subotiška vojska?
Slavlje 7. novembra.
Moskva, 10. XI. Ob priliki tretje obletnice vstanovitve sovjetske oblasti je preje! svet ljudskih komisarjev številne čestitke iz vseh delov republike in inozemstva. Posebno znamenito poslanico je dobi! Lenin od norveške delavske stranke. Ravnotako so prispeli pozdravi od mirovnega odposlanstva v Rigi in od drugih sovjetskih misij.
Prosvetno delo v Rusiji.
Moskva, Osrednji odbor ruske Komunistične stranke se je odločil, da naroči najboljšim komunističnim pisateljem, da napišejo komunistične učne knjige za šole v sovjetski Rusiji. Bu-harin bo pisal o zgodovinskem materi-jalizmu in o političnih strankah za časa revolucije, Bubnov o zgodovini komunistične stranke, Stenlov o zgodovini delavskega gibanja zahodne Evrope in o internacionali, Stahin o osnovah komunistične taktike, Burzovkič bo pisal zgodovino, literature, Tomski o strokovnih organizacijah, Miljutin o organizaciji narodnega gospodarstva v Rusiji in tako dalje.
Železničarji! Dr. Korošec in njegovi trabanti so izvršili nov atentaat na zajamčene pravice državnih železničarjev,, kakor železničarjev Slovenije v spioš-nem. Da ga energično odbijemo, vabimo vse železničarje na
javni piitti M žtaiEap
ki se bo vršil v nedeljo dne 21. t. m. ob 10. uri dopoldan v Delavskem domu na Turjaškem trgu.
Dnevni red:
1. Naša nam zajamčena službena pragmatika bivše Avstrije v nevarnosti
2. Sklepi k prvi točki.
Sklicatelj: Pokrajinsko tajništvo S. s. i t. r. i s. J.
Ker je od udeležbe odvisen uspeh protesta, vas vabimo v vašem lastnem interesu na polnoštevilno udeležbo.
Vsi na krov I
V pondeljek 22. t. m. ob 8. u r j zvečer v Delavskem d:>mu zsnpniški sestanek vseh ljubljanskih in okoliških zaupn kov političnih in strokovnih organizacij. predstavnikov in namestnikov v volilnih komisiiah Na dnevnem redu gelo važna vprašanja. Vsak član jg dolžan, da se sestanka udeleži Člansko legirimaciio je prinesti s sabo.
Pokrajinsko Tajništvo KSJ-
V	gostilni Petan v Sp. Šiški se je po naših sodrugih nabralo na kegljišču 924 kron za pevski zbor Svoboda, za kar izrekamo vsem darovalcem prisrčno hvalo. Sodrugi« posnemajte I
VI. izkaz z.a volilni sklad. Zbrali (ss-Pokovc 66 K, Stadler 14 K, Osterc 275 K, Rižner 76 K, Fugina 120 K, sodrugi z Jesenic 74 K, Jereb, Št. Vid pri Stični 100 K. na shodu pri Lovšetu v Sneberiu 60 K. Bartulovič 380 kron, Koieša 19c K, Perdan 228 K, neimenovan 100 K, veseli kmetje Belokranjci 130 kron, Fabjančič 275 K, N. N. 60 K, Lame^ 50 K. Skupaj 2283 K. Prej izkazanih 7422 K 80 v. Skupaj 9705 K 80 v.
— Tisk tiskarne M. Hrovatin v Ljubljani