Avnojska sporočila
Vprašanjc, ki danes, v času tako ekonomske kot tudi družbcnc krize, zahteva najbolj jasen odgovor, pa se glasi: kako in kakšen način so lahko avnojska sporočila inspiracija in spona med generacijami, ki so izvojevale revolucijo, in današnjimi generacijami? In, če ta inspiracija in spona ob-stajata, kaj nam govorita, kaj nam narekujeta in k čemu nas •zavezujeta?
Predvsem nam tako inspiracija kot spona govorita o revo-lucionarni kontinuiteti, ki ni patetična izmišljotina, govor-ni.ški okrasck ali fraza, ampak je realna potreba časa, ki ga živimo. Brez revolucionarnc kontinuitete, ki je bila rojena v najhujši stiski naših narodov, boju za obstanek in preživet-jc. si jc nemogoče predstavljati naše zgodovinsko vztrajanje tu in zdaj. Najbrž smo v nekem času nekoliko pozabili na to revolucionarno kontinuitcto. na njeno vpetost v družbena in siceršnja dogajanja. manj so nam bila jasna njena bi-stvena sporočila in zahteve. Reafirmacija načel, ki jih ime-nujemo avnojska, ne potrebuje nekih posebno globokou-mnih in teoretsk"o zapletenih tolmačenj, kar se danes vse prcpogosto dogaja. Čas, v katerem so nastajala in jih je na-rekoval, ni bil čas simpozijev, sestankov in posvetov; bil je najbolj veličastna ura zgodovine, konkretna in razumljiva vsakemu človeku.
Današnja ura zgodovine ni manj zahtevna in manj usod-na. Birke, ki jih bijemo danes, imajo drugačna imena, nji-hova odiociiausi pa ne bo imela nič maiijšega vpliva na zgo-dovino naše dežele, kot so jo imele slovite ofenzive. Zgodo-vinski spomin ima lahko nek smisel samo, če spoznanja prejšnjih generacij lahko ndejani kot realiteto in potrebo sedanjih in prihodnjih generacij, sicer lahko ostane zgolj spomin na slavno preteklost in nič več. Toda preteklost se mora potrjevati v sedanjosti, preteklost mora vzdrževati merila sedanjosti in prihodnosti.
Avnojska načela lahko vzdržijo merila sedanjosti, pa tudi prihodnosti, kajti njihova univerzalnost ni bila univerzal-nost trenutne zgodovinske potrebe, ampak je to konkretno. zgodovinsko potrebo presegala — tako kot so presegala ideološke in nacionalne mite, ki so ogrožali to deželo in njene Ijudi; tako kot so presegala razčlovečenje vojne, di-plomatske spletke in kombinacije; tako kot so presegala pritlično in partikularistično zavest. ki je vlekla v zgodovin-sko preteklost, brez upanja vrnitve.
Sile, ki jih je v našem ijudstvu sprostilo zasedanje Av-noja, so pomenile nekoč in še danes pomenijo zagotovilo lastne poti in vizije, naslonitve na lastne moči in predvsem zaupanje v lastno moč in pogum.
MILENKO VAKANJAC