SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LXV (59) • ©TEV. (N°) 40-41 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 19 de octubre - 19. oktobra 2006 SE BOMO ČAKALI Nacionalni razvojni projekti PETER URBANC, Toronto Zgodovinar dr. Peter Vodopivec je pred kratkim napisal obnirno delo o slovenski polpretekli zgodovini. Knjiga je bila sprejeta s precej hvale kot dobra, objektivna. Da se stvari nekoliko razjasnijo, pa želim napisati komentar vsaj najvažnejnih delov. Avtor pipe: ,,Slovenski emigranti v Clevelandu so mi potrdili, da je bil prepad med tradicionalnimi strankami in nestrankarskim narodnim obrambnim gibanjem, ki se je povezal s komunisti, že v tridesetih letih tako globok, da skupni nastop ni bil več mogoč." Ob tem komentar: pisec pine očividno o povezavi dela krnčanskih socialistov s partijo. To povezavo imenovati nestrankarsko narodno obrambno gibanje je čisti nesmisel. O narodni obrambi takrat, ko nihče ni mogel misliti na okupacijo, ni bila izrečena ena sama beseda, misel ^ Kot nam pove zgodovina, je nlo za politično sodelovanje krnčanskih socialistov s komunisti. Na žalost so komunisti imeli prvo in zadnjo besedo. Kaj je krnčanskim socialistom ostalo? Kratka ideolonka svoboda in upanje na pozicije v eventuelni revoluciji ^ Pisec nadaljuje: ,,Delitve med vojno so bile rezultat politične polarizacije, ideolonkega ekstre-mizma in nestrpnosti v slovenskih tridesetih letih. Iskati krivce za notranjeslovenski spopad med drugo svetovno vojno samo na eni ali na drugi strani je tako dokaj neprepričljivo." Komentar: notranje politični spori v dravski banovini vse do leta 1941 niso bili ne slabni ne boljni kot v večini evropskih držav. Med drugim je dosegalo ntevilo komunistov v Sloveniji komaj 300 članov. Ban Natlačen je tik pred okupacijo ne samo izpustil kakih 40 komunistov; odredil je tudi uničenje seznama komunistov, da jih okupator ne bi mogel prijeti! Ali je to politični ekstremizem? Edini, splonno sprejeti, konkretni razlog za začetek državljanske vojne je bil VOS-ov teror. Ta je likvidiral do 1500 nedolžnih ljudi (avtor navaja ntevilko 1000!) v obdobju do srede julija 1942, brez najmanjne reakcije prizadetih. Položaj je bil nevzdržen. Nihče ni niti mislil na ideolonke ali politične razlike med strankami; nihče ni niti mislil na dr. Mahniča, Papeža Pija XII, na Rožmana, itd. Šlo je za izključno za nujno samoobrambo in nič drugega. Ideolonka politična nasprotja v tem časovnem obdobju niso igrala niti najmanjne vloge. V Šentjontu so bili nekaj dni pred 17. julijem tajno informirani, da partizani nameravajo napasti in zasesti Šentjont in bližnje vasi. To bi pomenilo v tistem strannem obdobju najmanj poboj 10 vanSanov in požar mnogih domačij. Fantje in možje so se po lastni iniciativi, brez Cerkve in politikov, obrnili na bližnjo italijansko posadko in jih prosili za orožje, da bi se ubranili. Dobili so stare francoske punke, ki so zadostovale, da so napad odbili. Ta dan je začela državljanska vojna. Pisec pravi, da sta za spopad potrebna dva, kar drži; drži pa tudi, da je krivda običajno samo na eni strani ... Pisec ponavlja stari agitpropovski nesmisel, da je vsaka kolaboracija nedovoljena. Poslunati ta nesmisel v sedanji neodvisni Sloveniji je absurd. Pisec, kljub nentetim dokazom, da narodne osvobodilne borbe ni bilo (minljene so predvsem vojanke, gverilske akcije), ne vedno pine iz osnove epohalne, svete NOB. Ali je tako stranno nepoučen, ali je komunist, ali pa želi samo pomagati levim ...? Očividno bomo zaenkrat ne čakali na zgodovinarja, ki bo prvi pustil ob strani komunistične propagandne izminljotine ter njihovo zgodovino, ki je nujno potrebna revizije. Ali naj za vedno ostanejo v nani zgodovini partizani in epohalna NOB ter domobranci izdajalci ... ? Slovenska vlada je na zadnji seji sprejela resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje med letoma 2007 in 2023. Dokument zajema ključne razvojno-investicijske projekte, ki bodo omogočili hitrejra razvoj države, s tem pa tudi dosego glavnega cilja iz sprejete Strategije razvoja Slovenije, to je najpozneje v prihodnjih 10 letih oz. že leta 2013 ujeti povprečje razvitosti EU, je na novinarski konferenci v Ljubljani povedal premier Janez Janna. Ključna področja, na katera se nananajo osrednji raz-vojno-investicijski projekti resolucije, so razvojna mreža Slovenije, kjer so vključeni projekti izgradnje gospodarskih sredinč. Ta sredinča naj bi odprla 17.000 novih delovnih mest in se v vseh slovenskih regijah povečale možnosti za razvoj približno 2000 malih in srednjih podjetij, je poudaril Janna. Med ostalimi ključnimi področji je nantel povezovanje naravnih in kulturnih potencialov, razvoj ntipendijske sheme, učinkovito upravljanje okolja, trajnostno energetiko, mobilnost za podporo gospodarskemu razvoju, kjer je predvidena izgradnja cestne in železninke prometne infrastruktura, ter področje institucionalne in administrativne usposobljenosti, ki predvideva posodobitev pravosodja in zdravstva. Za celoten paket 35 projektov je predvidenih 24 milijard evrov, ki bodo financirani iz državnega proračuna, evropskih sredstev in zasebnih vlaganj. Slednja naj bi k predvidenemu znesku prispevala več kot 14 milijard evrov, je dejal premier in dodal, da se bo večina projektov začela v začetku finančne perspektive 2007-2013, vendar so predvidena omenjena sredstva razmeroma enakomerno porazdeljena v celotnem časovnem obdobju do leta 2023, kar je pomembno za zagotavljanje vzdržnosti javno finančnih tokov. Glede službe za razvoje je Janna dejal, da zaenkrat ne bo sprememb v kadrovski sestavi službe in se s tem odzval na ugibanje nekaterih medijev, da državni sekretar Andrej Horvat zapunča vodenje omenjene službe. Na seji so sprejeli ne poročilo o uresničevanju programa reform za izvajanje Lizbonske strategije v Sloveniji, ki predstavlja prvi letni pregled uresničevanja prednostnih nalog, ukrepov in ciljev programa reform sprejetega oktobra lani. Poročilo za vsak ukrep iz programa navaja, kako se uresničuje, okviren rok izvedbe in predvidena finančna sredstva po posameznih prednostnih nalogah. Člani vlade niso dali soglasja k imenovanju Anke Rode za generalno direktorico Zavoda RS za zaposlovanje. Kot je na novinarski konferenci po seji vlade pojasnil tiskovni predstavnik vlade Valentin Hajdinjak, Rodetova zaenkrat ostaja vodja dolžnosti generalne direktorice zavoda, razpis za generalnega direktorja pa bodo ponovili. O slovenski manjnipi na Madžarskem Predsednica madžarskega parlamenta Katalin Szili, ki je bila na dvodnevnem uradnem obisku v Sloveniji, je po pogovorih s predsednikom parlamenta Francetom Cukjatijem podprla želje, da bi tudi slovenska manjrana imela zastopstvo v parlamentu v Budimpenti, kot ga ima Madžarska v Sloveniji. Dejala je, da bi to že moralo biti ,,včeraj" oziroma bi se moralo zgoditi „čimprej". Cukjati pa je dejal, da so bili pogovori s predsednico madžarskega parlamenta zelo pestri. Govorila sta o vprana-njih sodelovanja med državama na vseh področjih, tudi na področju čezmejnega sodelovanje v severovzhodni Sloveniji in jugovzhodni Madžarski, največ pa glede sodelovanja parlamentov pri vprananjih evropske politike in skupnega nastopa do JV Evrope. S Szilijevo se je nato sestal ne tudi zunanji minister Dimitrij Rupel. Govorila sta o odnosih med državama in sodelovanju na evropski in regionalni ravni, pa tudi o manjnni, slovenski na Madžarskem in madžarski narodnostni skupnosti v Sloveniji. Predsednica madžarskega parlamenta je nato na Ljubljanskem gradu izročila priznanja slovenskim državljanom, ki so na različne načine pomagali tistim, ki so zaradi krvavih dogodkov madžarske revolucije leta 1955 zapustili svojo domovino. Podelitve se je udeležil tudi predsednik DZ. O krnčanskih vrednotah v ustavi Na pobudo Komisije nko-fovskih konferenc Evropske unije (COMECE) se je minuli teden v Bruslju serfa „skupina modrecev", ki je razpravljala o evropskih vrednotah kot temelju za evropsko združitev. Na srečanju so ustanovili skupino, ki bo pripravila poročilo o skupnih evropskih vrednotah, kar bo verjetno ponovno spodbudilo razpravo o omembi krnčanskih vrednot v evropski ustavni pogodbi, pine bruseljski spletni bilten EU-observer. Skupini, ki jo sicer sestavljajo izključno katoli-nki nkofje, so se tokrat pridružili tudi trije člani prej-nnje sestave Evropske komisije - Mario Monti, Franz Fischler in Loyola de Pala-cio, pa tudi Jacques Santer, predsednik Evropske komisije v obdobju 1995-1999, ter nekdanji predsednik Evropskega parlamenta Pat Cox. Cilj projekta je spodbuditi zavedanje o evropskih vrednotah v javnosti v času, ko so ljudje „popolnoma ignorantski in se ne zavedajo", da obstaja ,,nekaj več" kot le enotni evropski trg ali enotna kmetijska politika, je opozoril nekdanji belgijski veleposlanik pri EU Philippe de Schoutheete. „Evropski proces jasno temelji na določenih vrednotah, na katere pa smo v veliki meri pozabi- li," je opozoril. Tiskovna predstavnica COMEC pa je dodala, da je pobuda posredno namenjena tudi vplivu na oblikovanje politične deklaracije o evropskih vrednotah in ambicijah, ki naj bi jo evropski voditelji sprejeli marca prihodnje leto ob 50. obletnici Rimske pogodbe. Deklaracija bo verjetno sprožila ponovno razpravo o evropski katolinki dedinčini kot temelju skupnih vrednot - razpravo, ki jo je nedavno odprla nemnka kanclerka Angela Merkel, ki je v luči obiska pri papežu Benediktu XVI. v Vatikanu pozvala k omembi Boga v novi evropski ustavi. Nemčija napoveduje, da bo med predsedovanjem Evropski uniji v prvi polovici prihodnjega leta skunala oživiti ustavno pogodbo, nemnka kanclerka pa ne skriva želje, da bi v besedi- lo vključili tudi omembo krnčanskih vrednot, poroča EUobserver. ,,Verjamem, da bi morala biti ta pogodba povezana s krnčanstvom in Bogom, saj je bilo krnčanstvo odločilno pri oblikovanju Evrope," poudarja Merklova. V evropski ustavni pogodbi, ki so jo voditelji EU podpisali oktobra 2004 v Rimu, je v preambuli omenjena kulturna, verska in humanistična dedinčina Evrope. Zgolj z omembo verske dedinčine v preambuli pa mnoge države z močno krnčansko tradicijo niso zadovoljne. Za omembo krnčanskih vrednot in Boga v ustavi so se med pisanjem ustave najbolj za^vzemale Italija, Poljska in Španija, poleg njih pa tudi Litva, Mata, Portugalska, Čenka, Slovanka in Irska. Najbolj so omembi Boga nasprotovale Velika Britanija, Francija in Švedska. VZPENJAČA NA GRAD Poletje v Sloveniji se bliža koncu in vedno bližje je datum, za katerega na Festivalu Ljubljana (FL) napovedujejo dokončanje tirne vzpenjače na Ljubljanski grad. Ali bodo vzpenjačo vsaj poskusno res zagnali ne v koledarskem poletju, na FL ne morejo natančno povedati. Kot je znano, se je vrednost projekta v zadnjih treh letih večkrat povečala, po zadnjih informacijah pa je ocenjena na 1,5 milijarde tolarjev. Po pisanju Dela pa so v Avstriji za gradnjo podobne vzpenjače Hohenwerfen plačali skoraj milijardo tolarjev manj, čeprav sta tehnično primerljivi. ■ BERI^ RAZGOVOR S PROF. MARTIN FIERRO LOJZETOM PETERLETOM .... ..... 2 NA SANHUŠKEM ODRU...... .... 4 PRAZNOVALI SMO NAŠ DOM SAN JUSTO 51. SLOVENSKI DAN........... ..... 3 JE SLAVIL 50. OBLETNICO... .... 5 RAZGOVOR S PROF. LOJZETOM PETERLETOM „Osrednji problem je veselje do življenja" IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI TONE MIZERIT V svojem precej natrpanem programu si je nap gost, predsednik prve slovenske vlade in sedanji evropski poslanec prof. Lojze Peterle, naredil prostor tudi za razgovor za nap list. Zadnjikrat je bil na obisku februarja 2005 in na to smo ga opozorili. - Kaj se je v tem obdobju spremenilo v Sloveniji? - V Sloveniji se le pozna, da je na zadnjih parlamentarnih volitvah bila izvoljena pomladna politična smer, da je postavila vlado in se zopet začenjajo reforme v duhu tega, kar je začel postavljati v začetku dobe demokratizacije Demos. Po dvanajstih letih ene vladavine se sedaj prvič dogaja nek vrednostni in politični premik, ki se kaže tudi v vladnih strukturah. Druga sprememba je, da je Slovenija sedaj priča kar lepe gospodarske rasti, ki dosega skoraj pet procentov na leto, da je zmanjpala proračunski primanjkljaj; da je izpolnila pogoje za vstop v evro, tako da bomo edina nova država članica, ki bo vstopila v evro območje. Pokazali smo ambicijo, da predsedujemo Evropski zvezi in ji bomo tudi predsedovali v prvi polovici leta 2008. Slovenija deluje urejeno; je država stabilnosti. Seveda se v teh dveh letih nove vlade ni zgodilo vse, kar smo si želeli. Nekateri procesi so dolgoročnejp in so se pele začeli. - Katera je danes največja težava s katero se Slovenija sooča? - Jaz bi nedvomno rekel, da je to vprapanje veselja do življenja. Dolgo časa v zgodovini smo morali živeti neke vrste obrambno slovenstvo, zaradi pritiskov s severa ali zahoda. Danes so nape meje zagotovljene in nas ne bo nihče napadal. Vendar veselja do življenja ne proizvajajo v Bruslju, ampak ga je treba zagotoviti doma. Torej sedaj smo mi sami pred seboj in moramo pač najti v sebi moči za napa prihodnost in se ne moremo izgovarjati ne na Dunaj, ne na Beograd, ne na Moskvo; smo pač mojstri svoje usode. Če mi ne bomo uspeli tega relativno kmalu izboljpati, potem se bo tudi nacionalna struktura Slovenije močno spremenila. Zaenkrat imamo deset procentov neslovencev. Če bo po tako naprej, bomo morali sprejeti več priseljencev. Bolj bi si želeli, da bi iz lastnih moči zagotavljali prirast prebivalstva. To je nedvomno osrednji problem, je osebno, narodno in tudi državno in politično vprapanje, ki ga v taki intenzivnosti pg nismo doživeli. - Slovenija ima danes lep gospodarski in socialni položaj, torej to ni vprapanje materialne zmogljivosti. - Vsekakor ne bomo do več otrok pripi skozi žepe ampak skozi drugačno zavest, skozi drugačen odnos do življenja. Zanimivo je, da se danes začenja več veselja do življenja v intelektualnih krogih, to se pravi ravno pri ljudeh, ki imajo bolj razvito zavest, in po drugi strani pa pe v kmečkem sloju. Mesta so slaba glede veselja do življenja. Imamo tudi nekatera področja, kot je p