^ SALEZIJANSKI VESTNIK 4 Glasilo za salezijansko družino in prijatelje don Boska julij-avgust 2007 dvomesečnik letnik LXXX | skupna številka 548 | www.donbosko.s VSEBINA v srediscu mladi Ti naši otroci! Janez vodičar 10 NAS poGovoR V tršem okolju dozorijo lepše reči dr. Jurij Bizjak 12 oče in učitelj Pot, ki vodi v življenje pascual Chávez 16 mladinska stran Bog ne gre na počitnice 18 S poti V srcu Angole David Kuhar 20 M i S i J o N i Pater, rad bi imel žogo Jože Andolšek 31 naši vzori-moZ, ki je Živel sanje Mačkon ognjenih oči EVANGELIJ ZivLJENJA Vdor greha v zgodovino je zatemnil čudoviti Božji načrt. Z grehom se človek dviga in upira proti Stvarniku, dokler končno ne malikuje stvari: »Častili in oboževali so stvarstvo namesto Stvarnika« (Rim 1,25). Na ta način človek ne samo skruni in pači Božjo podobo v sebi, temveč je v skušnjavi, da jo tudi v drugih žali s tem, da nadomesti odnose občestva z držami nezaupanja, ravnodušnosti, neprijateljstva vse do ubijalskega sovraštva. Kadar se ne priznava Boga za Boga, je s tem izdan globok človekov smisel in je okrnjeno občestvo med ljudmi. Z učlovečenjem Božjega Sina podoba znova zasije v človekovem življenju in se razodene v vsej svoji polnosti: »Ta je podoba nevidnega Boga« (Kol 1,15), »On je odsvit njegovega veličastva in odseva njegovo bistvo« (Heb 1,3). On je popolna Očetova podoba. Načrt življenja, zaupan prvemu Adamu, najde končno v Kristusu svojo dopolnitev. Medtem ko Adamova nepokorščina uniči in spači Božji načrt glede človekovega življenja in uvede smrt v svet, je Kristusova odrešilna pokorščina vir milosti, ki se razliva na ljudi ter vsem odpira vrata kraljestva življenja. Apostol Pavel pravi: »Prvi človek, Adam, je postal živo bitje, poslednji Adam pa oživljajoči duh« (1 Kor 15,45). Tistim, ki se odločijo hoditi za Kristusom, se podarja polnost življenja: v njih je vzpostavljena, obnovljena in v polnosti dosežena Božja podoba. To je Božji načrt z ljudmi: da postanejo »podobni njegovemu Sinu«. Samo tako v sijaju te podobe je človek lahko rešen sužnosti malikovalstva, lahko znova zgradi porušeno bratstvo in najde svojo identiteto. Janez Pavel II., Okrožnica Evangelij življenja, Družina 1995, CD 60. 4 iff SALEZIJANSKIVESTNIK dvomesečnik Glasilo za salezijansko družino in prijatelje don Boska Številka 4 | skupna številka 548 Leto 2007 | letnik 80 ISSN 0353-0477 UREDNIK mag. Marjan Lamovšek UREJA UREDNIŠKI ODBOR mag. Janez Potočnik, Ivan Turk, s. Marija Žibert, Janez Krnc, mag. Marko Košnik LEKTORIRANJE Jerneja Kovšca GRAFIČNA ZASNOVA Toni Anžlovar & MM RAČUNALNIŠKI PRELOM Marko Suhoveršnik DISTRIBUCIJA IN STIKI mag. Janez Potočnik IZDAJATELJ Salezijanski inšpektorat v Ljubljani ZALOŽBA Salve d.o.o. Ljubljana TISK Tiskarna Schwarz, Ljubljana ^jves^ Salezijanski vestnik je " ' 1.1877 ustanovil sv. Janez Bosko, v slovenskem jeziku je začel izhajati l. 1904. Danes izhaja v 56 narodnih izdajah, v 29 jezikih in v 135 državah. Darove za vzdrževanje Salezijanskega vestnika in za druge namene lahko nakažete na račun, vpišete namen plačila ter nas obvestite o namenu nakazila. Salezijanci | Rakovniška 6 | 1000 Ljubljana SI56 2420 0900 4141 717 sklic 00 06 NASLOV UREDNIŠTVA Salezijanski vestnik Rakovniška 6 1000 Ljubljana telefon: 01/42.73.028 e-pošta: vestnik@salve.si splet: www.donbosko.si UVODNiK ŽiVIMO VESELO MARKO KOŠNIK, delegat za salezijansko mladinsko pastoralo Romali smo iz Ljubljane do Brezij, priljubljenega romarskega svetišča. Maraton prijateljstva je romarjem, mlajšim in starejšim, odkrival skrivnostni smisel vere, ki utrjuje voljo in napolnjuje srce z veseljem. Niti močno neurje niti hlad in veter nista skrhala navdušenosti romarjev, da se čim prej zatečejo pred milostno podobo brezjanske Marije. Ko je bilo najtežje, smo pod zasilno streho gledali v od bliskov grozeče nebo. Nek fant je dejal: »Dajmo en rožni venec, saj ga nocoj še nismo.« Dragi bralci Salezijanskega vestnika, verjetno se boste strinjali z mano, da nam danes primanjkuje navdušenosti in veselja. Primanjkuje nam dobrih novic. Slabo stanje duha v družbi, ki izhaja iz negativnih izkušenj, osebnih ali družbenih, je verjetno vzrok, da se tako radi prepuščamo temačnim sporočilom. Prehitro popustimo pod negativnimi govoricami in novicami. Lepo, dobro in plemenito ostaja nekje v ozadju. Poglejmo otroke. Tako navdušeno pripovedujejo o svojih lepih doživetjih. Na Čarnem jezeru - to je otroški festival, ki je letos nosil naslov Živimo veselo - so otroci in mladi lahko živeli veselo. Ob pogledu nanje sem si rekel: »Splača se, vredno je bilo truda.« Prepričan sem, da vsak tak dogodek, vsaka dobra novica, v srcih mladih in vsakega človeka pusti sled Božje ljubezni, pozitivno izkušnjo vere in upanja v življenje. Pred nami so počitniški dnevi. »Preklopi sanje na dejanje« nas navdušujejo oratoriji po vsej Sloveniji. »Življenje je dar« sporočajo Uskoviški tedni. Vabijo nas tudi mnogi drugi duhovni programi. Odpravimo se na pot globokih in plemenitih izkušenj. Navdušujmo z dobrimi novicami drug drugega. Živimo veselo, četudi v bolezni, stiski, naporu ali preizkušnji. Podpirajmo pastoralne delavce in animatorje, da se bodo tudi zaradi teh dobrih del v mladih srcih prižgale nove lučke vere, upanja in ljubezni. Z molitvijo in žrtvami lahko izprosimo velike milosti. Vračali smo se z Brezij, opogumljeni, okrepljeni in potolaženi. Marija, hvala za uspešno šolsko leto. Čutili smo hvaležnost, kajti ne dež ne utrujenost ne slabost ne lakota niso zmagali, pač pa je zmagovalo veselje in navdušenje. fuJto koàwà SALEZIJANSKI VESTNIK | JULIJ—AVGUST 2007 3 v SREDISCU MLADI Ti naši otroci! BESEDiLO: JANEZ VODiČAR; FOTO: PETER POLC V teh počitniških dneh nam pogosto uide pogled na skupino mladih, ki v kakšni senci opozarjajo nase. Če bolje pogledamo, bi včasih lahko rekli, da gre še za otroke, ki pa že zapravljajo čas, popivajo, kadijo. Ob vsem tem se požvižgajo na lepo vedenje in prijazen odnos do starejših. Ni treba ravno prisluškovati, da bi spoznali njihov besedni zaklad. Z eno besedo rečeno, najbolje je obrniti pogled proč in se zahvaliti, da se nam ni treba ukvarjati z njimi. Tudi če bi jim kaj rekli, bi bilo to le voda na mlin, ki bi sprožil val posmeha. Še v nevarnost bi se spravili, ko bi jim rekli, da naj vsaj pospravijo za sabo. Le zavzdihnemo lahko in se oddahnemo, da to niso naši otroci. Vendar dobro vemo, da imajo tudi ti 'ne naši' svoje starše. Tudi ti imajo svoje učitelje in vzgojitelje. Deležni so vsega, kar današnjemu mlademu rodu daje družba. Tako modrovanje ponavadi začnemo od zadnjega konca: »Treba bi jim bilo trdega dela in bi jih že spravilo k pameti.« Čeprav vemo, da tudi to kaj dosti ne pomaga. Če imamo vsaj malo izkušenj z mladimi, potem vemo, kako težko jih je spraviti k delu. Če pa že, to nikoli ni zastonj. Vedno znajo preračunljivo misliti naprej ali pa se nam na koncu uprejo in najdejo take ali drugačne pravice, ki jih mi odrasli ne smemo kršiti. Učiti jih lepega vedenja pomeni predvsem, da to delamo iz sebe in ne zaradi neke koristi. Hitro pridemo do zaključka, da trdo delo ni več pameten odgovor, ki bi vse rešil. Če se začnemo vpraševati, kaj so delali učitelji in vzgojitelji, bomo morali hitro priznati, da se mnogi po šolah in raznih vzgojnih ustanovah trudijo, a vendar žanjejo bolj malo uspeha. Koliko učiteljev smo že poslušali o tem, kako so že pri majhnih otrocih nemočni. Še najbolj pa nas zaboli, ko se zavemo, da imajo ti razgrajači svoje starše, ki jih, vsaj v veliki meri, skrbi za svoje otroke in so pripravljeni vse storiti zanje. Če smo pošteni, bomo hitro pustili spominu, da nam pokaže našo nemoč, ko smo se ukvarjali s trmo, lenobo, lažjo in še drugimi preglavicami lastnega otroka. Zgolj zavzdihnemo lahko in gremo dalje. Res? Takih pogledov in zaključkov so polna poročila. Samo prižgemo radio in že poročajo o objestnih mladostnikih, ki so povzročili prometno nesrečo. Odpremo časopis in beremo o mladih narkomanih, ki so pripravljeni vse storiti, samo da dobijo svojo dnevno mero, pred televizijo ne moremo mimo objestnih najstnikov, ki izsiljujejo svoje vrstnike ali celo starejše ljudi. Težko je iti mimo in ne zavzdihniti, kašna je vendar naša mladina. Predvsem pa je težko iz svojega srca izgnati strah, da je tak lahko tudi moj otrok. Ob vsem tem pozabljamo, da je toliko srečnih staršev, ki v svoji starosti gledajo in se veselijo uspehov svojih otrok. Kljub vsem otroškim, najstniškim težavam, ki so jih skupaj predelali, so na starost mnogi deležni skrbi in hvaležnosti svojih 'neubogljivih' otrok. Lahko se je mladim parom odločati za starševstvo, če imajo tudi to pozitivno plat pred očmi. Ko bomo v teh počitniških dneh opazovali nadebudno mladež, potem ne pozabimo tudi na njihove dobre strani. V pogum mladim staršem in mnogim mladostnikom, ki se trudijo odrasti v odgovorne ljudi in žal težko pridejo do besede. Dajmo jim besedo, ne naivno ampak tisto pravo iz srca, saj tudi ti, ki se norčujejo iz vsega skupaj, kričijo po zaupanju in sprejetju. I H J ■ i 4 JULIJ—AVGUST 2007 | SALEZIJANSKI VESTNIK zgodilo se je BLED BLAGOSLOV NOVOGRADNJE MARIJINEGA DOMA 16. junija letos je ljubljanski nadškof msgr. Uran blagoslovil novo kapelo, večnamensko dvorano in sobe za udeležence duhovnih programov Marijinega doma na Bledu. Sveto mašo je daroval v navzočnosti sester hčera Marije Pomočnice, mnogih duhovnikov, mladih in več sto drugih ljudi. Inšpektorica sester hčera Marije Pomočnice s. Mojca Šimenc se je zahvalila vsem, ki so na kakršenkoli način pripomogli, da imajo danes mladi in vsi, ki se bodo zbirali na raznih duhovnih programih v Marijinem domu, kapelo, primerno dvorano in prostore. V imenu vseh sester salezijank je izrekla zahvalo Cerkvi, kajti pred 40 leti so prve sestre na priporočilo takratnega ljubljanskega nadškofa g. Jožefa Pogačnika prišle na Bled, sedanji g. nadškof Alojz Uran pa je sprejel povabilo in vodil slovesnost blagoslova. Sestre HMP ohranjamo hvaležen spomin na zakonca Zupan, ki sta sestram darovala svojo hišo, in na vse blejske župnike, ki so v 40 letih, kar smo na Bledu, sprejemali našo katehetsko-pastoralno pomoč in nas podpirali s svojim zgledom in molitvijo. Ob tem je izrazila hvaležnost tudi mnogim duhovnikom, ki so nas v času gradnje še na poseben način podprli. Nato se je s. Mojca zahvalila mladim, za katere naše skupnosti živijo, delajo, darujejo in molijo. Dejala je: »Vi, mladi, vidite daleč, globoko in jasno in ste sposobni velikih korakov in radikalnih prelomov. Veliko nam pomeni, da ima naš poklic svoj smisel v prošnji za vas, da bi vi našli pravo in svojo pot v življenje, tako, kakršno vam je Stvarnik namenil in kamor vas kliče.« Nadalje je izrekla zahvalo in pozdrav salezijancem in njihovemu inšpektorju dr. Alojziju Slavku Snoju za bratsko podporo in veselje, ki ga ob tem dogodku delijo z nami, ter vsem predstavnikom in članom salezijanske družine - vsem sotrudnikom, članom združenja Marije Pomočnice in nekdanjim gojenkam. Veliko besedo hvaležnosti je namenila načrtovalcem, voditeljem del in nadzora, izvajalcem in sodelavcem: arhitektu g. Bojanu Lesarju, nadzornikom g. Antonu Lesarju, g. Cirilu Martincu in g. Antonu Zimi, direktorju podjetja Grafit g. Jožetu Maziju, izvajalcu gradbenih del g. Jožetu Mehletu, podjetjem H Kastelic, Šerjak, Škantar, |S Pernuš, Prek, Petek, Brglez, Senčila, Stare ter umetnikoma Ireni Curk in Nikolaju Mašukovu. Marijin dom se nahaja sredi blejskega naselja, zato se je s. Mojca sosedom zahvalila za potrpljenje, ko so prenašali hrup in storili še mnogo drugega. »Vedite, da niti najmanjše dejanje vašega potrpljenja in solidarnosti ne bo ostalo neopaženo pred Božjimi očmi in da s hvaležnostjo vsak dan molimo za vas.« V zadnjem letu smo vse skupnosti sester 'dihale' za Marijin dom: z neposredno vključenostjo v projekt ali pa z delom v ozadju, z molitvijo in z moralno oporo. Inšpektorica se je še posebej zahvalila blejski skupnosti in pa »s. Mariji 6 JULIJ—AVGUST 2007 | SALEZIJANSKI VESTNIK Kociper, ki je z budnim očesom kot zastopnica province spremljala vse delo, hodila na sestanke, se dogovarjala, zraven pa najbolj od vseh nas vzdihovala in molila k svetemu Jožefu za pomoč, ko je od sončnega vzhoda do zahoda mislila na zajetne račune in jih primerjala z vedno pretanko denarnico.« »Zadnja po naštevanju, a daleč prva po hvaležnosti gre naša zahvala vsem našim dragim dobrotnikom, ki ste z veliko ljubeznijo podpirali to delo. Zanimali ste se, kako delo napreduje, podpirali ste nas ne samo materialno, temveč tudi z besedo spodbude. Verjeli ste v nas in v naše delo in to nas je velikokrat znova in znova spet opogumilo. Vemo, da so bili vaši darovi včasih tudi pritrgani od ust in to nas gane na poseben način, še bolj pa je prav gotovo ganilo Boga, ki vidi v srce in ve, kakšna je resnična vrednost stvari in dejanj. Dragi dobrotniki, danes ste tukaj in se veselite, da je košček vaše ljubezni vtkan v zidove te hiše in s tem v knjigo večnosti. Vtkan pa bo tudi v vsakodnevno molitev naših skupnosti, da vam bo Gospod po Mariji Pomagaj delil milosti, veselja in svojega blagoslova. Za vse, ki ste bili posebej imenovani in za vse, ki ste vpisani v Božji knjigi dobrih del in v naših molitvah danes veljajo don Bo-skove besede: Moji dragi prijatelji! Brez vaše ljubezni in pomoči bi naredil malo ali nič; z vašim delom in prispevkom pa sem mogel sodelovati z Božjo milostjo, posušiti solze na mnogih licih in rešiti nešteto duš.« Takoj po blagoslovu se je v novih prostorih začel prvi program - duhovne vaje za sestre HMP, ki so s svojo molitvijo še ves teden klicale Božjega blagoslova na izvajalce, dobrotnike in bodoče obiskovalce doma. 5. Marija Imperl VERZEJ ODPRTJE PRVEGA CENTRA DUO V SLOVENIJI V salezijanski ustanovi v Veržeju je 31. maja letos začel delovati Center DUO (za domačo in umetnostno obrt), ki je ena od organizacijskih enot Zavoda Marianum Veržej. Po besedah dr. Janeza Bogataja, enega izmed govornikov na slovesnem odprtju prvega regionalnega centra DUO v Sloveniji, je to zgodovinski dan za našo kulturno, umetniško in duhovno napredovanje. V ta projekt domače in umetnostne obrti, ki zajema vzpostavitev učnih delavnic, izobraževanj, razstavnih in prodajnih prostorov, smo se vključili slovenski salezijanci, še posebej sobratje veržejske skupnosti, v povezavi z Evropskim skladom za regionalni razvoj, Evropskim socialnim skladom in tudi Programom razvoja podeželja v okviru nove finančne perspektive, lokalnimi skupnostmi, Območno obrtno zbornico in gospodarskimi družbami, občino Veržej in mnogimi drugimi regijskimi organizacijami. Center bo pokrival naslednja vsebinska področja: izobraževalni program s področja domače in umetnostne obrti; prvenstveno se bodo razvijala področja z izdelki iz gline, slame, stekla, ličja, vrbja Foto: M. Suhoveršnik in lesa; povezovanje in sodelovanje s turistično ponudbo tega dela Slovenije; namen ohranjati slovensko kulturno dediščino; strokovno razvijati nove oblike izobraževanja za poklice DUO in s tem tradicionalnega znanja na mlajše generacije. Na slovesnem odprtju so novemu projektu zaželeli vse dobro župan občine Veržej Slavko Petovar, poslanec Jože Horvat, dr. Janez Bogataj, v imenu ustanovitelja Zavoda Marianum inšpektor dr. Alojzij Slavko Snoj, še posebej pa je Božjega blagoslova prosil murskosoboški škof dr. Marjan Turnšek. Po krajšem kulturnem programu, ki so se ga udeležili mnogi rokodelci in obrtniki, ki že ali še bodo sodelovali s tem centrom, se je odprtja udeležilo tudi mnogo domačinov, sobratov salezijancev in drugih duhovnikov iz škofije, pa tudi otroci iz osnovne šole Veržej. Marko Suhoveršnik SALEZIJANSKI VESTNIK | JULIJ—AVGUST 2007 7 Pred rojstno hišo Andreja Majcna v Mariboru, Meljska cesta 67. PO POTEH ANDREJA MAJCNA Andrej Majcen, misijonski velikan, ki je 44 let deloval na Kitajskem in v Vietnamu, je prehodil zanimivo pot priprave na misijonski poklic v domovini (od 1904 do 1935), po vrnitvi pa izjemen vzpon na goro svetosti (1979-1999). V soboto 9. maja se je skupina petdesetih romarjev - popotnikov odpravila na to zanimivo pot, na kateri smo ob krajih, kjer se je mudil (Maribor, Kozje, Radna, Rakovnik), spoznavali njegovo življenje in delo. Sodeč po navdušenju udeležencev, bomo morali to pot še večkrat prehoditi, kakor tudi drugi del poti (Krško, Brežice, Novo mesto, Želimlje). Pomnožimo svoje molitve, da bi ga dobri Bog poveličal na čast oltarja. Tone Ciglar ŽELIMLJE OB KONCU ŠOLSKEGA LETA Šolsko leto se je izteklo. Ko se na Gimnaziji Želimlje v teh dneh poslavljamo od maturantov, ki nestrpno pričakujejo maturitetne rezultate, šolo že obiskujejo devetošolci, ki bi se radi vpisali v prvi letnik. Letos jih je bilo toliko, da smo zabeležili drugo največjo omejitev ob vpisu v Sloveniji. V teh dneh, ko se veselimo zasluženih počitnic, pa se seveda spominjamo tudi na bogastvo leta, ki je za nami. Veliko se je bilo potrebno učiti, vendar smo našli čas tudi za druge stvari. Potovali smo po Evropi, obiskovali kulturne prireditve, raftali po Savi, obiskovali bolnike v Kliničnem centru, animirali na duhovnih vajah ... A ker je vse to že za nami, Sveta maša na Čarnem jezeru se veselimo počitnic in novega šolskega leta. Gotovo bo tudi to lepo in uspešno. P. P. LJ.-RAKOVNIK, VERŽEJ ČARNO JEZERO IN ČARNA MURA_ Na prvo junijsko soboto je bil na Rakovniku v Ljubljani otroški festival Čarno jezero. Geslo letošnjega Čarnega jezera je bilo »Vedno veseli«, rdeča nit pa je bila zgodba o rumenem dežniku. Nauk: pomemben je pozitiven odnos do življenja. Otroci, okrog 700 jih je bilo, so si s sodelovanjem pri raznih dejavnostih na t. i. otokih prislužili rumen dežnik. Ker nas je letos močil dež, smo se z lahkoto vživeli v zgodbo. Če je zjutraj morda še kdo hodil okrog s črnim dežnikom, je domov zagotovo odšel z rumenim. Želimlje - ura informatike Rumeni dežnik, razpoznavno znamenje letošnjega otroškega festivala 8 JULiJ—AVGUST 2007 | SALEZiJANSKi VESTNiK Podobno dogajanje je isti dan potekalo v Veržeju pod podobnim imenom: Čarna Mura. Ta tradicionalni spomladanski otroški festival privabi otroke ob sklepu veroučnega leta, da se poveselijo, se skupaj igrajo ter v razigranosti, petju in molitvi slišijo za veselo vest o odrešenju. CELJE BOŽJA PREVIDNOST JE NA DELU_ Salezijanci z veseljem in zaupanjem v Božjo pomoč nadaljujemo gradnjo drugega dela prve faze Don Boskovega centra v Celju. Potem, ko smo v prostorih večnamenske dvorane, ki sedaj služi za kapelo, začeli z adventom 2004 opravljati redno vsakodnevno mašo, je bila pred dvema letoma ustanovljena tudi župnija Blaženega Antona Martina Slomška. V preteklem letu je verouk obiskovalo nad 170 otrok. Tudi za Salezijanski mladinski center smo medtem uredili primerne prostore in jih v glavnem opremili. Projektno učenje za mlade-PUM pa je dobilo začasne prostore v kleteh pod kapelo. Z razvojem dejavnosti se je pokazala potreba, da dokončamo prvo in drugo nadstropje, ki sta ostali v grobi gradbeni fazi. V prvem nadstropju bodo veroučne učilnice, kabineti, knjižnica in stanovanje za sobrate, drugo nadstropje bo služilo PUM-u, del nadstropja pa smo namenili internatu za študente. Vabimo študente, ki bodo obiskovali fakulteto ali katero drugo visoko šolo v Celju, da se pri nas čim prej prijavijo in si tako zagotovijo možnost stanovanja v Don Boskovem centru že v prihodnjem akademskem letu. Iskrena zahvala vsem dobrotnikom, ki nam s svojimi darovi pomagate pri tako velikem in zahtevnem projektu. Hvaležni Don Boskov center celje bomo vsem, ki nas boste podprli in svoj dar nakazali na Don Bo-skov center Celje, Don Boskov trg 1, 3000 Celje. Naš transakcijski račun je posebej za gradnjo odprt pri Banki Celje d.d. pod številko 06000-0929837158. Slavko Pajk ŽELITE podpreti salezijansko POSLANSTVO IN USTANOVE? Hvaležno vas obveščamo o nekaterih mogočih oblikah: • nakažete denarna sredstva na naš TRR: Si56 2420 0900 4141 717 (pripišite namen - črke spodaj) o nakazilu in namenu nas obvestite na naslov: Salezijanci, Rakovniška 6, Ljubljana • odstopite certifikat ali delnice • zapustite s pravnoveljavno oporoko svoje nepremičnine in premičnine svoje darove lahko namenite: • za obnovo Rakovnika (RAK) • za novince in bogoslovce (DP) • za misijone, Kerečev sklad (MiS) • za maše (navadne in gregorijanske) in Mašno zvezo (MZ) • za Salezijanski vestnik (SV) • za pomoč dijakom na naših šolah • za vzdrževanje salez. ustanov O vsem se lahko dogovorite z Blažem Cudermanom, inšpektorialnim ekonomom, tel. 01/42.80.579, ali z Lojzetom Dobravcem, ravnateljem Rakovnika, tel. 01/42.73.028. Hvala! Don Boskovi salezijanci ¿^living word :;:^lebendige wort :;: verbu m vivu m:;: Aoyoc; (ojoc; :;: 14.06.2007=-:31.07.2007 razstava o sv. pismu:;: bible exhibition/ cerkev sv. jožefa :■: poljane :■: ljubljana :■: vsak dan med 10. in 18.uro V Ljubljani, v cerkvi sv. Jožefa, je od 14. junija do 31. julija 2007 razstava o Svetem pismu. Odprta je vsak dan od 10. do 18. ure. Kot spremljevalni dogodek bo vključena v svetovni kongres biblicistov, ki bo sredi julija v Ljubljani. Osrednji del razstave je posvečen besedilom Svetega pisma. Posamezne originalne, faksimilne in tekstnokritične izdaje Svetega pisma ponazarjajo njegovo večplastnost z vidika izvora posameznih besedil in njihovih prevodov. Posebej so predstavljena besedila Hebrejske Biblije, Deuterokanoničnih knjig in Nove zaveze ter njihovi prvi prevodi v grščino, aramejščino, latinščino in druge stare jezike. Razstavljeni so tudi primeri nekaterih pomembnejših evropskih prevodov Svetega pisma in vsi slovenski prevodi. Ti svojevrstno pričajo o duhovnem in kulturnem bogastvu našega naroda. Vabljeni k ogledu. SALEZiJANSKi VESTNiK | JULIJ—AVGUST 2007 9 NAŽ POGOVOR V tršem okolju dozorijo lepše reči pogovor s koprskim pomožnim škofom dr. Jurijem Bizjakom Človeško dostojanstvo od leta 1948 ščiti Splošna deklaracija o človekovih pravicah, že veliko dlje pa ga ščiti Sveto pismo (SP) ... Vsekakor SP zelo ščiti in zelo varuje in brani in povzdiguje dostojanstvo vsakega človeka takoj od stvar-jenja naprej, ko poudari in pove, da je človek ustvarjen po Božji podobi. To je najvišje dostojanstvo za človeka in to so lepo poudarjali že judovski razlagalci. Torej, lepo je, da nas je Bog ustvaril po svoji podobi, še veliko lepše in veliko več vredno za nas pa je, da nam je to povedal. Skozi celotno besedilo SP se nekako izpelje, da ne ščiti samo posameznega človeka, ampak ščiti tudi družbo. Najprej ščiti zakon: zato bo mož zapustil očeta in mater in se bo držal svoje žene. In tukaj se začne: če ni spoštovanja med zakoncema, če ni spoštovanja v družini, potem tudi človekovo dostojanstvo pade in človek se ne čuti spoštovan. Na drugem mestu je, da se pravilno brani in varuje dostojanstvo otrok in staršev, se pravi razmerje med njimi. Naš pogled na današnjo družino je nekoliko spremenjen in včasih se govori o tej stari družinski ustanovi, kakor nam jo slika SP, kot o neki zastareli in preživeli obliki. Zelo veliko vprašanje je, ali je naš pogled na družino boljši in ali je bolj uspešen, kakor pa je patriarhalni pogled, kakor ga predlaga SP. Veliko se govori o človeškem dostojanstvu, o človekovih pravicah in o svobodi, nekateri pa prav v imenu svobode zagovarjajo splav, evtanazijo, raziskave na človeških zarodkih, ki posegajo v človekove pravice in njegovo dostojanstvo ... To so zelo hude reči. Preveč se poudarja samo pravice: pravica, pravica, pravica. Saj se tudi v Božji besedi govori o pravici, pravičnosti, ampak neprimerno več se govori o dolžnosti. Alojz Gradnik, pesnik, lepo piše: „Pravica ne, dolžnost je višja vera." Celo si mislim, čim se začne recimo v družini ali pa zakonu boj za pravice, je stvar precej na koncu. Čim se začne vsak zase spraševati, kaj je še njegova pravica, ni prihodnosti. To je zoprna smer. Lahko gre naprej, dokler se vsak sprašuje: „Kaj lahko še naredim? Kaj bi bila moja dolžnost? Kaj bi bila moja obveznost?" Obveznost je skoraj prehuda beseda, saj so vse zapovedi zapovedi ljubezni. „Kaj lahko še naredim, da se bo ta moj sopotnik čutil ljubljen?" To je seveda čisto druga smer kot boj za pravice. V zvezi s splavi in temi rečmi smo se preveč navadili na „to je naša pravica". To je groza! Morali bi nam iti lasje pokonci ob teh rečeh. To je skrajno zlorabljanje pravic nad tistim, ki se pač ne more braniti. Potem se to zdaj podaljšuje seveda še na razna druga področja in dogajajo se zelo hude reči. Ne bi se smeli na to navaditi, morali bi veliko bolj nastopiti proti in pokazati, da tukaj zlorabljamo pravice, oziroma si jemljemo pravice, ki jih nimamo. V velikonočnem času je veliko birmovanj. Kako doživljate srečanja z birmanci in dejstvo, da je birma za večino konec življenja aktivnega kristjana? Ali so to morda prehude besede? Skoraj, ja. Jaz zelo nasprotujem takšni oceni, sam ne bi nikoli rekel, da je konec. Jaz birmance zelo začutim pri srečanju z njimi, zlasti pa pri birmi: s čim je prišel, kakšen je. V večini so zelo iskreni, pristopijo z odprtim srcem in mislim, da ima večina dober namen. Ne igrajo. „Še danes me imaš, potem pa me ne boš več videl." Ni tako! Vmes je verjetno kakšen, ki komaj čaka, da bi jaz rekel: „Zdaj vas itak več ne bo." Ne, nikoli ne bom tega rekel. Tudi če ga eno leto ali pa še več res ne bo v cerkev, bom še vedno rekel: „Vedi, da te čakam. Čakam. Kdaj boš prišel? Ker nimaš kam drugam iti. Moraš priti nazaj." In ne bi nikoli govoril o njem, kot da je odpisan, kot da je odpadnik ali kaj takega. Na ta način išče svojo istovetnost in pokaže, da 10 JULiJ—AVGUST 2007 | SALEZiJANSKi VESTNiK pač misli s svojo glavo, ampak nič več kot to. Ne nasprotuje vsebini, ampak pač uporabi ta pristop, da najde samega sebe, da pokaže, da je on on. Seveda se birmanci malo razgu-bijo že zaradi tega, ker gredo vsak po svoje: vsak gre v drugo šolo, tudi v različne kraje in jih ne vidiš več toliko. Malo pa je kriva tudi priprava na birmo, ki je mogoče preveč navita. Birmanci potem mogoče kdaj od staršev slišijo: „Daj, še do birme." Aha, potem on že ve: „Saj ni normalno, kar se zdaj dogaja, se bomo že potem oddahnili." Ampak to povzročimo starejši s takšnim govorjenjem, z eno takšno besedo. Po eni strani bi tako želel, da birma ne bi bila sad nekega navijanja, ampak sad običajnega verskega življenja. Ste velik poznavalec Svetega pisma, pa tudi Svete dežele, saj pogosto poromate tja ... Sveta dežela je pravzaprav vsem trem velikim veram, judovski, krščanski in muslimanski, pravzaprav blizu, ker so tam njihove korenine. Že od nekdaj so ljudje romali tja. To romanje je koristno z mnogih vidikov: je dobra pot do lažjega in globljega ali pa bogatejšega razumevanja SP. To je zelo lepo rekel nemški pesnik Gothe: „Če hočeš razumeti pisca, moraš poznati deželo." Kakšno je vreme, kakšna so tla, je poraščena, je bolj puščavska, je vročina, je mraz ... Zanimiva je lega Svete dežele. Že iz starih časov je ujeta med dvema močnima območjema: na eni strani je bil Egipt ob Nilu, na drugi strani Mezopotamija z Evfratom in Tigrisom, zato je tu cvetela trgovina. Sveta dežela je tako dobila ime Kanaan, Kanaanec namreč pomeni trgovec. Sveta o o dežela ima poseben čar. Včasih jo romarjem označim: „Takšna je kot druge dežele, samo vse rože imajo tu več barve in vse rastline imajo več vonja in vsi sadovi več okusa." Zakaj je tako? Zato ker je tam malo več vročine in malo več suše in v takšnem tršem okolju, to je zanimivo, pridejo na dan močnejše reči. Celo v rastlinskem svetu. Podobno je tudi z ljudmi. Življenje tam je precej trdo in strogo. Ta strogost in ta napor, pa vremenske oziroma zemljepisne razmere, obenem pa tudi gospodarske in politične ter stroge verske razmere pač rodijo bolj utrjene in bolj izdelane ljudi. Izraelci niso slučajno to, kar so. So izvoljen narod in imajo 4000 let zgodovine. Ta zgodovina jim je po eni strani v ponos in čast, po drugi strani pa jim je v breme, ki pa ga radi vzamejo nase. Ampak je breme in ga moraš nositi, že od majhnega naprej. Zanimivo se je srečati s posamezniki, pa tudi srečati to ljudstvo v celoti in videti te razmere je zelo koristno. Tam je stičišče treh velikih verstev, kar daje možnost dialoga, žal pa tudi konfliktov. Jeruzalem pomeni mesto miru. Po drugi strani pa ni znano, da bi bilo kakšno mesto na svetu tolikokrat zrušeno kot prav Jeruzalem. Se pravi, da je Jeruzalem mesto miru, ne toliko, ker ga daje, ampak ker ga išče. Ker tako zelo po njem hrepeni. Po eni strani je ta raznolikost velikansko bogastvo, seveda pa stalno povzroča napetosti in napore. Mogoče tu romarjem dostikrat omenim: „Ti spopadi in napetosti, ki se tu dogajajo, ne rešujejo toliko vprašanja ljudi, ki tu živijo, ampak se na njihovih hrbtih rešujejo svetovna vprašanja." Si mislim, da če bi se oni uspeli na nek način osamiti ali pa preprečiti zunanje vplive, > SALEZIJANSKI VESTNiK | JULIJ—AVGUST 2007 11 da bi se nekoliko več dogovorili. Vedno bolj vidim, da se na nek način te tri vere zelo lepo dopolnjujejo med sabo. Prejšnji papež je zelo lepo rekel, da so Judje naši starejši bratje. Sedanji je dodal, da so muslimani naši mlajši bratje. Vse tri so enobožne vere in vsi smo Abrahamovi verniki. Ni težko čutiti, kako nova zaveza dopolnjuje staro in s tega vidika se lahko reče tudi, da celotno krščanstvo dopolnjuje judovstvo. Na nekoliko drugačen način dopolnjuje oboje islam: nastal je iz stare in nove zaveze. Nekako imam vtis, da je mogoče zlasti krščanstvo nekoliko pozabilo, da je Bog, svetopisemski Bog, tudi strog in da je sedmi dar sv. Duha strah Gospodov. Tukaj nekako lahko začutimo muslimane, kako s svojo strogo držo dopolnjujejo našo mogoče nekoliko pomanjkljivo držo do Gospoda. Ponuja se še veliko možnosti za primerjave, vendar je treba paziti, da se nauka ene vere ne ocenjuje po enem dogodku, po eni izkušnji, saj to lahko privede do zgrešenih predstav. Nekoliko je treba ločiti: eno je nauk vere in zapovedi, drugo je pa, kako to dejansko izgleda v vsakdanjem življenju. Od škofa se pričakuje, da bo skrbel za duhovno kondicijo, verjetno pa bi koga presenetilo, ko bi vas srečal recimo na Nanosu, ko skrbite za fizično kondicijo ... Redkokdaj se mi zgodi, da ne bi koga srečal. Vedno več ljudi hodi v naravo, na sprehode. Mislim, da je to zelo dobro. Mnoge reči, ki bi jih rad naredil in o katerih razmišljam, s katerimi se ukvarjam, naredim ravno po poti. Če so stvari narejene, če jih premisliš in če nekako dozorijo v tebi, potem jih lahko hitro spraviš v računalnik. Zato to nikakor ni izgubljen čas; ni posvečen samo telesni telovadbi, ampak je hkrati to tudi za duha najbolj uspešna stvar. Zanimivo se mi zdi, da so SP pravzaprav napisali nomadi, zelo gibljivi ljudje, ki so bili dosti na poti. Pri rabinih sem prebral: „8 ur človek leži, 8 ur sedi in 8 ur naj hodi ali pa naj bo na nogah." Današnja ureditev družbenega in s tem seveda tudi osebnega življenja ni sama po sebi naklonjena takšnemu pojmovanju in izvajanju, takšnemu pristopu. Po drugi strani pa se koristnost gibanja zelo poudarja, vedno več se o tem govori, se priporoča. Pogovarjal se je Klemen Ban ■ v i v besedilo: dr. pAsaJAL CHAVEZ V. ILUSTRACIJA: JMBERTO GAMBA »Jaz sem Gospod, tvoj Bog ... ne imej drugih bogov poleg mene ... Ne izgovarjaj po nemarnem imena Gospoda, svojega Boga ... Spominjaj se sobotnega dne in ga posvečuj! « ... Prvotni Božji načrt ni predvideval ne greha ne smrti in ne uničenja stvarstva. Toda niti Božja zaveza, pozneje sklenjena s človeštvom, ki je vključevala obljubo, da stvarstvo nikoli več ne bo podvrženo vesoljnemu potopu, ni uspela prepričati človeka o tem, da lahko le v Bogu najde svojo polnost. Da bi mogel človeka zopet postaviti v območje Boga, si je Gospod zamislil zgodovino odrešenja z Abrahamom, ki tako postane oče vere. Z njim se začenja ljudstvo, ki ga je potem Bog nekega dne reševal iz egiptovskega suženjstva ter z njim na Sinaju sklenil dvostransko zavezo: Bog se je zavezal, da bo Izraelov Bog, Izrael pa, da bo Božje ljudstvo. Deset zapovedi pomeni izraze sklenjene pogodbe Boga s svojim ljudstvom ter moralni in duhovni prostor, v katerem se znajde Izrael. Prekoračiti meje, začrtane 12 JULiJ—AVGUST 2007 | SALEZiJANSKi VESTNiK Pot, ki vodi v življenje z zapovedmi, pomeni spuščati se v smrt. Deset zapovedi je torej deset besed, usmerjenih v zagotavljanje življenja, na enak način kot starši vodijo otroka v njegov blagor. So kot desetero steza, ki vodijo v življenje samo, ki je Bog. Zgovorne so besede svetega pisatelja ob predstavitvi sinajske zaveze: »To so besede, ki jih je Bog povedal ...« Prav tako pa je pomembno, da se v peti Mojzesovi knjigi pripoved o zgodovini odrešenja začenja takole: »To so besede, ki jih je Mojzes govoril vsemu Izraelu onstran Jordana v puščavi, v Arabi« (5 Mz 1,1). Kar je Bog storil v blagor Izraela, postaja temelj njegovih zakonov in zapovedi. Deset zapovedi predstavlja pot, ki jo Gospod predlaga svojemu ljudstvu, da bi le-to hodilo pred njim. S tem v zvezi je v peti Mojzesovi knjigi zapisana lepa družinska kateheza: »Ko te bo jutri tvoj sin vprašal in rekel: 'Kaj pomenijo ti predpisi, zakoni in odloki, ki vam jih je za-povedal Gospod, naš Bog?' tedaj reci svojemu sinu: 'Bili smo faraonovi sužnji v Egiptu, Gospod pa nas je z močno roko izpeljal iz Egipta. Gospod je v Egiptu pred našimi očmi delal velika in strašna znamenja in čudeže proti faraonu in vsej njegovi hiši. Nas pa je izpeljal od tam, da bi nas pripeljal in nam dal deželo, ki jo je s prisego obljubil našim očetom. In Gospod nam je zapovedal, naj izpolnjujemo vse te zakone in se bojimo Gospoda, svojega Boga, da nam bo vse dni dobro in da nas ohrani pri življenju, kakor je danes. Za nas bo pravičnost, če bomo vestno izpolnjevali vso to zapoved pred Gospodom, svojim Bogom, kakor nam je zapovedal.'« (5 Mz 6,20-25). zato Mojzes, srednik pri tej nenavadni zavezi, vabi ljudstvo, naj živi skladno z novimi možnostmi, ki mu jih daje Bog sam: »Glejte, učim vas zakone in odloke, kakor mi je zapovedal Gospod, moj Bog, da bi jih izpolnjevali v deželi, v katero greste, da jo vzamete v last. Držite se jih in jih izpolnjujte, kajti to bo vaša modrost in razumnost v očeh ljudstev, ki bodo slišala o vseh teh zakonih: Rekli bodo: 'Resnično, ta veliki narod je modro in razumno ljudstvo.' Kajti kateri veliki narod ima bogove, ki bi mu bili tako blizu, kakor je nam blizu Gospod, naš Bog, kadar koli ga kličemo? In kateri veliki narod ima tako pravične zakone in odloke, kakor je vsa ta postava, ki jo danes dajem pred vas?« (5Mz 4,5-8). Zato je potrebno Boga ljubiti »z vsem srcem, z vso dušo in z vso močjo« (5 Mz 6,5) in bližnjega kot samega sebe (Mr 12,30-31). Ni torej prostora za nikakršno obliko malikovanja, čaščenja bogov, ki ne morejo rešiti, kajti »usta imajo, pa ne govorijo, oči imajo, pa ne vidijo« (Ps 115,5). Prava neumnost je častiti človeška bitja, živali, zvezde na nebu, dela naših rok (Mdr 13,1s) ali pa bogove sosednjih ljudstev. Kajti Gospodova postava je steza življenja, njeno bistvo je ljubezen, zato je na nas, da sprejmemo, kar pravi Mojzes: »Skrbite torej, da boste delali, kakor vam je zapovedal Gospod, vaš Bog! Ne odstopajte ne na desno ne na levo! Hodite povsem po poti, ki vam jo je zapovedal Gospod, vaš Bog, da boste živeli, da vam bo dobro in boste podaljšali dneve v deželi, ki jo boste vzeli v last« (5 Mz 5,32-33). Kako drugačna je današnja miselnost, ki Boga in njegovo postavo predstavlja kot grožnjo za človekovo srečo! Jezus je vse združil v zapoved ljubezni, ki je edina sila, ki more življenje napolniti s smislom ter odpreti vrata življenju. I SALEZiJANSKi VESTNiK | JULIJ—AVGUST 2007 13 O, Marija,jpomjočnica bila si in boš nam ti Marija, odkar te je Gospod izbral za Mater svojemu Sinu, skupaj z njim soodrešuješ tudi ti ... V vsakem času in na vseh krajih sveta ne nehaš skrbeti za svoje otroke. Mati, ozri se na nas, ki se v tem času veselimo počitnic, dopustov, potovanj in novih doživetij ... vodi naša načrtovanja, izbire in odločitve; pojdi z nami na morje, v planine, na izlet in potovanje v daljno deželo ... Varuj nas nesreč, nepremišljenih dejanj, predvsem pa misli, da nas čas počitnic odvezuje od vsega ... Pomagaj nam, da v času počitnic ne pozabimo na Boga, na obveznosti do družine, otrok, do bolnih in ostarelih, ki potrebujejo našo pomoč. Pomagaj nam iz Božjih rok sprejemati lepo in težko, ter tako dan za dnem razbirati Božjo govorico znamenj. Mati, daj nam čutiti svojo bližino, skrb in pomoč, da bomo z izkušnjo tvoje ljubezni mogli deliti ljubezen naprej. 5. Marija Žibert 14 julij—avgust 2007 | salezijanski vestnik MOLiVCi HVALEŽNOST IN UPANJE JULIJ Molimo, da bi bili duhovniki in redovniki zvesti danim obljubam. AVGUST molimo za mlajše in starejše, da bi med počitnicami znali skrbeti tudi za kulturo duha in srca in bi ne pozabili na Boga. SEPTEMBER molimo za otroke, mladino in njihove učitelje, da v novem šolskem letu ne bi bili pozorni le na znanje, ampak tudi na vzgojo, da bi vsi skupaj zoreli v poštene državljane in dobre kristjane. MOLITVENI nameni Za nami so duhovniška po-svečenja letošnjih novoma-šnikov in slovesnosti novih maš. Ni jih bilo veliko, pa smo toliko bolj veseli teh, ki so bile. Iskreno se zahvaljujemo Bogu za ta dar slovenski in vesoljni Cerkvi. Zahvala pa gre tudi poklicanim, da so imeli pogum v veri izreči svoj: tukaj sem! Upati smemo, da so novoma-šniki, skupaj s svojimi duhovnimi spremljevalci, razsvetljeni z darom razločevanja, ugotovili primernost za duhovniško posvečenje. Pomanjkanje poklicev za duhov-ništvo kakor tudi pomanjkanje kandidatov za redovniško življenje je lahko razlog, da se kdo odloči za duhovništvo ali vstop v redovniško življenje, ne da bi bil poklican in bi ne imel primernih lastnosti. Na ta problem opozarja sedanji papež Benedikt XVI. v posinodalni apostolski spodbudi EVHARISTIJA - ZAKRAMENT LJUBEZNI, kjer med drugim piše: »Škofje morajo paziti, da ne bi zaradi obstoječih skrbi glede pomanjkanja duhovnikov opuščali ustrezno prepoznavanje poklicanosti in bi dovoljevali vstop v vzgojni proces in k duhov- niškemu posvečenju kandidatom, ki nimajo potrebnih kvalitet za duhovniško službo. Klerik, ki ne bi bil primerno oblikovan in bi imel dostop do duhovniškega posveče-nja brez potrebnega razločevanja, bi težko dajal drugim pričevanje, ki bi prebujalo v njih velikodušnost za Kristusov klic. Pastorala duhovniških poklicev je dejansko naloga vsega krščanskega občestva na vseh področjih delovanja. V to, tako razvejano pastoralno delo, je vključeno tudi prizadevanje za oblikovanje družin, ki so pogosto brezbrižne, če ne celo nasprotne možnosti duhovnega poklica. Družine naj se velikodušno odprejo življenju kot daru ter vzgajajo otroke v pripravljenosti za izpolnitev Božje volje. Na kratko - treba je imeti pogum predstaviti predvsem mladim radikalnost hoje za Kristusom in pokazati njeno privlačnost« (št. 25). Pod naslovom Hvaležnost in upanje pa papež svoje razmišljanje nadaljuje takole: »Končno je treba imeti veliko vero in zaupanje v Božjo pobudo. Čeprav v nekaterih deželah ugotavljamo pomanjkanje duhovnikov, ne smemo nikoli izgubiti zaupanja, da Kristus nadaljuje s klicanjem tistih, ki se bodo, potem ko so zapustili vsako drugo dejavnost, povsem posvetili obhajanju svetih skrivnosti, oznanjevanju evangelija in pastoralni službi. Ob tej priložnosti izražam hvaležnost vse Cerkve vsem škofom in duhovnikom, ki zvesto in zavzeto opravljajo svoje poslanstvo. Zahvala Cerkve gre, seveda, tudi diakonom, na katere so položene roke »ne za duhovništvo, marveč za strežništvo« (C29) ... Moramo se zahvaliti Bogu za toliko duhovnikov, ki so trpeli v službi Cerkve vse do žrtvovanja lastnega življenja. V njihovem življenju se kaže moč dejanj, kaj pomeni biti duhovnik do globin svojega bitja. Gre za prepričljiva pričevanja, ki morejo navdihovati mnoge mlade, da bodo sami sledili Kristusu in žrtvovali svoje življenje za druge, da bi tako našli resnično življenje.« To isto velja za mnoge mlade, ki jih Bog kliče v redovniško življenje. Spoštovani molivci in moliv-ke, dogodki duhovniškega posve-čenja, novih maš in redovnih zaobljub redovnikov in redovnic so prav gotovo milostni dogodki, ko Bog seje seme duhovnih poklicev. S svojo molitvijo podprimo vse, ki so se velikodušno odzvali, naj pogumno vztrajajo v zvestobi dani besedi, obenem pa prosimo za dar razsvetljenja za tiste, s katerimi Božja Previdnost še računa, tudi v teh počitniških dneh. IVAN TURK, voditelj SMZ SALEZIJANSKI VESTNIK | JULIJ—AVGUST 2007 15 Bog ne gre BESEDiLO: TiLEN MLAKAR » Pa smo jih končno dočakali!« »Koga?« »Pa kje ti živiš?! Počitnice, koga »Ja, pri njem v Oratoriju, a ne?« »Tako je. Tam so vsak dan skupaj mo- pa!? Veš kaj to pomeni? Popolno spremembo načina življenja! Za dva do tri mesece smo se osvobodili spon vsakdanje rutine obiskovanja šole oz. fakultete, ki se vleče iz tedna v teden, od ponedeljka do petka. Nič predavanj, nič zoprnih profesorjev in nič več mučnega učenja. Namesto tega pa prosti čas, sonce, morje, druženje s prijatelji (oz. brezplačni pogovori po telefonu ©), športne aktivnosti in blaženo brezdelje.« »Toda ... Se ti ne zdi, da tukaj nekaj smrdi? Vse skupaj se sliši prelepo in preveč preprosto ... Se ne spomniš don Boskovega opozorila njegovim fantom, ki so odhajali na počitnice iz Oratorija, da se nihče ne vrne s počitnic boljši, kot je tja odšel?« »Ah, daj, daj. To je gotovo spet ena izmed zastarelih cerkvenih »for«, ki danes enostavno ne držijo več. Cerkev bi vedno rada uničila vse največje radosti v življenju. Mislim, zdaj pa še na počitnice ne bi smeli več hoditi, ali kaj?!« »Ne, saj to ne pomeni, da ne bi smeli imeti počitnic. Pa nehaj že ponavljati to, kar ti o Cerkvi govorijo tisti, ki je še poduhali niso od blizu! Pomisli raje, ali si že slišal kdaj župnika reči, da se ne sme hoditi na počitnice.« »No ... to ravno ne ...« »No, vidiš. Je pa don Bosko hotel povedati nekaj drugega. Ali veš, kje so živeli njegovi fantje?« lili, delali, jedli, se igrali, učili ... Imeli so zelo organizirane dneve in vse so preživljali v polnosti. Vsakdanji red in ritem jim je bil v oporo, da so to zmogli. Saj veš, kako hitro nas premaga lenoba, če se moramo za vse motivirati sami ... « »Ja, v redu, in kam so šli potem na počitnice?« »Šli so domov, kjer so bili bolj ali manj prepuščeni sami sebi. Nekateri so bili celo brez staršev ali pa so ti cele dneve delali.« »Se pravi, da so živeli čisto drugače kot mi. Don Boskovo opozorilo torej za nas ne velja.« »To pa spet ne. Don Bosko je vedel, da sploh mladi zelo težko duhovno rastemo, če smo prepuščeni sami sebi. Ljudje smo družbena bitja, kar je veljalo tako takrat kot danes. Čeprav nas večina ne živi v vzgojnem zavodu, kjer bi nam red in drugi ljudje pomagali pri duhovnem razvoju, pa imamo za razliko od mladih iz 19. st. možnost, da se vključimo v razne programe med počitnicami. Na voljo imamo vse od potovanj s turističnimi agencijami do duh ...« »No, saj, jaz grem avgusta za deset dni z agencijo na Krf! Program je pa do potankosti izdelan - vstajanje, kadar ti paše, vsak večer pa žur do jutranjih ur, he he.« »Pa ravno to nam za današnji čas pove don Bosko-va misel! Ni vseeno, kam bomo šli na počitnice. Če si kristjan med šolskim letom, ne boš menda poleti Boga poslal na počitnice. Tega ne moreš, ker ... On tja sam pač ne hodi!©« »No, saj ena logika je v tem ... Ampak bojim se, da se bo na kakšnih duhovnih vajah ali čem podobnem samo molilo in meditiralo ... « »Ah, ne. A se ne spomniš - nekaj let nazaj sva bila skupaj na duhovnih v Želimljem, pa se mi zdi, da ti je bilo zelo všeč.« »Kaj, a tisto so bile duhovne vaje?! Ja, takrat je bilo res kar v redu. No, če bi bilo kaj podobnega za tako stare, kot sem zdaj, bi pa mogoče, ampak res samo mogoče, šel.« »Polno je takih programov! Kar poglej malo na zadnje strani Salezijanskega vestnika ali pa v prilogo Družine kakšen mesec nazaj ali pa malo pobrskaj po internetu ... Vse polno je super programov! Samo izbrati moraš kakšnega, ki te pritegne ... Uh, zdaj se nama pa že malo mudi. Morava iti.« »Kdo? Kam?« »Ja ... z Bogom greva na počitnice! © Srečno!« I 16 JULIJ—AVGUST 2007 | SALEZiJANSKi VESTNiK Za načrte njihovih letošnjih počitnic smo tokrat povprašali nekaj članov Družbenoaktivne skupine mladih v okviru SMG: Anja Arbajter, študentka socialnega dela Hm ... Poletni tedni so že vnaprej zasedeni za "delovno-zabavni" skavtski tabor, Uskovniške tedne in verjetno kakšen kratek od- dih na morju. V zraku pa ostaja odločitev: iti ali ne iti na Zoisov poletni tabor. No, bomo videli. Seveda pa že komaj čakam, da nekaj časa preživim tudi s svojo družino, ki ji čez leto posvetim bolj malo časa. Poleg vseh oddihov pa seveda med počitnice sodi tudi počitniško delo - da si na morju lahko privoščim sladoled in osvežilno limonado. © Lidija Frece, študentka geografije in zgodovine, in Marko Panič, študent Fakultete za šport Takoj po zaključku zadnjih izpitov bova odhitela na pomoč pri pripravi in strežbi za novo mašo v Ljutomeru. Sredi julija pa bova pomagala pri zlati maši. Seveda pa ni poletja brez Uskovnice, kjer bova animatorja. Drugače bova poskusila zaslužiti nekaj denarcev ter si vzeti čas za oddih na morju. Vsekakor nama ne bo dolgčas in poletje bo hitro minilo ter izpiti bodo prekmalu pred vrati. Saraja Hribernik, študentka socialne pedagogike Moje počitnice bodo letos spet-kot že nekaj let, načrtovane in zapolnjene. Prva dva tedna bom na oratoriju, vmes bo še strežba na novi maši. Kasneje me čakata še dva tedna morja, en teden Uskovnice, enotedenski Evrizon v Nemčiji. V septembru bom malo delala, ne vem pa še, kaj. V župniji se bomo vmes pripravljali za naslednje šolsko leto. Tina Drobnič, študentka socialne pedagogike Moje počitnice bodo tudi letos pestre, raznolike, pustolovske ... Julija me najprej čaka animator-stvo na oratoriju v domači župniji, ki bo letos že 10. po vrsti. Zopet bo veselo, mokro, zabavno, pojoče, improvizacijsko ... Nato se odpravljam na Sveto goro, kjer bom z najstniki preživela en teden Frančiškovega tabora. Teden za tem skočim še na Uskovnico, z Uskovnice pa za kakšen dan na slovensko obalo. Da pa ne bom uživala samo v Sloveniji, se bom letos 14 dni s starši potepala tudi po Ameriki. Klemen Ban, študent informatike Glede na to, da bodo letošnje počitnice morda moje zadnje študentske počitnice, jih bom posvetil odkrivanju tega, kaj bi rad v življenju počel in iskanju bodočega zaposlovalca. To pa bom počel na Hermesovi poletni šoli programiranja, na oratoriju na Rakovniku, na Tednu mladih umetnikov na Rebrci in na kolesarjenju s prijatelji, morda še kakšen teden na morju, potem bo pa že kmalu september in izpiti. Pa pomagal bom pripraviti in vzdrževati spletno stran 19. mednarodnih salezijanskih iger (www.pgsi2008.si). Čim več časa bom poskusil preživeti na kolesu, saj lahko človek med vrtenjem pedalov razmišlja o marsičem in dobi (upam) tudi kakšno genialno idejo. SALEZiJANSKi VESTNiK | JULIJ—AVGUST 2007 17 v srcu Angole BEsEDiLo: DAviD KJHAR FoTo: KLEMEN BREiTFJSS Luena je zelo lep kraj, mesto so namreč zgradili Portugalci še v času kolonizacije, a na žalost danes uničen in razbit. Leži v osrčju Angole, razprostrte pod suhim savanskim podnebjem. Prebivalci tega območja živijo v veliko večjem pomanjkanju kot drugje, saj je vse neprimerno dražje zaradi stroškov prevoza živil ter drugega materiala. Cesta, ki povezuje Lueno z glavnim mestom Luando, dolga 800 km, je tako uničena, da potrebuješ za to pot dva dni in pol. Vreča cementa je tukaj kar trikrat dražja kot v Luandi. Zato je večina hiš zgrajenih iz blata in kolov. V deževni dobi pa dež »stopi« blato in od hiš ostanejo samo palice. Moje angolsko misijonsko prostovoljstvo se je zato pričelo z letom iz glavnega mesta v Lueno. Notranji leti v Angoli so nekaj posebnega. Kljub temu, da smo pri »čekingu« vse uredili, so nastale težave pri vkrcanju. Iz neznanega vzroka nas je kontrolor izločil in nas poslal k direktorju letališča. Po skoraj enournem prepričevanju ter klicih so nas končno izpustili ter nas poslali na letalo. Hrupen let je trajal dobro uro. Iz letala se je lepo videla pokrajina, a tudi razbitine letal ob pristajalni stezi. Kot povsod po Afriki so tudi tukaj družine zelo velike, žal pa je tudi veliko otrok nepismenih. Skupnost sester HMP v Lueni, kjer je slab mesec preživela naša skupina prostovoljcev Iniciati-vAngola, nudi opismenjevanje do drugega razreda, gradi pa tudi dom in šolo za dekleta. Seveda v Lueni delujejo tudi sa-lezijanci, ki vodijo šolo za otroke od drugega razreda naprej, imajo pa tudi nekaj oddelkov poklicnih smeri srednje šole, kot so mizarstvo, kovinarstvo ter tečaji angleščine. V Lueni delujejo štiri sestre. Ravnateljica skupnosti je dolgoletna misijonarka s. Marija, ekonoma skupnosti je s. Fatima, s katero smo vsi prostovoljci veliko sodelovali, sestra Irena je ravnateljica šole, sestra Dominga, domačinka, pa skrbi za mladinsko pastoralo ter uči dekleta šivanja in vodi druge ročne spretnosti. Sestre pa zaposlujejo tudi 18 JULiJ—AVGUST 2007 | SALEZiJANSKi VESTNiK h/ bM -l^^m k i «s •£_ l^^^m k i it t V. J. ft n •f!y?;jp* j - » W rl . w Prva polovica leta je za nami. Prinesla nam je vrsto lepih dogodkov in praznovanj. Na Rakovniku je bilo še posebno slovesno ob prazniku Marije Pomočnice, ki je za salezijansko družino osrednji Marijin praznik, njegova lepota pa naj bi bila po don Boskovi zamisli predokus nebeške lepote in sreče. Letošnji majski romarski shod bo ostal vsem, ki smo se ga udeležili, še dolgo v spominu. Še zlasti zaključno nedeljsko slavje s procesijo in mašo pri lurški kapeli, ki jo je vodil celjski škof dr. Anton Stres. Tik pred začetkom popoldanske slovesnosti, okrog 15. ure, nismo vedeli, ali naj gremo s kipom Marije Pomočnice v procesiji iz cerkve. Ljudje, ki so prihajali na slavje, so prinašali novice o dežju okrog Ljubljane. Tudi nad Krimom so se gostili težki deževni oblaki. Cerkev pa je bila že polna romarjev. Enako je bilo tudi pri lurški kapeli. Ljudje so čakali na Marijo. Zaupajmo in pojdimo z Marijo na pot, sem dejal. In - kdo bi si mislil - nebo se je naenkrat umirilo in dobri dve uri smo se brez najmanjše skrbi prepustili bogoslužnemu dogajanju. Nekaj čez peto uro smo se v procesiji -brez kaplje dežja - vrnili v cerkev, da se Bogu še enkrat zahvalimo za vse, tudi za to čudovito popoldne. V povsem polni cerkvi smo skupaj zapeli zahvalno pesem in prejeli evharistični blagoslov. Ko pa smo se duhovniki s škofom vrnili v zakristijo, je skozi odprto okno že neslo dež in drobno točo. Neurje je bilo tako močno, da ljudje preprosto niso mogli iz cerkve. Ostali so še kar nekaj časa v cerkvi in peli Marijine pesmi. Ko se je neurje nekoliko umirilo in so končno lahko stopili iz cerkve, niso mogli verjeti očem. Hlad, tema, po tleh pa belo od (sicer drobne) toče. Vsak si lahko vse to razlaga po svoje. Ljudje pa so mi govorili, da so globoko pretreseni in da komaj dojemajo to, kar se je zgodilo in kar so doživeli to popoldne. Zares, kako mogočna je Marija Pomočnica, kraljica neba in zemlje! Kakor je Marija Pomočnica to popoldne zadržala daleč od nas težke in nevarne oblake, tako nas zmore obvarovati še veliko večjih nevarnosti, ki bi se lahko zgrnile na naše življenje. Zdi se, da je to še ena tistih čudovitih zgodb, ki jih piše življenje in naj bi jih prebirali z lučjo vere in srca. Naj nam nebeška Mati izprosi to močno vero! Vsem, ki prihajate na Rakovnik in se v različnih potrebah in preizkušnjah življenja priporočate Mariji Pomočnici, sporočam, da smo v mesecu maju pri lurški ski nabiralnik. Vanj lahko oddate svoje misli in vtise ob obisku Rakovnika, predvsem pa svoje prošnje in molitvene namene, po katerih naj bi molili. Oddane zapise bomo zbirali in hranili v romarski knjigi, vaše molitvene namene pa vključevali v vsakodnevno molitev salezijanske skupnosti. Po vaših namenih bomo molili še zlasti vsako zadnjo nedeljo v mesecu - ob 15. uri - med sveto mašo v cerkvi Marije Pomočnice, h kateri vabim tudi vas. O Marija, pomočnica bila si in boš nam ti! LOJZE DOBRAVEC ravnatelj Salezijanskega zavoda Rakovnik : ijg Za obnovo Rakovnika ste od 24. aprila do 24. junija 2006 darovali: Andolšek M., Baloh J., Bizjak J., Bordon M., Božič A., Božič M., Černič T., Dolenec A., Ferkolj M., Francelj d.o.o., Furlan I., Gruden C., Hladnik I., Hočevar D., Hrastnik J., Ivkovič L., Jager M., Javornik M., Javoršek B., Jurca I., Jurca M., Kačičnik K., Kadunc M., Kavčnikovi, Kiseslak M., Knez J., Kokalj M.J., Končan I., Kordiš A., Košir A., Kotar D., Kotnik A., Kumrovi, Kurlat T., Kunstek J., Lubej A., Lukan M., Lukanc T., Lukner M., Luštrek M.A., Maver M., Mavri M., Mazi J., Mejaš M., Mivšek F., Mrzel S., Mušič Z., Otrin I., Ovca R., Pečnik J., Petrič F., Podržaj A., Prhavc J., Prijatelj E., Ropret Z., Rozoničnikovi, Silvester M., Suhover-šnikovi, Tomšič A., Urbanija S., Vintar J., Zupančič M., župnija Rakovnik in nekateri neimenovani dobrotniki. kapeli namestili poseben romar-24 julij—avgust 2007 | salezijanski vestnik Svoje prispevke lahko izročite osebno ali nakažete na naslov: Salezijanci, Rakovniška 6 1000 Ljubljana SI56 2420 0900 4141 717 sklic 00 06 Pri nakazilih na račun navedite oznako 'RAK' ter nas tudi obvestite o namenu nakazila. NAJ VAM GOSPOD POVRNE ZA RAST KULTURE iN OMIKE priporoča JOŽE ZADRAVEC Živeti z dobro knjigo! Da knjigi še vedno ne bije plat zvona, med drugim govorijo dejstva: Da v Sloveniji skoraj vsak dan izide kakšna pesniška zbirka, da se v slovenskih založbah kopičijo rokopisi romanov, povesti, esejev, da Bralna značka privablja veliko otrok, da so otroci na Koroškem ob 30. rojstnem dnevu Bralne značke sešteli 3000 prebranih slovenskih knjig, da je 300 najbolj zagrizenih mladih knjižnih moljev prejelo posebna priznanja in knjižna darila, da me je skoraj do solz ganil duhovnikov izziv na mesečni duhovni obnovi oseb posvečenega življenja - že desetletje ga nisem slišal! - glasil pa se je takole: Ali sem v mesecu, ki je za nami, prebral kakšno knjigo? Brez branja ni znanja - in tudi duhovnosti ne! »Ni boljšega učenja od branja,« je zapisal Puškin. Jezus iz Nazareta Joseph Ratzinger / Benedikt XVI., prev. Anton Štrukelj, založba DRUŽINA Že iz prvih strani deset poglavij obsegajoče knjige je razvidno, da Ratzinger ne nagovarja bralca s teološkim razumskim razpravljanjem, temveč mu blagohotno podarja svoje osebno prepričanje, ali kot je sam zapisal, da knjiga izraža njegovo »osebno iskanje Gospodovega obličja.« Ne gre, pravi, za »dejanje cerkvenega učiteljstva«, in vendar JOSEPH RATZINGER BENEDIKT XVI. JEZUS IZ NAZARETA so to sadovi temeljitega osebnega posega v sporočilo evangeljskega Jezusa, premišljevanja ob spoznanjih najglobljih krščanskih mislecev (Karl Adam, Romano Guardini, Giovanni Papini, Jean Daniel-Rops), prvega najplemenitejšega in najzvestej šega sina Cerkve, za katerega jamči vzdevek sveti oče, papež Benedikt XVI., naslednik prvaka med apostoli. Sestre neuničljivega upanja Župnijski urad ODRANCI, uredil Lojze Kozar_ Na 64 straneh je strnjen opis odranskih redovnih sester v časovnem razponu 1884 in 1957. V tem času je iz Odranec, ene same prekmurske vasi (sedaj samostojna župnija in občina), vstopilo v različne skupnosti posvečenega življenja 32 deklet, od katerih je živih in dejavnih le še sedem, od teh jih šest pripada družbi hčera Marije Pomočnice (salezijanke), ena pa hčeram krščanske ljubezni sv. Vincencija Pavelskega (usmi-ljenke). Najstarejše so odhajale v ma- džarske in avstrijske samostane, najmlajše v redovne skupnosti na slovenskih tleh (le ena je v Braziliji in ena v Sveti deželi). Najbolj nazorno se v knjigi predstavlja zadnjih sedem, ki še živahno delajo vsaka na svojem mestu v različnih okoliščinah življenja. Pripovedna moč njihovih pričevalnih izpovedi izvira iz sloga njihovega posvečenega življenja. Neizmerno srce Matthias Wegner / prev. M. Majda Travnik, MOHORJEVA družba, Celje Redovnica s. Isa Vermehren - bliža se devetdesetemu letu - živi v samostanu reda Presvetega Srca v bližini Bonna. Njeno življenjsko zgodbo piše izvedenec za književnost in umetnostno zgodovino in ugleden publicist. Svojim zapisom o tej redovnici je dal naslov Ljubezenska izpoved nuni. Avtorjeve zaznave, občutja, doživetja, razumevanja te »nenavadne ženske« so toliko bolj nepristranska, ker o sebi odkrito pove, da ne pripada katoliški Cerkvi. Isa je bila kabaretna pevka v lokalih, pri devetnajstih letih, ko se je nacizem najbolj razmahnil, jo srečanje s karizmatično osebo spodbudi, da postane katoličan-| ka, iz nerazumljivih razlogov se znajde v zaporu koncentracijskega taborišča, izkušnje v njem popiše v delu »Popotovanje skozi za-I dnje dejanje«, po drugi svetovni vojni uspešno I nadaljuje glasbeno in igralsko kariero, zatem pa se odloči za red Presvetega Srca, postane redovnica - in navdušena pedagoginja in šolska ravnateljica. Temu svojemu »drugemu življenju« pod pajčolanom ostaja zvesta. Sestre v križu Aleksej Remizov / prev. Drago Bajt, MOHORJEVA družba, Celje_ V spremni besedi k poslovenjenemu romanu je Bajt med drugim zapisal, da je Remizov orisal hrepenenje ruskega človeka po »Rusiji kmetov, starovercev, ljudskih šeg in običajev, junaških pesmi in plesov«, pravljic, legend, bajk, časov svetopisemskega krščanstva. »Tako je ohranjal spomin na otroštvo človeka in njegovo pradomovino, na igrivost otroštva in mladosti, na povezanost stvari, živali in človeka v naročju narave. Stara Sveta Rusija je bila za Remizova ideal družbene ureditve, ki naj bi se razširila na ves svet; Rusija, dežela samostanov, menihov, romarjev, potrpežljiva večna mučenica, naj bi bila od Boga izbrana odrešiteljica sveta, dežela prihodnjega upanja in resnične vere.« Te svetostne drže se nenehno krhajo vpričo prevlade razuma, koristoljubja, nevere in smrti. Beseda življenja Chiara Lubich / prev. Dragan Adam, NOVI SVET_ Letu Svetega pisma najlepše orkestrira sporočilo, ki ga prinaša drobna, a dragocena knjižica Beseda življenja. V oznanjevalni srčiki so pomembne naslednje besede: »Ko poslušamo pripoved iz evangeljskega življenja, ki so ga živele Chiara in njene tovariši-ce, ko spoznavamo izročilo katoliške Cerkve in spise svetih pisateljev in teologov, se nam odkrije živo obličje krščanstva in zagledamo izvir - Jezusovo besedo. Pričujoči govori poudarjajo novo, veselo življenje po evangeliju, ki nas osvoji. Pomagajo nam odkrivati bogastvo evangelija, spoznavati, da je v vsakem stavku, ki ga je izrekel Kristus, neizmerna globina, neskončna modrost. Vse to lahko začnemo okušati, če o tem premišljujemo in se trudimo uresničevati v življenju.« SALEZiJANSKi VESTNiK | JULIJ—AVGUST 2007 25 Skrivnostna hiša C. Harder & J. Schumacher / prev. Seta Oblak, MOHORJEVA družba, Celovec K celostnemu naslovu slikanice je pripisano: in še 18 ugank za mlade detektive. Kriminalistične uganke so razporejene v štiri različne zahtevnostne stopnje, ki jih nakazuje število lup na prvi strani vsake zgodbe. Zgodbe spodbujajo mlade bralce, da urijo svojo sposobnost opazovanja, povezovanja in sklepanja. Sodelavci pri detektivskem odkrivanju so: enajstletna Lara (iz kluba »strogo zaupno«), dvanajstletni Tim (v klubu računalniški strokovnjak), »Zemki« (minipujs) in gospodar Edvard Maučec (glavni komisar kriminalistične policije). Corinna Harder je pisateljica otroških in mladinskih knjig, ustanoviteljica združenja za otroke z imenom »Underground« - klub detektivov juniorjev; prejela je nemško otroško kulturno nagrado nemške otroške pomoči. Jaz 'mam en stari znucan koš Zbornik, ur. Martin Mrzdovnik, ilustracije Marjan Skumavc, KUD ZREČE Doslej se je v Sko-marski hiši nad Zrečami zvrstilo 50 literarnih večerov; voditelj teh večerov, katehist in ljubitelj ljudskega izročila Martin Mrzdovnik iz sosednjih Zreč, jih je povezal v knjižno obliko. V tej kmečki hiši iz leta 1803 - rojstna vas ljudskega pevca Jurija Vodovnika na Skomarju - se vrstijo kulturne prireditve ter druga poslovna srečanja. »Njeno poslanstvo je ohranjanje našega kulturnega bogastva, širjenje obzorij zavedanja, navdihovanje novega in prostor za druženje tistih, ki jim je blizu poetika slovenskih pisateljev in pesnikov,« piše med drugim v uvodni besedi. Skomarje je slikovito naselje, ki ima v svojem strnjenem delu kmečke domačije razporejene v gruči po dokaj strmem pobočju. Zahodno stran vasi poudarja slikovita podružnična cerkev sv. Lamberta. V tem kraju je živel pohorski bukovnik iz devetnajstega stoletja Jurij Vodovnik; čeprav časovno oddaljen, je nepogrešljiv člen pohorskega zgodovinskega spomina. ZALOŽBA SALVE Pričevalec dobrote Tone Ciglar, zbirka KNJIŽICE št. 178 Na 48 straneh priljubljene miniaturne knjižice je Ciglar strnil najbolj bistvene prvine iz življenja misijonarja na Kitajskem in v Vietnamu Andreja Majcna (1904— 1999). Uvodničar dr. Alojzij Snoj je med drugim zapisal: »Postaven svetovljan, katerega lastno ime Andrej je razodevalo tudi nemalo srčnosti, je znal reči o sebi, da je le uboga 'para'. Morda je prav zato Bog tako očitno spregovoril po njem: prek njegovih spodbudnih besed, še posebno pa prek pogumnih dejanj. Najpreprostejši so to potrdili, ko so mu v Hongkongu leta 1977 rekli 'Oče ubogih Kitajcev in beguncev'. Zdi se, kakor da se je zdaj Bog sam pošalil z njim: vietnamski salezijanci ga imajo za svojega očaka - po vzoru začetnikov izvoljenega ljudstva. Tako se potrjuje Jezusov blagor, da ubog človek še druge bogati, če Bog sije iz njegovega srca ... S svojim bogatim življenjem misijonar Andrej daje nam vsem in predvsem mladim prelep zgled, kako je mogoče svoje življenje živeti za dobre in velike cilje, če ga darujemo v blagor revnejšim od nas: za njihovo opismenjevanje, vzgojo, premagovanje bolezni . in za človeško dostojanstvo vsakogar, s katerim se srečamo.« Sporočila iz Fatime Sestra Lucija / prev. Ivan Pojavnik, Carmelo de Combra - SALVE (sodelovanje) Bosonogi karme-ličan p. Jeremija K. Vechina je pisno pričevanje fatimske vidkinje s. Marije Lucije Jezusove in Brezmadežnega Marijinega srca pospremil z besedami: »Ko je sestra Lucija spoznala karmeličana, povsem marijanskega, z zanimanjem za Fatimo, je bila očarana. Ne bom rekel, da je izgubila glavo. Očaralo jo je in ni odnehala, dokler ga ni docela povezala s svojo nalogo posredovati Marijino sporočilo. V tistem obdobju sem bil karmeličan in učitelj novincev - to je bilo moje poslanstvo v redu - in me privlačilo vse, kar je bilo karmeličan-skega. Posebno sem se zanimal za vse osebe, ki so bile povezane s karmelom.« Zgodba, izpisana v skromni knjižici, se je začela leta 1972, končala pa se je leta 2000. Karmeličan Vechina seje kot spovednik srečal s s. Lucijo; naročil ji je, naj zapiše »Spomine« na očeta in mater ter vse, kar bi lahko pripomoglo k spoznavanju Sporočila iz Fatime. Vsega že ni zmogla, bila je preutrujena, kar pa je zapisano, daje obrise njenega čudovitega življenjskega dogajanja. Lucijino brezmejno zaupanje v Marijino pomoč dobro odslikava zadnji odstavek njenega spominskega zapisa: »Izgubljenim otrokom podaja materinsko roko, da jih privede v Očetovo hišo. 'V nebesih,' je rekel Jezus Kristus, 'je mnogo bivališč', ko poda materinsko roko izgubljenim otrokom, da jih privede v Očetovo hišo. Jezus Kristus je rekel, da v nebesih 'je mnogo bivališč, kjer najde vsak svoje mesto - zadošča, da se ne oddaljimo od Očetove hiše.« PRIPRAVA ZA TISK | ZALOŽBA | VIDEO | TRGOVINA Rakovniška 6 | Ljubljana | 01 427 73 10 | info@salve.si | www.salve.si trgovina je odprta vsak delovni dan 8.00-18.00 | ob sobotah 8.00 - 13.00 ter ob romarskih shodih 26 JULiJ—AVGUST 2007 | SALEZiJANSKi VESTNiK NAŠI RAJNI t Naročniki Salezijanskega vestnika, člani Mašne zveze in molivci za duhovne poklice Arko Ljudmila, Sodražica Bregar Jožefa, Veliki Gaber Dokarič Terezija, Sv. Lenart v Sl. gor. Goenc Marija, Lendava Gruden Katrina, Godovič Hribar Neža, Domžale Kužnar Jožef, Rogaška Slatina Majcen Terezija, Ižakovci Mernik Ana, Maribor Narobe Marija, Ljubljana Novak Janko, Bled/Veržej, salezijanski duhovnik Panič Marica, Kočevje Pleteršek Ljudmila, Ljubljana Plišek Marija, Maribor Sinigoj Lojzka, Šmartno pri Litiji Smolko Angela, Odranci Suteršek Zlata, Griže Širca Frančiška, Col Vogrin Micka, Hrvaška Žagar Frančiška, Sl. Konjice Žalik Marija, Lendava JANKO NOVAK (1936-2007)_ Salezijanski duhovnik Na god sv. Alojzija (21. 6.), zavetnika mladine, je Gospodar življenja nenadoma poklical k sebi salezijanskega duhovnika Janka Novaka. Umrl je na Bledu, kjer je zadnja leta kot duhovnik deloval pri sestrah HMP. K zadnjemu počitku na veržej-skem pokopališču so ga pospremili sorodniki, številni prijatelji in mnogi duhovniki, skupaj z mariborskim pomožnim škofom Petrom Štumpfom. Rodil se je 17. avgusta 1936 v Ba-bincih pri Ljutomeru. Očetu Alojzu, posestniku, in materi Amaliji r. Polanič je Bog dal pet otrok; Janko je bil dru-gorojeni. Starša sta spoštovala njegovo odločitev za duhovniški poklic. Petnajstletni odide v salezijanski zavod na Reko in tam obiskuje škofijsko klasično gimnazijo. Po dveh letih pripravništva v letu 1953 napiše prošnjo za sprejem v noviciat. Leto pozneje, 13. avg. 1954, izpove na Reki prve redovne zaobljube. Predstojniki ga opišejo kot »mirnega, pobožnega, požrtvovalnega, ubogljivega, zelo privrženega Družbi, marljivega in občutljivega; vljudnega in praktičnega«. Tem lastnostim pozneje dodajajo še, da je »živahen, optimističen in navdušen«; prizadeven »za izpolnjevanje vseh dolžnosti - marljiv za delo in učenje«, »pobožen in uslužen«. Do zadnje duhovne obnove, na Trsteniku, 30. maja 2007, vodi duhovne zapiske, kar priča o njegovi trajni skrbi za duhovno rast. Maturira v Zadru in tam opravi prvo vzgojiteljsko prakso (1956-1957). Študij teologije opravi na Teološki fakulteti v Ljubljani od 1959 do 1964, in to z odliko, ko postane duhovnik in zapoje novo mašo. Že med študijem je vzgojno-pastoralno zelo dejaven z ministranti na Rakovniku. Najprej opravlja službo kateheta na Reki (1964-1965), nato pastoralno specializacijo v Ljubljani ter kaplanuje v Mostah (1965-1966) in na Kodeljevem (1966-1967). Službo kateheta opravlja tudi v Želimljem (1967-1968). Predstojniki ga nato pošljejo na Salezijansko papeško univerzo v Rim (1968-1969), da bi študiral duhovnost, vendar ni bilo časa za magisterij. Kmalu ga potrebujejo v zavodu in na Srednji verski šoli v Želimljem, najprej kot kateheta in profesorja (1969-1970), nato pa kot ekonoma (1970-1972). Inšpektorialni skupnosti je najdlje služil kot delegat za poklice, od 1971 do 1981, in še pozneje: mlade fante je navduševal za duhovni poklic. To je bil posebno blagoslovljen čas njegovega poslanstva. Sočasno je pomagal pri Salezijanskem vestniku, še zlasti pa je kot delegat za sotrudnike in dobrotnike (1974-1979) ter kot začetnik zbiranja nekdanjih gojencev prekrižaril Slovenijo. Samo Bog ve, koliko veselja in upanja j e prebudil v srcih ljudi in koliko mladih je pritegnil na pot za Gospodom. Kot inšpektorialni ekonom je bil tudi član inšpektorialnega sveta (1973-1978; 1982-1985), pozneje pa član komisije za misijone (1989-1992). Župniško službo je opravljal v Želimljem (1982-1985), kjer je prenovil cerkev. Nato na Kodeljevem RAJNI (1985-1991, ravnatelj od 1988-1991) in pri Kapeli (1991-1996). Potem je, zaradi resnih zdravstvenih težav, nadaljeval pastoralno delo kot duhovni pomočnik v Sevnici (1996-2000), v Rudniku (2000-2004) in pri sestrah hčerah Marije Pomočnice na Bledu (2004-2007), kjer je veliko pomagal tudi na župniji. 28. marca 1996 so ga po nedokončanem obredu v župnijski cerkvi na Kapeli odpeljali v Splošno bolnišnico v Murski Soboti. Začel se je njegov vzpon na Kalvarijo. Akutni srčni infarkt je bil prvo resnejše opozorilo. Ob sklepu duhovnih vaj v Domu sv. Jožefa v Celju, 25. feb. 2000, pri večerni maši, potem ko je pri molitvi vernikov izrekel svojo prošnjo za nove duhovne poklice, je sobrat Janko znova omahnil. Zastalo mu je srce. Bil je brez znakov življenja. Po hitri prvi pomoči sobrata Jureta Babnika je prepeljan v Splošno bolnišnico Celje na reanimacij o. Mesec dni visi med življenjem in smrtjo. Ko 24. marca pride k zavesti, zapiše: »Klinična smrt, iz kome, celi mesec!« V brevirju ima Tagorejev rek: »Življenje nam je darovano. Zaslužimo ga s tem, da ga sami darujemo.« Letos zapiše: »S to modrostjo živim že sedem let.« A zdravstvene težave ga ne morejo zaustaviti v njegovem požrtvovalnem duhovniškem služenju. Dan pred smrtjo se je na srečanju sobratov na Rakovniku poslovil z besedami: »Ko nas pokliče Gospod, gremo na drugo obalo. Pred nami je življenje!« Inšpektor dr. A. S. Snoj je ob pogrebu dejal: »Bog ti povrni za vse, za tvoje veselje, predanost in dobroto! Izročamo te Gospodu, ki je bogat v usmiljenju (prim. Ef 2,4). Samo on ve za vse naše stiske in slabosti, zato ga prosimo, naj ti nakloni svoj mir: Spočij se od svojega truda! Zato dvigamo pred Gospoda naše molitve in daritve po priprošnji naše nebeške matere Marije Pomočnice.« povzeto po nagovoru dr. A. S. Snoja ob pogrebu t www.animaforum.si SALEZIJANSKI VESTNIK | JULIJ—AVGUST 2007 27 Romanje v kraje salezijanskih korenin DEJAVNO V ZMP RAKOVNiK NOVI ČLANI_ V soboto, 26. maja 2007, so svetišče Marije Pomočnice na Rakovniku dodobra napolnili molivci za duhovne poklice na vsakoletnem molitvenem shodu. Med sveto mašo se je predstavila skupina krajevnega Združenja Marije Pomočnice (ZMP) kot ena izmed skupin sa-lezijanske družine. ZMP kot celota, posebej pa tri nove članice, ki so izpovedale obljubo, so tako v živo predstavile zanimiv duhovni poklic, ki se napaja iz duhovnosti sv. Janeza Boska. Don Bosko je bil prepričan, da je zares živo samo tisto krščanstvo, ki se tudi apostolsko vključuje v življenje krajevne Cerkve. Upamo, da bo Marija Pomočnica navdihnila še mnoge druge krščanske može in žene, da se bodo vključili v apostolat ZMP. T. C. MURSKA SOBOTA ROMANJE_ Na predvečer romarskega shoda v Veržeju je 19 članov združenja izreklo svojo obljubo Materi Božji, štirje pa so to storili 24. maja v baziliki Marije Pomočnice v Torinu, ki je bila osrednja točka našega letošnjega romanja. Člani združenja smo se udeležili in sodelovali pri romarskem shodu ob prazniku Marije Pomočnice v Veržeju. Naslednje jutro pa smo se vsi polni pričakovanj odpravili na romanje v kraje salezijanskih korenin. Pot nas je peljala v rojstne kraje don Boska, Dominika Savia in matere Marjete. V baziliki Marije Pomočnice v Torinu smo se udeležili prazničnega bogoslužja, ki ga je vodil tamkajšnji škof. Pri tej slovesnosti je bil poseben dogodek tudi to, da je vodenje ZMP na svetovni ravni prevzel novi delegat, g. Came-roni. Nekaj posebnega pa je bila večerna procesija s kipom Marije Pomočnice po torinskih ulicah, ki se je je udeležilo preko 40 tisoč romarjev. Tudi iz naših src je odmevala molitev, pesem, živa vera, upanje in goreča ljubezen. Mihaela Žokš Obljube na Rakovniku Geslo tokratne križanke pošljite do 20. avgusta 2007 na uredništvo Salezijanskega vestnika. Izžrebali bomo 5 nagrajencev. 1. nagrada: 3-dnevni paket za eno osebo — bivanje v penzionu Mavrica, Salezijanski zavod Veržej, s kopanjem v Termah Banovci; 2. nagrada: nogometna žoga z razvojnimi cilji tisočletja (SMP); 3. nagrada: knjiga T. Ciglar, V začetku je bila mati (Salve); 4. nagrada: knjiga Življenjepis Dominika in Lavre (Salve); 5. nagrada: knjižica kratkih zgodb (Salve). »Simon, po pravici mi povej, ali kdaj moliš pred jedjo,« je vprašal katehet. »Ne, ni mi potrebno, saj je moja mama dobra kuharica.« »Miha, tvoj spis z naslovom 'Moj pes' je do podrobnosti enak spisu tvojega brata. Si prepisoval, mar ne?« je učiteljica skušala izvedeti resnico. »Nisem prepisoval, pač pa gre za istega psa,« je bil prepričljiv Miha. Policist je bil povabljen na razstavo Rembrandtovih slik. Po razstavi se je udeležil tudi pogostitve. Gostitelj ga je vprašal: »Imate radi Rembrandta?« »Ja, en kozarček bi ga pa res,« je odvrnil policist. »Ti, ali veš, da zna moj pes brati?« »Vem, mi je že moj povedal.« Zobozdravnik pacientu na stolu: »Kaj niste vi tisti davčni uradnik, ki je lani tako vrtal v mojo davčno napoved?« Rešitev križanke SV 3/2007 „is.. = _ "i- M I:- srn* « « « » 1 « ČISTILEC agrr-. pocce 11 L 1/1!» FSFi^ * » K ». a - L J » 0 i: lil « N « R es « N s = ■SSL™ « 1 1 l « « « « l « « j « S « M RTVUBIJ r '"'ist „ „ VEST« ks s '11° « 1 « N 1 N sss N « > 1 l 1 « N « 0PRM.0 « « « T 28 JULIJ—AVGUST 2007 | SALEZIJANSKI VESTNIK NAGRADNA KRIŽANKA sestavila m. n. kajnov brat splav japonsko pritlikavo drevo pristanišče v izraelu (eilat) lenobnost (narečno) salezi-janski vestnik deltedna vrsta glasbila davčno izobraž inštitut (kratica) nasilna, osvajalna politika slano jezero v tibetu glavno mesto gane (accra) salezi-janski vestnik zastrupitev s kislinami grška crka semenisce celje (avt. kratica) sever anton državna blagajna malajska blaznost NEKD.SOVJ.IGR. NAMTENSA obredni velikonočni spev amater rimska provinca rimska boginja cerera vrtni škodljivec žensko ime verski poglavar muslimanov biblijski očak fr slikar eugene 1 zavrzen predmet kem. el. litij bezanje moško ime osebni zaimek kitajska utež. mera otok v balearih predlog rudan miran zanemarjen človek znamka star. jap. računalnikov čarovnik, magik mestna občina (kratica) Nagrajenci prejšnje nagradne križanke 1. nagrada: 3-dnevni paket za eno osebo - bivanje v penzionu Mavrica, Salezijanski zavod Veržej, s kopanjem v Termah Banovci: Družina KOLENC, Irča vas 9, 8000 Novo mesto. 2. nagrada: nogometna žoga z razvojnimi cilji tisočletja (salezijanska mladinska pastorala): Leon PERKO, Bevke 9 a, 1358 Log pri Brezovici. 3. nagrada: knjiga T. Ciglar, V začetku je bila mati - Marjeta Bosko (založba Salve): Marica ZGONC, Topol 12, 1385 Nova vas. 4. nagrada: knjiga Življenjepis Dominika Savia in Lavre Vicunje (založba Salve): Terezija FIŠTER, Dol. Laknice 25, 8230 Mokronog. 5. nagrada: knjižica kratkih zgodb Bruna Fererra (založba Salve): Anton FURLAN, Goriška ul. 22, 5290 Šempeter pri Gorici. Rešitev nagradne križanke v prejšnji številki SV: KODELJEVO POČITNICE ZA DRUŽINE V VERŽEJU V penzionu Mavrica***, ki deluje v okviru Salezijanskega zavoda v Veržeju, vam ponujamo prijetno preživljanje počitnic v mirnem okolju, kjer je veliko možnosti za sprostitev in rekreacijo. V obnovljeni hiši so lepo opremljene sobe in igralnica. V tišini hišne kapele lahko najdete mir in se notranje obogatite. Bližnje terme vam omogočajo, da poiščete veselje in zdravje v termalni in navadni vodi. DOBRODOŠLi! Penzion Mavrica Puščenjakova ulica 1, 9241 Veržej Tel: 02 588 90 60 | GSM: 051 370 377 penzionmavrica@siol.net www.donbosko.si/verzej SALEZIJANSKI VESTNIK j JULIJ—AVGUST 2007 29 Obvestila USKOVNIŠKI TEDNI 15.-21. julij: 1. teden 22.-28. julij: 2. teden 29. julij - 4. avgust: 3. teden Informacije in prijave: Marko Košnik in Jože Vidic DUHOVNE VAJE ŽELIMLJE 10.-13. julij: za srednješolce Informacije in prijave: Peter Pučnik DUHOVNE VAJE ZA MOLIVCE 15.-17. julij: VERŽEJ Začetek prvi dan ob 18.00 uri s sveto mašo, sklep zadnji dan s kosilom. Informacije in prijave: Ivan Turk MARIJIN DOM BLED 6.-11. avgust: Zadihaj življenje Mladostniki od 13-18 let. 13.-18. avgust: LA VIDA ... un DESPERTAR - Življenje kot prebujanje Počitniško učenje španskega jezika 21.-25. avgust : Teden animatorjev HMP Informacije in prijave: s. Mira Peče, s. Metka Kastelic, www.hmp.si ŽELIMLJE - PEŠ ROMANJE MLADIH NA KUREŠČEK 31. avgust - 1. september (petek - sobota) Namenjeno predvsem udeležencem programov Salezijanskega mladinskega gibanja (animatorji, udeleženci Uskovniških tednov, animatorji oratorija ...). V Želimljem zbiranje do 20. ure, program v želimeljski dvorani, romanje mimo Golega na Kurešček, tam maša kmalu po polnoči. Vabljeni. Informacije: Peter Pučnik www.donbosko.si don Bosko - ¡íüidi danes za mlade MARIBORSKO POHORJE, DOMINIKOV DOM 19.-24. AVGUST 2007 Si želiš početi kaj ... odštekanega? Zabavnega? Poučnega? Si ministrant? Hodiš v 4., 5., 6., 7. ali 8. razred? Ne čakaj ... Prijavi se! Cena: 55 € (+ prevoz 10 €) Informacije in prijave: Gašper M. Otrin, Don Boskov trg 1, Celje 041/558 310 | gashper@gmail.com ROMANJE V DON BOSKOVE KRAJE ZA MLADE 6. - 9. septembr 2007. Romanje je namenjeno predvsem animatorjem oratorija. Ogledali si bomo don Boskov rojstni kraj (Colle don Bosco), kraj njegovega delovanja (Torino) in kraj rojstva soustanoviteljice hčera Marije Pomočnice Marije Dominike Mazzarello (Mornese). Podrobnosti romanja in možnosti prijave si preberite na www.oratonj.net. Dodatne informacije in prijave: oratorij@salve.si RAKOVNIK - ROMARSKI SHODI OB PRAZNIKU MARIJE VNEBOVZETE 15. avgust (sreda). Svete maše bodo ob 7.30, 9.00, 10.30, 15.00 in 18.30. Osrednja slovesnost s sv. mašo bo popoldne ob 15.00. Voditelj bogoslužja bo 80-letnik g. Ciril ZAJEC, salezijanski duhovnik v diaspori v Beogradu, nekdanji župnik na Rakovniku. Pri sv. maši bodo tudi pete litanije Matere Božje. Priložnost za prejem zakramenta sv. spovedi. OB PRAZNIKU MARIJINEGA ROJSTVA - MALI ŠMAREN 8. september (sobota), liturgični praznik. Svete maše bodo ob 7.30, 9.00, 10.30 in 18.30. 9. september (nedelja). Jesenski romarski shod ob prazniku Marijinega rojstva in ob obletnici posvetitve cerkve Marije Pomočnice. Svete maše bodo ob 7.30, 9.00, 10.30, 15.00 in 18.30. Osrednja slovesnost s sv. mašo bo popoldne ob 15.00. Pri sv. maši bodo tudi pete litanije Matere Božje. Priložnost za prejem zakramenta sv. spovedi. INFO_ Jure BABNIK | Rakovniška 6 | 1000 Ljubljana | 01/42.71.342 | 041/856.452 | jure.babnik@salve.si s. Marija IMPERL | Rakovniška 21 | 1000 Ljubljana | 01/42.88.376 Marko KOŠNIK | Rakovniška 6 | 1000 Ljubljana | 01/42.73.039 | 051/337.556 | marko.kosnik@salve.si s. Mira PEČE | Partizanska 6/a | 4260 Bled | 04/57.41.075 | 031/751.851 | mira.pece@volja.net s. Metka KASTELIC| Partizanska 6/a | 4260 Bled | 04/57.41.075 | 031/443.771 | smetka@volja.net Peter PUČNIK | Želimlje 46 | 1291 Škofljica | 01/47.02.123 | 040/530.315 | peter.pucnik@zelimlje.si Ivan TURK | Puščenjakova 1 | 9241 Veržej | 02/58.89.060 | 031/358.018 | ivan.turk@salve.si Jože VIDIC | Tabor 29 | 1380 Cerknica | 01/70.96.880 | 041/728.293 30 SEPTEMBER—OKTOBER 2007 | SALEZiJANSKi VESTNiK Jnaši vzoriI moz, ki je živel sanje Mačkon ognjenih oči Sv. Janezu Bosku so sanje služile kot zelo učinkovito sredstvo, na katero je vezal vzgojno sporočilo svojim fantom, pa tudi salezijancem. Nenehno se je ukvarjal z mislijo, kako biti učinkovit vzgojitelj mladih, kar pomeni: obvarovati jih slabega in privzgojiti jim dobro, zlasti temeljne krščanske kreposti. Tudi ponoči se ni ločil o teh razmišljanj. "Ker ljubim svoje fante, vedno sanjam, da se nahajam v njihovi druščini." Mladi so krhki in neizkušeni, zapeljivosti pa je okrog njih vse polno. V sanjah, ki jih je pripovedoval svojim fantom 6. februarja 1865, se je skušnjavec skril v črnega mačka. Vendar so njegovo naravo zelo jasno odkrivali njegovi kremplji, ogenj v njegovih očeh in seveda slabi nameni. Zelo značilna je njegova taktika: ne napada fantov neposredno, pač pa "le" njihove cvetove, ki jih držijo v rokah. Njemu je dovolj, da te po-mendra, drugo bo potem sledilo samo od sebe. Don Bosko pripoveduje: "Zdelo se mi je, da se nahajam sredi dvorišča, obkrožen s svojimi dragimi sinovi. Vsak je imel v roki lep cvet. Eden je imel vrtnico, drugi vijolico, zopet drugi vrtnico in lilijo itd. V glavnem vsak kakšen cvet. Naenkrat se pojavi grd mačkon z rogom, popolnoma črn, velik kot pes, z žarečimi očmi kot oglje, s kremplji, dolgimi kot žeblji. Grda zverina se je počasi približala fantom in krožila med njimi. S šapo je udarjal po cvetu v roki enega, ga iztrgal in vrgel na zemljo, potem je isto storil z drugim in tako dalje. Ob tem mačku sem se prestrašil. Čudil pa sem se, da se fantje niso vznemirjali in so ostali mirni, kot bi se nič ne zgodilo. Ko sem videl, da se mi mačkon približuje, da bi mi iztrgal cvet, sem hotel zbežati. Nekaj me je zaustavilo in sem slišal: 'Ne beži. Reci svojim fantom, naj dvignejo roke, tako jim maček ne bo mogel iztrgati cvetov iz rok.' Zaustavil sem se in dvignil roke; maček se je nap- enjal, da bi mi iztrgal cvet, ker pa je bil težek, je nerodno padel na tla." Sporočilo je zelo jasno in razumljivo. Don Bosko je pojasnil fantom: "Gorje fantom, ki nosijo cvetove nizko. Hudič bo poskrbel, da bodo padli. Tisti, ki so držali cvet nizko, so tisti, ki so negovali svoje telo, nezmerno jedli in to zunaj določenega časa; tisti, ki se izogibajo naporom, učenju in se predajajo lenobi; tisti, ki se vdajajo slabim pogovorom, ki berejo slabe knjige, ki se izogibajo zatajevanju. Za božjo voljo, uprite se temu sovražniku, drugače bo on postal vaš gospodar. Te zmage so težke, vendar nam večna modrost nakaže sredstva, da jih dosežemo: 'Ta rod se lahko izžene le z molitvijo' (Mr 9,29). Dvignite roke, držite kvišku svoj cvet in boste varni. Čistost je nebeška krepost; kdor jo hoče ohraniti, mora pogled dvigati k ne-besom. Rešite se z molitvijo." Za ohranitev kreposti so potrebna ustrezna sredstva. Tokrat je takole spodbudil fante: "Molitev, ki vas dviga v nebesa, so jutranje | in večerne molitve, ki jih dobro 1 opravite; molitev je premišljevanje 5 in maša; molitev so pogoste spovedi in obhajila; molitev so pridige in spodbude vzgojiteljev; molitev je obisk Najsvetejšega; molitev je rožni venec; molitev je učenje. Molitev napolni vaše srce tako, da se kot balon dvignete v nebesa." Ubogi mladi danes. Koliko mačkonov jih napada, ki so zamenjali "dlako", ne pa narave. Govoriti o kreposti danes, posebej o čistosti! Ko nas vse "vonj" lilij draži, da jih zavržemo kot škodljive zdravju in dobremu počutju. Kam še sploh lahko pogleda mlad človek, kaj še lahko sliši in bere, da ne bo osmešena krepost? Duhovniki, starši, vzgojitelji, kateheti ... Znanje verskih stvari je lepo in koristno. Učiti živeti mlade in jih k temu navajati s svojim zgledom, je neprimerno več. In tudi kaj ukreniti, da se mačkoni ne bodo tako samopašno sprehajali med nami in mendrali naše svetinje. priredil Tone Ciglar (po knjigi Sanjska videnja, Ljubljana 2006, str. 90-91). salezijanski vestnik | julij—avgust 2007 31 PUM - PROJEKTNO UČENJE ZA MLADE program pUM celje deluje pod okriljem Zavoda Salesianum. Neformalni izobraževalni program je namenjen brezposelnim mladim od 15. do 25. leta, ki zaradi različnih razlogov niso končali šolanja in tako dosegli potrebne izobrazbe za zaposlitev. program je zamišljen kot spodbuda mlademu človeku, da odkrije svoje poslanstvo, razširja svoja znanja in splošno razgledanost, pridobiva delovne navade in izkušnje, izboljša svojo samopodobo, utrdi zaupanje vase in sočloveka, pridobiva delovne navade in izkušnje ter nadaljuje šolanje ali dejavno išče zaposlitev. PUM Celje Don Boskov trg 1 3000 Celje 03/ 541 48 33 | 031/ 832 404 | www.donbosko.si/celje m