% Cepano, žagano fn okroglo kolje kakor vsake ^debelostl rezan les prodaja all zamenja za izborno vino tvrdka Gnilšek v Mariboru, Razlagova ulica 25. •-, ¦¦.¦¦•¦;:.¦•• -'f: .^^"•¦¦)^ Občinam. Nekatere občine nam sedaj pošiljajo terjatev, da plačamo za račune iz leta 1929 prometni davek. Ta zhaiSa večinoma komaj toliko, kolikor znafeapoštnina.Zato priporočamo obcinam, |ci po svoji lastni krivdi niso odtegnile l^avka, katerega smo mi posebej plačal\i, da iz svoje blagajne te zneske porav^jiajo. — Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. Šmetijska podružnica Maribor in okoliš ima prihodnjo nedeljo, dne 29. ^maja, v sobi sadjarske in vinarske šole ivoj letošnji občni zbor z volitvijo dele^atov za skupščino. Pri tej priliki bo ig. ravnatelj Josip Priol predaval o poletrtem zatiranju škodljivcev sadnega )lreyja. Udje se opozarjajo, da se zboro,vanja v polnem številu udeleže. Začetek ob" 9. uri. XII. velesejm v Ljubljani se bo vršil o"d 4. do 13. junija. Z velesejmsko legitimacijo je dovoljen 50 odstotni popust !na železnici. Naj nikdo ne zamudi iogledati si te velike, krasne prireditve. INad 700 domačih in inozemskih tpvarn ^'azstavi najrazličnejše blago. Zlasti 'opozarjamo na oddelke tekstila, usnja, bapirja, pohištva, strojev, kovin, poljedelskih strojev, moderne higijene, pefutnine in kuncev, oficijeln^ razstave P.oljske republike, razstave »Prijateljev prirode y stanovanju«, tujsko-prometno razstavo. Legitimacije se dobe pri Putniku, denarnib zavodih, trgovskih organizacijah, vgčjih železniških postajnih blagajnah Dravske banovine itd. in direktno od velesejmskega urada. Enodnevni tečaj za zeleno cepljenje in precepljanje šmarnice se bo vršil v četrtek, dne 9. junija tega leta pri banovinski trsnici in drevesnici v Pekrah pri Mariboru. Tečaj je teoretičen in prakticen ter traja od 8. do 12. in od 14. do 17. ure. Prijave se sprejemajo do vključno 8. maja. Zadostuje dopisnica. Krošittaricnfe z vinom in aSfioliolnliiii pilacaini. V poslednjem času se dogaja često, da prodajajo vinogradniki in tudi drugi vino in žganje od hiše do hiše, to je krošnjarijo s temi pijačami in to zlasti v mestih in industrijskih krajih (Trbovlje, Žagorje, Hrastnik) in tudi drugod, kjer je zaposleno delavstvo v večjem številu. Finančni organi so v tem oziru dobili navodila: Krošnjarjenje z alkoholnimi pijačami je nedopustno in kaznjivo po točki 7, par. 182 novega zakona o obrtih, ki je stopil v veljavo 9. marca 1932. Vsled tega je tudi z ozirom na jasne določbe par. 183 tega zakona izključeno, da bi se mogle osebe, ki se bavijo s krošnjarjenjem z alkbholnimi pijačaini, sklicevati na morebitno jim podeljeno dovoljenje za ikrošnjarjenje tudi z alkoholnimi pijačami, ker po pristojnem upravnem oblastvu prve stopnje izdana krošnjarska knjižica( dovolilo) mora točno označiti blago, s katerim sme imetnik knjižice trgovati (alkoholne pijače pa so izključene po točki 7 že omenjenega paragrafa 182). Par. 176 tega zakona pa jasno določa, katerih poslov ni smatrati za obrte po 7 poglavju osnovnega zakona, to je krošn|arske obrti. S finančno-pravnega stališča pa krošnjarjenje z alkoholnimi pijačami z ozirom na določbe tar. post. 62 taksnega zakona, trošarinskega pravilnika ter novele k trošarinskemu zakonu od 18. aprila 1932 tudi ni dopustno in je kaznjivo kot brezpravno točenje alkohol- nih pijač na drobno. Ker pa je izvedba laksiio-kazenskega postopka proti krošnjarjenju z alkoholnimi pijaeami večkrai nemogoča in tudi čestp brez finančnega uspeha in to spričo dejstva, da tudi krošnjarji pri obustavitvi navadno ne navedejo svojega pravega imena in bivališča, se more tp nedopustnp kroš.ijarjenje uspešno zatreti le na ta način, da finančni kontrolni organi zasežejo krošnjarjem z alkoholnimi pijačami vso zalogo, katero najdejo pri njih. Ta konfiskacija naj se izvrši kot edino preostajajoče izjcmno in učinkovito sredstvo za zatiranje krošnjarstva. Takojšnja prodaja zaplenjenih alkoholnih pijač na javni dražbi pa je v takih slučajih nedopustrja. Le tedaj je dopustna, če obstoja nevarnost, da se zasežene količine alkoholnih pijač pokvarijp radi kakovosti ali pa radi neprikladnosti pospd, v katerih so shranjene že ob zaplembi ali pa vsled naknadno iz kateregakoli vzroka nastalih nedostatkov shranjevalnih ppsod. loCente la§in€g® prl- alkoholnimi pijačami. Tz navedenih razlogov je državni svet razspdil, da se sporni odlpk finančnega ministrstva uniči.« ZANIMIVA RAZPRAVA DRŽAVNEGA SVETA. Nedavno je izdal državni svet važno razspdbo, ki se tiče točenja vina — lastnega pridelka vinogradnikov. Neki vinogradnik, ki stalno prebiva v Maribpru, ima pa svoj vinograd izven Maribora, je zaprosil finančno direkcijo v Ljubljani, da mu dovoli točenje lastnega pridelka za tri mesece v letu, in sicer na njegpvem domu v Mariboru. Finančna direkcija je prošnjo odbila, ker se nahaja vinograd drugje. Vinogradnik sc je pritožil na finančno ministrstvo v Beograd, katero je njegovo pritožbo odbilo. Nato se je vinogradnik (D. T.) pritožil na državni svet, ki je o tej zadevi na seji 4. oddelka razpravljal ter nedavno izdal naslednjo razsodbo: »Zahtevo tožilca za prodajo vina lastnega pridelka za tri mesece v letu v kraju njegovega stanovanja je odbil finančni minister iz razloga, ker je vinpgrad tožilca izven kraja njegovega stanovanja in se po razpisu G. D. P. Br. 17.796 1924 ne more vršiti točenje vina izven kraja, kjer je bilo pridelanp. Ppleg tega se spprni pdlpk opira na pdločbp banske uprave št. 2934 od 1. 1931., ki vsebuje istp prepoved. Navedeni razpis od 2. maja 1924 pa v nasprotju z navedbami v spornem odloku nc omenja prpdaje vina lastnega proizvoda na kraju vinograda, temveč jo razširja tudi na kraj, kjer vinpgradnik stalno stanuje. Odloeba banske uprave, na katero se sklicuje minister v svojem pdloku, ima samo značaj navodila banske uprave njenim podrejenim uradpm in ni mpgla priti v poštev v tem primeru, ker banska uprava kot splošna upravna oblast ne more odločati p vprašanju, kakor je odpbrenje prodaje vina lastnega proizvoda, ki spada v kompetenco finančne uprave. Vrhu tega izhaja tožilčeva pravica, da prodaja vinp lastnega proizvoda v kraju stalnega stanovanja tudi iz el. 16, tpčka g v zvezi s čl. 45, točka b pravilnika p gožtilnicab, kavarnah in ostalih obratili z in oSgovor. Vprašanje F. V. Dr. Imam 20 hl vina bolj iujave barve. Pred enim mesecem sem vino pretočil in je vino še bolj porjavelo in ima okus po gnilem grczdju. Kako odstranim iz vina rjavo barvo in okus po gnilem giozdju? Odgovoi: Vaše vino ima nepiijetno napako, (la je porjavelo in ima vrhutega še neprijeten duh in okus po gnilem grozdju. Vse to pove, da je bilo vino pridelano bržkone iz gnilega in plesnivega grozdja. Ker so taka in slična vprašanja pogosla, podajamo načeloma daljšo razpravo o porjavenju vina: Vino ne samo, da se noče s.istiti, ampak kakor hitro ga pretočimo in pride z zrakom v dotiko, posebno pa, če stoj. dalje časa v odprtem kozarcu, izpremeni barvo in postane bolj temno. Pozneje se močno skali in zgosti in dobi čuden neprijeten duh ali okus, ki nas spominja na kruh nove peke ali na viažno krušno skorjo, na suho sadje, včasih celo na seno. Rjavenje povzroca neko kvasilo po imenu oksidaza, ki zračni kisik privlačuje in z njim potem razkraja razne snovi v vinu, predvsem beljakovine in barvila. To kvasilo in razr.e škodljive glivice se nahajajo posebno v gnilem grozdju in pridejo potern v mošt in pozneje v vino in to tem bolj, čim dalje easa je bil mošt z gnilim tropom v dotiki. Tako si lahko razlagamo, zakaj ravno po neugodnih, deževnih jesenib, kadar grozdje gnije, vina tako racla rjavijo. V takih letih se rjavenje prepreči s tem, da ob trgatvi gnilo grozdje skrbno odbiramo iu takoj iztisnemo. Mošt napolnimo v močno zažveplan sod, dva ali tri dni, pozneje ga pretočimo, prezračimo in mu dodenemo eisto kipečega kvasnega mošta. Ali tudi navidezno zdravega, v mokri jeseni pridelanega grozdja ne pustimo kipeti na tropu, temveč ga hitro sprešamo in mošt nekoliko zažveplamo. Po burnem kipenju pa sode do vrha zalijemo. V takih neugodnih letih vina bolj zgodaj pretakamo, in sicer vino iz gnilega grozdja že meseca novembra, vii.o iz zdravega grozdja pa vsaj pred Božičem. Predtno pretakamo, vino preskusimo, če rjavi, in sicer tako, da ga pustimo dva do tri dni v odprtem kozarcu na zraku. Če nam vino pri tej poskušnji v kozarcu porjavi, potem ga pretočimo v dobro zažveplan sod, in sicer tako, da pride z zrakom čim najmarij v dotiko. Deset dni pozneje vino ponovno preskusimo in če še rjavi, mu na vsak hektoliter vina dodenemo še 5 do 10 gramov kalijevega metabisulfita. Deset dni pozneje vino čistimo ali filtriramo. Cistimo pa ga v lažjem slučaju z želatino z dodatkom tanina, v težjem slučaju pa, če je že močno rjave barve in vrhutega še sladkega okusa, z mlekom ali s sirnino. Tri do štiri tedne po čiščenju se vino pretoči v nekoliko zažveplan sod. Če pa imamo filter na razpolago, tedaj vino filtriramo, toda poprej ga z eponitom razbarvamo. Preden nastane hujša vročina, torej do meseca maja, pretočimo vino v drugič in ga pri tem le malo zažveplamo. Preko poletja moramo hraniti vino v hlrdni kleti in v polnih sodih. Žveplanega vina ne smemo točiti prej, kakor šele 14 dni po ipretakanju. Medtem že duh po žveplovem dvokisu iz njega izgine.