-   88   -
Novičar iz mnogih krajev.
<Ya Ogerskim še ni bilo velike vojske, ki je bila pretečeni teden napovedana. Od vsih strani gre Rusov-ska armada skupej , naši na pomoč, in se postavlja na mnogih krajih. Nasproti pa se tudi Madžarska armada zlo množi, tako de bo vojska strašno huda. Rusovski cesar Miklavž je 11. dan t. m. razposlal slovesni razglas po vsih svojih deželah, v kterim oznani, de gre avstri-janskimu Cesarju na pomoč; naš Cesar so pa 12. dan t. m. tudi ljudstvam Ogerske dežele na znanje dali, de naj Rusovske vojake kot prijatle svoje domovine in svojiga  kralja  sprejmejo,  ki jih   pridejo rešit sužnosti
domačih in vunanjih hudodelcov. Pravijo, de se en kos Madžarske  armade  pripravlja  skozi Slezijo  na Poljsko priti  in tudi  tam  plamen   punta   vžgati. — Na   našim Laškim je  zdej vse vmirjeno, razun Benetek; od tod pa se bo tudi kmalo kaj slišalo,  ker  so grabni in dela že dokončane, de se bo bombardiranje na terdnjavo Mul-gero  začelo.    Maršal  Hajnau  je  oznanil  poslanearn Angležkim inFrancozkim, ki stav Benetkah, de naj rečeta   zapovednikam   angležkih  in  francozkih   bark,   de imajo do 20. dan t. m. Beneško morje s svojimi barkami zapustiti,  ker bojo Benetke  v obsejo djane. — Mir med našim vladarstvam   in Sardinci  se ni dogotovljen , ker je   minister  Bruk  še   zmirej v Milani. — Kaša armada,  ki  gre Papežu na pomoč, je 16. dan t. m. mesto Bol o g-no premagala po silnim bombardiranji. Tudi mesto Livorno   v Toškani,  kjer je mogel nadvojvoda Leopold II.  zavoljo punta zbežati,   so naši in toškanski vojaki po bombardiranji,   ki  je celi dan terpelo ,   dobili in posedli.   V vsim skupej je naše armade 17000 mož na To š kan s k im, 16000 pa na Rimski m. — V Rimu se pripravljajo k strašni zoperstavi. Celo mesto je polno zagraj. 50000 mož je v orožji. Vsak gost v vsaki hiši mora imeti 3 žaklje s persljo napolnjene, de jih bojo na ulice vergli in jih tako zabranili če bo treba. Pri pervim strelu, ki ga bo sovražnik storil, morajo po vsih cerkvah začeti plat  zvona biti  in  rešnje telo vun   postaviti za dosego zmage čez sovražnike.   Tako je ukaz puntarske vlade! — 20,000 Napolitancov gre, Papežu v pomoč, nad Rim. Sam kralj jih pelje, ki je obljubo storil, de mora Papežu zgubljeni tron spet pridobiti. Od Fran-cozke armade se zdej nič gotoviga ne ve. — Na Nemškim se punt od dne do  dne  bolj razširja.    Iz Fran-kobroda šviga plamen krog in krog.  Tudi Prajzovski kralj je poklical poslance nazaj. Frankobrodčani terjajo, de naj se njih   vstava   po  celim  Nemškim za veljavno spozna tako kakor je brez spremina. Veci del (28) manjših nemških vladarjev   se je  vdalo temu tirjanju, Prajzovski kralj in še nekteri veči vladarji pa se nočejo vdati: in iz tega se je oginj vžgal, kteriga bo, Bog daj, de ne! le   veliko   prelite   kervi   pogasiti   zamoglo. Nadvojvoda Janez je v silni zadregi, ker ni  v stanu, dvema strankama vstreči. — V Parizu je še sicer mir
—   pa hudo hudo vre ! Minister notranjih oprav je mogel odstopiti, ker je zaupanje narodniga zbora popolna-ma zgubil. — Cesar Ferdinand se bojo čez poletje v Inspruk preselili, kamur tudi nadvojvoda Janeza pričakujejo. — Ni davnej, kar so bili 3 učeniki slovanski ga slovstva iz noviga izvoljeni: na Dunaji Dr. Miklošič in Kolar, v Pragi Celakovskv. — Pravijo, de bodo mogle šole v Pragi še ta mesec jenjati.
— Iz Kol orni j v Galicii se bere: ^Pomlad je nastopila
—  naše polje stoji neobdelano, ker kmetje nimajo clo nič, grajšine pa le malo žita za setev. Še krompirja nimamo saditi. Že zdej se lakota kaže — kaj še le bo?" —