Dolžnostni izvod.
1 P. n. Licejska knjižnica.
e
Ljubljana
Naročnina listu: čelo leto 60 din., poi----
|0 din., četrt leta 16 din. Izven Jugoslavije: Celo leto 120 din. Inserati ali oznanila se ••računajo po dogovoru; pri večkratnem fpeeriranju primeren popust Upravništvo ifrejeme naročnino, Inserate in reklamacije.
Telefon isterarbaa St 113.
ptlitiEii list ii
Poštnina plačana v goiovin!»
STRAŽA izhaja v pondeljek, sredo in petek».
Uredništvo in upravništvo je v Maribor^. Koroška cesta št 5 Z uredništvom se more govoriti vsaki dan samo od 11. do 12. ure.
Rokopisi se ne vračajo.
Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Telefon interurban št 113.
92. MeV,
tHaribop, dne XT'* avgusta 192Ö«
Letnik XT.
Rova epohi evropske politike.
Nova vlada v Nemčiji in nastop Velike Britanije v reparacijskem vprašanju sta dva zelo markantna dogodka v današnji evropski politiki, ker je reparacijski konflikt pre'cej pomaknjen iz mrtve točke. Središče evropske politike je še vedno Pariz, ali nova vlada v Nemčiji in nastop Anglije nam kaže, da stopata tudi Berlin in London, če tudi ne skupno, iz svoje pasivnosti.
Prva epizoda treh glavnih evropskih velesil fran-casko-nemški konflikt se je končala z zmago francoske ojenzive in porazom nemškega odpora ali definzive. •— Kabinet Guno je izvajal konsekvence svojega neuspeha ter demisijoniral. Anglija je početkom francbsko-nem-škega spora pod predsedstvom Bonar Lawa zavzemala dobrohotno nevtralno stališče napram francoski akciji, ko je pa prišel do oblasti Baldwinov kabinet, se je pa eačela aktivna intervencija v sporu in sicer z vedno bolj protifrancosko tendenco. Angleška intervencija nastopa polagoma ter se preračunano stopnjuje. Anglija početkoma ni hotela nasprotovati francoski akciji, ker ji je šlo v račun, da pride Nemčija na rob finančnega poloma in da politično dosti oslabi, sedaj, ko je to nastopilo, pa dobiva angleško stališče čisto protifrancoski enačaj skoraj enako onemu, kakršnega je Anglija početkoma vojne zavzemala proti Nemčiji. To je z brezobzirno iskrenostjo priznal Lloyd George z zadnjim svo jim govorom v spodnji zbornici, ko je izjavil, da preti Angliji enako velika nevarnost od prehitre gospodarske regeneracije, Nemčije kakor od prehitre obnove Francije. Nad tem govorom se je razburjala angleška javnost in to gotovo radi tega, ker je Lloyd George s preveliko iskrenostjo izdal prekrite resnice angleške politike.
Sedanje angleško nastopanje, proti francoski akciji je pa prišlo najbrž malo prepozno. Francija je imela dovolj časa, da se na to pripravi in kako še je pripravljala, se vidi, že na tem, da je še pred padcem Lanovega kabineta naglašala, da hoče zavzeti pomirljivo politiko, kakor hitro odstopi v Nemčiji oblast veleindustrije, ki je organizirala in vodila odpor v Poruhrju, in kakor hitro nova vlada samo malo volje pokaže za izpolnitev obveznosti. Tej francoski izjavi in obljubi gre sedaj nova nemška vlada nasproti in novi kancelar dr. Stresemann je izjavil V svojem govoru: «Nemci bi v Poruhrju zoret radi delali, toda delo in svoboda sla ra Nemce v Poruhrju eno in isto. Če bomo smeli zopet delati v svobodi, bomo našli tildi sredstva za plačevanje reparacij.« —
Francija bo sedaj gotovo ublažila režim v Poruhrju ter tako nudila novi nemški vladi možnost, da polagoma ustavi boj s pasivno rezistenco. Francija ne bo več zahtevala kapitulacije na milost in nemilost, temveč bo sama začela nuditi temelje ža sporazum in poravnavo.
Tako Francija noče modificirati svoje politike proti Nemčiji pod pritiskom Velike Britanije. Angleškega pri tiska in vpliva se previdno ogiblje, končno ga bo napravila še brezpredmetnega ter Anglijo pripravila do tega, da pokaže svoje" zadnje karte. S tem kaže francoska politika tudi oblike kontinentalnega bloka, ker napoveduje popolni razpad antante in veliko nasprot-stvo med Anglijo in Francijo.
manski vrhovni cerkveni poglavar v naši državi Reis ulema Čauševič je vložil prošnjo, da se mu dovoli poseliti v Carigradu novega kalifa, da se mu v imenu naših muslimanov pokloni. To dovoljujejo vsi narodi, kakor je tudi dovoljeno romanje v Meko ali Rim, samo pri nas je drugače. Reis ulema ne sme iti v Carigrad, ker je baje tak obisk protipostaven, ker ni nikjer zabeležen v bivšem avstrijskem zakoniku, ki govori o.verski avtonomiji bosanskih muslimanov. Reis ulema hoče radi takega postopanja odstopiti.
Reška pogajanja so prekinjenja in naša delegata Antonijevič In dr. Ribar sta odpotovala v letovišče Evian-les-bains poročal Pašiču in dr. Ninčiču. Italijani hočejo, da paritetna komisija začasno, približno ža eno lelo, prevzame upravo Reke. V to upravno komisijo bi se eventualno vzel tudi en Rečan. Seveda bi si Italijani izbrali svojega človeka in ne kake pristaše Ža-nelle. O tem, da bi se nam izročila Baroš in Delta, noče Italija nič slišati in predlaga, da hi tudi to prevzela upravna komisija.
Makedonska nevarnost. V Beograd je dospel naš poslanik v Sofiji g. Rakič ter poročal v zunanjem in v notranjem ministrstvu, da bolgarski komiti zopet nekaj pripravljajo v Makedoniji. Pripravlja se baje posebno velika in obsežna akcija pod vodstvom «makedonstvu-juščih.« ,
Razmejitvene skrbi. General Kalaiatovič, ki je v Temešvaru vodil razmejitvena pogajanja z Rumuni, je podal svoje poročilo, ki predlaga, da se mesto Žombolj odstopi Rumunom za nekatere vasi. V Žombolju prebivajo povečini Nemci in predstavniki nemške stranke bodo radi te namere vložili protest. Tudi Črnogorci protestirajo po nekem radikalstem poslancu, da so ob razmejitvi z Albanijo oškodovani in da so Črnigori odtrgani kosi, ki so ji prisojeni z mirovnim dogovorom leta 1913;
milijonarje ter so jih gledali vsi zadivljeni. Danes pa je beseda «milijonar« že tako. osovražena, da jo skoro smatrajo zd psovko. Samo rhilijtfrderji ‘ se malo bolj spoštljivo pogledajo, milijonar je itak že vsakdo.
Beležke.
Po steli,
saanwaa

Konvencije z drugimi državami. V zunanjem ministrstvu se vršijo konference glede priprav za razne konvencije z drugimi državami. Konferenc se udeležujejo ministri, oziroma zastopniki finančnega, vojnega in notranjega minstrstva. Da se tate konference vršijo ravno v času, ko je zunanji minister na počitnicah, je precej čudno in ni čuda, da mora pisati beograjsti «Glasnik«: «Kolikor mej, toliko nasprotnikov, toliko ne urejenih odnošajev in toliko ■' nejasnosti in spletk na-pram državljanom.
Prosvetni načrti. Prosvetni minister je izjavil časnikarjem, da bo jeseni predložen parlamentu zakon o ljudskih šolah in zakon o univerzah. Imenovana bo velika komisija iz članov akademije znanosti, iz univerzitetnih in srednješolskih profesorjev, ki bo sestavila potrebni materijal. Čisto humanistične gimnazije bodo ukinjene. Kar se tiče vprašanja srednješolskih profesor jev, je to rešeno z uradniškim zakonom, ki stopi v veljavo dne 1. oktobra in minister prosvete upa, da bodo profesorji s tem zadovoljni.
Minister ver na delu. Pravoslavni pop dr. Vojislav Janjič je postal po Pašičevi milosti minister za vere. Prve njegove izjave in vse delovanje izdajajo, kako on razume ravnopravnost in spoštovanje verskih čutov ne-pravoslavnih državljanov. Kakor so v drugem pogledu vsi ne-Srbi kopiaj državljani tretje vrste, tako so v verskem pogledu še na slabšem. To izkušajo zlasti muslimani, ki so v tem oziru tudi najbolj občutljivi. Musli-
Nova nemška vlada je sestavljena. Kancler in obenem minister zunanjih zadev je dr. Stresemann. V svojem govoru je nov kancler povdaril, naj inozemstvo nikar ne misli, da je nova vlada znak nemške slabosti, anipak nova vlada bo najmočnejša vlada v svojem odporu, ker je. zasnovana na široki ljudski podlagi. Nato je govoril o angleški noti in rekel, da je nemška vlada popolnoma zadovoljna, če se diplomatski dokumenti objavijo, in še bolj zadovoljna, če se odločitev o upravičenosti zasedbe Poruhrja predloži 'nepristranski komisiji. — Prvo, kar je nova vlada storila, je bila ustavitev vseh izplačil na račun vojne odškodine v naturi. Nemški poslanik, ki je naši vladi to sporočil, je pov-darjal, da je to samo začasno in povzročeno vsled težkih gospodarskih razmer v Nemčiji.
Za rešitev slovaškega vprašanja namerava predsed nik Masaryk koncem tega meseca sklicati konferenco vseh slovaških politikov in šefov raznih strank. Zastopniki vseh strank in struj bodo prišli do besede in predsednik Masaryk se hoče ž njimi posvetovati, kako bi se najhitrejše in naj sporazumne j še ugodilo željam in zahtevam Slovakov.
Turški državni zbor je na svoji tretji seji izvolil Mustafa Kemal pašo za svojega predsednika. Ismet paša, ki je bil ob povratku iz Lozane v Angori sprejet z velikim navdušenjem, je drugi predsednik. Kemal paša je predsedniško mesto sprejel, ter razložil program vlade.
Ubogi milijonarji v Berlinu. Prebivalci Berlina so postali kar črez noč milijonarji. Med tremi ljudmi, ki sedijo v kavarni, je gotovo po eden milijarder. Vsak Berlinčan nosi po svojih žepih milijone, toda ne more se za ta denar do sitega najesti iz razloga, ker ni nikjer dobiti živil. Po trgovinah se vidi vsaki dan manj blaga. Večina trgovin je že razprodanih ter so zaprte. Tuin-tam se še vidi odprto trgovino, toda cene so tako silno visoke, da je nemogoče tudi za bogataše, da si nabavijo kako večjo stvar. Vsled silne potrebe denarja je nastal strašen naval na banke. Ljudje nosijo denar iz njih v velikanskih kovčekih, ali ga pa nalože v samokolnice kar v paketih, pa ga lahko popolnoma varno peljejo domov, ker se nihče ne zmeni za tako malo količino denarja. Da odpomore pomanjkanju denarja, je dala via da tiskati bankovce za 5 in še več milijonov. Ta bankovec po 5 milijonov je postal že pravo strašilo. Če si hočeš kaj kupiti, pa ga moraš zamenjati, izgubi prodajalec najmanj pol ure, predno ti našteje drobiža $ par milijonov. Povrhu tega pa moraš še imeti voziček, da odpelješ ta drobiž. Zato pa je nastala posebna navada plačevanja. Ljudje zanesejo bankovec za par milijonov v trgovino, restavracijo ali k brivcu, potem pa hodijo toliko časa kupovat, jest ali se brit, dokler cela svota ni porabljena. Celi Berlin plačuje že na ta način; mnogo ljudi je tako «abonirano« na fijaker je, kino, pri časopisnih kolporterjih ter na ta način dobro žive brez marke v žepu. Prej so bili Berlinčani ponosni na svoje
Naša fSotila. Mi imamo zaenkrat okoli 70 za borbo uporabnih avijonov. Te uporabljajo ob enem za po-! skusne polete, in, kakor 'opazite gotovo v časopisju, i dogaja se, da pade-vsak teden po en avijon na-tla. Da j se razbije na drobne kosce, je naravno. Vprašal boš: j Kako to? Prvič, ne dobijo dotični monterji, mehaniki in piloti dovolj hrane. Delati morajo od 3. ure zjutraj do 12. ure brez zajtrka. Da bi se pa nad zanikerno u-pravö maščevali, povzročajo sami defekte, tako da pade vsak, avijon kvečjemu iz 50 m višine. Zadostuje, da se aparat razbije. Sedaj so jim odtegnili celo komis. En avijon stane ravno 1 milijon dinarjev. Bencina se potroši ogromno, ker je vse korumpirano in ker ga oddajajo privatnikom za avtomobile. Ko je bil general Le Konde na inšpekcijskem potovanju v Novem Sadu, je zabrusil generalu Uze.lacu, komandantu novosadskega aerodroma, v francoskem jeziku: To naj bi bila vojna avijatika?! To niso niti fijakerji! — Zadnjič jim je zbežal neki Rus, ki je bil nastavljen kot «kontraktualni pilot«, s kompletnim avijonom. Sedaj pa pomisli: Če ti ljudje niso bili v stanju, spraviti v vzorni red novosadskega letališča, kako bodo sedaj delali šele na novo projektiranem vojaškem aerodromu v Beogradu. To je naravnost strašno! Država žrtvuje za to odlično orožje težke milijone dinarjev, za slučaj potrebe bo pa seveda «Versager« na celi črti. To je balkanizem, kakor mu ne najdeš na celem svetu primere. Še nekaj: Kakor zn^no, je dobila naša država od Avstro-Ogrske lepo število donavskih monitorjev. To so bile ladje predvojnega tipa (Samos, Körös, Bodrog, Marosz itd.), Beograjska zani-kernost je po nekaj letih povzročila, 'da se bodo te ladje začele kar same potapljati. «Vardar« n. pr. ni bil že celih pet let v doku, pet let hi videla ladja oljnate barve, plošče šo že tako 'prejedene od rje,-da ‘se bo «Vardar«, ki je še Sicer najboljši, pri najmanjši koliziji potopil. Tri mesece bo še morebiti ta škatljd plavala nad vodo. Tudi to je slika beograjskega režima. Tik pred nosom Beograda in čaršije leži v Savi nad 200 ladij (Plätten), ki se uporabljajo drugod povoljno za prevažanje zemlje ,kamenja, žita itd. Te ladje gnijejo po zaslugi beogradske direkcije plena že nekaj let in nikdo se zanje ne zmeni. Prometni minister pa govori v neumnih inter vjuih o potrebi komunikacijskih sredstev za izvoz letošnje letine. Ali ne bi mogle te ladje služiti za izvoz do Passaua, če bi jih ne pustili segriiti?!
Kako si «Balkan« predstavlja Radičev beg. Kakor vsi režimski listi, tako se tudi «Balkan« bavi z begom Radiča, kar je posebno zanimivo, ker prinaša «Balkan« vedno kake posebne novice in potankosti o tem begu. Med drugimi tudi poroča: «Radič je pobegnil, ker so sklenili neki oficirji naše armade, da bodo s sabljami oprali čast naše kraljice, katero je napadel Radič. Ti oficirji so odšli k Radiču na stanovanje in zahtevali od njega, da v teku 48 ur poda svečano zadoščenje kralju in kraljici, drugače ga bodo razsekali s sabljami. Radič je bil pri obisku oficirjev zelo razburjen ter jim je izjavljal, da je samo beograjsko časopisje njegov govor tako izverižilo, da je žalil kraljev dom; a on ni bil nikoli proti naši dinastiji. Navzlic vsem izgovorom Radiča so oficirji ostali pri svoji zahtevi. Na Radiča je korak oficirjev, ki so bli sami Hrvati in iz najodličnejših hrv. rodbin, napravil tak utis, da se je odločil, da pobegne.
Kako je postal Velizar Jankovič minister? Krsta
Cicvarič prinaša v «Beograjskem Dnevniku«; Po ženitvi kralja Aleksandra Obrenoviča z Drago ni bilo večjega škandala do danes, kakor je imenovanje Velizarja Jankoviča za ministra. Draga je imela, potem ko je bil kralj Milan iztiran iz Srbije, silno velik vpliv pri sestavljanju vlade. To bi mogel potrditi Marinkovič, eden izmed svadbenih ministrov, ki je užival posebno naklonjenost Drage, za kar ga je ona faktično imenovala za ministra. Delo, ki ga danes vrši preko svojega moža Pašičeva soproga, gospa Gjurgjina in njen vpliv na državne posle, je na las slično vplivu Drage Mašin. Tako je na primer imenovanje Velizarja Jankoviča za ministra edinole delo gospe Gjurgjine, ki je to napravila za ljubo svoji kumi, gospej Jankovički, ki se zelo rada zabava z gospo Pašičevo. Vplivu gospe Gjurgjine se ima zahvaliti gospod Velizar Jankovič, da je postal minister.
Vlak je čakal na njo, ker je rojakinja ministra saobraćaja Jankoviča. Sarajevska muslimanska «Pravda« poroča: Te dni bi moral voziti vlak iz Beograda proti Rakovici po voznem redu točno ob 12. uri 20 minut. Vlak je bil pripravljen na odhod, vlakovodja je dal signal za odhod in vlak se je začel že premikati naprej. Naenkrat pa pridrvi pred vlak mlad železniške
uradnic, ter začne psovati: Stoj, stoj, saj še ni tukaj gospa Gana.’Vlak je res postal. Za dobre pol ure se je res prizibäla gospa Cana, pomagali so jej v posebni — rezervirani voz in vlak se je spustil v tek. Potniki so se čudili zamudi in vpraševali: Kdo je neki ta gospa Cana. Nazadnje se je le zvedelo, da je ta Gana rojakinja železniškega ministra Jankoviča in je torej samo pa sebi umljivo, da kot taka uživa celo to protekcijo, da čaka na njeno komoditetu vlak kar cele pol ure. Ako bi jo bil odpihal vlak brez nje naprej, koliko železniških uradnikov bi bilo odpuščenih iz službe. Sorojaki gospoda železniškega ministra — radikala imajo svoj po-sttmi vozni red.
Položaj naših železničarjev.
Posredovanje Jugscdovanskega kluba za železničarje. Te dni je odposlal načelnik Jugoslovanskega kluba g. dr. Korošec v imenu Slov. ljudske stranke oster protest na pokrajinsko uprava v Ljubljani in na ministrstvo saobraćaja v katerem energično protestira proti militarizaciji južno železničarjev. V protestu posebno povdarja, da 24 urna obustava dela ni bila nikakšna politična kombinacija, marveč edino borba za najprimernejše potrebe in najpotrebnejši kruh ter se vsled tega z železničarstvom ne sme postopati po zakonu o eaščiti države.
železničarstvo in militarizacija. Ta smola se vedno bolj prijemlje uboge železničarske raje. Podtikajo in nalagajo jim vse mogoče. Vsak dan se nabijajo razni letaki na službene deske, na katerih se ukinjajo razne ugodnosti, danes to, jutri drugo. Ker se delavstvo v delavnici južne železnice tega že naveličalo, se je dne 14. t..m. popoldne naenkrat zbralo vso uslužbenstvo v ko- , vačijh kjer je pričakovalo načelnika, da pride v službo. Zahtevalo je svoje pravice, v prvi vrsti dopust in prosto kretanje izven službe, to je: ob nedeljah in praznikih. Namestnik gospoda načelnika je delavstvo najprej j tolažil, naj potrpi, ko bo militarizacije konec, bodo vse j ugodnosti zopet v veljavi kakor poprej. Osobje je vztra- j jato na tem, da nedelj in praznikov nima plačanih ter j da hoče imeti za te dneve svobodo in dokler se mu to j od obratnega ravnateljstva južne železnice, odnosno od j delegata vojaške oblasti ne izposluje, se ne vrne na delo. 1 Končno je gospod inž.Felber dobil telefonično obvestilo, da se delavstvu dopusti dovole ter ostane le v veljavi odredba, da se mora dopustnik pri svojem predstojniku javiti, kam da odpotuje. Vožnja z legitimacijami ostane v veljavi. Po tem zagotovilu se je delavstvo vrnilo tnimo na delo. Tega protesta, ki je trajal 2 uri, menda vendar nihče ne bo smatral za političnega.
Železničarje, ki so štrajkali, hočejo zapreti. Vlada, ki ne misli na drugo, kakor na puške in bajonete, ki jo držijo na krmilu, hoče zapreti železničarje, ki so štraj- j kali. Torej ti bedni ljudje, ki so štrajkali samo zato, da ; ©pozore vlado enkrat, da vidi njihovo bedo, ti bodo za- j prti ter preganjani. Vlada pač ne pomisli, da ti še edini | vzdržujejo državo z delom svojih žuljavih rok, dasi pri tem delu omagujejo vsled bede. Menda menijo gospodje na vladi, da so državi bolj potrebne razne vojaške in druge komedije, ki kljub svojim milijonskim plačam ne delajo drugega, kakor da se njihovi člani vozijo z avtomobili, da lahko zapravijo svoje dnevnice. Vse to morajo železničarski trpini mirno gledati, ni jim dovoljeno, da protestirajo proti takim krivicam. Da, za- j preti bi bilo potrebno pri nas mnogo ljudi, toda ne že- j lezničarjev, pač pa one, ki so jih strmoglavili v bedni 1 položaj. Ti krivci so vladi dobro znani, toda ona jih Ščiti z največjo skrbjo.
Dne 14. avgusta je bila izdana okrožnica od želez-niSko-bolniške blagajne. V okrožnici se naznanja vsem uslužbencem, da si lahko dado popraviti, oziroma napraviti zobe. Ugotoviti pa mora železniški zdravnik, da ie prosilčev želodec oslabel radi slabih zob. 'Hvalevreden je ta odlok» a sedaj, ko se borimo za najpotrebnejši kruh, izgleda to kakor zafrkacija. Mislimo namreč, da naši želodci danes slabijo bolj vsled pomanjkanja kru-k*. kakor pomanjkanja zob. Tudi tisti, ki imajo dobre zobe, izgledajo izstradani, bolani, ker nimajo kaj grizti. Menda nismo pretirani, ako rečemo, da je zadostna hra na tisto, kar dela človeka zdravega, potem pridejo šele zoblje. Kjer ni lesa, tudi žage nimajo dela. Železničarji pravijo, da bodo tudi s slabimi zobmi grizli, če bodo le imeli kaj.
Zdravniški sprejemi železničarjev-bolnikov. V slučaju, da rabi delavec, zaposlen v delavnici južne železnice, ki pa po svojem stanovanju spada pod okoliš zdravnika, ki ordinira na glavnem kolodvoru, zdravila, ter gre iskat tja, se ga vpraša, če se je javil bolnega, in ; če se odgovori, da rabi delavec samo zdravilo, ga dotič- j ni gospod zdravnik takoj odpravi češ, ako rabite samo j zdravilo, idite k zdravniku tam v delavnici, k meni pri- j dite samo, če se javite bolnega. In če gre delavec sedaj j nazaj k zdravniku, ki ordinira v delavnici, ga pa ta j vpraša, pod okoliš katerega zdravnika da spada. Će se | mu pove, da pod g. N. N. glavni kolodvor, ga že drži ! m ramo in ga ima že tudi pri vratih, češ, tje idi. — Ta- j ko se godi železničarju, v slučaju, da rabi zdravila. — j Ako pa pogledate njegov plačilni listek, vidite, da plača začetnik na 15 delavnih dni do 13 dinarjev v bol- j niško blagajno. Razume se, da takega postopanja posamezni zdravniki niso krivi in da imajo Uidi oni težko stališče pri toliki brezbrižnosti in pomanjkanju vsake prave organizacije glede oskrbe bolnega delavstva.
Redukcija na železnici. Pri sarajevski direkciji železnic je izvršena te dni redukcija uradništva. Uprava je predložila samo 12 uradnikov, da se reducirajo, toda ministrstvo jih je odpravilo kar 60. Oni, ki imajo preko 1Q let službe, so dobili pokojnino, s 5 leti službe odprav-MM, drugi pa eno mesečno plačo naprej.
Dnevne novice.
Shodi poslanca Žebota so se vršili v nedeljo, dne 12. avgusta po rani maši pri Sv. Rupertu v Slov. gor., predsedoval je gospod župan Čuček. Po pozni sv. maši pri Sv. Bolfenku, predsedoval g. Fr. Krajnc in popoldne zaupni shod v Gočovi, predsedoval župan g. Kronvogel. Udeležba povsod številna. Ljudstvo stoji neomajeno povsod za svojimi poslanci in vztraja v boju za slovensko samostojnost. — 13. avgusta je bil zbor zaupnikov SLS za celi lenartski okraj. Predsedoval starosta naših borcev g. Fr. Rop. — Dne 15. avgusta se je vršil pri Sv. Trojici lepo obiskan javen shod. Na vseh je poročal poslanec Fr. Žebot.
Za naše župane! Naša stranka je na željo županov in odbornikov ptujskega okraja založila tiskovine za sezname obvezancev za kuluk, katere morajo župani sestaviti v treh izvodih. Ker je naklada majhna, pozivamo gg. župane, ki še seznamov niso sestavili, da si tiskovine takoj naročijo pri tajništvu SLS v Mariboru, Tiskarna sv. Cirila. Stanejo po 1 D.
Ta iskra bi lahko užgala ogenj. Orjunci so si doslej privoščili še same surovosti, budalosti in otročarije, ki so pa ugledu države že dovolj škodovale. Tako so v zadnjem času načeli nevarno igro z vrhom Triglava in Aljaževim stolpom. Enkrat pridejo orjunci, pa prepleskajo kamenje na Triglavu in Aljažev stolp z jugoslovanskim barvami, drugi dan pa prepleskava italijansko vojaštvo jugoslovanske barve z italijanskimi. «Narod« sam predlaga, naj vzame sedaj Planinsko društvo celo zadevo v roke in prepleska triglavsko kamenje in Aljažev stolp s kako nevtralno barvo, da ne bodo iz cele na-cjonalistične komedije nastale res kake resne posledice. Kaj bi se lahko razvilo iz slučaja, ako bi se res kje na Triglavu resno spopadli orjunci in Italijani. Hujskati in ščuvati je lahko, a posledice pa bi lahko nosili vsi državljani.
Ponesrečeni visokošolec Jauk. Pred kratkim smo prinesli vest, da je utonil na Koroškem’ visokošolec g. Jauk in obenem prošnjo, naj se, ako se ga najde, sporoči njegovim staršem. Dne 14. t. m. pa so ga po desetdnevnim iskanju našli nedaleč od Beljaka. Bil je najstarejši sin zelo imovite rodbine. Študiral je v Švici, kjer bi bil še letos položil diplomsko skušnjo. V prostem času je bilo njegovo edino in največje veselje bivati ob vodi, ki skriva v sebi tolike sile v človeško korist, a tudi v škodo. In glej, ravno voda je bila zanj usodna. Izgubil je v njenih valovih svoje mlado življneje, njegovi starši s tem svoje nade in mi našega najljubšega prijatelja. Pogreb se je vršil v četrtek, dne 16. t. m., v Beljaku. N. p. v m.!	.
Blagoslavljanje novih zvonov v Ormožu. Preteklo nedeljo je bila v Ormožu velika cerkvena slavnost — blagoslavljanje novih zvonov, katere je ljudstvo že več let težko pričakovalo V soboto popoldne se je vršilo pre važan je zvonov od kolodvora k farni cerkvi. To sta oskrbela dva pogorelca, ki imata močne nove vozove: Masten, župan iz Pušenći in Hrnja iz Pavlovcev. Oba voza sta bila prek in prek okrašena z zelenjem in svežimi cvetlicami. V slovesnem sprevodu so korakali: godba, gasilno društvo, telovadni odsek Orel, šolska mladina in Marijina kongregacija. Ob 6. uri se je pripeljal presvitli gospod knezoškof. Na kolodvoru ga je pozdravil g. dekan, g. župan in g. nadučitelj Rajšp kot podnačelnik gasilnega društva. Pri cerkvi je knezoškofa pričakovala velika množica ljudstva. Pozdravili so ga v imenu šolske mladine Meznarič in Olga Zadravec, v imenu Marijine kongregacije Marija Rojs in v imenu Orlov in Orlic Veselko. — Slovesen krst zvonov se je pričel v nedeljo, ob 9. uri. Ob 10. uri je knezoškof ob ogromni udeležbi pridigoval vernikom o pomenu zvonov, zvonenja in o njih blagolsovljenju. Na to je bila pontifikalna sv. maša, pri kateri smo zopet enkrat slišali peti sv. mašo z latinskim tekstom v dobri izpeljavi. Kmalu po cerkvenem opravilu se je pričelo s prevažanjem zvonov v zvonik in ob pol dveh sta bila oba zvona na svojem mestu, zaslišalo se je slovesno zvonenje in marsikatero oko se je porosilo. Oba zvona, vlita v zvo-nolivarni v Ljubljani sta namreč jako lepo izdelana in ubrana, glas je naravnost majestetičen. Veliki zvon tehta 1061 kg, srednji 641 kg. Oba zvona skupaj staneta 339.000 K. K temu je prispevala cerkev 100.000 K, g. trgovec Veselič 25.000 K, g. grofica Wurmbrand 20.000 kron, g. dekan 15.000 K, g. trgovec Kuharič s 9.000 K in mnogi drugi dobrotniki z znatnimi doneski, katerih imena naj ostanejo zapisana v zlati knjigi, ki se bere v nebesih. Boter velikega zvona, ki je posvečen sv. Janezu Evg. je g. Veselič, botra srednjemu, posvečenemu Devici Mariji, je grofica Wurmbrand. Zvona imata pomenljiv napis: Vojska nas je vzela leta 1916, mir nas je dal leta 1923. Tako ima cerkev zopet svoje lepo zvonjenje. — Kedaj pride največji zvon, ki je tehtal 2100 kilogramov? Vsem tem radovednežem služi v odgovor: To pa vedo — bogovi.
Tombola v Ormožu. Minulo nedeloj po večernicah je priredil ormoški Orel svojo letošnjo tombolo, ki je bila prav dobro obiskana. Orli in Orlice so nabrali kot pridni agitatorji okrog 120 dobitkov, izmed katerih So bili nekateri jako lepi, zanimivi, šaljivi. Izpolnimo ie našo dolžnost, če tu javno vsem dobrotnikom, ki so pripomogli k tomboli, izrekamo svojo iskreno zahvalo. Od sek je dosegel lep izkupiček, ki ga bo po odbitku stroškov porabil za nakup telovadnega orodja.
Društvo zasebnih nameščencev za Slovenijo, skupina Ptuj, javlja, da je celokupno uradništvo predložilo občnemu zboru usnjarske ind. d. d. «Petovia« spomenico za pivišanje plač. Občni zkbor se vrši dne 18. t. m.
O uspehu spomenice bode, društvo poročalo.
Občni zbor državne krajevne zaščita dec« in mladine v Celju se vrši v petek, dne 24. avgusta ob 8. uri
zvečer v mali dvorani Narodnega doma v Celju s sledečim sporedom: 1. Poročilo predsednika, tajnika in blagajnika. 2. Volitev odbora. 3. Slučajnosti. Na občni zbor se prav iskreno’vabijo vsi delavni in podporni člani, da se ga udeležijo v čim največjem številu. Pa tudi vse gospe in gospodične, ki imajo ravno v tem društvu najlepšo priliko vršiti njim prirojeno človekoljubno in vzgoje valno delo, kakor vse dobrotnike zaščite sploh in prijatelje prav srčno vabi — odbor.
Za nagrobni spomenik preč. g. župniku Miroslavu Volčič je darovala Ivanka špolar—Potokar, poštarica Videm—Dobrepolje znesek 50 dinarjev. Bog povrni.
Orjunski napad. Orjunci v Os jeku so napadli odgovornega urednika «Hrvatskega lista« Josipa Pavišiš ter mestnega svetovalca Bratoliuba. Šram. Pričakali so jih ponoči na ulici ter začeli obdelovati s palicami, bfel vpitje napadencev je prihitel na pomoč neki trgovec i» vsem trem se je posrečilo Orjunce nagnati. Prijeli so tu di nekega napadalca, katerega so odvedli na policijo. Policija pa je drugi dan napadalca izpustila, napadenega novinarja in mestnega svetovalca pa obsodila na 200 K globe ter dva dana zapora!
Zločin radi nasledstva. Neki Mijo Erdeljac pri Kar lovcu se je drugič oženil, dasi je imel že iz prvega zakona 201etnega sina .Z drugo ženo je dobil sina, pa se je prvi sin zbal, da bi oče dal posestvo sinu druge matere. Ko je nekega dne ostal sam s pol ubra tom dom», ga je zadavil ter vrgel truplo v reko Dobro. Ta njegffr zločin je videl sosedov sinček. V strahu, da ga ne Bi izdal, je ubijalec tudi tega vrgel v vodo, da se ga iznebi. Toda deček je srečno izplaval na breg ter javil doma, kaj je napravil starejši Erdeljacev sin s svojim polbratom. Vaščani so zločinca takoj prijeli ter ga sdhai odgnali orožnikom.
Tihotapljenje zlata. Te dni se je policiji v Subotici posrečilo odkriti tihotapsko družbo, sestoječo iz najuglednejših oseb v mestu, ki se je pečala na debelo s tihotapstvom zlata. Med glavnimi krivci so skoro vsi subotički zlatarji. Družba je tihotapila na ta način, dh je podkupila carinske stražnike in par uradnikov, Jči so potem pustili nemoteno organom družbe, da prekoračijo mejo. Vrednost iztihotapljenega zlata ter draguljev je ogromna. Računajo, da je cela družba zaslužil» pri tem do 100 milijonov dinarjev. Ko so prijeli glavnega krivca, juvelirja Friedmanna, je hotel najprej odkupiti detektive, ki so ga spremljali, ponujajoč vsa-emu po 10.000 D. Potem je obljubljal policijskemu §*-fu 300.000 D, ako celo zadevo potlači. Ker pa se mu Ut podkupovanje posrečilo, je moral romati v zapor skupno s svojimi družabniki. Cela Subotica govori sedaj J* samo o tej aferi, ker je zapletenih v njo toliko ugledu» meščanov.
Kobilice v Gorskem okraju. V Gorskem okraju bliža .Ogulina na Hrvatskem so se nenadoma in kar naenkrat pojavile kobilice v čisto različni velikosti. Spustile ho se po tamošnjih poljih in sicer nekaj kilometrov n» dolgo. Polje, katerega Jso se lotile kobilice, se imenujjm Matič-Poljana. V par dneh so uničile kobilice prav vi» usevine, pšenico, oves, krompir in travo tako,, da je sedaj vse golo, kakor bi nikoli ne bilo na onih poljih prav nič posejanega in zelenega. Kobilice si niso privoščil* samo klasja, ampak celo slamo. Kobilice še sedaj lazijo po izglodanih poljih in zajedno s kobilicami so s* pojavile tudi nepregledne jate golobov, ki so se prav pridno lotili kobilic. Galebi ne morejo ničiti vseh kobilic, pa ipak bodo preprečili, da se kobilice ne bodo š* dalje razlezle in napravile še več škode. Dosedaj je uničenih 36 oralov in škodo so cenile tamošnje oblasti na 160 tisoč dinarjev. Treba pa tudi pribiti, da prebiva, tamkaj najširomašnejše prebivalstvo, kateremu je bilo na mah uničeno prav vse, s čimer bi se bil narod prehranil po zimi. Prošnje za vladno podporo bodo zopet ostale brezuspešne.	1
Slavnostna številka «Socijalne misli« ob priliki V. katoliškega je izšla na 56 straneh in prinaša sledeŽo vsebino: Pred petim katoliškim shodom (Josip Hoh-njec). — Katoliki in stranke (Anton Korošec). — Cerkev, duhovnik in politika (Anton Bonaventura Jeglič). — Cerkev in država v srednjem veku (P. Angelik Tominc). — Cerkev kot etično socijalni problem (Josip Jeraj). — Odnos med cerkvijo in državo po Vladimirju Solovjevu (Josip Debevec). — Vzhodno cerkveno Vprašanje (Fran Grivec). — Bogoiskatelji v modernih slovenskih literarnih in umetniških strujah (P. Ogrič).— Borba med krščanskimi socijalci in konservativci v Italiji (Janko Kralj, Padova). — Sedanji zakoniti položaj katolištva v Franciji (A. Albert, Paris). — Delo čeho-slovaških katoličanov za narod in državo (Franc Marija Žampah, Brno). — Podvigi in borbe nemških katoličanov (Friedrich Ritter von Lama, Füssen). — Obnovitveno gibanje katolištva v Avstriji (Dr. Valentin Holzer, Krems a. D.) — Profcvit katolištva v Španiji (Zacarias Garcia Villada, Madrid). — Kriza ruske cerkve (Grof Dmitrijev Olsufjev, Klein Wartenstein). — Vpliv pravoslavja na društvo in državo v Srbiji (Dr. Fra A. čičič, Beograd). — Katoliško mladinsko obnovitveno gibanje (Marijan Dokler, Inomost). — Gibanje za združenje cerkve (Ivan Dolenc). — Katoliške knjige. Cena te številke je 10 din., somišljenike vabimo, da se že zdaj nanjo naroče in sicer pri: Upravi «Socijalne Misli«, Jugoslovanska tiskarna, kolportažni oddelek, Poljanski nasip 2.
Vozne cene na vlakih bodo izredno znižane o priliki otvoritve VI. vzorčnega velesejma v Pragi. To priliko lahko uporabijo naši trgovci, da si nabavijo solidno češko blago s prve roke, vsled česar niso prikrajšani na dobičku, ampak ravno nasprotno, oni del, ki drugače odpade na posredovalce, ostane njim. Pojasnila daje brezplačno čehoslovaški konzulat v Ljubljani, na Bregu št. 8 in Aloma Company, d. z o. z. v Ljubljani, Kongresni trg št. S.
Zahvalim. Podpisani se najiskrenejSc zahvaljujem tajništvu okrožja J&Z v Mariboru za poslani znesek 185.75 D, katerega je nabralo pri tovariših'in prijateljih našega potreta. Ištotakose zahvaljujem všem dragim tovarišem, ka-ter so prispevali k zgoraj omenjenemu znesku ter tako o-milili mojo nesrečo. Za Vaš plemeniti čin naj Vas Bog stotero poplača! — Jakob Trstenjak, blagajnik in tajnik Strok, zveze viničarjev in kmetskih delavcev v Ljutomeru.
Zahvala. Podpisani se zahvaljujem okrožju JSZ v Mariboru ze sprejeti denar 150 D, nabran od naših požrtvovalnih članov in prijateljev katoliške misli meni v podporo, ter sem popolnoma pogorel. Vsem darovalcem prisrčna zahvala !— Pavel Gräber.

Iz Maribora.
Otvoritev mariborske razstave. Na Marijin praznik ir sredo, dne 15. t. m., je bila v Mariboru otvorjena razstava, ki je ne samo za Maribor, ampak za celo Slovenijo velikega gospodarskega pomena. Slovesna otvoritev se je začela ob 10. uri predpoldne. Udeležili so se je mnogobrojni gostje, med njimi naš prem. g. knezoškof lir. Andrej Karlin, ljubljanski veliki župan dr. Lukan, zastopniki ministrstva trgovine, obrtnih zadrug ter razni mestni predstavniki. Po nagovoru predsednka glavne «prave, ravnatelja g. Križniča, je otvoril razstavo v i-menu kralja, ki je prevzel pokroviteljstvo, komandant mesta v Mariboru, g. pukovnik Miladinovič. Po slovesni »tvoritvi si je ljudstvo ogledovalo razstavo. Naval je bil že v sredo precejšen, ker vlada veliko zanimanje za to prireditev v vseh krogih. Razstava je prirejena letos v mnogo večjem obsegu, kakor lanskega leta. Posebno pozornost vzbuja tudi letos razstava vrtnarjev. Zelo mnogovrstno je zastopana tudi industrija. Posetnikov pa bo gotovo imela največ vinska razstava z vinsko po-skuševalnico, kjer se bodo naši ljubitelji dobre vinske kapljice.
Vino na industrijsJko-obrtni vzorčni izložbi v Mariboru. Vinarski in sadjarski odsek Kmetijske družbe »a Slovenijo v Mariboru naznanja s tem vsem interesentom, da zaradi prepičle udeležbe ni mogel prirediti ■a mariborski industrijsko-obrtni vzorčni izložbi (od 15. do 2E>. avgusta) vinske razstave, kakor je nameraval. Da bo pa obiskovalcem izložbe vendar dana prilika se seznaniti s pristnimi produkti naših slovenskih goric, je omislil vinarski odsek na razstavnem prostoru vinsko poskuševalnico, kjer se bodo prodajali vinski vzorci in cele steklenice direktno od producenta nabavljenih vin iz naslednjih vinskih okolišev: 1. Ljutomer-sko-ormožki, 2. radgonski, 3. ptujski, 4. Haložki, 5. mariborski, 6. slovenjgraški, 7. pohorski, 8. celjski, 9. bi-eelsko-šmarski vinski okoliš. Dobila se bodo poskušanje starih in novih vin v malih kozarčkih proti majhni ©dškodnini. Pojasnila glede nakupa vina v manjših ali .večjih množinah se bodo tudi dobila pri vodstvu vinske poskuševalnice na licu mesta. Nadalje bo na razstavnem prostoru tudi odsekova vinska točilnica, kjer se bodo točila stara in nova vina iz prej omenjenih vin skih okolišev odprto in v steklenicah (vinske Specijalitete) po zmernih cenah. Tudi to vino je iz prve roke naravnost od producentov. V prijaznem lokalu in lepem senčnatem vrtu se bo gotovo rad pomudil vsak častilec izborne vinske kapljice. Vinska ppskuševalnica bo odprta le do 18. ure, vinska točilnica pa do 24. ure. Posebno opozarjamo na vina letnika 1921, ki so Specijaliteta.
Balkanizacija mariborskega sodišča. Znani dr. Reisman, kateremu se vsak rajši ogne, nega ga sreča, je poslal v «Jutro« od: 15. t. m. sledečo poročilo: Za Žeboto-vo bičanje 25 dinarjev. Včeraj se je VTŠila pred mariborskim okrožnim sodiščem vzklicna razprava v tožbi poslanca Žebota proti dr. Reismanu, ki je Žebota v dvorani mariborskega občinskega sveta za revanžo njegove žalitve natepel s pasjim bičem. Kakor smo svoječasno poročali, je bil dr. Reisman pri okr. sodšču oproščen, Iter je Žebot tožil, da je dr. Reisman samo zamahnil z bičem, priče so pa izpovedale, da je bil Žebot resnično tepen. Okrožno sodišče je bilo mnenja, da udarci, ki so jih potrdile Žebotove priče, že vsebujejo tudi zamah-Ijaj, ki je bil pod obtožbo. Dr. Reisman je bi zaradi tega bičanja obsojen samo na 25 dinarjev globe, čeprav S« zahteval Žebotov zastopnik dr. Leskovar obsodbo v zapor, češ, da. se je vršilo bičanje v dvorani občinskega sveta, torej v prostoru, ki zahteva v smislu zakona posebno spoštovanje. Žebot je bil torej vnovč tudi v drugi sodili inštanci moralno obglavljen. — Iz «Jutrovega« poročila je torej jasno kot beli dan, da so vsi sodniki pri mariborskem okrožnem sodišču, ki so polica jde-aaokrati, že popolnoma balkanizirani. Vsako kmetsko babnico, ki pravi svoji sosedi cafuta, ali kaj sličnega, obsodijo na najmanj 300 D globe, ako se pa inteligent — jurist in celo doktor prav po pobalinsko pretepava v uradnih prostorih, pa se mu naloži 25 D. To razsodbo Je razglasil višji sodni svetnik Stergar ob asistenci dveh polica jdemokr a tskih prisednikov in med tema je bil seve gospod Mulej. Kakor zvemo, bo osrečil mariborsko «krožno sodišče g. Zemljič iz Ormoža in bo igral vlogo prisednika v kazenskem senatu. Gospod Zemljič je znan kot policajdemokratsko pristranski sodnik iz Ormoža in sedaj pride v Maribor. Sedaj pa vzamimo slučaj, da bo predsedoval senatu kak g. Dev, ali Požega in prisednika bosta Mulej in Zemljič in če je kak demokrat ali orjunec koga do smrti pretepel, bo obsojen pretepeni, pretepač pa bo dobil pohvalo, s katero se bo bahal po demokratskem časopisju. G. komisarjevo Pe-stevšek opljuvajo orjunci, ona jih ozmerja, a kaznovana je gospa — orjunci-pljuvalci pa ne! Navaden narednik prirobati v uredništvo in hoče tamkaj izsiliti popravek v cirilici, urednik ga zavrne: Če ne znate, pa se naučite ih radi tega ga obsodi sodnik policajdemokrat na
300 D globe, češ, da je žalil v naredniku vojaško oblast. In pristransko krivične sodbe, kakor ravnokar omenjene so na mariborskem sodišču na dnevnem redu in gospodje sodniki ala Mulej se jim potem še zadovoljno smejijo po gostilnah in jim pristavljajo še prav demokratsko-surove komentarje.Mariborskemu sodišču še manjka samo ta juristična cvetka iz «Balkana«, da bodo preiskavo vodili kaki srbijanski oficirji in naredniki z batinami, potem bo imelpolicajdemokratski senat še ložje delo, ker je itak skoz in skoz balkaniziran. Pri prihodnjem zasedanju narodne skupščine pride v deba to zakon o sodnikih in naši poslanci bodo iznesli v parlamentu vse kričeče slučaje gaženja zakonov,- kakor so vrši na mariborskem sodišču. Naj zve cela zbornica, da je demokrat povsod enak, pa bodisi, da je kje v Piško-peji, ali pa v severnem Mariboru. «Jutro« kriči o radikalnih krivicah in korupciji, kaj bi še le bilo, ako bi bila radikalija vladno koalirana z demokrati. Klika slovenskih demokratov nima v Beogradu nobenega zastopstva in vendar se upa uganjati korupcijo na tako svetem mestu, kot je sodišče. Gospodje sodniki se ne bodo smeli čuditi, ako jih najmočnejša stranka, ki pride glede Slovencev edina v poštev, ne bo prijemala z rokavicami. Pride čas, ko se bo tudi sodnike klicalo na odgovor, ker so udarce s pasjim bičem globili s kaznijo 25 D in se potem s svojo razsodbo bahali po časopisju in oštarijah.
G. občinski svetnik Bahun skrbi za svojo familijo.
V «Straži« smo že poročali, kako je vrinil socijalistični ata Bahun svojo hčerko v mestno knjigovodstvo. Za hčerko je prišel njegov sinko, ki je nastavljen v mestnem električnem podjetju. Ravno pri električnem podjetju je največ čisto nepotrebnih ter nerabnih moči in ima občina samo nepotrebne stroške. Sklenili so reducirati nastavljenee pri električnem podjetju in med nerabne moči je bil prištet tudi Bahunov sinko. Seve, vsi socijalistični svetniki so sedaj na nogah, da ostane ta mladi in nerabni Bahun še nadalje v službi občine. Ata Bahun tako rad razkriva že davno razčiščene in navidezne afere, v korupcije z vrivanjem svoje najožje žlahte v službo mestne občine pa noče videti. Da, da, tata Bahun, iz drugih bi radi opihali prah, vas se pa držijo kar cela bruna pristne socijalpatrijotične korup-eije.
Škandalozne razmere pri tovarni Doctor in drug. Borovnik Alojzija, delavka v tekstilni tovarni Doctor in drug v Mariboru, je radi bolezni ostala tri dni doma v svrho zdravljenja. Ko se četrti dan vrne zopet na delo, se ji je kratkomalo odpovedalo službo, češ, da je njeno mesto zasedeno po drugi delavki in je ne morejo sprejeti nazaj v službo. Žena, vdova in mati dveh nepreskrbljenih otrok, je s solznimi očmi prosila ravnatelja, da jo sprejme nazaj v službo, ker je brez sredstev in naj se usmili že radi otrok. Toda ravnatelj Fischer, znani krvoses Slovenskega proletarca, jo je brez usmiljenja zapodil iz pisarne: Ni ga ganila od lakote vdrti obraz bedne žene- ne njeni lačni in raztrgani o-troci, katere je oi*a morala vzgajati, da jih pozneje da kapitalistu v izrabljanje. Kaj tega nemškega Žida briga delavska raja! Kapitalisti ne rabijo ljudi, ki hočejo človeško živeti, ampak oni potrebujejo sužnje. Toda motijo se gospodje privandranci tvrdke Doctor in drug, ako mislijo, da jim bodo trpini, ki delajo za bori zaslužek v nehigijeničnih prostorih tovarne, pohlevni in pasje vdani. Opozarjamo kompetentno oblast, da dogodek preišče in krivce naj strožje kaznuje in nato izžene v inozemstvo, kamor so pristojni. Ali politična oblast ve, da sta pred kratkim došla k tvrdki Doctor in drug ponovno dva uradnika Nemca iz Češke? Tvrdka, ki ne spoštuje naše jugoslovanske zakone in ki je proti nam, ne more obstojati med nami! Mesto, da bi si ta tvrdka pridobila sloves, sama dela reklamo za svoj grob. Pozivamo delavce omenjene tovarne, da nam javijo vsaki nered in krivico, ki bi se nad njim zgodil s strani tega nemškega uradništva in mojstrov.
Tragedija odpuščenega državnega uslužbenca. Pred leti je bil iz službe odpuščen policijski nadstražnik g. Škrabut, ki životari zdaj z ženo in voj eotrok v Mariboru. Mož smatra, da se mu je z odpustom iz službe zgodila krivica in na vso moč se trudi za revizijo obravnave in sklepa discplinarne komisije, ki ga je odpustila, četudi je zaslužno vršil policijsko službo ob najtežjih časih prevrata. Njegova žena se je z otroci podala v Ljubljano k nadsvetniku Vračku, ki je predsednik disciplinarne komisije. Bolehna, izmučena in sestradana se je reva zgrudila na cesti, dobri ljudje so jo spravili k zavesti ter oskrbeli, da so otroci s pismom prišli do pisarne g. nadsvetnika, ki jih pa niti sprejeti ni hotel ter ni našel tolažljive besede za to Veliko revščino. Usmiljeni ljuaje so potem zbrali denar, da se je reva z otroci zopet lahko odpeljala nazaj. Čudno je, da so potem nekateri ljubljanski listi neresnično poročali, da je Škrabotu žena ušla.
Okrožno sodišče v Mariboru je imenovalo nadgeo-metra Adolfa Götzl-a, obl. avt. civ. zemljemerca v Mariboru, za stalnega sodnega zvedenca v zemljemerski stroki.
Prosvetni kartel v Mariboru ima danes ob pol sedmih zvečer v Lekarniški ulici važno sejo. Prisotnost zastopnikov vseh združenih organizacij nujna!
Uprava Ljudskega odra v Mariboru poziva vse one, ki so se priglasili, za sodelovanje v bodoči sezoni, da se zanesljivo udeleže sestanka v ponedeljek, dne 20. t. m. ob pol osmih zvečer v Lekarniški ulici št. 6. Do tega dne se bodo sprejemali še novi člani in članice (igralci in pevci). Novi člani se lahko prijavijo tudi še v ponedeljek zvečer pred sestankom. Po tem roku uprava ne bo sprejela nikogar več.
Mariborski Ljudski oder t novi sezoni. V kratkem otvori naš Ljudski oder, ki si je vkljub svoji mladosti
z vztrajnim delom v najtežjih razmerah pridobil naklonjenost mariborske javnosti, svojo drugo sezono. Za pustivši po živahni bitki z onimi, ki so želeli potopiti Kulturna stremljenja Ljudskega odra v kalne vode or-junskih in sokolskih ciljev, neprijazne prostore Narodnega doma, se je naselil v staročastitih prostorih Kat. pomočniškega društva v Lekarniški ulici. S pridnostjo 1 in požrtvovalnostjo, ki si jo moremo misliti le pri idealni mladini, je zagrabil tu za delo. Hljub poletni vročini se vršijo redni sestanki in v zadnjem času skoraj dnevno vaje, ki naj omogočijo reden potek druge sezone. Ni čuda, da si je to živahno delovanje znalo dobiti obilo prijateljev. Vedno novi prijatelji in delavke se zbirajo okoli plemenitih ciljev Ljudskega odra v veliko vero, da stopajo v službo vekotrajne. ideje krščanskega preporoda. (Kakor čujemo, nam bo Ljudski oder pokazal celi svoj zbor ob priliki gledališkega večera, ki ga priredi še pred začetkom redne sezone.) Vse torej kaže, đa bo Ljudski, oder v drugi sezoni izpolnil nade katoliško misleče mariborske javnosti in postal resen prosvetni in vzgojni faktor, preko katerega ne bomo smeli iti brez zanimanja in'spoštovanja. Mladim delavcem na sicer trnjevi, a gotovo pravi poti želimo uspehov in jih zagotavljamo tudi podpore!
Cenjeno občinstvo se uljudno obvešča, da moraj« biti brivnice kakor tudi česalni saloni glasom sklepa okrajnega občnega zbora brivcev, frizerjev itd. v Mariboru ob dejavnikih razun sobote ob 19. uri zaprti. Sobota ob 21. uri.
Tukajšnjo špecerijsko engros-trgovino od Alojzija Ziegler j a na Glavnem trgu je kupil trgovec Miloš Oset. Opozarjamo na današnji inserat.

Dušica,
•; e*.-/-
Za trenutek je vladal mrtev molk v sobici.
Iz plesne dvorane so doneli sladki zvoki vabečega valčka, svilena krila so šumela, smehi in zabavni govori so kakor iz neznane daljave prihajali sem v samotni budoar, kjer se je odigravala usodna igra za življenje dveh mož —.	%
Gospod Andrej ni zinil besedice. Margareta je še vedno slonela v stolu z zaprtimi očmi —.
Včasi se zdi, da deluje v človeku poleg njegovih peterih čutev še poseben šesti čut. Ni vidimo, ne slišimo, ne občutimo ničesar, pa vendar delujejo vsi trije čuti hkrati.
Tako je bilo tudi Margareti.
Andrej je stal trdo za njenim hrbtom, ob njeni desni je bila miza s peteroročnim svečnikom.
In tedaj se je oglasil njen šesti čut.
, Ni videla Andreja, ker je stal za njo in ker je imela oči zaprte, ni ga slišala, šum iz plesne dvorane je glu-šil rahlo šuštenje njegovih kretenj — pa vkljub temu je vedela, vedela kot bi ga gledala z. odprtimi očmi pred seboj, da je prav v tistem trenutku držal listič v plamen goreče sveče —.	1
V hipu,, ko se je listič vnel, je odprla oči, dvignila roko in povsem mirno vzela papir Andreju iz prstov. Upihnila je plamen in si z velikim zadovoljstvom po-držala kadeči se listič pod nos.
«Kako skrbite zame, gospod Andrej!« mu je dejala vesela «Gotovo vas je stara mati naučila, da dim tlečega papirja na mah pomaga, če je človeku slabo!«
Zadovoljno je vzdihnila in stisnila papir v drob-no pest, — morebiti bo ključ, ki bo rešil Armandovo življenje —.	,
Gospod Andrej je nemo strmel vanjo, preveč iznenađen je bil za trenutek, da bi presodil, kaj se je zgodilo. Ni mu prišlo na misel, da morebiti zavisi od drobnega lističa življenje njegovega zapovednika —.
Margareta se je lahko in razposajeno nasmejala.
«Čemu pa strmite vame kakor v prikazen —? Povem vam, bolje mi je, vaše izkušeno sredstvo je koj pomagalo! — Sicer pa je tudi tale sobica lepo hladna«, je nadaljevala zgovorno, «in godba iz dvorane sem vpliva pomirjajoče na živce, kajne?«
Tako je govoričila in besedičila brezbrižno, kot bi se ne bilo prav nič zgodilo. Gospod Andrej pa si je tri uboge možgane in premišljeval, kako bi dobil usodni listič iz nežnih prstov lepe ženske. Nejasne, burne misli, čudni dvomi so se mu porajali v vroči glavi, spomnil se jeje, da je tale oseba pred njim — Francozinja, spomnil se je, kaj so ljudje govorili o njej in o markiju St. Cyr, česar pa ,sicer na Angleškem nihče ni hotel verjeti, zaradi Percyja ne.
«Kaj —? Še vedno sanjate in strmite?«- ga je zbadala. «Kako ste nevljudni, gospod Andrej! — Sedaj mi tudi pride na misel, da ste bili bolj vznemirjeni nego veseli, ko sem vstopila. Zdi se mi, gospod Andrej,« mu je žugala s prstom, «da niste iz skrbi za moje zdravje šli sežigat tegale papirja in da vam ni vaša stara mati navdala te koristne misli, ampak čisto nekdo drug —! Ej, če to ni ljubavno pisemce od vaše izvoljenke —I Le kar spovejte se«, ga je dražila in držala listič predse, «ali vam je dala slovo —? Ali pa vas vabi nazaj in vam vse odpušča —?«	(Dalje prihodnjič.)
SVINJEREJA
daje le tedaj dobiček, če nobena svinja ne zboli.
Obeliskove kapljice za svinje «Sussanol«
(iz lekarne pri «Obelisku« v Celovcu) učinkujejo in rujejo pred zgubo,
To dokazuje tisoč zahvalnih pisem.
Izborno sredstvo proti kngi.
V steklenicah po 7 D.
iuMiii!HHminimMuu(iiiiimii(nHjiimirtin(iiHiimHinwiiiiiiimmiuMiwii»h.Hitl!imi|i!t
Glejte na varnostno znamko «Obelisk.«
zava
Priporočilo.
Zahvala
Svoje cenjene odjemalce vljudno obveščam, da sem prodal svojo dolgo let obstoječo trgovino s kolonialnim blagom, moko in deželnimi pridelki v Mariboru, gospodu Milošu Osetu, ki bo isto v enakem obsegu, kakor do sedaj, pod imenom
Vsem svojim cenjenim odjemalcem in gg. trgovcem naznanjam, da sem prevzel staro, dobro vpeljano trgovino g. Matija Zieglerja v Mariboru na Glavnem trgu, katero bom v istem obsegu pod imenom
trgovina s kolonialnim blagom, moko in deželnimi pridelki na debelo dalje vodil.
Vse dosedanje cenjene odjemalce prosim, da mi izkažejo isto zaupanje, kakor so ga mojemu predniku in se priporočam
z odličnim spoštovanjem
še nadalje vodil.
Za meni izkazano zaupanje se najvljudneje zahvaljujem in prosim da isto ohranite tudi mojemu nasledniku, ki ga najtopleje priporočam.
Z odličnim spoštovanjem
Telefon št. 173.
(*♦*♦*<
TL VZORČNI VELESEJEM v PRAGI
Trgovci poselite 3
po.atit»! oc| 2. do 9. septembra ----- i
Znižana vožnja na jugoslov. in čehesi®«alkih želeinicah.	Znižana pristojbina za vizam«.
Direktni posekni vlaki med Prage in Ljubljano*
Pojasnila dajai
üehosInaRi kcniulat, Ljubljana, Breg štev. 8. — Aloma Company d, z o. z., ljubljena, Kongresni trg štev. 3.
Praktikanta za pisarno z nekaj razredi srednje šole sprejme veletrgovina Mat. Ziegler naslednik M. Oset, Maribor.	483
Išče s. poštena, pridna in zanesljiva gospodinja, v starosti 35 let se išče. Nastop takoj plača po dogovoru.	476
V Vašem lastnem interesu je, ako potrebujete municijo, da obiščete
Viničar 8 3—4 dorastlimi z a-nesljivinii delovnimi močmi se išče za Limbuš. Pojasnila daje oglasni zavod Voršič, Maribor, Slomškov trg št. 16.
480
trgovino z železnino
Anten Breniiž v Ptuiu,
Travnik z otavo vred se pro da. Feliks Vauda, Polička vas 47, Jarenina.	486
ker se dobi vse vrste municije, kakor lovske potrebščine sploh, po zelo ugodnh cenah.	475 3—1
'Vrta« garniture ter posamezne komade, enako tudi druge pletene, izdelke, potne košare itd., parfumerija, nogavice, bombaž in razno drobnino priporoča po konkurenčni ee-ni tvrdka J. Baloh, Grajski trg 3.	342
Elektrotehnično podjetje
Ü. SPRAGEft» Maribor
H a p m oni j
zelo močnega glasu, pripraven za vsako cerkev, . 4 igre, 17 registrov, se proda. Pod mostom 9, Maribor.
Kopitarjeva ulita 12. izdelovhnie vseh v to stroko spadajočih del.
Span ali ekonom
_________66
najboljša
zobna krema
422 Bobi se povsod. Id-1
ki razume racijohelno vodstvo gospodarstva in je že vo-j dil manjše gospodarstvo, ev. gojenec kmetijske šole ter
pozna razmere na štajerskem, se išče za dobro graj-ščino z 80—100 orali zemlje pri Celju. Stanovanje in deputat v naravi po dogovoru. Ponudbe z označbo plače in dosedanjega službovanja se pošlje pod brojem «Za — 366« na «Publicitas« d. d. oglasni zavod, Zagreb, Gunduličeva ulica 11.	473 3—1
Ha drei»© I
Ha debele!
Manufakturno blago
po nainižiih cenh pri tvrdki
IVAN KOS, CELJE,
Prešernova ulica št 17»
Ha drobsioi
Ha debele I

Svojim cenjenim odjemalcem uljudno naznanjam, da je kot družabnik vstopil v mojo tvrdko g. Jos. KamiČnik. — Podjetje bodeva odslej vodila v vetjem obsegu pod firmo
MASTEM # MAHN1CNIM
ter prosim, da cenjeni odjemalci dosedanje zaupanje in naklonjenost ohranijo in prenesejo na novo tvrdko.
Z odličnim spoštovanjem	M? ME Al J¥€J MMAMVAMM.ST*
ntanufahturna trgovina, Maribor, Glavni trg M.

Tisk tiskam« sr. Cirila v Mariboru.
Odgovorni urednik: Vlado Pušenjak.
Izdaja konzorcij «Straže.«