"PKOLETAREC" JE DELAVSKI LIST ZA MISLECE CIT ATELJE PROLETAREC Offirial Organ Yu|(0«luv Federation, S. 1». - - danilo Jugoslovanske Socialistične Zveze — GLASILO —• PROSVETNE MATICE J« §i Z. AT. - NO. 1 590. M •»«• «•!««. »M i. 1»07. at IM pati alti« al CM«W. Ml . aa*r Um Ast al C.s*, m al Mara« 117« CHICAGO, IUL, 2. MARCA (March 2), 1938. PaklUkad w..kly at 2301 So. Lawndale At«. LETO—VOL. XXXIII zapravljena vloga vnanje politike usa ZED. DRŽAVE MNOGO KRIVE POVEČANJU POLITIČNE IN EKONOMSKE ZMEDE POSVETU Ameriški "rojalistični pacifisti" za izolacijo in najmogočnejšo mornarico Ogromna velesila, ki ne zna porabiti svoje moči in vpliva v korist sebi in drugim Hitler skuša posnemati Japonsko Ko je predsednik Roosevelt v svojem govoru v Chicagu ob priliki otvoritve nove ob jezerske ceste predlagal izločenje agresivnih dežel kakor izločujemo gobavce in druge okužene bolnike, je storil veliko napako. časopisi vse povsod so komentirali njego\o pretnjo in njegovo razlaganje demokracije ter agresivnosti imperialističnih sil. Vlil je upanje v milijone onih, ki hočejo smrt fašizmu, d asi ne v tolikšni meri, kakor ga je Wilson v svoje pogoje za pravični mir ob koncu svetovne vojne. Predsednik, ki govori le v svojem imenu Ameriški A ali NE. Kralj je dobil ogromno večino. čemu ne? Kdo si sploh upa v taki deželi javno glasovati zoper kralja in njegovo ustavo! Iz Bukarešt*t«ao vladni krogi poročali, da se je 99 odstotkov volilcev izrazilo za kralja, to je za njegovo ustavo. Javno mnenje smatra, da je to boljše kot pa ako bi ostal na krmilu takozvani protižidovski premier Octavian Goga. Celih 4,283,395 glasov je bilo oddanih za kraljevo novo ustavo in samo 4,413 proti. Sijajna solidarnost! Ampak čemu potemtakem taka nervorznost, če je vsa Rumunija eno — in enotna ? Nekaj je nekje v Rumuniji narobe! Drugače žandarji ne bi javno vpraševali volilce, ali so "ZA" ali "PROTI". Kako naj bodo ljudje proti diktaturi, ko vedo, da jih še isti večer čakajo prosekucije? Samo socialističnih tajnih glasov je bilo v Rumuniji pred tem volitvami nad 30,000, kar je v napol fašistični deželi visoko število. In socialisti niso bili edina radikalna stranka. Socialistična stranka je bila nedavno razpuščena "v korist države". Zdaj pa kar naenkrat nič opozicije! (Nadaljevanje na 5. strani.) Josip Stalin je nedavno izjavil, da se Rusija vojni ne bo mogla izogniti. Na zavezništvo kapitalističnih držav ne more računati, čeprav ga ima z nekaterimi skJenjenega že par let, posebno .še "nenapa-dalne pogodbe". Toliko bolj pa se zanaša na delavski razred, ki lahko s sabotažmmi akcijami onemogoči uspeh o-fenziv na sovjetska ozemlja. Nova vloga Anglije Od kar se je Stalin odločil za vstop v Ligo narodov, je skušal kapitalistične deiele u-veriti, da ne goji proti njim nikakih napadalnih nakan. Zadovoljen bo, če one puste Rusijo v miru, da se lahko svobodno razvija. A kmalu je iz-previdel, da ji postaja Hitler resno nevaren v Evropi in Japonska v Aziji. Zato se je U. S. S. R. lotila z vso vnemo oboroževanja in temu je zdaj vsa posvečena. Računati mora s takozvano "proti komunistično zvezo", naperjeno iproti nji, v kateri so Nemčija, Italija in Japonska in pridruži se ji tajno in mogoče tudi javno v kratkem Poljska, če ne bo proti tej nameri Poljske vlade opozicija doma prevelika. Velik udarec varnosti Rusije je zalet angleške vlade k taktiki spnijaznenja in sprave s fašizmom v Italiji in Nemčiji. Od angleških torijev sploh ni bilo nikoli pričakovati ka-, kega resnega prijateljstva s sedanjo Rusijo, kajti toriji so najmogočnejši steber mednarodnega kapitalizma. Toriji ne bi nikdar dopustili — ako bo v njihovi moči, da nasledi Mussolinija proletarska vlada s socializacijo, niti ne, da se tak preobrat dogodi v Nemčiji. General Franco se mora za svoje vztrajanje in "zmage" v civilni vojni proti španski republiki zahvaliti prav tako angleški torijski vladi, kakor Mussoliniju in Hitlerju. Razlika je le ta, da Anglija vojno v Španiji nalašč zavlačuje, ker noče absolutne Fran-cove zmage, še manj pa si želi zmage lojalistov v Španiji v tolikšni meri, da bi lahko po-medli z reakcijo in kapitalizmom. Za sporazum štirih velesil Sedanji angleški premier Neville Chamberlain deluje za stvoritev nove evropske ali-jance štirih velesil, namreč Anglije, Francije, Nemčije in Italije. Rusija bi bila izpuščena in izolirana. Ako se te štiri države sporazumejo, da naj ima Hitler v vzhodni Evropi svobodne roke, je kolosalen napad na sovjetsko Rusijo neizogiben. Hitler je prepričan, da mu je ne bo težko zdrobiti in njene bogate obmejne krajine razdeliti s svojimi zavezniki. Francija je sedaj sicer še v zvezi z Rusijo, toda dasi sklenjena že pred par leti, še zdaj ni odobrena. Nasprotuje ji ne samo Hitler, ampak tudi Anglija in pred vsem mogočni francoski kapitalizem^ Vlada ljudske fronte je v tem položaju od danes do jutri in ljudska fronta je že zdaj temeljito omajana — veliko po krivdi komunistov, ki so sicer spremenili taktiko, ne pa značaja. V slučaju civilne vojne v Franciji je težko reči, kdo bi zmagal, kapitalizem ali delavstvo, posebno še, ako bi intervenirala Nemčija in Italija. Lahko ugibamo, da bi imel fašizem v teh okulšjimih boljša izglede za zmago. Diplomatične intrige Doslej je Hitler proti ljudski fronti v Franciji in proti Rusiji le v diplomatični ofenzivi, ki pa mu dobro uspeva. V svojem zadnjem govoru pa je tudi zapretil, da bo pobijal "komunizem" z železom in jeklom in da je Nemčija na tak spopad pripravljena s komurkoli. In Hitler, četudi je go-; bezdač, ne govori, tjavendan. Njegova armada je moderno opremljena in nemška tehnika je še vedno najboljša na svetu. Največji uspeh Hitlerjeve diplomacije ipa je zveza s Poljsko, ki javno sicer ni še priznana, a obstoji. Ako Poljska ne dopusti, Hitler ne more napaati Rusije — toda v zavezništvu s Poljsko je Rusiji resnično opasen sovražnik. V Aziji ima na svoji strani Japonsko, ki se prav tako pripravlja na udar. Komunisti in delavski razred Vsled teh negotovih, riski-ranih odnošajev je sovjetska diplomacija iz tira. Ne ve, kam bi se nagnila — in zato (Nadaljevanje na 4. strani,) Nemčija in Japonska si jačata "prijateljstvo" V Nemčiji store kolikor morejo za jačanje svojega prijateljstva do Japonske. Hitler je obljubil priznati '"samostojnost" Mandžurije, ki so jo Japonci vzeli Kitajcem in ji dali novo ime Mančukuo, in sklenil je poslati na obisk na Japonsko 30 dečkov, ki se jih izbere izmed nacijake mlad. organizacije. Japonska je sklenila obisk vrniti z enakim številom svojih dečkov. Dokaj sličen obisk je bil izmenjan med nacijsko Nemčijo in Cle-velandom v USA pred dobrim leto mi AVSTRALIJA V STRAHU PRED JAPONSKO NEVARNOSTJO Še ena obravnava proti "starim boljševikom Se nikoli v moderni zgodovini ni bilo toliko vodilnih državnikov, vojaških poveljnikov, urednikov, tehnikov itd., vsi pripadajoči eni in Isti vladni stranki, obtoženih veleiz-daje in usmrčenih, kakor se to dogaja prošlih par let v sovjetski Rusiji. Dva do nedavno slavljena admirala, sta bila usmrčena. Pred njima osem generalov, med njimi zelo popularen feldmaršal. Tajnik komunistične internacionale — nekoč vsemogočni car njei/e propagande in spletk, je končal življenje pod pečatom izdajalca revolucije. Bivši komisar vnanjih zadev in pozneje vojni komisar, prvi graditelj rdeče armade, Leon Trocki, si je končno našel zavetje v Mehiki, od kjer se bojuje kolikor največ more, proti Stalinu in njegovemu "terorističnemu izdajstvu leninizma". Sovjetska Rusija torej tudi na znotraj nima gladke poti. Pravzaprav je njena pot veliko težavnejše kot pa bi bila, i če ne bi bilo toliko zakulisnega boja med onimi, ki so res kaj storili za ustvaritev države, ki jo označujemo za sovjetsko Unijo. . Dne 2. marca se je pričela nova obravnava proti nad al j-nim izdajalcem revolucije in zaveznikom fašizma. Tako trdi obtožba. Obtoženci so bili še pred nekaj meseci na najodgovornejših mestih sovjet- ske države, med njimi sloviti komunistični žumalist Nikolaj Bukharin, državnik in publicist Aleksij Rikov in kakih 20 drugih visokih boljševišikih funkcionarjev. Vsi bodo "likvidirani". Za ugled Rusije v inozemstvu so te obravnave uteža, ki ji ne donaša časti. Da-li so obtoženci res zavezniki Hitlerja, Mussolinija in Japonske, bo mogoče dognati šele ko bodo te e-pizode za javnost že stvar po-zabljenosti. Ampak zgodovina ničesar ne pozabi. Večina ljudi ne verjame, da bi mogli možje, ki so za revolucijo toliko trpeli in v boju proti cariz-mu skozi dolga leta žrtvovali vse, kar so mogli, kar naenkrat postali zavezniki fašiz- ma. Zato je najbrže pravilnej-še tisto tolmačenje teh tragičnih obravnav, v katerem je razlagano, da so ti ljudje hoteli biti individualisti tudi po revoluciji, kakor so bili v času svojega revolucionarnega delovanja. Ampak Ruaija — tolmačijo oni — takih boljše-vikov zdaj več ne potrebuje in jih zatira. IndividualUti so se temu uprli. Z njimi (pospravljajo strelci, kakor jim ukaže sodni tribuna!. Vsekakor je konec teh ljudi vse družen, kakor pa so ga pričakovali, ko so vzplamteli po padcu cariz-ma in se vsi ko eden lotili graditi novo Rusijo in jo tudi zgradili. Zdaj so ji potrebni le stahanovci in vojaki. Avstralija, ki je šteta za peti kontinent sveta, je bogata na prirodnih bogastvih, pa tudi na puščavah in divjinah. Obljudena je zelo re^ko. Na vsakih 10 kv. kilometrov ima komaj 9 prebivalcev. Prebivalcev ima le kakih sedem milijonov. Novih priseljencev noče, ker smatra, da jih ne bi mogla preživljati, ali pa morda noče tudi iz kakih drugih razlogov. Imperiailzem pa ne pozna nikakih takih izgovorov, pač pa vzame kar in kjer more. Avstralija, ki je bolj anglosaška kot Kanada, to ve. Zdaj se boji — Japonske. Japonci so blizu in agresivni. Angleži v Avstraliji so se po- lenili. Hočejo živeti v miru ter delati le toliko, kot je potrebno v korist vseh. Stvar se za angleški imperij — kot očividno vsepovsod, ne razvija ugodno. Mnogi prerokujejo, da ne bo dolgo, ko se bo Avstralija, in tudi Nova Zelandija, slednja še posebno, obrnila k Zed. državam in jih vprašala za zvezo in varstvo v slučaju napada. Svet si v tem v celoti ne bo v ničemer pridobil, pač pa le v slučaju, ako se angleške kolonije oprimejo načela kolektivne varnosti na podlagi demokracije in socializacije bogastev ter nehajo službovati enemu ali drugemu imperializmu. UNIČEVANJE ŽIVIL, KER NI DOVOLJ TRGA ZANJE Zvezni kongres je nedavno sprejel postavo za vladno omejevanje pridelkov. Ako jih je preveč, jim cena pade in farmarji so na izgubi. Tako tolmačijo danes oni, ki vladajo. Sedanja administracija je kmalu po svojem nastopu v vlado z odebrenjem kongresa pokupila stotisoče prašičev in jih uničila, da je ortalim dvignila ceno. Nekatere države kupujejo od farmarjev prekomerni pridelek žita, da pomagajo pridelovalcem in prekupcem do boljših cen. Brazilska vlada je lani uničila več kave, kot pa je bilo izvožene v vse kraje vseta. Bedni ljudje pijejo čorbo, ki ji pravijo kava, a prava kava se uničuje. In tako vsepovsod. Pridelkov preveč, milijoni in milijoni pa trpijo pomanjkanje. V sistemu, v katerem se prideljuje in producira vse zaradi profita, ne more biti drugače. Uničevanje živil zaradi dobička prenehat kadar se ljudstva odločijo za socialistično gospodarsko uredbo. Tedaj bo pridelov.inje in produciranje temeljilo na potrebah ljudstva, da bo za vse vsega zadosti. Dobiček, kajpada, v taki uredbi odpade. Ga tudi nikomur treba ne bo. PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. ladaj* Jugoslovanska Delavska Tiskovna Drnika, Ckicago, lil. PETINTRIDESET LET KLUBA ŠT. 1 JSZ GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE. MAB0ČN1NA v Zedinjrnih državah za celo leto 13.00; m pol leta $1.76; z« četrt leta $1.00. Inosamstvo: za celo leto $3.50; aa pol leta $2.00. Vtl rokopku in oglasi morajo biti v naleta uradu najpozneje do pomleijka popokine^aa prk»b*iU>T^r številki teko3. teina. ' - proletarec (Nadaljevanje.) t de", letnik 1903. Peče je Deb- D. . .j . .. « iu .predstavil tudi S. Kavčiča. Pionirji in a«itator,, ^ ^ s|mon ^ ^^ ^ Med prvimi, ki ko v slove* spet vide|> ga je ta ob|f<)vo. ski naselbini y Chicagu Mmh rU po imenUf kakor da ^ je ledino in sejali seme soeialistič- ba ^ ^raj predstavljen, takega gibanja tu in v drugih Ko- ko dober je bil DeblK>v spomin. Publiahed every Wedncsday by the Jugroslav Workmen'i Publishing Co. Inc. Kstablished 1906. Editor —------------------------------------------------------.Frank Zaitz. Bumnesa Itanager. .....................................jCharles Fpforele«. Asst Editor aml As&t 3usiness Manager......Joseph Drasleh StJBSCRIPTION RATBS: Oaited State«: One Year $3.00; Six Months $1.76; Three Months $1.00. Foreign Countrie«, One Year $3.60; Si* Montka $2.00. proletarec tSOl S. Lawndale Ave. Talapkona: ROCKWELL 2S64. CHICAGO, ILL. Kolektivna varnost pod kapitalizmom - w fiasko, ker je neizvedljiva Norman Thomas je v debati s profesorjem Paul Dougla-som dne 24. februarja dejal, da je kooperativna družba — to j«, sodelovanje «vse h dežel v korist skupnosti, pod kapitalizmom nemoliroča. s tem je ipotrdil stari socialistični nauk in resnico, ki je bas v povojnih časih toliko očitna, da jo tudi slepec zlahka otiplje. Profesor Douglas je zagovarjal v debati načelo kolektivne varnosti 8 stališča, da se naj mu pridružijo tudi Zed. države ter v ta namen sodelujejo z drugimi demokratičnimi deželami po svetu. Načelo kolektivne varnosti je lepo in liga narodov ga je poudarjala dokler se ni skrhala ob njemu. Paul Douglas, ki ima kot mislec in profesor ekonomije velik sloves, je imel v debati težko stališče. Branil je kolektivno varnost in dokazoval, da se bi morala tudi ta dežela zavzeti za vzajemno jamstvo varnosti vsake države in jo braniti v slučaju napada. Naglašal je posebno čehoslovaško, po kateri steguje roke Hitler, in vpraševal Thomasa, ali bo držal križem roke, kadar bo napadena? Ali bo mirno gledal, kako agresivne fašistične sile grabijo kos za kosom in izpodkopujejo demokraciji tla korak za korakom? Dauglas je priznal, da v praksi kolektivne varnosti danes ni — grajal pa je za to dejstvo posebno Zed. države, ker vztrajajo pri politiki izolacije, četudi je jasno, da se bodoči svetovni vojni ne bodo mogle ogniti. Torej čemu ne rajše pomagati v vzajemni obrambi demokracije in napadenim deželam danes namesto šele ko bo že prepozno? Posebno socialisti bi ,morali razumeti, da se s politiko izolacije nikamor ne pride. Thomas mu je odgovarjal, da so polom "kolektivne varnosti" zakrivile pred vsem demokratične dežele — na prvem mestu Anglija in Francija. Anglija pod vlado torijev noče padec fašizma v Italiji in v Nemčiji in noče lojalistične zmatinu časten spomin, si ne ustanove lista. \ klubu ^ št. 1 ni bilo tedaj nikogar, ki bi bil v stanju finančno izdatno •pomagati. Vsi člani so bili revni delavci. Toda glasila jim je bilo treba tako zelo, da so kljub vsem oviram izdali januarja 1906 prvo številko "Proletarca". Ker jim mesečnik nikakor ni zadostoval, so ga decembra 1907 spremenili v tednik, ravno ko je začela takratna ekonomska panika dobivati svoj siloviti zamah. Pomagali so jim prva leta »posebno posamezni zunanji .%o«drugi, kot Simon Kavčič, Nace 21emberger in drugi. Klub št. 1 je skozi vsa poznejša leta stal ob strani "Proletarca" in mu priskočil gmotno in moralno na pomoč v vsaki krizi. (Dalje prihodnjič.) Frank Sodnik je imel v sporedu slavja 35-letnice kluba št. 1 v angleški igri glavno vlogo. Igra ni bila vprizorjena. Dobil je pred predstavo sporočilo, da mu je umrla mati. Namesto na predstavo je odhrtel domov v Kansas na pogreb. Franku in njegovim naše sožalje. Seja kluba brezposelnih Chicago, 111.—Prihodnja seja kluba brezposelnih, lokal št. 61, pridružen k Illinois Work-ers Alliance, se bo vršila v četrtek 3. marca v spodnji dvorani SNPJ. Udeležite se je vsi! Prične se ob 8. zvečer. Na dnevnem redu bodo razne važne zadeve. Na iprošli seji ste čuli poročila delelgatov, ki so se udeležili illinoiske Labor Party. Pripada ji tudi naš lokal. Na seji 3. marca pa bomo imeli dobrega govornika za Labor Party. Govornik bo Ed. Wright, bivši odbornik illinoiske delavske federacije. Pridite vsi in pri vedite tudi svoje prijatelje in znance, da bo u-deležba toliko večja. Joseph Oblak. ALI VESTE? Mehiška socialistična vlada je ubila 13 kmetov, med temi eno žensko. Nu, da... to so v "Ameriški Domovini" zapisali kakor se "katoliškemu" listu spodobi. Čudno je le, kje so izostale skozi vsa ta leta notice o resnično ubitih tisočerih mučenikih, ki so jih usmrtili "komunisti", ZA KAKRŠNE PIŠE "A. D."? Nu? ' ♦ "Ameriška Domovina" se je potegnila za sovjetsko Rusijo in zahteva, da naj Zed. države store vse v svoji moči, da jo branijo. To je približno toliko resnično, kakor pravljica, da je "socialistična vlada* v Mehiki ukazala umoriti 13 kmetov. * "Kruh sv. Antona je prinesel lep znesek." (Iz Am. Slovenca.) "Zalibog, da gre denar kakor kafra." (Citirano iz istega lista v.istem dopisu.) « . Kegljišče župnije sv. Štefana v Chicagu se imenuje "Holy Name Center". * "če bi se slučajno kdo fara-nov (župnije sv. Štefana v Chicagu) zmotil in šel čez dan med tednom v cerkev, naj ne bo hud, ker je zaklenjena. Ta- Zed. države mnogo krive poveanju zmede po svetu (Nadaljevanje s 1. strani.) Istočasno pa zahtevajo, da si zgradimo najmogočnejšo vojno mornarico na svetu, in zračno floto, ki naj bo večja in boljša kot katerakoli druga. Ti "pacifisti" so za mir, a ob enem za tako ogromen mi-litaristični aparat, ki ne more I dovesti drugam kot v vojne konflikte. Samo za obrambo Zed. države ne rabijo take o-boro-žene sile. To razumejo tudi "nojalistični pacifisti". Ampak oni si mislijo: čemu kaj tvegati drugim (deželam) v korist! Le kadar bodo ameriški (naši privatni) interesi o-J^rroženi, tedaj ipa planimo v boj za "našo zastavo". In samo v tem pravcu se zdaj giblje vsa uradna in neuradna a-meriška vnanja politika. Nič boljae na ekonomskem polju Predsedniku Rooseveltu je v veliko oviro na polju vnanje politike njegova lastna stranka, ki nima danes in ni imela še nikoli prej nikakega drugega razumevanja kakor za oz-kogrudno bigotstvo in za interese profitarjev. Kakega širšega obzorja nima ne za vnanje, ne za domače probleme. To vidimo iz njene sabotaže proti vsaki predlogi, ki ima nekoliko namena biti ljudstvu v prid. In ako katero njena večina v kongresu sprejme, ji po sprejemu ovira, ali pa tudi docela uniči namene, radi katerih je bila predložena. Tako je Rooseveltova administracija in njegova stranka zapravila vlogo, katera ji je nudila priliko koristiti ameriškemu ljudstvu na celi črti, svetovnemu miru, socialni pravičnosti in s tem demokraciji. ...... ..... VALERIJAN PIDMOGYLNYJj MESTO II <» M A \ Poslovenil sa "Proletarca" TONE SELISKAR (Nadaljevanje.) Medtem pa ga je Zosjka seznanila z de kletom, ki mu je odprlauraia. Bila je mlada gospodinja tega doma in vljudno ji je poljubil roko. _ Slečite se! je dejala ljubeznivo. Mi že zdavnaj plešemo. Ubogal je. Skozi odprta vrata sprejemne sobe je donel glasen plesni motiv, bilo je Čuti šelest nog in nerazločno govorjenje. _ Zakaj tako pozno? je zaskrbljeno vprašala Zosjka, ko je gospodinja odšla. Bila sem vznemirjena. Morda si zbolel? — Ne, popolnoma zdrav sem! je odgovoril. Ko se je slačil, se je Zosjka pomirila in veselo govoričila: -—No, zelo lepo, da si se prikazal. Vsi so zbrani! Ah, kako je veselo! Starše so odpravili iz hiše, kajti starši so najbolj dolgočasni ljudje na svetu. Nihče tako ne moti kot starši. Prijela ga je pod roko, da bi ga peljala v sprejemnico. Stepan pa je odmaknil svojo roko in hladno dejal: — Počakaj, moram govoriti s teboj! Obstala je in se začudila njegovemu suro- vemu glasu. — Slutila sem, da se je nekaj zgodilo! je vzkliknila. — Zosjka ... je dejal zategnjeno. . . včeraj sem ti bedastoče pripovedoval . Priznavam pomoto. Pozabi na to enkrat za vselej. Obmorčal je. potem pa mu je pogledala v oči in tiho dejala: — Saj si mi sam od sebe vse to natvezil... Ah, naj bo tako, kakor je bilo do sedaj. Očitek v njenih očeh ga je razbesnil. Razdraženo je zmignil z rameni. — Ne kakor do sedaj, nikakor ne! Razumeš? Zosjka je zmajala z glavo in zašepetala: — To se pravi, da me ne ljubiš —? — Ne nadleguj me s to tvojo ljubeznijo! je obupno zakričal. Sit sem te. Pusti me! In krenil je sam naravnost v sprejemnico. Na pragu je obstal, da si ogleda stanovanje. Prav gotovo je bilo stanovanje kakega zdravnika, kolikor je mogel presoditi po ilustracijah, ki so bile razmetane po mizicah in po medicinskem duhu v zraku, ki je bil prepojen z dimom tobaka. Stoli in mize so odrinili k stenam, da so pridobili prostor za ples. V sosednji sobi je gorela zasenčena rdeča lu*, na levi pa je slišal skozi zaiprla vrata žvenket posode in rožljanje jedilnega pribora. Bilo jih je okoli dvajset in takoj je opazil, da so dame v večini. Stirji pari so plesali, drugi so sedeli vzdolž stene, kamor so zrinil: ostalo pohištvo. V kotu je igral na klavir mlad jud in ko je vstopil Stepan, ga je oplazil z ravnodušnim pogledom strokovnjaka, ki ima opraviti le z rokami. Ko je tako spregledal vso okolico, se je prožno, lahko in z nasmehom približal gospodinji, se ji vljudno priklonil in jo prosil, da ga seznani z gosti. — A kje je Zosjka? ga je vprašala. — Ušla je nekam. Klavir je utihnil, pari so se razšli, torej lahko kar pričneta. Počasi je obšel z gospodinjo vso sobo, zadržal se poleg zasedenih mizic in odločno izsgovarjal svoje :me. Malomarno je gledal moške, ženske pa je ošinii z ostrim, vprašujočim ipogledom. Vznemirjeno je sledil z vročimi pogledi slehernemu obrazu, njegov goreč pogled se je narahlo dotaknil las, lic, vratu, brez pomilovanja je odkrival najmanjše napake prav tako, kakor da mu daje ta njegov površen ogled neoma-jeno pravico izbirati. V njegove oči se je strnil pohlepen pogled strasti, ki išče žrtve. Njegov nastop je bil odločen in izivajoč, telo mu je bilo gibčno in naipeto kakor da bi samega sebe na ogled postavljal. Z zadoščenjem je opazil da je nadkriljeval po lepoti vse mlade ffoste, ko pa se je spoznal z vsemi, je bil zelo nezadovoljen. Niti ena mu ni ugajala. — Nisva še bila v rdeči sprejemnici, mu je dejala gospodinja. — Oprostite! V rdeči polutemi, kamor je stopil brez sleherne nade, so-za mizico na mehkih stolih »edeli trije gostje; dva gospoda in ena dama. Iz vseh sob so nanosili semkaj vse rast- * line; visok figovec, oleandrovo drevesce, kakteje in ostre trilistnike, tako da je bila »oba v tej medli svetlobi kakor nekak tajin- ■ ■■■■■ ■ ■ ■ ■ ■ m i Ali je vaše društvo že v Prosvetni matici? ■■■■■■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ i PLIN V BODOČI SVETOVNI VOJNI f t ven vrt. Po tleh je bila pregrnjena velika preproga kakor mehak mah tega gozda, ki se je tiho upogibal pod nogami in ti s svojim zamolklim šelestom vzbujal občutja. Tukaj, v tem zatišju z medlostjo v zraku, si bil primoran govoriti šepetaje in smejati .»e tiho, pridušeno. Dama je imela umirjen, skoraj negiben podolgovat obraz, ki je v okvirju, pravokotno kratko ostriženih las spominjal na tip iz starodavnih časov. Bil pa je pravilen in spokojen, neizbrisno mlad in svest si svoje lepote ter svečan kakor obraz Egipčank, ki so s pahljačami spremljale faraona. Zato pa so njene oči živele, migotale in se .-mejale za ves ostali obraz. Bile so velike, omamne in v tej temi so se svetile kakor zenici divje mačke. Kolikor je mogel razločiti je bila oblečena v temno baržunasto obleko, ki je bila z ozkim trakom speta nad golimi ramam. Gospodinja je odšla. Stepan si je primaknil stol in sedel med obema gospodoma njej nasproti. Ne da bi počakal, da bi nji namenjeni razgovor končali, je dejal neprisiljeno: — Ta soba je kakor laboratorij fotografa. — Saj prav fotografa smo pogrešali! je rekla dama. Po njenih besedah in njenem naglasu je uganil, da je ugajal. — Jaz sem, Rika, tudi fotoamater, se je oglasil njen sosed na levi, mlad človek z ženskim obrazom. Iz tega odgovora je spoznal, da je gospo ! njegov tekmec. — Jaz pa sem fotograf-špecialist! je rekel Stepan. In z mrirno odločnostjo je povedal, da je književnik in da je vrlina njegove umetnosti v tem. ker fotografira človeške duše. — Samo duše? je vprašala. — Pot k duši pelje skozi telo, je odgovoril. Razgovor je prišel na književnost. Stepan si je prižgal cigareto in njegovega znanja ni bilo moči spregledati. Gospoda ga nista moga nadkriljevati v tej stroki. Toda često sta v padla v razgovor, posebno oni na desni, brkati mladec, ki je hotel izraziti s svojo ju-ridično naobrazbo neko solidnost. Mar ji zares uigtaja ta brkati mladcc? Gospod z ženskim obrazom ni vzdržal. Oprostil se je in odšel. V sobo so se prelivali zvoki fokstrota in rosili na preprogo, na pohištvo in na rastline kakor ovelo listje cvetja. V svetli odprtini vrat so migotali plesalci in nekateri so v navalu plesa prestopali prag in s podrsavanjem podplatov rezko rušili to sveto zatišje. Stepan je govoril o sodobni književnosti, o svoji pa tudi o tuji, citiral je celo verze z namenom, navdati prelepo Riko z željo po ljubezni in zahrepenel je pritegniti k sebi njene gole roke, ki so ležale na mizi, vse temne, prepolne skušnjav v om«mni svetlobi te rdeče svetiljke. Včasih ga je mimogrede ošinii njen svetal pogled, ki ni ugovarjal in tedaj je začutil zamolklo in vroče valovanje krvi, kakor da se je bil dotaknil njenih golih ramen. — Mnogo novih književnikov je zdaj . . . je dejala. Brkasti jurist se je pikro zasmejal. Saj ni nič čudnega. Vsakdo že v otroških letih piše svoj dnevnik — in pesmi, ko odraste. Nekateri pa za vedno ostanejo v svoji deški dobi. Stepan je vzkipel in ne da bi ga pogledal je rezko zavrnil. — Brki še niso znak zrelosti! Nato je vstal in vprašal Riko: — Želite plesati? In si je mislil: če ne pristane, tedaj bo pobegnil. — Zelo rada! je dejala. Prijela ga je pod roko in sta šla v plesno sobo. • (Dalje prihodnjič.) VAŽNI IN NEVAŽNI JUBILEJI O slavju 35-letnice kluba št. 1 JSZ Chicago. — S stališča senti- št. 1 tia svoji prošli seji izrekel mentalnosti 35-letnice niso t> za njeno vzcrno >odstvo in liko privlačne kot na pr. 25-let- predvajanja sporedov mladin-nice in 5<)-)etnice. Lahko so vse skcgu odsekal (v teku nekaj, važne. Odvisno je od zaslug mesecev je nastopil na kakih organizacije, ki jih praznuje, šestih prireditvah) priznanje, Nekatere jih zaslužijo, druge in resnici na ljubo ga tudi za-jih praznujejo vsled običaja in služi. bizniških razlogov. Večinoma Angela Zaitz je deklamirala so obletniška slavja med nami pesem k 35-letnicf kluba št. 1. slednje vrste. Ne more pa se Bila je sprejeta s toplim odo-' mednje všteti jubilejno slavje bravanjem. kluba št. 1, ki je pionir na po- . v drugem delu je bila vpri-Iju aktivnosti za napredek med zorjena enodejanka "Jernej-našim delavstvom v Chicagu in ček..# katero je napUa, Za to okolici ter v splošnem eden .pr-|8,aVje Ivan Mofek Po,rabna je vih oračev za delfsko gibanje tudi za druge 35-letni- med ameriškimi Slovenci. |ce, vloge v nji so imeli Filip Klub št. 1 JSZ je praznoval Godina, Frank Sodnik, Marya svojo 35-letnico v nedeljo 20. Omahen in Frank Udovich. februarja v dvorani SNPJ. Godina je imel glavno partijo. Klub št. 1 je bil in bo v zgodo- Maskiral se je — on je v tem v c j j m: k : •■».». . . . . ...» Ivini ameriških Slovencev, pa mojster_in nred\aial karak- V Edgewoodu. Mich.. je vojaška kemična iol«, v kateri se vojaki uee i. . • .. . • o i • iu,UJOLC1 1,1 ▼ ravnanj« s plinom in plin.kimi bombami. Kroflja, ki jih vidite fori, .o tUdl HrVatoV >n ^bOV, eilO IZ- ter Starega Jemejčka izbomo. napolnjene t strupenimi plini. Teike so SO jih|med najvažnejših poglavij, ne- Frank Sodnika ni bilo. Dopol- ni ed "sovražnike" posebni projektorji 1,500 jardov daleč. glede, kako ga nekateri izmed dne je dobil sporočilo, da mu ------------------------------------I tistih, katerim je bil v oporo, !je v .Kansasu umrla mati. Sod- skušajo sedaj omalovaževati in nik je imel na tej prireditvi tudi glavno vlogo v angleški eno-dejanki "The Terrible Meek". Ni bila vprizorjena, ker se je bi v dveh urah nihče ne mogel naučiti. V slovenski igri ga GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA Zbral Charles Pogorelec !mrdnr nik, prvi Taj tak0 k,°l ?e 7~ ^^Nekatere1 seTičeJo te^kov! (VlogT s^je naučir^eni uriTS se je zglasil v uradu naš stari vedne delavce spodobi. Za to ga odrivati ali pa ignorirati. Za svoje slavje 35-letnice smo se pripravljali zelo malo časa. Vzrok je, ker ima nas klub skoro vsak mesec eno in včasi tudi po več prireditev, je nadomestil Jacob Groser. Društvom in Klubom Za čimboljši gmotni in moralni uspeh svojih priredb jih oglašajte v "PROLETARCU" znanec Podlipčcv France. Po- sta se zavezala naša kluba št. ravnal je vstopnice Silvestrove 37 in 180 J?Z. Z njima bodo zabave, zraven pa izročil 4 na- bodo sodelovale tudi mnoge ročnine. Vzel je tudi nov ime- druge napredne »podporne in nik za našo sosedno vas in nas kulturne organizacije, med nji-zagotovil, da se v kratkem mi dramski odsek kluba št. 1, spet vidimo. ki bo vprizoril Cankarjevega Shebcygan, Wir. Frank Stih {Jakoba Rudo". Na ta dan se je poslal 6 naročnin, naročil bo tam vršila tudi konferenca knjige Cankarjeve družbe, ter klubov JSZ in društev Prosvet-poslal $3.72 tiskovnemu fondu ne matice tega okrožja. Priča-kot del prebitka kartne zabave kuje se, da bodo vse organiza-kluba št. 236 JSZ. Sheboygan cije poslale delegate. Brez dvoje bil svoječasno'kaj živahen v ma jih bo prišlo tudi mnogo našem gibanju. Zadnja leta je drugih, ki bodo hoteli prazno-vse nekam izumrlo. Nekateri vati prvi maj v krogu milvvau-pa so se izneverili svojim na- ških in \vestalliških sodrugov, čelom in to taki, od katerih bi sodružic in drugega napredne-človek najmanj pričakoval. O- ga delavstva teh dveh naselbin, rt*!« pa js na fronti mala JW- VVaukegan, III. Martin Jud-Sčica sodrugov, ki vztraja in jnich, katerega naši napredni drži bakljo socializma kvišku. jaVnosti ni treba prav nič pred-Tej peščici se mora dati pri-javljati, je pred kratkem pre-znanje, da socialistična ideja. (VZel zastopništvo Proletarca. v«aj v organizacijskem smislu. je takoj na delo in pred ka-drugo itak ne pomeni nič, živi kjm tednom dni se je že zglasil dalje. Človek se čudi nekda- s 14 naročninami. Poslal je tu-njim sodrugom. Kako malo je (\\ nekaj . podpore tiskovnemu bilo treba, da so vrgli puško v f«>ndu. V Martinu je Proletarec koruzo. Potem se ipa nekateri dobil prvovrstnega zastopnika čudijo, zakaj je napredek takojjn |e zeietj je, da mu gredo so-počasen. Ne po krivdi tistih, ki (|ruxi jn (jrilRi prijatelji naše-so ohranili svoje prepričanje in pokreta na roko, pa smo go-aktivnost. par ps radi onih. ki to vi, da uspehi ne bodo i/ostali, so zatajili večino tistega, za kar so se včasih potegovali. Herminie, Pa. Tone Zornik je še zmerom v akciji. Pri njemu beseda "popuščanje" nima mesta. Poslal je 8 naročnin ter vsoto /a koledar in knjige Cankarjeve družbe, katerih j« zdaj razpečal že lepo število. Tone je pravi tip Jimmie Hig-ginsa. Takih manjka v socialističnem »pokretu, v katerem se danes vse preveč filozofira, pa premalo dela, vsaj v praktičnem smislu premalo. Girard, O. John Bogataj je poslal dve naročnini. Ker hoče biti poučen, kako ie z ostalimi naročniki, je želel nov imenik. Detroit, Mich. Joseph Koršič se je spet oglasil. To pot je poslal 4 naročnine in vprašal za nov imenik ter pohotno knjižico. Umevno, da smo mu takoj ustregli. Od Jožeta pričakujemo, da bo vkljub vsem potež-kočam, s katerimi se imajo boriti naši agitatorji, izvršil svojo nalogo uspešno kot vselej poprej. Aliquippa, Pa. Bartol Yerant je poslal eno naročnino. Pravi, da se razmere stalno slabšajo kar ga ovira ipri agitaciji in ima slab vpliv na članstvo kluba v splošnem. Toda sodrugi so se odločili, da morajo klub obdržati za vsako ceno. Tako. Bo- da obišče še ostale, ki imajo, ^ vedn0 živi med naročnino potečeno Razume ^ se, da smo zahtevi drage volje j ustregli, posebno še ker vemo Chicago, lil. Tudi naši agita-da Johnove besed$ niso prazne j torji na lokalni fronti se giblje-fraze. Strabane, Pa. John Terčelj je poslal $2 tiskovnemu fondu, ki jih je prispeval naš stari borec Louis Britz iz Lawrence, Pa. Gallup, New Mex. John Novak je obnovil naročnino, zraven pa dodal še en $1 za tiš- jo. Zadnjih par dni so pridobili: Frank Zaitz 6, Chas. Po-»gorelec 5, John Skavich 2, ta debeli France Udovich 2 in Joe Oblak 2 naročnini. Na severni strani Chicaga je bil zadnje tedne zelo agilen naš somišljenik John Morsi, tajnik društva št. 86 SNPJ. Prodal je druge so splošne in zahtevajo la je kratka in vrh tega je Ja-toliko več napora. cob dober igralec. S slavjem 35-letnice kluba v Slovensko igro je režiral nedeljo 20. feb. smo lahko za- j Louis Benigcr, spored v celoti dovoljni. Res, dvorana ni bila pa je aranžiral dramski odsek, "polna do zadnjega kotička".,Glavni govornik na tem slavju Ampak upoštevajmo, da ima je bil Etbin Kristan. Tudi vsak organizacija kakor je naš klub zakrknjenec — ako le pošten, sovražnike na vseh koncih in mora priznati, da je Kristan krajih — skrite in prikrite. A velikan kot mislec, poštenjak vzlic temu—v teku par tednov in govornik. Seveda, zakrk-priprav in oglašanja smo uspe- njenci niso vsi poštenjaki. . . li, da je bila prireditev moralni Kristanov govor je bil moj-in več ali manj tudi gmotni us- stersko zamišljen in res govor, peh. Ob enem smo se uverili, ki je kaj pomenil. Videli smo da je klub št. 1 danes sloven- pred seboj sodruga, ki je na skemu delavstvu v Chicagu in fronti ne šele od včeraj, ampak drugje, prav tako potreben, ka- že leta in leta, ki je bil pret^a-kor je bil pred 35 leti. Morda njan zaradi prepričanja kot še še bolj . .. nihče med nami, vzjic temu jih Spored slavja 35-letnice je j je nekaj, ki se radi obregujejo bil jako pester. Naj takoj v tem vanj, dasi niso v delavskem gi-uvodu omenim, da so se ljudje banju še ničesar pretrpeli. To razvedrili baš vsled najglašene le mimogrede, načelnosti sporeda in ostali tu- Slavje 35-letnice kluba št. 1 di po končanem sporedu na me je znova uverilo: klub št. 1 zabavi do konca. Imeli smo res- moramo ohraniti, ga jačati in nično lep večer. se boriti pod njegovim okri- Prvi govornik je bil Charles Pogorelec, tajnik našega kluba. Omenil je pomen naše pri- ljem proti odkritim in zakritim sovražnikom. In bolj in bolj bo treba upoštevati rek, "O, Bog, reditve in važnost dela, ki ga varuj me (prijateljev, sovražni-vrši ta klub, nato pa sta sledili | kov se bom že sam ubranil..." Klub št. 1 je bil porojen v borbi. In se bo boril, posebno še, ko odstrani nepotrebna nesoglasja v svojih vrstah. Toda ostane na fronti v vsakem slučaju. Petintrideset let njegove prošlosti je bila le vaja za njegove bodoče boje. — F. Z. KNJIŽEVNOST kovni fond in $4 podpore za 13 vstopnic za 35-letnico kluba španske bojevnike. Nekdo nam št. 1 JSZ in prodal nadaljne 3 je zaupal, da bo John 4. marca! koledarje. Poroča. obhajal svoj imendan. Bo nekaj posebnega. V duhu se tudi mi pridružujemo vsem onim, ki bodo Johnu voščili vse najbolje in še mnogo let. Torej, zdrav-stvuj John in še mnoga leta! Newburgh, O. Joe Lever je da bo dru- švo "Slovenski Dom" št. 86 S. N. P. J. 8 maja obhajalo 30-let-niro. Na društvenem slavju nastopi, kot je slišati, tudi socialistični pevski zbor "Sava". Klub št. 1 JSZ je 20. februarja obhajal 35-letnico svoje- poslal 4 naročnine. Pravi, da se Sra obstanka. Program je bil iz-v kratkem spet oglasi. vrsten, udeležba pa ne taka Milwaukee, WU. You can't i kot bi se za tako slav je spodo-keep a good man down, pravi bilo. Po dolgih letih smo spet neka angleška prislovica Tako videli med nami sodruga btbi-je tudi z našim agitatorjem na Kristana. Bil je glavni go-Jack Rožičem. Poslal je 6 na- vornik na proslavi. Sodrug Kn- ročnin in naročil še dve garnituri knjig Cankarjeve družbe. Po poročilih soditi, bodo ■■ ■ sodrugi ih somišljeniki prosla- ševnih vel,kanov je malo med vili mednarodni delavski praz-|našim narodom. stan je še vedno to kar je bil in človek z užitkom . posluša njegova izvajanja. Takih du- dve živi sliki — klub št. 1 ob ustanovitvi pred 35 leti in danes. Sodeloval je v nji mladinski odsek (Red Falcons), in v sedežih starejših članov smo videli večinoma pionirske člane in članice. Biti organiziran socialist 30 ali 35 let ni enostavna stvar, zato smo ponosni na vse, ki se niso izmaknili in smo jih ob tej priliki ?ol v korist zbora in pol v prid vem in angleško v drugem de-ojalistov v Španiji. lu. Tudi način ilustriranja je "Otroci so tudi na sporedu", spremenjen. S preuredbo lista je rekel nekdo, ko je čit$l 7. ima uredništvo namen zainte-'očko tiskanega sporeda. V nji resirati mladino (otroke) v je bilo navedeno, da bo pred- SNPJ in jo pridobiti za razne davljal mladinski odsek kluba, aktivnosti v nji ter za agitaci-zvan "Red Falcons", procedu- jo zanjo. "Mladinski List" je ro na svojih sejah. Ta točka je ime! iprej naglašan slovenski občinstvu najbolj ugajala. Bila značaj. Nova tendenca je jo ne samo izborno zamišljena, smer v angleščino. To je na-ampak tudi izborno viprizorje- ravno in morda n« bo dolgo, na. Anni Benigerjevi, ki je d i- ko se bo spremenil v popolno-rektorica tega odseka, je klub.ma angleško revijo. —c. CroUUfM, March 1( 193«. KRITIKUJOČA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE • • Prispevki v pomoč lo- |k,er dobe na 8V°j° 8tran ve- Čine. Potem pride do spoprijema tudi a Fordom. Večini svojih delavcev se ne bo mogel u-prrati, kadar se zavzamejo za svoje pravice. jalistom v Španiji A. Prežel j poroča v pismu z dne 20. feb., da je cleveland-ska federacija SNPJ zbrala do omenjenega dne za ambulan-co, ki jo pošlje v fcpanijo, $999,54..SNPJ je zbrala do 16. feb. $3,507.60. Glavni odbor je prispeval na pro»šli seji iz blagajne $100, zbral nekaj prispevkov tudi med seboj in večinoma so prispevali v ta na^ men že večkrat prej. Ob enem je glavni odbor, k« kor je poročala MPro*veta'V pozval cle-velandsko federacijo, da naj zbrani denar rajše pošlje uradu SNPJ, od kjer ga bo Vin-cent Cainkar poslal po običajnem načinu, tam pa naj ga porabijo za potrebščine, kakršne lojalistična Španija najbolj rabi. JSZ je zbrala doslej v pomoč delavski Španiji nad $1,-600. Razposlala je ob pričetku te akcije okrog tisoč pisem dru-šftvom in klubom širom dežele z navodilom, da naj prispevke pošljejo bodici V. Cainkarju, predsedniku SNPJ, ali pa uradu JSZ. Odposlani so bili iz o-beh teh dveh uradov ameriškemu odboru strokovnih unij za pomoč Španiji. Kot že ddsti-krat poudarjano, si ta takozvani Dubinskijev odbor ne računa skoro ničesar za svoje stroške, kajti pisarniško delo izvršujejo nameščenci unije ILGW na njene stroške, kampanjsko delo pa vodijo odlvorniki unij in sodelujočih organizacij, kot sta na pr. JSZ in SNPJ, istota- ko brez odkodnine. | Oakland, Calif. — "Ameriški Prihodnja velika prireditev, \ družinski koledar" je dobil pri katere polovica prebitka gre v nas jako dober odziv. Ima govorila sva se z Andrew Lek- šanom, da za najino okroije skupno naročiva 25 Izvodov koledarja. Lekšan jih naj bi prodajal na "kranjskem hribčku", jaz pa v Oaklandu in o-kolici.po prejemu 25 kopij koledarja se pridno vadi za koncert, ka-! poslal 10 iztisov. Dva sta bila terega priredi v nedeljo 18. j takoj oddana, eden seveda marca v Slovenskem delav-1 "meni", drugega pa sem oddal skem domu na 437 So. Liver- bratrancu Joe Spendalu, ki je nois. Iprišel v Oakland iz Clevelan- Želimo, da si rojaki rezervi- da. -Z njim je prišla žena in rate ta dan za poset te naše njun kanarček — oziroma so priredbe. Culi boste veliko kra- »e vsi trije skupno pripeljali v snih pesmi, ki jih bodo predva- "fordku". Ker fpa se naše zlate Ja1i zbori, kvarteti, dueti in so- Californije ni mogel nikakor listi. Z obilno udeležbo nam bo- privaditi, so nas januarja to le-ste pomagali nadaljevati z de-j to spet zapustili — ne le ona lom na našem glasbenem polju dva, ampak tudi njun kanar-in ob enem boste imeli prijeten ček. Sli so nazaj v "Ljubljano" duševni užitek. Zadnje čase si (v Cleveland). Distanco od tu je "Svoboda" pridobila mnogo'do tam so prevozili v šestih novih pevskih moči in zato u-dneh, kakor mi je poročal Jopam, da boste vsi s predvaja- ki je dober voznik, njem našega sporeda toliko j * bolj zadovoljni. v ... . .. , ' K nam se je preselil tudi do- broznani Albert Hrast. Prišel je iz Nevade maja lansko leto. Svojeeasno je živel v Penn slal sledeče pismo: mer trdi, da ji obratovanje pre- "Dragrbrate! Vračam Ti en megovnika povzroča izgubo! S Izvod koledarja, ker ga nisem tega predmeta je nato deloda-rcuvjel prodati, denar, katerega 'jalca opozoril, da je mezdo sem prejel za prodane i s vode, zvišal drugim, torej čemu ne sem pa zapravili nekaj za ga- tudi nama? To bi bil lahko »toplin, ostalo fpa za pivo. Torej ril ne da bi »e mi bilo treba za-plačaj naročene koledarje u- tekati k vam s pritožbami, je pravi "Proletarca" TI kakor dejal. "Po moji pameti smo vsi ved In moreš! Saj veš, da sem enako vredni in se morali z Ti pravil, ko sv* delala pogod- nami vsemi enako postopati." bo, da bi pod takimi pogoji še Zdaj je delodajalec mislil, pes poginil..da bo Krainzu lahko eno zago-Ned. d* «°ciali*ti v Pravem, dno zaveden delavec, kakor it „ v . .„„..„,, . . bil v mladosti. Pod pitani je de- * k /ortavijo kaj pa 1„| * »„ I . Li t- u n8J socialisti store, ker jih je * * *e ' . /■ Y°mh tal«> malo?" BaS tisti, ki to letih so delodajalci strig i pre- .. » . • , . , . , »., mogarjem mezdo ko hitro so bl .,ahko ve,lko epazii, da jfm prost»r v rovu k temku °JačanJu socia- nudi priliko do nekaj poviška. ' U nakoplji več premoga, am- . De,° v R0Clah^nern pak zaslužil ne boš zato nič T ? .P°*amezn'k«m res več, ker ti bo toliko plača zni-1 obrestuje kajti delajo za ko- žana, kolikor več dela ipričaku- r,stl sP,0«nosti. Toda delavski jemo od tebe. Tako so mislili razred v ce,otl Je imel od ta" delodaialci. To ie povzročilo k,h Požrtvovalnih borcev že terem se bo razmotrivalo o tej ideji. Nanj se naj povabi vse naše rojake. Glavni govornik bo M. Ogrin iz Waukegana, ki je ravnatelj slovenske zadruge v Waukegan-No. Chicagu. ■ Pojasnil nam bo trike špekulantov, dobičke prekup-cev in druge vzroke, čemu so potrebščine tako drage, dasi tisti, ki jih v resnici produci-rajo zanje skoro nič ne dobe. Ta shod bo v nedeljo 20. marca v prostorih SND na John R. ob 2. pop. Ogrin bo govoril slovensko in dr. Sun-quist angleško o istem predmetu. — Joe Korsich. Klub št. 1 na delu za svoje pojačanje Chicago. — Na prošli redni seji kluba št. 1 v petek 25. februarja smo dobili štiri nove člane — tri izmed teh v angleško poslujoči odsek kluba. Tajnik Pogorelec je poročal, da bo povabil na prestop v naš klub sedem aktivnih Članov kluba JSZ na južni strani, ker se je vsled pomanjkanja moči razpustil. Dejal je, da bodo pristopili k nam vsi. Svoje-časno je bil klul> na Pullma- nu zelo aktiven. Prirejal je veliko nezadovoljnosti. Kadar vsak°jako koristi- upošte- prireditve, na katerih je naš so bili delavci le preglasni v va^° mn°£i» posebno še naši dramski odsek vprizarjal tudi pritožbah, jim je delodajalec j p^1 ^»nišljejiikl. Zato se ude-kaj malega primaknil k mezdi. Pritoževali so se tudi v našem kaj kupčije. Nisva uspela. Postregli pa fo nama z jedačo in da je po odstotkih odslovila naši tovariši v delu za skupno več delavcev ko(t pa tiste avtne stvar, tovarne, v katerih je unija pri-1 Koledar (namreč naš dru-! pijačo. Tudi Proletarcu nisva znana. . žinski) izide v Chicagu leto za 'mogla dobiti naročnikov. Well, Auto Workers unija se zelo t.rudi organizirati tudi Fordove dclavce, toda naloga je težavna radi protiunij«ke agitacije Fordove c!ružbe, ki troši v ta namen visoke v*ote in ima najetih proti uniji stotine špijo-nov in "agitatorjev", ki strašijo delavce in jih hujskajo proti organizaciji. Sicer je pristopilo v unijo že mnogo Fordovih dela vcev, toda v očigled tolikšni kompanijski gonji morajo morati in tajno agitirati, do- letom. Ko je dokončan, ga je sftj veste, kako je v takih kra- freba razposlati. In nato razpe-Čati. Za slednje skrbe zastopniki "Proletarca", tajniki klubov JSZ, naprednjaki, ki so v odborih raznih podpornih društev in drugi prijatelji delavskega tiska. Delo razpečavanja je jako važno. Kajti kdo bi mogel izdati knjigo leto za letom, če bi morala ostati v tiskarni nerazposlana? In če razposlana, kdo bi kril stroSke, ako bi bila nerazprodana? Do- jih. Nazaj grede iproti domu sva se vozila 40 milj. Prodal sem še en koledar, dva pa sta mi ostala. V Haywardoi blizu našega mesta sem prodal še e-nega brez truda. Ostal mi je torej samo Se en izvod. Nisem vedel, kako in komu naj ga oddam. Rešil me je iz zagate moj "kompanist", ki me je obvestil z dopisnico, da naj neprodane koledarje vrnem njemu. To sem nemudoma storil in mu po- ŠTIRI KNJIGE CANKARJEVE DRUŽBE SAMO ZA S 1.2.» 1.) KOLEDAR, ki obsega nad sto strani gradiva in slik. 2.) ŽENIN IZ AMERIKE. Povest. Spisal Anton Tanc. 3.) FRANCIJA IN FRANCOSKO LJUDSTVO. Spisal C. Petelin. 4.) SINOVI PREDMESTJA. Povest. Spisala Mlmica Konic. Vse štiri knjige Cankarjeve družbe dobite za $1.25. Pošljite naročilo čimprej. Naslovite: m PROLETAREC, 2301 So. Latvndale Ave., Chicago, lil. m ■ ■ ■ ■■■■■■■ premogovniku. Delodajalec je sklenil, da se sam prepriča kako in kaj ter prišel obiskati premogarje v rove. Mnogim je potem mezdo nekoliko zvišal, a ne vsem, ker tudi vseh pre-mogarjev ni obiskal. Nt ga bilo posebno v tiste prostore, v ka terih so delali bolj potrpežljivi rudarji in mu niso pošiljali pritožb. Tudi h Krainzu in meni ga ni bilo. čet nekaj dni mi pravi: "Veš, mladenič, po vsem rovu so dobili zvišanje zaslužka. Čudno da delodajalca ni bilo k nama saj vendar delava voljna?" Sklenil je iti k njemu pod minimalno mezdo! Menda vendar ne misli da sva zado osobno in ga povabiti da naj pride ogledati tudi najin prostor. Pripomnil sem mu, da prejkone nisva samo midva izpuščena iz povišanja zaslužka. Slutil sem pravilno. Pritožbe onih, ki so bili izpuščeni, kakor midva, so se množile. In res, gospodar je prišel spet v rov in ogledal si je tudi najin prostor. Krainz je bil moj delovodja. Gospodar mu je dejal, da la h ko na tem prostoru primerno zasluži, ako se količkaj potrudi. Seveda, če se ipa delavcu delo gabi, potem mu ni mogoče pomagati. Ako goji le strast po večji plači, namesto da bi več produciral potem zaslužek ne more biti visok. "Mezdo vama zdaj ne morem zvišati je dejal, kajti razmere so take, da na zvišanje zdaj sploh ni misliti." Pojasnil je, da so v bližnjem revirju Essenu odslovili že 500 premogarjev. ki so zdaj popolnoma br«ez zaslužka. Krainz mu je omenil, da je v časopisu bral čisto nasprotno trditev. ležujejo naSih prireditev in nam nudijo s tem gmotno in moralno pomoč uri našem delu. Prihodnja zabava našega kluba št. 180 JSZ bo v soboto 5. marca v I^ibor Hali. Pripravljalni odbor se bo potrudil zadovoljiti vse posetnike naSe zabave po švoji najboljši moči. Torej na svidenje. Fr. Matkovfch. Dve naši prihodnji priredbi v Chicagu Angleški odsek kluba št. 1 (Social Study Club) bo imel v soboto 12. marca v Slov. delavskem centru "Hard Time Party". Igral bo nn nji Cradi-škov orkester. KVojv mladinski odsek Rrrl Fab- tis pa pri- IZ KANSASA V prejšnjem pismu sem o-menil našo suho in milo zimo, am^ak se je spremenila kar čez noč. Dobili smo dež in sneg, da je izgledalo ko to pišem, kakor prava zima. Naj. brž je naredilo precej škode na sadnem drevju, ki je bilo, zaradi mile zime, zelo razvito, posebno breskve so bile tik pred cvetjem. Zadnje čase naši stari kan-saški nasoljenci zelo hitro odhajajo. Dne 20. feb. je umrl dobro znani Frank šetina iz Yale, Kansas. Star je bil 73 let. V Ameriki je bival 37 let, ves čas v Yale. Zapušča ženo in več drugih sorodnikov. De-legatje z raznih konvencij SNPJ se ga dobro spominjajo, ko je enemu ali drugennu žugal, v šali, s palico, brez katere ni šel nikamor. Pokojni Fr. šetina je bil e-den izmed naših zavednih delavcev, ki je mnogo delal za socialistične ideje. Pri podpornih društvih, pred leti pri naših soc, konferencah, prvo-majniških proslavah in sploh kjerkoli, je bil aktiven pri vsaki napredni akciji. Socialističnih idej se je navzel že v starem kraju, ker je delal v raznih industrijskih mestih v stari Avstriji. Zadnja leta ni bil več tako aktiven, nekaj zaradi starosti, nekaj pa, ker se mu je zdel socialistični razvoj prepočasen, pa je večkrat priporočal "ta hitro" pot. Pogreb je imel civilen. Vršil se je 14. feb. na mestno pokopališče v Fronte- igre. Tedanji njegov tajnik je bil Tone Oblak. Utoll ga je j nacu. Poslovili amo se od nje-vlak. Sedanji klubov tajnik j ga v Valski dvorani, kjer je Peter Verhovnik in njegova so- ležal na mrtvaškem odru, ka-proga sta skušala najbolje, da • kor tudi na pokopališču. Pobi klub ne le bil na papirju, < greb je bil v oskrbi slovenske ampak tudi deloval, a jima s temi mo«čmi ni uspelo. Združeno s člani in članicami kluba št. 1 pa bomo naše aktivnosti lahko dobro razširili tudi na južni strani, to je, na Pullma-nu in v So. Chicagu. Enako bo klub št. 1 skušal dobiti čimveč članov in članic na severni strani. Pogorelec je mnenja, da ako postanemo spet centralni klub za ves Chicago, bo mogoče tudi naše prireditve voditi uspešnejše. Dalje je s. Pogorelec preči-tal obširno poročilo prejšnjega tajnika Justina Zajca Bilo pogrebne zadruge. Mnogo je delal za napredne in socialistične ideje, zatorej časten mu bodi spomin. Anton Shular. redi svojo "part.v" in malo j m m m m m m ■ « ■ ■ ■ ■ ■ razstavo v nedeljo 27. marca i * istotako v Slov. delavskem I BARETINCIC & SON ft centru. Hitlerjeva diplomati-čna ofenziva proti sovjetski Uniji uspeva (Nadaljevanje s 1. strani.) je imel Stalin prav, ko je omenil, da edini zaveznik, na katerega se bo mogla USSR v slučaju konflikta resnično zanesti, je zavedni del delavskega razreda Tu pa pridejo v u-poštev komunisti, ki se povsod predstavljajo za branitelje in zastopnike Rusije. Ako so res za demokracijo, za slogo in socializem, bodo v teku na-daljnih mesecev lahko premagali dvome v njihovo iskrenost in tako bo USSR v slučaju imperiallstičnetga vpada res imela v mednarodnem delavstvu zaveznika, ki bo vreden več kot pa kaka papirnata po-« Dslodajalte Je dejal, da rad iz- godba s kapitalistično v«l«si-ve novice, torej naj mu Krainz lo. Za tako zaupanje pa »i mo-ipove, kaj je čital. "Cital sem, ra Rusija ustvariti tudi na da je ta rov, oziroma družba, znotraj toliko demokracije, ki ga lastuje, prinesel lastni- da ji ne bo treba čistke s svin-kom lani dva mil. mark čistega cem in ne obravnav proti liu-dobfčka. Jaz tega ne verja- dem, ki so vodili njeno rcvolu-mem," je hudomušno nadalje- cijo in gradili državo — ka-val Krainz, češ, kako Je dobi- kor pravijo sami — "v Leni-ček mogoč, ko pa družba veno-,novih črtah." i s POGREBNI ZAVOD Tel. 1475 424 Broad Streat JOHNSTOWN, PA. I1 I ■ I' I I11 ■ ■ i »MMMMMHlMtlMMMM FENCLfS RESTAVRACIJA IN KAVARNA I 2609 So. Lawndale Ave. Chicago, 111. T«l. Crawford 1382 Pristna in okusna dommim Jedila Cane smerna. Postrežba toč na. •llllMMiinia Dr. John J. Zavertnik PHY5ICIAN AND 3URGEON OFFICE HOV RS: 2:00—4:00; 7:00—8:30 I)aily Al 3724 W. 26th Street Tel. Cravford 2212 At 1868 W. Cermak Rd. 4:30—6:00 p. m. Daily Tel. Canal 1100 Wednesday and Sunday by appolntments only Reftidence Tel.: Crawford 8440 If no an«wer—CaH Auatin 8700 __ ■■ - PRISTOPAJTE K I ; SLOVENSKI NARODNI :: : PODPORNI JEDNOTI NAROČITE SI DNEVNIK : -PHOSVETA"! St. sa celo leto $6.00, < pol leta $3.00 ; Ustanavljajte nova drufttva. < ► Deset članov(ic) je treba ta J novo društvo. Naslov za list in J za tajništvo je: : 2657 S. Lawndale Ave. j CHICAGO, ILL. >+MMMttltMM*M#Mttt» ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO Adria Printing Co. 1838 N. HALSTED STREET, CHICAGO II-L. Tel. Lincoln 4700 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS Iz Jugoslavije pravem času "kako in kamM. V namen teh opazovanj , hoteli na počitnice, kar se med ljudmi ene viže velikokrat pri-1 peti. "Nada" je imela veliko nagrad tudi za ostale maske. Seveda, ne za vse. Najbolj uža- LISTNICA U H E D I $ T V A Ijen. se mi zdi _ J. bll.| v. VcSjDetr0it' Med Zed. državami in Jugoslavijo je le malo trgovin- v namen len opazovanj je maska "Moderni aristokrat" I V vV7;v,.Tu 1,1 YW uru' skega prometa, v primeri s tr- spet določila blizu tri m lijo- DaU eo ji TaTz nekje£m ^ ?m,° ^ govino, ki jo ima z deželami ne dinarjev. li^L,protlll1 pondeljek popoldne alične velikosti, kot sta na pri- mer reška, Kumunija itd. Mnogi krogi na obeh straneh pa žele trgovino med Jugoslavijo in Z. državami povečati. Obe strani sta bili v dolgotrajnih trgovskih pogajanjih in koncu, pa ni hotela ponj. I Maškarada "Nade" je V Beogradu je izala na-j uspeh. Prvič, ker daje nagra- kratkih |de, in drugič, ker skrbi za za-lhodnji. lin v torek zjutraj, niso mogli 1 v to številko, Icer je bila že na- polnjena Priobčimo jih v pri- daljna velika zbirka novel pokojnega ameriškega bavo vseh, kise je udeleže.i___ pisatelja Jack Londona. Vsled TretjJč pa, ker je to edino žen-! A ICO PPniFTADrA svojih junaških, drznih tipov U ko društvo SNPJ v našem me-1 ^^ OITr ic™ 1 AK<~A Bi I ' 'U - so "darove povesti med Srbi, stu in se tudi briga, da živi in ! PREJEMATE — končno sklenile dogovor, po Hrvati in Slovenci zelo popu-' deluje. Odbornice "Nade", po-'sporočite to takoj upravništvm katerem Zed države poveča- larne. kazale ste, da ste v prireditvah I* Pennsylvanije smo nedavno jo izvoz iz Jugoslavije, uva- .a ; te vrste ne le na prvem mestu, dobili iz par krajev sporočilo zalo pa bodo avtomobile, stro- Velike trgovske ugodnosti, ampak da ste jo letos izbolj- da ni ene številke nihče dobil je, radioaparatc in razno dru-fki jih je Italiia obliuhila Jii-lšale. M M — jih N. N. zadostni meri. _e Italija obljubila Ju-go blago, ki se ga v Jugoslavi- j goslaviji v njuni zadnji trgov-! ji ne izdeluje, ali pa vsaj ne v|ski in politični pogodbi, se ni- 7 . . so izpolnile v pričakovani me- Nabavni večer • petjem ri, ker je Italija brez denarja, "Zar je" jugoslovanske firme pa ji na ri , , ~ kredit ne morejo prodati toli-l clcveUnd> O.—Kjer se preko kolikor bi Italija rada. Vlada v Beogradu je svoje-časno sklenila ustanoviti v banovinah za svoja dela državne veletiskarne. Lastniki privatnih tiskaren so vsled tega poslali k merodajnim ministrom Delavske unije veliko deputacijo, da protesti- j niji 8e bore za skrajšanje de-! nil Hv ra proti vladni nameri. .... ^ .... .. ...... njI tn ini nameri. Cleveland, O.- peva tam ni otožnosti in dolgočasja. Kjer ni otožno«ti in (socialisti |d°!gC>časj* tam J'e PnJetno in isociauaii- j zabavno. To obeta biti tudi v " jtoboto večer 5. marca v spod- Jvorani SNI) na St. Clair čne) na Hrvatskem in v Slavoniji se lavnika na 40 ur u tednu v i Ave. ^ prireja te- v 7»^rfn .h JI • k-, te^lni\. rudniški keraični,J dne zabavniVeč^i pe"tjem \ Zagorju ob Savi je bib metalurgijski, grafični in v jn Piecom Oddan hn "H,™ prepovedano protestno zboro- več drugih velikih industrijah, prize^in ne vem kai še vanje rudarjev, ki so ga skli-lv malih pa za skrajšanje de- petja ' — Pa še koliko »Ti cali radi poslabšanja pravilni- lavnika na 8 ur na dan. Indu- - * ka o bratovskih skladnicah.! strialci se protivijo tem zahte- Ako ,-mo o takih nerednoatih pravočasno poučeni, se pritožimo poštni upravi, naj prvo pa poisvemo v tiskarni kako in kaj. Tu in tam se primeri da kakemu naročniku zamešajo list na pošti, ali pa ga pismo-noša vrže v nabiralnik koga drugega. Torej če "Proletarca" kdaj ne dobite, ni treba čakati, ampak nam to sporočite na dopisnici. Poslali vam bomo novo številko in v slučaju večjih nerednosti pa se pritožili poštni upravi. — Uprava. TISKOVNI FOND PROLETARCA II. IZKAZ FAMON (OIINEII Editor: Mitzi Oven Leadville, Colo. John Faidiga $1.25. I Diamondville, Wyo. Anton Tratnik 25c. Elizabeth. N. J. 25c, The Life of Debs Kugene Victor Dob«, »n American ; socialist waa born in Terre Haute, Andrew Sprogai Indiana, November 5, 1855. He re-ceived a conirmrn school education Sugaritc, N«w Mm. Anton Oroien and a locomotlve fireman. He $1-20. wa» elected to the Indiana legislature John.iown, Pa. Andrew Vidrich $1. in ,HH5 and WIW ,at0(l of Locomotive Fire- Chic.go, m. Chas, Pogorelec $5- mtn» and from 1893 to 18J)7» Presi- Fred A. Vider $1, skupaj $6.00. ' °f th,e ^»^ican H:ulway Union. 31. Louis, Mo. Frank Rose ma n 25c rh« * f?-* f n*?' P Lawrerce, P.. Loul. Britz |2.00 f^Tb . iT« '' ^ Callup, N.w Me«. John Novak $,' th"u«h, ^e pl,ded .nnocence and re- W.«ke,.., |„. Frank MJhevc 50c ^* j"ry tnHl U tht'n that |ury | No. Chicago, III. Neimenovan 80c. I SJTSIT " T* Sheboyga n, Wla. Klub At. 235 JSZ, LT^^LTnitT^ del prebitka kartne zabave $.1.72 ? n tH f,V€ t,mC''1' CUveland. O. Klub Al. 27 JSZ $25 ^ T ^ TI; * ? Frankfort Heifhti, III. N.imenS ° T TS vun 7gt. " I« »lurinjf the World War he wan > jailed in Atlanta but u as pardoned Skupaj v tem izkasu $45.U7, prej- by Presklent HardinR. He is the author of many books i and pamphlets dealing with aocialism and labor problems. He died in l'J2fl. Anji izkaz $42.01, skupaj $H7.tfH. 99 Razlog prepovedi navedla. oblast ni vam. Tudi Nemci v Jugoslaviji ne smejo početi vse kar hočejo. Dasi se proti Hitlerju ne sme pisati, se zanj odprto tudi agi-tirati ne sme. Radi tega je bilo v Mariboru razpuščeno društvo nemških akademikov. Za razlog je oblast navedla, da je društvo v svojem delovanju prekoračilo svoj delokrog. * V delavskih kulturnih društvih na Slovenskem se je vršilo mnogo predavanj o sl>vi-tem ruskem pesniku Puškinu, Čigar 100. obletnico smrti so lani praznovali vsepovsod, kjer so svobodna slavja velikih mož dovoljena. V nuiogih krajih je o Puškinu predaval p°"..je Preve' | varnosti", kajti petintrideset ve^jo skup.no Pu.sk.nov.h pe- ^ jj je Io nad |ayo K snu, k. so b.Ie izdane v poseb- irečj je ..Nada.. po.,krbela za nem svezku. B»1 je kmalu ves 0 ^tos praznovala tudi svojo .°5-letnico. Priprave za njeno jubilejno slavje so že v teku. tako niz*ka, samo 25c. Se ne kaj. — Veseli obrazi. Saj se pri "Zarjanih" vedno zbero stari somišljeniki in znanci, poznani obrazi iz prejšjmh let, ki so radi in znajo biti veseli. Vse te poznance, kot tudi nepoznance, simpatičarje in prijatedje kliče "Zarja" medse v soboto 5. marca v SND. Pismo iz Španije Prošfi pondeljek smo prejeli iz Španije dolg polemičen dopis o slovenskih delavskih listih v Zed. državah in njihovem pisanju o Španiji. Bil je zaeno poslan trem drugim slo-Zadnje čase se veliko raz- venskim ameriškim listom. V ipravlja in govori o kulturnih tej številki zanj nikakor ni bi-aktivnostih SND. Premalo za- lo prostora. Priobčimo ga v iz- JSZ Tudi "newsbov" Prosve jnir"anjf Je ^ Paijveti Je črpku — s potrebnimi pojas-l t iZtreba dramska in pevska dru- nili - v prihodnji izdaji. Štva, poživeti telovadbo, poži- 1'IKIIIIIHKI KI4HOV Jo S. 'Mj. V »ledecem seznamu to priredbe klubov JSZ, konfaronjnih orfani«a-cij in »ocialitličnih kulturnih dru-i t mri MARC CLEVELAND, O. — Pevki v.c.r • pleiom aoc. "Zarjo" y soboto 5. marca v »podni dvorani SND. DETROIT, MICH. — Koncert .oc. pey»kcta zbora "Svoboda" v nedeljo 13. marca v Slov. dol. domu na Li-vernois Ave. WEST ALLIS, W1S. — Domae. sabava kluba it. 180 JSZ 5. marca v Labor Hali, »4th in W. National Avenue. CHICAGO. ILL. — Domača aaba-va Social Study kluba v soboto 12. marca v Slov. del. centru. CHICAGO, ILI--r Zabava mladin. • kega odseka Rod Falcons v nedeljo 27. marca v Slov. dol. centru. STRABANE, PA. — Konferenca klubov JSZ in druitov Prosvetno matico aadnjo nodoljo v mesecu. "If ever needed, the American Le-gion stands ready to protect the ca-pitaliitfa institutions and ideals as the Fascist« desltli with obstruc-tionl&ts who menaced IU»»y... I>o not forfpet that the Faseisli are to Italy what tlie American U|iott is to the j United States." Taken from "America Arnvs the Schools." By Hobin Myers. * | Thh week we h*ve another letter "From Spanish Trencbes" written by , Lambert Beekman«. Guadalajara, April 20, 1937. 1 Comradea: You will be »urpri*ed to suddenly Ket »o many lettern from me but we are on rest so I have the tirne. I wrote about the sma.thing of Mussoli-l»r» sviVttiits on the Guadalajara front ala* we have lost two Dutch and one Flemish comrade from our group. They fell like heroeg at their post because they didn't want to re- treat before the oncomlng fascists who were ten times stronKer thsn we. But we got our reward, March 20, the day that i became twenty six years old we advanced sixteen kilometer*. Comradea we must weed out that barbarous fasetsm that can do nothinjr but murder women and children to the la?t man ali over the wotld, lonj? live the Ptople's Front. Here we have the most beautiful ex-sn ple of solidarity, here they fi^ht shoulder to Hhoulder, Hollanders, Belgian», French, German«, Kn^liah, anyhow ali the nations of the world ali toffether with one purpoae, to bcat faRcism. Thoae poor fasciUs ali run around with a beard a yard long and more they have sworn not to jj<-'t p h a ved exccpt in Madrid and now they can not fiffht anvmore because they are trippinj? ali the tirne over their beards. Comrades, I close here with the be»t gjeetinga to ali but e-i-pecially to you, your wife and children from me, Comrade Beekmsns. No pararan, norotroa pasaremos. * Notes from the meeting of Februar 2G, 1938. There were '14 members present and an interesting dir.euKiion wa« held on the present day situation in the world. The Falcon treasury ha., risen a great deal from- the past week. AH the Falcon« are 8howing their salesmanship by the number of tickets they have sold for the "Falcon Social" to be held on March 27. A very stirring story was read to u« by Mrs, Ann Beniger. The title ia "Balkan Rhapsody.'- Falcons! Get your pens out and do a little contribution to tihia corner. Make this a real Falcon Corner! * Birthdajrs February 28 was the birthday of Victor L. Berger, the first Socialist Congretuvnan in the United States. Friendship! e in Proletarca je bil izborno posrečena maska. Anna Miško je predstavljala, kot omenjeno "birth-day cake". Bila je ob enem tudi v "smrtni ne- veti zanimanje pri mladini za naše odre itd. Poživeti bi bilo treba vse. Več zanimanja za izobraževalno delo in manj za popivanje. Res, veliko bi se lahko dalo narediti. V soboto je "Zarjin" večer. Pridite in poživito jo! Leo. Poljšak. APRIL CHICAGO. ILL. — V nedeljo 10. aprila koncert "Savo" in prireditev Soc. stranka skuša do- * korist lojalistov v Španiji, biti sredstva za kritje ; bridgeport, o. — Prvo»aj.k. I America« Proletarec Book Shop 2301 SO. LAWNDALE AVENUE, CHICAGO, ILL. Books and Pamphlets on Socialism, Economics, Politics and Fiction Klopčiča je tudi v letošnjem Ameriškem družinskem koledarju, ravno tako Klopčičev Največja in najdražja maska, kar sem jih še kdaj videl v eni obliki na naših maškara-dnih zabavah, pa je bila otgro- članek o tem velikem geniju, mna oblika srca, istotako pred na kar opozarjamo.—U.) stavljajoča 25-letnico mladin-* rej le dva ljudje pa so ugibali, da to po- "box-cara" ali pa "trok". Ta <>dftt<)tka društvo je torej gmo-meni veliko vojno, povratek maska je dobila drugo nagra- tno z.el° naPr^dovalo» d«si je cesarjeviča Rudolfa bogve od- do. V nji sta držali to velik6 moral° Pečati kakih $11,000 kod (to so prerokovali le stari | utež dve ženski — a nagrada za za(X!ta,e davke od sv°jlh P0^ ljudje), drugi pa so večinoma je bila kovčeg. Kako si ga bo-rsest.evJ" ,mel° modrovali, da ker je na zemlji sta razdelili, je meni uganka. I stroi*ke- vse narobe, tudi v nebesih ni Tudi Solomon bi bil v zadregi, f ^tneh porota, da je JSPD vse v redu. Na primer, kaj naj bi modri lam P°knl® yse obveznosti, ki kralj storil, ako bi obe hkrati ^ se nana^ale mn<-«e že na stroškov konvencije Poseben odbor socialistične stranke, ki se imenuje National Action Committee, je sklenil razpisati meseca marca izreden asesment po 25c na člana, ki se ga bo porabilo polovico za kritje stroškov delegatov prihodnje konvencije, polovico pa za kritje izdatkov glavnega urada. Glasovati za delegate bodo smeli le oni Člani, ki plačajo ta izredni asesment, se glasi sklep. Konvencija bo 21. do 23. aprila v Kenoshi, Wis. prireditev kluba it. 11 JSZ v soboto 30. aprila v društveni dvorani na Bojrdsvillu. Outpost, (Upton V Jugoslaviji so tri državne cerkve: pravoslavna, katoliška in muslimanska ("turška").' Zakon določa, da morajo mohamedanski davkoplačevalci plačati za vsako glavo (muslimanske cerkve) 12 Din. na glavo davku zavezane osebe in to v Drinski, Zetski, Du-navski, Moravski in Vardarski banovini. m Jugoslavija se hoče iz obmejnih krajev iznebiti "nezanesljivih" prebivalcev. Brez odobren ja posebne v komisije ne sme v 50 kilometerskem obmejnem pasu nihče prodati posestva. Kdor ga hoče prodati in dobi kupca, mora o tem javiti oblasti in le če mu oblast kupca odobri, se sme iznebiti svoje lastnine. Vsa kdo, ki hoče v tem pasu kaj kupiti, mora biti jugoslovanski državljen in odobren za zvestega podanika od vojnega ministrstva. Nedrzavljanom ni v tem pasu dovoljeno kupiti nikakih nepremičnin, razen t posebnim dovoljenjem vlade v Beogradu, ki pa se ga dobi le v izjemnih slučajih in z največjimi težkočami. AGITATORJI M DELU Vao naročnine, ki jih poiljojo zastopniki in drugI agitatorji Proletarca, to itete na basi polletnih naročnin. Namreč agitator, ki polije eno celoletno, jo sabeleien ▼ tem seina* mu s dvema polletnima. Jacob Roitč, Milwankee, Wis. 21 Martin Judnicli, VVaukegan, Illinois 14 Anton Zornik, Herminie, Pa. 11 H Bartol Yerant, Aliquippa, Pa. 8 Joe Oblak. Chicago, lil. 7 H John Boga taj, Girard, O. 6 John Streli, La Salle, lil. 6 Anton Oroien, Sugarite, New Mexico 6 Frank Stih, Sbobojrgan, Wis. 6 Frank Zaita, Chicago, lil. 6 Jacob Pavčič, Strabane, Pa. 5 Joseph Drasler, Chicago, III. 5 Joo Korsič, Detroit, Mich. 4 Chas. Pogorelec, Chicago, III. 4 Frank Podlipec, Cicero, III. 4 Joseph Lever, Cleveland, O. 4 John Jereb, Rockspringt, Wyo. 3 John Rak, Johnstown, Pa. 3 Anton Shular, Arma, Kans. 2 Joseph Ovca. SpringfieUl, III. 2 Vincent Pugelj, VVest Allis, Wis. 2 Frank Udovich, Chicago, III. 2 Frank Barbič, Cleveland, O. 2 John Skavich. Chicago. III. 2 Leonard Alpnor, Milwaukee, Wis 1 Skupaj v tem iskaau (4 tedne od prejšnja leta, prispevalo je po jfcrebni delež v rezervo, in vzlic temu je bil prebitek tolikšen, da je bilo za druiffo polovico leta mogoče zvišati obresti. Dohodki posestev, ki so prešla tekom krize v last JBLA, so znašali 80 odstotkov več kakor prejšnje leto. Imovina društva se je v teku leta zvišala okrog 10 odstotkov. Vsa nova posojila so le na take prve uknjižbe, ki jih jamči zvezna vlada (FHA Mort-gages). Tudi stara posojila se polagoma spreminja v posojila s federalnim jamstvom. Urad JBLA je odprt šest dni v tednu. Kdor želi nadaljnih pojasnil, jih dobi v uradu tega društva na 2634 S. Lawndale Ave. — X. "Mladi Puškin" V kinu "Sonotone" v Chicagu je bil nedavno predvajan sovjetski film "Mladi Puškin". Prikazuje življenje tega največjega ruskega pesnika in branilca zasužnjenih v njegovih mladih letih. Lani je minilo sto let, od kar je ta veliki genij umrl. Pesnik Mile Klobčič ima o njemu članek v letošnjem A-meriškem družinskem koledarju in prevel je tudi nekaj Puškinovih pesmi, katere so koledar na literarni vrednosti zelo obogatile. Jugoslavija v civilni vojni v Španiji ni direktno prizadeta. Vendar pa ima tam opazoval- ..... » t>£> A . , , r . polletnih naročnin. na se bo vedela nagniti o Udne) 127h. Novi upravni odbor "Proletarca" Na občnem zboru slovenske sekcije .JiSZ dne 25. feb., ki la-stuje "Proletarca", so bili v u-pravni odbor za leto 1938 izvoljeni Frank Alesh, Mirko Cf-ganich, Anton Garden, Donaki J. Lotrich, Vinko Ločniškar, Joško Oven in Angela Zaitz. Anton Garden je predsednik, D. J. Lotrich. podpredsednik, Frank Alesh, tajnik, Angela 2*n"nu,arj.,do 2S."'137 l^aitz, blagajnica. pregledoval Projinji i«ba«lcl knJ»g P* *> Vinko Ločniškar, Mirko Ciganich in Joško Oven. Prispevki za španske borce XIII. IZKAZ Gallup, New Mex. John Novak in družina $4.00. V tem »kazu $4.00, prejšnji izkaz $1,626.35, skupaj $1,630.35. Romunija dobila novo "trajno" ustavo (Nadaljevanje s 1. strani.) Kriza Rumunije s tem ni rešena. Je poostrena bolj ko kdaj po vojni in kralj, tudi ako ima dober namen zediniti državo v enoto, ne bo uspel, ker je pozabil na vzroke, ki so uteŽe na prebivalstvu države. Židje niso edini vzrok, Četudi jih ima Rumunija proporčno več kot katerakoli druga drŽava na svetu—vsaj rumunski patrioti tako trdijo, z izjemo Poljske. Rumunija bo morala svoj problem rešiti ne kakor hoče Hitler, ampak kakor bo nji v korist, če to resnico prezre, bo slabo za Žide v Rumuniji in tudi za ostalo prebivalstvo, ker si s samimi šikaniranjem Židov ne bo moglo zboljšati življenskega standarda. MAJ STRABANE, PA. — Prvomajska slavnoit kluba it. 118 JSZ v m»I«lju 1. maja. MILWAUKEE, WIS. — Konferenca klubov JSZ in društev Prosvet no matice sa teverni Illinois in Wi«-consin v nedeljo 1. maja v S. S. Turn dvorani. MILWAUKEE, WIS. — Majsko slavje klubov it. 37 in 180 JSZ v nedeljo 1. maja v S. S. Turn dvorani. DETROIT. MICH. — Prvomajska proslava klubov 114 in 115 JSZ v ne-del jo 1. maja v Slov. del. domu na Livernois Ave. Varijetni program. JUNIJ CHICAGO, ILL. — Piknik v korist "Proletarca" v nedeljo 12. junija pri Keglu v Willow Springsu. NEVVBURGH, O. — Piknik kluba it. 28 JSZ v nedeljo 5. junija pri Joseph Zornu, Bradlejr Rd., Brooklyn. CLEVELAND, O. — Piknik kluba it. 27 JSZ. in soc. "Zarje" v nedeljo 19. junija na Pintarjevi farmi. OKTOBER CHICAGO. — Koncert "Save" v nedeljo 23. oktobra v dvorani SNPJ. NOVEMBER CLEVELAND. O. — Koncert soc. "Zarje" na Zahvalni dan 24. nov. v avditoriju SND. CHICAGO. — Dramska predstava kluba it. 1 v nedeljo 27. novembra v dvorani SNPJ. 1939. CHICAGO, 1J~L. — V soboto 31. decembra Silvestrova sabava kluba it. 1 v dvorani SNPJ. CHICAGO. — Dramska predstava kluba it. 1 JSZ v nedeljo 26. februarja v dvorani SNPJ. CHICAGO. — Koncert "Save" v nedeljo 23. aprila v dvorani SNPJ. (Tajnike klubov in kulturne odseke klubov ter tajnike konferenc prosimo, da nam sporoče vse svoje prireditve sa uvrstitev v to kolono in da nam poiljojo popravke, ako so podatki o priredbah napačno sabele ioni.) MILLER'S CAFE 5205 St. Clair Ave. Cleveland, O. Fino pivo, vino in žganje. Vsak petek ribja večerja, ob sobotah kokoija. Fina pontreiha. — Dobra godba. Sinclair), A book of renunis- cences, (cloth)........................$2.00 ABC of Parliamentarjr Law. A brief handbook on rule* of order for meetings aoapted to the needs of labor groups, By Augu&l C!«t'.»t'iis...............2o As I See It, (Norman Thomas) A revievv of the capitalist sys- tem in America .................. 1.50 American Communism, (James Oneal.) A history of the orig-in and development of the American Communist move- ment, (Cloth).......................... 1.25 America's Way Out, (Norman Thoma*.) A program for De- mocracy. (Cloth).................... 2.00 Anarchism and Socialism, (Geo. Plechanoff) (cloth)................ .60 Ancient Societj, (Lewis H. Morgan.) Rescarchea in the lives of human progress from Savagery through Barbarism to Civilization, (cloth).......... 1.15 Brass Check, (UpUn Sinclair), A study of American jour- nalism, (cloth)...................... 1.00 Cradle of Life. The story of one man's bt>ginning. By Louis Adamič, (cloth) .................... 2.50 Cry for Justice. An anthology of the literature of social protest. By Upton Sinclair, (cloth) ................................... 1.50 "Debs. His Authorised Life and Lrrow, which had been the curse of the old Spain, has been one of the early victirm of the war. This changed špirit can be seen in ali Government activ-ities, civil as well as military. School for Sohliera Perhaps one of the things that impressed us most, al-though it is not of primary military importance, was a school for soldiers, 50 yards behind the front line trenches. It was a comfortable room dug into the side of a hill, holding about 2*0 desks, a blackboard, and ali the other paraphernalia of education. There, young peasants, left illiter-atc by the old regime, \vere spending their hours oif duty. We were told that they were wonderful pupils, enthusias-tically taking advantage of the opportunity, belatedly but so unexpectedly provided them, of learning to read and write like other people. There are no less than 8,000 of these schools for soldiers in various parts of Spain. They are a product of the practical idealism and great organizing ability of Jesus Hernandez, the Minister of Education, who had spent five years in prison be-cause of his "subversive" acthities. He is looked upon as one of the ablest men in Peru»«k. Katkerine Jurman and Frank Elorsick, Jotcpkine Turk and Šopki« Turkmati. Min Jennjr Ptru-••k, a recent addition to our chorus, will render a solo. She has, I am sure you will agree, a fine and beau-tiful voice and I am sure her de-but will be enthusiastically received. A male oetet, composed of T. Po-«U»kntk, A. Kulum, L. Poljšak, F. Elcrsick, J. Laaar, K, Turkman, A. Dolfan and J. Mačkovo« will be another number on the program. The entire chorus, under the capable di-reetion of Mr. Jocopk Kraboc, will participate with three selections. Before and after the program there will be dancing and refresh« ments. Frank Barbic's orchestra will j furnish the dance music and we can assure you in advance that you will enjoy hia music to the fullest extent. Awards will be made throughout the evening. The admission is only 25 cenU. The plače is the S.N.D. on St. Clair. i The date is Saturday evening, March 5. The tirne, 8 P.M. Be on hand for the kind of good time that we always have with our folks at affairs like this. JOSEPHINE TURK, Convmittee Member. PEACE By C. M. RUPEL My heart is lcaden in my breast; even the st*rs Seem to be vvavering in their firma-ment. Empires are erumbling. Men who would be czars, Drunken with power, contrive new armament. Men's inhumanity to man has made Martyr and brute, Samaritan and knave, Justice is sore beset and long de-layed, Distrust and hatred erush the blun- dering brave. 'Tis hard to say "I am at peace," ........ and yet, Great is my faith that peace »hali yet prevail, Faith shall make vain the war lord's boast and threat, hold Hope's torch, its light must never fail. Y0UR DAILV BREAD How much do you pay for*your daily bread? A typical retail priče is 11 centa a loaf. t ( But aa you go over your grocery bills this Weak ponder this fact— Tk« raw matarial« In an avorat« loaf of kroad coats tk« baking com-pani«t 2.6 c«nlt. Bjr tk« tim« you («t it at tk« itor«, 9 cent« ka« b««n added to tk« pric«. Sueh is the erime of another of America's monopolies — the Baking Monopoly, concentrated in the hands of a few giant baVing companies. Book* -This iaaue oi Proietarec carries a complete list of aH our book* and pamphlets coveting a number of subjeets among them the fol!ow)ng: Economics, Politka, Socialism, Fic-tion. Check over it and if you find tho book you've been looking for, aend us your order. Laat week we publtahed the priče list of ali Slovene books we have in stock. In that list you will find the complete works of the. foremost American and European Slovene authora—Ivan Cankar, F. S. Fini-far, Ivan Pr«g«lj, Jo»«p Jurčič. Iran Tavčar, Jan«s Trdina, Janko K«r»nik, Ivan Mol«k, Etkin Kristan and others. Four N«w Member s Believe it or not, we initiated four new member* at the laat meeting of Branch No. 1. A very welcoine de-, velopment indeed. VNe need new members, plenty of them, not only t., »upplant those who havf dropped out but to pu*h forward tovvai d-t our goal —a member*hip of 100. YVe've been ihere before, remember. After a |ltort and *napi>y buainesa meeting, we t-tacussed two important pioblemj of interest to our member-hip—firat, the Jugoslav Comnuiniat weekfy "Naprej," publiahed in Pitta-burgh, Pa., and the ne* Communist Party I>aily, The Midvest Daily Re-cord, publi/hed in Chicago. It i* the custom wi»h our Branch to hold a discusaion on some current ■»ubject after each meeting. A great deal of interest can be stirred up with these discussions, they have educational value and properly per> aued, are invaluable rn cementing a common, »olid understanding among ottr member*. More of our you ng comrades should attend the Branch meeting* and take in tke** discusaions. As a member. you mu*t mak.- & your l»uai-' ness to be informed on the isaues | confronting us. The way to do it is to attend the meeting*. THE FERTILIZER MAN Bf UPTON SINCLAIR From "Th« J«nVl«" (A novel portraying the lives of the workei^ in the Chicago stock-yards.) Hia labor took him about one minute to learn. Before him vva* one of the vent« of the mili in which the fertilizer waa being ground—ru*h-ing forth in a great brown river, with a *pray of the finest dust floating forth in clouds. Jurgis wa* given a »hovel, and along with half a dozen others it was hia taak to shovel this fertilizer into carta. That other were at work he knew by the sound, and by the fact that he sometime* col-lided with them^ otlwrwiae they might a* well not have been there, for in the blinding dust-atorm a man could not see six feet in front of his face. When he had filled one cart he had to grope around him until another came, anO tf there wa* none on hand he continaed to grope till one arrived. In five minutes he waa, of courae, a mass (tt fertilizer from head to feet; they g»ve him a sponge U* tir over his mouih, ao that he could breathe, but tt»e sponge did not prevent his lip« and eyelids from caking up with it and hia ears filling »olid. He looked like a brown ghost at twilight—from hair to ahoe* he became the color of the building and of everything in it, and for that matter a hundred yards outside it. The building had to be left open, and when the wind blew Durham and Company lost a great deal of fertilizer. Working in his shirt-aleeves, and with the thermometer at over a hundred, the phosphates soaked in through every pore of .lurgi«' akin, and in five minute« he had a hea l-ache, and in fifteen was almost dazed. The blood was pounding in his brain like an engine's throbbing; there waa a frightful pain in the top of his skull, and he could hardly control- his handa. Stili, with the memory of his four joblea-* months behind him, he fought on, in a frenzy of determination; and half an hour later he began to vomit—he vomitei until it aeemed as if his inwards must be torn into »hreds. A man could get used to the fertilizer-mill, the bo«s had said, if he would only make up hia mind to it; but Jurgis now be-gan to see that it was a question of making up hia stomach. At th« end of that day of horror, he could *carcely stand. He had to catch himself now and then, and lean againat a building and get his bear-ing*. Most of Uie men, when they came out, made straight for a saloon —they seemed to plače fertilizer and rattlesnake poison in one cla*s. But Jurgis was too i 11 to think of drink-ing—he could only make his way to the atreet and atagger on to a car. He had a aenae of humor, and later on, when he became an old hand, he uaed to think it fun to board a street-car and see what happened. Now, however, he was too ill to notice it —how the people in the car began to gasp and sputter, to put their hand-kerchiefs to their nos«, and trana-fix him with furious glances. Jurgi« only knew that a man in front of him immediately got up and gave him a seat; and that half a minute later the two people on each side of him got up; and that in a fuil minute the crowded car was nearly empty— those passengers who could not get room on the platform having gotten out to walk. Of course Jurgis had made his home a miniature fertilizer-mill a minute after entering. The stuff was half an ineh deep in his skin—hia whole system was full of it, and it would have taken a week not merely of scrubbing, but of vigorous exer-cise, to get it out of him. Aa it wa», he could be compared with nothing known to man, save that neweat dia-covery of the savan ta, a substance which emita energy for an unlimited time, without being itself in the leaat diminished in power. He smelt so that he made ali the food at the table taste, and set the whole family to vomiting: for himself it was three days before he could keep anything upon hU stomach—he might wa«h his handa, and use a knife and fork, but were not his mouth and throat filled with the pobon? And stili Jurgis stuck it out! In i spite of splitting headaches he would 'stagger down to the plant and take up his stand once more, and begin to shovel in the blinding clouds of duat. And so at the end of the week he 1 was a ferti!izer-man for life—he wa« able to eat ajtain, and though his head never stopped aching, it ceased to be ao bad that he could not work That bug is getting a bit self-centered, Right no\v he'g | putting on airs, He tells me, "Louie, I'm for the intelligent-i sia .. "Intelligentsia," I interrupted sarcastically. MYes, intelligentsia," he continues, "and I'm taking off. See vvhat you can do for yourself.M * O. K. "intelligentsia," here goes ... There was a lawyer at an annual lodge meeting, Where delegates were being elected for a convention. This lawyer Mintelligentsia,M asked for the floor, Got it, and spoke for the nominees Of which he was one. Brothers and sistera, vote for the "intelligentsia." Only "intelligentsia" know lodge business. I>o not vote for dumb workers. After ali speakers were done and the vote taken; The result was 503 for a dumb worker, For the "intelligentsia" 1, making 504 votes in toto. This same "intelligentsia" featured in a divorce čase, In which husband sued wife for unfaithfulness. She having had a> child by another man. He, by receipts of drafts, was proven faithful. The "intelligentsia" overwhelms, "200 bucks for sueh cases." The dumb party of the first says "O. K." The čase comes to court. After above evidence and witnessing was given, The Judge started to say, ^Divorce .. But the "intelligentsia" arose and interrupted, "Herei I have some nvore evidence .. The court interpreter threatens, "Boš tih!" The Judge ruled, "Divorce granted." Immediately following, "intclligcntsia" and court interpreter meet. Interpreter: "Why bring in unnecessary delay?" "IntelligenUia:". "Dammit! I must make an impression For 200 bucks r ARCHLICHT »in.,. Donald Lotrich THE REALIST OA CAS*4 Some falls are means the happier to rise—Shakespeare. Branch No. 1 JSF held its regular monthly meeting last Friday night at the Center. After the regular order of business was concluded, vre held a short discussion on the prob-lems which confront Socialista and which are the direct result of the Communist maneuvers. With the constant change of front by the Com-munists, we too, are sometimes given concern and we, too, must devote time to combat the false hopes and opinions thus created. At the meeting proper four new member* were accepted into the Branch which is a good sign of a pick-up in Socialist aetivities. Later in the evening a group of us consumed several hours in solving the riddle of Russia and its executions. We discussed aH angles of the situation and brought to light the various human elementa which enter into the queation. For-tunately, we have had with ua Com-rades who size up the situation from the Trotzkyite angle and at the same time some of us who don't believe these executions were simply without cause and some reason. It was a lively diacuaaion but without aeri-oua.effecta and lesa changes of opin* ion. « We spent the wcek-end at Nada's (Lodge No. 102, SNPJ) Annual Mask Dance. Our ladies had a very srood attendance, a considerable number of whom were masked, anrf should realize considerable profit. Winner of the first prize at the Mask Bali showed how closely the SNPJ and the Jugoslav Socialist Movement are linked. Whi!e the Society is in the 25th year of its Juvenile Department, the Socialist group and Lodge Slavia, No. 1, SNPJ, are .15 years of age this vear. So to speak, these various SNPJ units are progressive because the Socialist element has been instrumental in pushing for progress. This ladies' lodge has been indeed, right up with the best of the working class organizations, in promoting the general welfare of their individual mem-bers, the cause of the Society which, after ali, is the* cause of the work-ing class. They deserve to receive just support. * Our comradea report complete satisfaetion from the outeome of the Thonias-Doucrlas debate last Thursday night. Unfortunatel.v, some of us could not attend to hear the arguments due to other pressing matters but we were delighted to learn about the success of the debate. Sueh debates are of considerable value to the party and its members and should gradually gain new comradea to the Socialist cause. * There has been considerable im-provement in the general set-up and line-up of the Socialist Call, our weekly Socialist paper. The new Kditor is publishing diverse items which are more readily digested and the comrades in Chicago are strug-gling to sustain the paper. For that purpose, a Supper has been ache-duled this coming Saturday and it is very desirable that our comrades attend in full number. After ali, we do need the Call. A Socialist movement without its paper would be like an army without its General. We must see to it that the Call remains with us, therefore. * Rold and defiant Hitler insiated that he wanted Auatria to be his and had little difficulty to make his pressure feH. Mleek and compro-mising Chamberlain wasn't sure that we wanted peace in Europe and was less certain that he wanted Demo-cracy, so he grasped and shook hands with the Dictators. Now aH kinds of concesaions will have to be made to pacify the aggress:.ve Dictators and Dem»cracy will suffer along the whole line because of this weak-ness of the English Tories. No amount of objeeting would make any difference nor would it turn Chamberlain from his course. And ali the while the European Dictators are dragging the working class closer to \var. Only a unified and strong Labor movement can possibly avert a cataatrophe and only a strong I^abor Political organization can pos-sibly outbid the aggressivenesa of the tyrant Dictators. Riding at Anclior Modern military equipment are a perversion of maehinery-—Carried to their logical limit of use and inten-tion — Modern military machines will be an effective means of mu-tual mass suicide—European minds, even of dictators, heaitate to follow their logic — Americans feel only horror toward the modern meaning of war implementa—Japanese heirs of feudalistic fatalism—Seem to be using barbaric minds to control 20th centu ry uppliances — Already they are disappointe«! in reactions of China—Soon they may bo learning wider lessons from world reaponses —Inevitably, this play with world-vseapons — VVill evoke the corres-ponding energising of world-powers — For which the Japanese mind lacks much of prospeetive — They were even to F>hort-aighted to un-derstand Chi;iese neighboi-s — Stili less do they understand that if they rip civilization's veneera—They will find underneath them race* with age-old impulses from l»attels won— Having the same old savagr bloods, tamed only by experience — But tempered with self-controls essential to ultimate vietories. Between those who have the power to do but don't know what, and those nvho do know but can't, the country b getting in a hell of a fix. Wouldn't it be awful If Roosevelt the Rough Rider was sueceeded by Roosevelt the Rough Sailer? FALCON CORNER ON PAGE 5.