PE ČEBELARSKI CENTER MARIBOR Streliška 150, Maribor-Tel/Fax: 02/331 80 10 Delovni čas: od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure, sobota:od 8. do 13. ure; v nedeljo zaprto. GSM: 051/348-426 e-mail:jana.pp@amis.net www.cebelarski-center.si Zaščitna oprema za čebelarjenje Posode in točila za med Sladkor in sladkorne pogače, sirup za čebele Kozarce za med Pokrovčke s čebeljimi motivi Stekleničke za propolis Steklenice raznih oblik in velikosti Kartonsko in plastično embalažo PE ČEBELARNA OB PARKU TyrSeva 26, Maribor, Tel./Fax: 02/251 60 12 Delovni čas: Pon., sre., pet. odprto od 9h -17h Naročeno blago vam lahko pošljemo po hitri pošti, pri večji količini pa po želji dostavimo na dom! Nudimo vam: Voščene satnice AZ, LR v * Satniki AZ - lipovi, rogljičeni Panji AŽ, LR, LR 2/3 Drobni pribor JANA - Trgovina, posredovanje, zastopanje - Jana Pušnik Pokrivat s.p., Maribor ČEBELARSKA OPREMA BATUJE 33, 5262 ČRNIČE S(05) 368 45 80, .. (05) 368 45 81 GSM 051 614 683 www.kipgo.net;kipgob@gmail.CQm PE LUKOVICA, BRDO 8f 1225 LUKOViCA & (01} 729 61 30, e-mail: cebeldrna.luk4vica@9rnaii.com -PRIPOMOČKI ZAOOKR|VANJ£ SATO'.1 -irtn.A KiMU MIK| ZAS£ TN*. OP TEMA -■A-H. INOPTfMA s*. mce ■OSTALlCiDELARS^I PRIPOMOČKI vn: .v. m iJsnsko po4K rili pri gOtOuin. - ^in rulJu^Hj v vnKkiDili i EMBA:_AZAZAMED. -STEKLENA -fUVSTStKA -KABT0NSW -fokhouCKI ' . - , - ■ II.. VA/ PANJEV DO -25% POPUSTA NA ZABOJNIKE 17 7Al flHF__/ IHAJHULJSt: \ ^iirfllte^Tii^ERTNE POGAČE PRIVOŠČITE VA£IM ČEBELAM NAJBOL JSE! IZPARILNIK > ZAOKSALNO KISI 30% VEČJA STIMULACIJA SE 5 TAVA i*"1 - H\JHTOiA ali ■ ' ■ fcLKSTftOZAil.S* MA1 T117A 3 it, SLADKEPIV 12 in t MIKLAVŽEV POPUS T NA IZPARILNIK,^ 22OV OD 1.-6.12.2010* Vinn čeSefafjcm in \ ČeSeiarfijun x oti Hjpttcu fielii ZiiliTjfjujemo za iOupa nje. Žcditto vam (epe Gožičnt pfuznifg ter vesdo, zdravo in fijttfem feto 30!"! IZDELUJEMO: -PFtAŠILČKE. 4$. 5S. 7S -PANJE AŽ: 9S, 1 DS, po naročilu 11 S, 12S -PANJE AŽ 3E ftS, 10S, ponanciilu 11S PANJI AZ KOZINC , 11+3 BATLJE PE LUKOVICA .144:1« ii H I4IVI lAll« :.- HI In JI i j :•:. ip :■: -it- ZAPMTO fpARN T C 1 IHIK VOSClN. SONČNI TOPI LN i KI LESENI IK iz NERJAVEČEGA MATERIALA ZA . 1 ALI 1 SATA. l-v I ^RESE ZA VOiilMt GRELEC ZA TOPLJEN JE MEDU CSkjlI nwjaveiega nialer-ala •moč 2000 w KAZALO UVODNIK UVODNIK Spoštovane članice in cenjeni člani! Nekako mi ne gre od rok, ko vam na ta način sporočam, da bom v začetku decembra zaradi upokojitve prenehal opravljati delo tajnika Čebelarske zveze Slovenije. Ne gre mi od rok in beseda nekako ne steče, ker je lepo in bogato petnajstletno obdobje tako hitro minilo. Zame je bilo to obdobje pestro, delovno in polno novih izzivov. Ne razumite me napak, vendar sem vse to obdobje - ob vaši podpori in sodelovanju - skušal biti ustvarjalen del naše čebelarske zgodbe. Delovno mesto tajnika Čebelarske zveze Slovenije sem zasedel septembra leta 2001. Takoj se je bilo treba vključiti v delo, povezano s končanjem graditve Čebelarskega centra Slovenije, ter v priprave in izvedbo mednarodnega čebelarskega kongresa Apimondia 2003 v Ljubljani. V Sloveniji je čebelarstvo postajalo enakopravna kmetijska panoga, pridobili smo interni laboratorij za kakovost medu, uveljavili smo zahtevo po svoji svetovalni službi, izvajati smo začeli rejski program za kranjsko čebelo, vstopili smo v Evropsko unijo in začeli izvajati ukrepe podpor za razvoj našega čebelarstva. Čebelarji nismo več samo pridelovalci, ampak tudi legalni tržniki čebeljih pridelkov, nastal je Čebelarski terminološki slovar, ustanovili smo Čebelarsko knjižnico Janeza Goličnika, slovenski med je pridobil zaščito Evropske unije, skratka, čebelarji in naša stanovska organizacija smo zaradi vztrajnega skupnega delovanja postali v javnosti ugledni. Po mojem mnenju ne smemo spregledati, da smo v tem obdobju sprejeli doktrino in začeli izvajati program sonaravnega zatiranja varoj ter ustanovili Šolo čebelarjenja Antona Janše, ki je začela tudi delovati. Čeprav smo omenjeni dejavnosti in usmeritvi skoraj opustili, upam, da bosta - prilagojeni novim spoznanjem in potrebam - znova zaživeli. V vsem tem obdobju je naše čebelarstvo dobilo nov zagon, naše vrste pa se pomlajujejo. Slovenija je čebelarska dežela - in tako bo tudi v prihodnje - s podobno strukturo čebelarjev, saj nas k temu kljub kratkoročnim posameznim drugačnim stremljenjem navajajo naše čebele in naravne razmere za čebelarjenje. Naša trdna stoletna organiziranost, stanovska povezanost v Čebelarski zvezi Slovenije in dobro delo čebelarskih društev ob upoštevanju naprednega čebelarskega znanja so brez dvoma edina jamstva za prihodnji uspešen razvoj našega čebelarstva, novi izzivi pa od nas zahtevajo vse več. Prepričan sem, da se je v vseh pogledih treba zanašati predvsem na naše lastne moči, zato varujmo naše organizacije in se med seboj spoštujmo. Fotografija na naslovnici: Čebelje srce. Nominirana fotografija z mednarodnega natečaja čebelarske fotografije Čebelarske zveze Slovenije 2015. Foto: Boštjan Tovornik, Slovenija Anton Tomec IZ ZNANOSTI IN PRAKSE 409 Dr. Claudia Garrido: Kdor želi sovražnika premagati, ga mora poznati! 411 Dr. Pia Aumeier: Zatiranje varoj v milih zimah? 413 Dr. Ralph Büchler: Odbira čebeljih družin, odpornih na varozo 415 Mag. Andreja Kandolf Borovšak: Poročilo o rezultatih interne kontrole slovenskega medu za leto 2016 417 Marjan Papež: Poklukarjevi dnevi - Iz znanosti v prakso 418 Tone Žakelj: Novice iz sveta 420 ALTERNATIVNI OPRAŠEVALCI_ Dr. Danilo Bevk: Evropa dobila rdeči seznam čebel 421 DELO ČEBELARJA Jure Justinek: Čebelarjeva opravila v decembru ZDRAVJE ČEBEL 422 Mag. Ivo Planinc, dr. vet. med.: Huda gniloba čebelje zalege v številkah 423 SMGO Tanja Magdič: Posvet ob dnevu shem višjih kakovosti medu 424 ČEBELARSKI TURIZEM 425 OBLETNICE 431 DOGODKI IN OBVESTILA 432 OBVESTILA ČZS 434 MALI OGLASI 438 V SPOMIN 443 INDEX EDITORIAL Anton Tomec 409 FROM SCIENCE AND PRACTICAL WORK_ Claudia Garrido, DSc: Whoever Wants to Defeat the Enemy, Must Know it! 411 Pia Aumeier, DSc: Suppression of Varroa in Mild Winters? 413 Ralph Biichler, DSc: Selecting of Bee Colonies Resistant to Varroasis 415 Andreja Kandolf Borovšak, MSc: Report on the Results of the Internal Control of Slovenian Honey in 2016 417 Marjan Papež: Poklukar Days - From Science Into Practice 418 Tone Žakelj: World News 420 ALTERNATIVE POLLINATORS_ Danilo Bevk, DSc: Europe Introduces Red List of Bees 421 BEEKEEPER'S WORK Jure Justinek: Beekeeper's Tasks In December BEES' HEALTH 422 Ivo Planinc, MSc, DVM: American Foulbrood In Numbers 423 SHPGI_ Tanja Magdic: Conference on the Day of Higher Quality Schemes for Honey 424 BEEKEEPING TOURISM 425 ANNIVERSARIES NEWS AND EVENTS 431 432 ANNOUNCEMENTS BY BEEKEEPING ASSOCIATION OF SLOVENIA SMALL ADS IN MEMORIAM 434 438 443 Slovenski čebelar 12/2016 Letnik CXVIII 409 UVODNIK Imam srečo, da sem ob svojem delu spoznal veliko izjemnih ljudi, čebelark in čebelarjev, ki so z vsem srcem vodili Čebelarsko zvezo Slovenije ter delovali v čebelarskih društvih - in to počnejo še zdaj -, pa tudi neče-belarjev v ustanovah in podjetjih, s katerimi Čebelarska zveza Slovenije sodeluje. Ob meni so tudi odlični sodelavke in sodelavci, ki sem jim še posebej hvaležen za tvorno sodelovanje s priporočilom, da naj jim bo interes naše stanovske organizacije prvi pred drugimi. Če mi bodo zdravje in moči dopuščali, bom tudi v prihodnje ostal čebelar in kmetovalec, deloval v matičnem čebelarskem društvu, prepeval v pevskih zborih, več časa pa želim nameniti tudi družini. Drage čebelarke, spoštovani čebelarji, hvala vam za vse. Ob prihajajočih prazničnih dnevih želim vse najboljše tako vam kot vašim čebelam. Anton Tomec Čebelarska zveza cebelarkam božične in čebelarjem prijetne in uspešno čebelarski %to 2017! 1 Medenjaki z marmeladno in čokoladno glazuro Na OŠ Bakovci že nekaj let deluje čebelarski krožek pod vodstvom g. Janka Rožmana. Ob šoli je tudi manjši učni čebelnjak. Čebelarski krožek skupaj z lokalnimi čebelarji vsako leto za preostale učence pripravi predstavitev čebelarstva. Že lani smo za šolski bazar pekli medenjake, letos pa smo recepte za medenjake začeli preizkušati že nekoliko prej. Tako smo spekli medenjake, ki se od klasičnih razlikujejo že po zunanjosti, saj so obliti s čokolado. Ko jih poskusiš, ugotoviš, da se pod čokolado skriva še marmelada. Tako kot so teknili nam, upamo, da bodo tudi vam. SESTAVINE Testo: 80 dag gladke moke, 2 veliki žlici sode bikarbone, 7 žlic tekočega medu, 2 celi jajci, 2 žlici svinjske masti, 30 dag sladkorja v prahu, 8 žlic mleka, po ščepec cimeta, muškatnega oreška, koriandra, ingverja, mletih klinčkov in pimenta (premešamo), naribana lupinica biolimone. Glazura: domača marmelada, črna čokoladna glazura: 200 g črne čokolade, 100 g masla. PRIPRAVA Sladkor, jajca, mast, začimbe, limonovo lupinico in med stepemo v gosto maso ter dodamo mleko in moko s sodo bikarbono. Z mešalnikom mešamo toliko časa, dokler gre, nato zamesimo testo. Testo zavijemo v prozorno folijo in ga pustimo počivati čez noč. Iz testa naredimo svaljke, jih razrežemo na enake koščke in oblikujemo srednje velike kroglice. Testo lahko tudi razvaljamo in izrezujemo različne oblike. Medenjake pečemo pribl. 10 minut pri 180 °C. Ko jih jemljemo iz pečice, morajo biti medenjaki še mehki. Še mlačne medenjake na tanko premažemo z marmelado. Na koncu vsakega pomočimo v čokoladno glazuro, s katero prekrijemo marmelado. Avtorica recepta: Andreja Kosednar Lebar, učiteljica OŠ Bakovci Vaš recept pošljite na e-naslov: natasa.strukelj@czs.si 410 Slovenski čebelar 11/2016 Letnik CXVIII IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Kdor želi sovražnika premagati, ga mora poznati! Claudia Garrido* Vse, kar je dobro vedeti o biologiji varoj in zdravju čebel Učinkovita strategija za zatiranje varoj v poznem poletju in pozimi je danes ključnega pomena v vsakem uspešnem čebelarstvu. Potrebna je fleksibilnost, kajti nobeno leto ni enako prejšnjemu. Dobro poznavanje življenja varoj nas lahko obvaruje pred neprijetnimi presenečenji. K temu je kar nekaj s svojimi raziskavami doprinesla italijanska znanstvenica dr. Claudia Garrido, ki smo jo kot avtorico intervjuja z dr. Antonio Nanettijem spoznali v SČ 10/2016, str. 330. Varoje so parazitske pršice, ki za preživetje nujno potrebujejo gostitelja - pri nas je to medonosna čebela, v Aziji pa zajeda azijsko čebelo. Najbolje se počutijo v stabilnem okolju, ki ga z aktivnim ogrevanjem oziroma po potrebi hlajenjem (vnos vode ipd.) vzdržujejo čebele, torej tam, kjer sta ustrezna temperatura in vlaga konstantni. Varoje se zelo uspešno in hitro razmnožujejo samo v pokriti zalegi. Brez če-belarjevega ukrepanja se število varoj podvoji vsake tri do štiri tedne. Iz samo 30 varoj v marcu jih lahko nastane do septembra 3.200 in te obremenjujejo in slabijo zimske čebele, ki so tiste, ki naj bi družino uspešno »pripeljale« skozi zimo in zadostno oskrbele prvo pomladansko zalego. Varoje se ravnajo po vonju Napadenost čebel z varojami se lahko zelo hitro stopnjuje, ker so varoje dobro prilagojene dinamiki razvoja čebelje družine. Čebele krmilke so tiste, ki transportirajo samičke varoj do ustrezno stare zalege. Ko varoje po vonju prepoznajo celico z ustrezno staro ličinko, zapustijo svoje »transportno sredstvo« - krmilko ter se naselijo v celico z žerko, ki je 15-20 ur pred pokritjem. Varoje prepoznajo svoj »taksi« - krmilko po vonju; v tej starosti imajo krmilke namreč specifičen vonj, kar velja tudi za ličinke tik pred zabubljenjem oz. pred pokritjem celice, ki imajo drugačen vonj od mlajših žerk in tako nehote signalizirajo ugodno mesto za okupacijo celice. Ko je samička varoje v celici, ima le malo časa za razmnoževanje, čebela delavka se bo namreč polegla v 12 dneh. Po približno 60-70 urah bivanja v že pokriti celici poleže osemenjena samička varoje prvo in potem vsakih 30 ur naslednje jajčece. Vse skupaj poteka zelo hitro, jajčeca so se v samič- * Dr. ki varoje namreč razvijala že v času, ko je še zajedala odraslo čebelo zunaj celice. Spreminjanje vonja starajoče se ličinke pred zabubljenjem pa spodbudi v nekaj urah rast in poleganje prvega jajčeca. Prvo jajčece, iz katerega se izleže haploidni samček, je seveda neoplojeno, iz naslednjih 4-5, oplojenih pa se razvijejo samičke varoj, ki se v celici parijo s svojim bratom (incest), in sicer takoj, ko spolno dozorijo. Tudi tukaj odigra vonj odločilno vlogo, samček prepozna godnost spolno zrele sestre po njenem specifičnem vonju. Razmnoževanje varoj je torej izvrstno prilagojeno času in stadijem razvoja čebele v celici. Največja škoda, ki jo varoje povzročajo, nastaja prav v času »okupacije« zaležene celice in razmnoževanja parazitske pršice v njej. Ženski del družine varoj v celici se namreč prehranjuje s hemolimfo čebelje bube, samčki se ne prehranjujejo, ker nimajo razvitih ustnih delov. Čebele, ki se polegajo iz celic, ki so bile okupirane z varojami, tehtajo bistveno manj, v njihovi hemolimfi je občutno manj beljakovin in tudi njihova življenjska doba je znatno krajša od njihovih zdravih sester, poleženih iz nenapadenih celic; ne pozabimo pa tudi okuženosti z virusi in drugih sekundarnih infekcij ter prizadetosti zaradi njih. Vse to pa ima tudi praktične posledice: pri zatiranju varoje ni zgolj pomembno KAKO, ampak tudi in predvsem KDAJ začeti. Napadenost družin z varojami skozi leto Kot je bilo uvodoma omenjeno, se podvoji število varoj vsake 3 do 4 tedne. Spomladi in v zgodnjem poletju bliskovito narašča število delavk v panju, pa Varoje v zalegi ^HH^1 Slovenski čebelar 12/2016 Letnik CXVIII 411 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE tudi količina zalege. Tudi varo-je se v tem času intenzivnega razvoja čebelje družine dobro razmnožujejo, vendar je količina nenapadene zalege v večini in se posledično polega zadostno število zdravih čebel. Škode, ki jo povzroča sicer naraščajoče število varoj, še ni zaznati. Ko se poletje prevesi v drugo polovico (po kresu), pa količina zalege najprej zastane na doseženi stopnji in nato postopoma upada, število varoj pa še vedno potencialno narašča, kar pomeni, da celico z ustrezno staro žerko tik pred zabubljenjem lahko okupira celo več osemenjenih samičk, iz take celice poležena čebela pa je zagotovo še bolj prizadeta. V tem času, ki je za obstoj družine odločilnega pomena, je nujno potreben premišljen poseg čebelarja, s katerim bo zatiral varoje, sicer bo njihovo število lahko nekajkrat preseglo število zaleženih celic, ki so jim na razpolago za razmnoževanje, in bo obremenjenost in poškodovanost polegajočih se zimskih čebel toliko večja. Dolgožive zimske čebele namreč skladiščijo v maščobnem tkivu beljakovinske rezerve, ki so nujno potrebne, da bi lahko spomladi pričele z nego zalege. Napadenost z varojami in posledično poškodovanost zimskih čebel pa le-tem bistveno zmanjšuje količino omenjenih beljakovinskih rezerv ter jim skrajšuje življenjsko dobo. Zato je IZREDNEGA pomena pravočasno poznopoletno zdravljenje, Varoja na polegajoči se čebeli. Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dinamika razvoja populacije varoj v primerjavi s številom zaleženih celic kajti le tako bo imela pravočasno nakrmljena družina z zadostnim številom nepoškodovanih zimskih čebel možnost preživetja. S tem pa še nismo opravili vsega. Nobeno zdravljenje ni namreč 100% učinkovito. Po poznopolet-nem zdravljenju ostaja v družini še vedno zalega (če je nismo odstranili), kar pomeni, da se varoje še vedno razmnožujejo, obstaja pa tudi nezanemarljiva možnost reinvazije. Naslednji odločujoči mejnik je zimsko zdravljenje, ki mora biti opravljeno strokovno in v času, ko v družinah ni pokrite zalege (načeloma je to 3 tedne po prvih slanah oz. zmrzalih - velja za panje z mrežasto podnico - op. prevajalca). Le tako bo zdravljenje do 97% uspešno in bodo družine začele novo sezono z minimalnim številom pršic. Zdravje čebel v širšem smislu Parazitska pršica varoja je specializirana na gostitelja - medonosno čebelo, kar pomeni, da neposredno ne zajeda čmrljev in preostalih samotarskih čebel. Kljub temu pa napadenost čebeljih družin z varojami posredno vpliva tudi na divje živeče sorodstvo medonosnih čebel. Problem, ki ni bil izpostavljen v zgornjem besedilu, so namreč virusi, ki jih varoje prenašajo (poznanih je 18 patogenih - op. prevajalca). Eden bolj znanih je tako imenovani DWV-virus - virus deformiranih čebeljih kril (ang. Deformed wing virus - v ČTS je sicer »manj posrečeno« slovenjen kot virus popačenih čebeljih kril - op. prevajalca). Ta virus ni omejen zgolj na medonosno čebelo, ampak se z njim okužijo tudi čmrlji in druge divje čebele, ki so med drugim nezanemarljivi alternativni opraševalci tudi kulturnih rastlin. Čeprav varoje ne napadajo neposredno divjih čebel, pa so posredno odgovorne za okužbe z omenjenim DWV-virusom. Prenos virusa je 412 Slovenski čebelar 12/2016 Letnik CXVIII IZ ZNANOSTI IN PRAKSE mogoč namreč tudi ob obisku cveta: okužena čebela namreč pušča delce virusa (partikle) na cvetu in tako omogoča širjenje okužbe na čmrlja ali čebelo samo-tarko, ki bi obiskala tako okuženi cvet, z varojo pa se nista nikoli neposredno srečala. Ameriški znanstveniki so v začetku letošnjega leta ugotovili, da virus deformiranih kril izvira od evropskih medonosnih čebel in so bile čebele tiste, ki so okužile parazitsko pršico varojo in ne obratno. Virus pa seveda izkorišča novega gostitelja za svojo širitev in sledi širitvi varoj. Na Havajih in Novi Zelandiji je bil virus odkrit šele ob pojavu varoj. Hitro širjenje varoj znotraj populacij in naraščanje števila zajedavcev v posamezni družini pa imata za posledico še hujše okužbe z virusom. Vplivi in posledice DWV-virusa na divje čebele žal še niso dovolj raziskani. Kaže pa, da čmrlji, okuženi z DWV-virusom, težje preživijo. S tega gledišča dobiva »zdravje čebel« drugačen, širši pomen; s skrbjo in doslednim, pravočasnim in strokovnim zatiranjem varoj čebelarji ne skrbimo le za svoje čebele, ampak posredno prispevamo tudi k zdravju Je za učinkovito zimsko zdravljenje res nujno potrebno, da so družine brez zalege? Zadnjih nekaj let opažamo v novembru in decembru izrazito aktivnost čebel, čebele prinašajo v panj cvetni prah, negujejo zalego, kot to sicer počno v začetku čebelarske sezone februarja ali marca. Na mestu je vprašanje, ki si ga postavljamo čebelarji, kako naj bo zimsko zdravljenje z oksalno ali mlečno kislino zadostno učinkovito ob dejstvu, da je v družinah neprekinjeno prisotna zalega. Raziskovalci: dr. Pia Aumeier, Patricia Beinert, dr. Otto Boecking in dr. Gerhard Liebig so se poglobili v zgornji problem in prišli do rezultatov, ki jih objavljamo v spodnjem besedilu. Nič čudnega ni, da pomladanske temperature v zimskih mesecih in družine, ki veselo negujejo zalego, spravljajo čebelarje v veliko zagato in celo obup. Zimsko zdravljenje z oksalno ali mlečno kislino je konec koncev zagotavljalo začetek nove čebelarske sezone z minimalnim številom varoj, pod pogojem seveda, da so družine brez zalege - takšno je bilo vsaj dosedanje mišljenje. Kaj torej storiti, če za ta letni čas previsoke temperature in posledično čebele, ki ne prezimljajo v gruči, * Dr. Čebela, okužena z virusom deformiranih čebeljih kril čmrljev in samotarskih čebel, katerih vloga v ekosiste-mu, katerega del smo tudi mi, morda sicer ni gospodarsko pretirano zanimiva in je težje merljiva, nikakor pa ni zanemarljiva. J (Prevod, priredba in lektura: V. Fajdiga) Vir: Garrido C. (2016): Wer den Feind besiegen will ... muss den Feind kennen!. Adiz-Die Biene-Imkerfreund, let. 71, št. 11, str. 11-13. v milih zimah marljivo izletavajo iz panja, prinašajo cvetni prah, negujejo zalego in omogočajo razmnoževanje varoj, ne dopuščajo primernega trenutka za učinkovito zimsko zdravljenje - tako imenovano odstranitev preostalih, s pozno poletnim zdravljenjem že zdesetkanih varoj? Kakšna je učinkovitost zimskega zdravljenja ob prisotnosti zalege? Je smiselno, kot nekateri svetujejo, v tem času iz panja odstraniti in uničiti zalego in tako posredno tudi varoje, ki se nahajajo v njej? Široko zastavljen poskus, ki smo ga opravili v zimah 2014/15 in 2015/16 na 31 stojiščih v deželi NRW (Severno Porenje-Vestfalija), naj bi pojasnil, kakšen vpliv ima neprekinjeno zaleganje na številčnost parazitske pršice varoje. V projektu sta pri raziskavah sodelovala Ruhr-Univerza v Bochumu in LAVES-inšti-tut za apidologijo v Celleju. Primerjali smo stanje (količino) zalege, napadenost z varojami in uspešnost zdravljenja ob različnih vremenskih razmerah. Ugotovitve V povprečju je bila v mili zimi decembra 2015 zalega prisotna najmanj v vsaki tretji od 433 družin v poskusu. V mnogih družinah so matice nenavadno močno zalegale že od oktobra. Družine so bile zato ob zimskem zdravljenju v primerjavi z decembrom SLOVENSKi ČEBELAR 10/2016 LETNIK CXVIII 413 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE 2014 v povprečju trikrat močneje okužene z varojami: 2014 s 123 (±144), 2015 s 430 varojami (±442). Posebej močno so zalegale matice v družinah, kjer je bila okuženost velika. V družinah z zalego smo našteli 664 va-roj (± 564), pri družinah brez zalege pa le 223 (±179) varoj. Ta fenomen (mnogo zalege pri šibkejših ali močno okuženih družinah) je poznan iz jesenskega pregledovanja in ugotavljanja moči družin pred zazimitvijo in je tokrat prvič prepoznan in opisan tudi za obdobje mile zime. Ker so bile zunanje temperature preko dne 5-16 °C, so bili pogoji za zimsko zdravljenje po metodi kapljanja oksalne kisline povsem neprimerni. Družine pogosto sploh niso prezimljale v strnjeni zimski gruči. Še več, prinašale so nektar in cvetni prah. Učinkovitost zimskega zdravljenja Učinkovitost zimskega zdravljenja je bila enako dobra v družinah z in brez zalege. Oba v Nemčiji dovoljena načina zimskega zdravljenja, in sicer z oksal-no kislino po metodi kapljanja in z mlečno kislino po metodi pršenja sta bila visoko učinkovita in sta dosegla dober uspeh. Pri uporabi oksalne kisline po metodi kapljanja je bil uspeh 90% (±10%), pri uporabi mlečne kisline po metodi pršenja pa 88% (±8%). Pri dodatnih dveh poskusih, in sicer z oksalno kislino kislino po metodi pršenja je bil uspeh izvrsten 97% (±3%), ob načinu zdravljenja z oksalno kislino po metodi kapljanja z raztopino oksalno kislino brez sladkorja pa slabši 79% (±18%). Majhna količina zalege Stopnja učinkovitosti je bila, tako predvidevamo, zato tako visoka, ker je bilo v družinah kljub vsemu malo pokrite zalege, v povprečju le 313 (±173) pokritih celic z zalego. To ustreza približno površini ene dlani. Bistveno večja satna površina pa je bila zale-žena z jajčeci. V 32 družinah z zalego je bilo od pokritih 2300 celic z varojami okuženih le 9,8%. Od varoj, prisotnih v družini, pa jih je bilo le 3,4% (±4,6%) v razmnoževalni (reproduktivni) fazi in posledično v zalegi ter nedosegljivih za tretiranje. Kljub vsem doslejšnjim bojaznim pa se večina varoj ni nahajala v maloštevilnih pokritih celicah zalege, marveč so parazitirale odrasle čebele in so bile tako lahko dostopne za tre-tiranje z oksalno ali mlečno kislino. Ko smo primerjali uspeh zimskega zdravljenja 2015 z uporabo oksalne kisline po metodi kapljanja z letom 2014, ko so bile temperature nizke in so bile družine brez zalege, smo ugotovili, da je bil uspeh zdravljenja ob mili zimi 2015 za 7% manjši. Dejstvo je, da so šle čebele v leto 2016 obremenjene z večjim številom varoj kot v leto 2015. Odločilna pravilna aplikacija ob pravem času Učinkovitost zimskega zatiranja varoj ob uporabi oksalne kisline po metodi kapljanja je zadovoljiva zgolj tedaj, ko ga izvajamo v družinah, ki prezimlja-jo v čvrsto strnjeni zimski gruči, pri karseda nizkih zunanjih temperaturah, najbolje zjutraj po jasni mrzli noči (tudi pri -14,5 °C, kot je videti na fotografiji). (O pri nas priporočenih izletnih dnevih v bližnji prihodnosti avtorica članka ne govori - op. prevajalca). Zaradi previsokih temperatur ali odvzemanja oz. izrezovanja zaleženega satja razrahljana gruča bistveno zmanjšuje učinkovitost in posledično uspeh zimskega zdravljenja. Pomembno je tudi, da zadostno pokapljamo vsako s čebelami zasedeno ulico; če katero izpustimo, se občutno zmanjša učinkovitost zdravljenja. Pri ugotavljanju zasedenosti ulic si lahko pomagamo z žepno svetilko. Povzetek Iz družin ne odstranjujemo satja z zalego, ker s tem razrahljamo zimsko gručo in tako zmanjšamo učinek zimskega zatiranja varoj. Tudi ob milih zimah, kot je bila zima 2015, in prisotnosti nekaj malega zalege je možno opraviti zimsko zdravljenje do te mere uspešno, da družine do prihodnjega zdravljenja pozno poleti niso ogrožene. V letu 2016 ni opaziti močnejše napadenosti z varojo (velja za Nemčijo-op. prevajalca), k čemer naj bi doprinesli hladna pomlad in upočasnjen razvoj družin in pa seveda čebelar z marljivim izrezovanjem trotovine, narejanjem rezervnih družin in tretiranjem le-teh z mlečno kislino v času, ko so brez pokrite zalege, torej z apitehničnimi ukrepi. V poskusu ugotovljeno 7% zmanjšanje uspeha zimskega zatiranja varoj ob milih zimah ne bo pri 500 preostalih varojah ogrozilo obstoja družine v prihodnji sezoni, v kolikor ne bomo opustili ali zamudili pravočasnega zdravljenja po potrebi. J (Prevod, priredba in lektura: V. Fajdiga) Vir: Aumeier P. (2016): Varroabehandlung in milden Wintern. Adiz-Die Biene-Imkerfreund, let. 71, št. 11, str. 14-15. Zatiranje varoj z raztopino oksalne kisline pri -14,5 °C 414 Slovenski čebelar 12/2016 Letnik CXVIII IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Odbira čebeljih družin, odpornih Ralph Büchler* Serijo člankov tujih avtorjev na temo varoj in varoze zaključujemo s prevodom intervjuja z dr. Ralphom Buchlerjem, vodjo oddelka za poskuse na čebelarskem inštitutu v Kirchhainu v Nemčiji, in sicer na temo odbire čebeljih družin, odpornih na varozo. Nekateri pomisleki in predlogi dr. Buhlerja so nov, drugačen veter v jadra vzreje in odbire zahodne medonosne čebele. Ob tej priliki bi se rad v svojem imenu, v imenu prevajalca in čebelarja zahvalil gospodu Francu Šmercu, podpredsedniku ČZS za predlagane članke, ki vsem nam - čebelarskim zanesenjakom vedrijo duha, širijo obzorja, bistrijo poglede in ostrijo posluh za probleme naših varovank in njihove rešitve tudi izven domačih logov. Zahvala gre tudi celotnemu uredniškemu odboru za potrpežljivo prebiranje prevodov in gospodu Janezu Gregoriju za strokovne recenzije. V prihodnjem letu si želim še več podobnih člankov. Vladimir Fajdiga, član uredniškega odbora SČ Čebelarska znanost - beri raziskovalci na inštitutih se trudijo z odbiro čebel, odpornih na varozo. Zanimalo nas je, kako daleč smo s takšno odbiro in kdaj bi naša čebela zmogla preživeti z varozo brez pomoči čebelarja. Dr. Ralph Büchler s Čebelarskega inštituta Kirchhain pojasnjuje in opozarja, da bi morali pri zatiranju varoj zmanjšati uporabo kemičnih sredstev. 1. Vedno znova slišimo za vzrejne programe s ciljem odbire in vzreje čebele, ki bi bila odporna na varozo. Kako daleč je še do cilja? Na tem področju dela znanost v zadnjem času velike korake. Konkretno se ukvarjamo s tako imenovano »na varoje občutljivo higieno čebel« - samo-čistilnim vedenjem čebel torej, ko si same s svojih telesc odstranjujejo zajedavce. V nekaterih čebeljih družinah je to početje bolj izraženo kot pri drugih. Z naprednejšo tehnologijo in metodami precizneje opravljamo meritve na in v satju z zalego in ugotavljamo uspešnost oz. neuspešnost razvoja in predvsem razmnoževanja varoj v njih. Družine, pri katerih ugotovimo višji delež varoj, ki niso sposobne raz- Dr. množevanja, so posledično varnejše pred posledicami varoze, zato jih uporabimo pri nadaljnji odbiri. Običajno je odstotek sterilnih varoj med 10-20%, pri posameznih družinah pa je lahko tudi nekajkrat višji, in sicer 50-60%. Odbiro opravljamo na čebelah podvrste A. m. carnica in na buckfaški čebeli. Pri družinah, pri katerih je sterilnost spolno zrelih osebkov varoj med 50 in 60%, je zatiranje varoj s kemičnimi sredstvi nepotrebno. 2. Zakaj je to tako zelo zahtevno? Ker traja precej časa, da identificiramo takšne družine. Potrebna so natančna opazovanja in nato ciljano razmnoževanje teh družin. Za to je potreben čas, obilo znanja in mnogo natančnega dela in truda, kar si običajen čebelar le težko privošči. To je tudi razlog, da je vse to doslej žal le predmet raziskav in ne širše prakse. V nadaljevanju poskušamo znanstveniki odkriti in razvozlati genetske kazalnike (mar-kerje), ki določajo povečano samočistilno vedenje čebel. Z morebitnim odkritjem omenjenih kazalnikov bi bila odbira v praksi mnogo lažja. Odbiro čebeljih družin, odpornih na varozo, je težko izvajati med drugim zato, ker je pri tem potrebno upoštevati tudi druge pomembne kriterije odbire, kot so: mirnost, gospodarnost, rojivost ... Ponekod po Evropi smo namreč našli čebelje družine, ki so prosto v naravi, brez človekovega posega v smislu zdravljenja, preživele kljub določeni obremenjenosti z varo-jami, kar potrjuje domnevo, da so nekatere družine dovolj močne in oborožene z verjetno genetsko pogojenimi mehanizmi za uspešen obračun z varojami. Pogosto pa imajo takšne družine lastnosti, nad katerimi čebelarji nismo preveč navdušeni. Le redko lahko govorimo o dobrih medaricah, močnih družinah, še redkeje o »krotkih« in mirnih čebelah ... Povsem jasno je, da lastnosti čebel, ki so posledica večdesetletne odbire v korist čebelarja, ne bomo žrtvovali v prid ene same lastnosti - odpornosti čebel na varozo. 3. Kdaj lahko pričakujemo, da bodo postale čebele odporne na varozo? Odgovor na to vprašanje je večplasten in odvisen predvsem od tega, koliko se je pripravljena vsa čebelarska srenja osredotočiti k dosegi cilja, da bodo čebele same uspele uspešno obračunati z varoja-mi. Trenutno je običajna praksa v čebelarstvu zatiranje SLOVENSKi ČEBELAR 10/2016 LETNIK CXVIII 415 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE varoj s kemičnimi sredstvi; ob predstavitvi novega kemičnega sredstva za zatiranje varoj čebelarji žare od veselja in navdušenja. Potrebna bo radikalna sprememba zdravljenja čebel in seveda korenit preskok v razmišljanju čebelarjev. Do odpornih čebel bomo prišli le tako, da ne bomo izvajali zdravljenja s kemičnimi sredstvi preventivno, ampak bomo zdravili le tedaj, ko bo prag škodljivosti zares presežen. To bi v nadaljevanju omogočilo uvid v različne sposobnosti posameznih družin in nudilo možnost, da bi manj odpornim družinam ciljano dodali novo matico z ustreznim potencialom odpornosti na varozo. Sodelovati bi morali seveda vsi čebelarji, le tako bi bil mogoč napredek, kar seveda pomeni, da bo za takšno spremembo potreben dogovor ter obilo prepričevanja in osveščanja na terenu. Dokler bomo pri zatiranju varoj uporabljali toliko kemije, ne moremo pričakovati čebel, odpornih na varozo. V kolikor bi takoj pristopili k zgornji koreniti spremembi zdravljenja ter prešli iz preventivnega - profilaktičnega koncepta zdravljenja na kurativni koncept in intenzivno delali na odbiri, bi verjetno potrebovali 10 let za dosego cilja - odpornost čebel na varozo. 4. Obstajajo morda še druge poti boja brez kemije proti varozi? Kot omenjeno, bo preteklo še mnogo vode, da bodo vidni uspehi odbire na varozo odpornih čebeljih družin. Poznani in upam da vedno bolj uveljavlja-ni so v zadnjem času postopki, ki jih lahko s pridom uporabimo namesto kemičnih sredstev (prekinitev zaleganja matice - pripiranje, lovilni sat, odvzemanje pokrite zalege). Zelo pomembna je prekinitev zaleganja; le-ta ima za posledico po določenem času (pribl. 25 dneh) nič celic s pokrito zalego, kar pomeni, da se tudi varoje ne morejo razmnoževati. Že narava sama je predvidela prekinitev zaleganja v družini, na primer ob rojenju, ki pa ga čebelarji tako srdito in na vse kriplje preprečujemo. Postopki, kot so pripiranje matice, lovilni sat in odvzem pokrite ali celo vse zalege, so izjemno učinkoviti in si zaslužijo več pozornosti ter širšo uporabo. Posebej v zadnjem času, ko čebelarjenje postaja modna muha, velja novopečene čebelarje navajati na omenjene postopke in posledično zmanjševanje preventivne uporabe kemičnih sredstev, kajti kar se Janezek nauči, to Janez zna. 5. Kaj menite o »čebelji savni« oz. knjižnem paščipalcu (Chelifer cancroides) kot alternativama pri zatiranju varoj? Omenjeni alternativni »sredstvi« imata povsem različna načina delovanja. Tehnična sredstva in ukrepi pri zatiranju varoj, kot je na primer čebelja savna, so sicer v osnovi boljši od uporabe kemičnih sredstev, vendar pa pogosto povezani z obsežnim tehničnim Knjižni paščipalec (Chelifer cancroides) se prehranjuje z varojami. vlaganjem in velikimi investicijskimi stroški. Mnenja sem, da je pamet boljša kot žamet in naj se čebelarji naučijo prav ravnati s čebelami, pa vsega tega ne bodo potrebovali. Raziskave knjižnega paščipalca se mi zdijo vsekakor zelo zanimive, kažejo namreč na to, da je čebelji panj pester ekosistem, (v kolikor ga čebelarji redno ne »očiščujemo« s kemičnimi sredstvi - op. prevajalca). V panju ne živijo samo čebele, marveč tudi drugi organizmi bolj ali manj v simbiozi, ki vplivajo drug na drugega in si tudi vzajemno pomagajo. Zagotovo je za ves »panjski ekosistem« stresno in ni dobro, da ves čas posegamo vanj tako s preventivno uporabo zdravil kot z nepotrebnim pregledovanjem čebeljih družin. Knjižni paščipalec s prehranjevanjem z varojami le-teh zagotovo ne bo uničil, je pa lahko del strategije, kako čebelje družine podpreti pri tem, da bi bile same kos varojam, brez pomoči čebelarja. J Jana Tashina Worrle, Bienenjournal, 11/2016 (Prevod, priredba in lektura: V. Fajdiga) DOLINŠEK MARJAN S.P., IZDELAVA ČEBELARSKE OPREME, MD OPREMA \ M.: 05 973 05 3B po 15 uri B-ntaH:dotln5Bk.mBfjBn@gmatl. com Pri nas izdelujemo 0,009 mg/kg). Razpon vrednosti je bil v območju od 0,01 do 0,02 mg/kg. Najvišja dopustna vrednost (MRL) kumafosa v medu je 0,1 mg/kg. Vsebnost amitraza so ugotovili v 38 vzorcih od 156. Pri 27 vzorcih so določili amitraz v koncentracijskem območju od 0,01 do 0,02 mg/kg, pri šestih vzorcih so določili vrednost v območju od 0,03 do 0,05 mg/kg, pet vzorcev pa je vsebovalo več kot 0,05 mg amitraza/kg. Noben vzorec ni presegel vrednosti MRL, ki je za amitraz 0,2 mg/kg. Najvišja izmerjena vrednost je bila 0,1 mg/kg (polovica dovoljene). Timol so našli v štirih vzorcih, največ 0,15 mg/kg. V treh vzorcih so določili 0,07 mg timola/kg, en vzo- 417 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE rec pa ga je vseboval 0,15 mg/kg. Ta snov ne povzroča tveganja za zdravje ljudi, zato slovenska in evropska zakonodaja zanjo ne predpisujeta najvišje dovoljene vsebnosti. Kljub temu pa lahko timol vpliva na okus medu. Zakonodaja v Švici predpisuje za timol MRL 0,8 mg/kg. Kot so ugotovili, je ta vrednost še sprejemljiva in ne vpliva na senzorične lastnosti medu. Sklep Brez dvoma je treba analize kakovosti medu nadaljevati. Čebelarje pozivamo, naj izrabijo to pomoč države, saj s tem spremljajo in nadzorujejo svojo proizvodno prakso. Tudi zakonodaja nam nalaga, da moramo svoj proizvodni proces vsake toliko časa preveriti z analizami. Glede na povpraševanje čebelarjev po analizah medu zaradi dogodkov decembra 2015 so število razpoložljivih analiz ostankov s 120 vzorcev povečali na 156 vzorcev. Čebelarjem, ki posumijo, da zaradi njihove prakse obstaja možnost neskladnosti vzorca medu z zakono- dajo, svetujemo, da opravijo kontrolni pregled svojega medu. Za nasvet lahko prosijo Javno svetovalno službo v čebelarstvu (JSSČ) in veterinarje, ki delujejo v okviru Nacionalnega veterinarskega inštituta. Še vedno je nepravilno označenih precejšnje število vzorcev, in to kljub vsemu trudu, ki ga v to z delavnicami, predavanji ali enotnimi nalepkami vlaga JSSČ. Vsekakor nas veseli, da so v medu ugotovili dokaj nizko vsebnost akaricidov. Čebelarji, izrabite možnost analiz kakovosti medu, saj je namen tega ukrepa svetovanje pri odpravi napak, torej pomoč čebelarjem. V prihodnjem programskem obdobju bodo na voljo tudi brezplačne analize drugih čebeljih pridelkov. J Viri: Kmecl, V., in sod. (2016): Zaključno poročilo analize medu v letu 2016, Sklop 1: Kontrola kakovosti medu, Kmetijski inštitut Slovenije. Kmecl, V., in sod. (2016): Zaključno poročilo analize medu v letu 2016, Sklop 2: Kontrola ostankov kemičnih sredstev za zatiranje varoj, Kmetijski inštitut Slovenije. Poklukarjevi dnevi - Iz znanosti v prakso Marjan Papež*, marjan.papez@kgzs.si Slovensko akademsko čebelarsko društvo (SAČD) je konec oktobra na Kmetijskem inštitutu Slovenije (KIS) organiziralo 2. znanstveno posvetovanje o čebelah in čebelarstvu, ki je v spomin na dr. Janeza Poklukarja, prvega predsednika SAČD, poimenovano »Poklukarjevi dnevi«. Na posvetu so bile predstavljene različne strokovne in raziskovalne dejavnosti v čebelarstvu, usmerjene v nove izzive in iskanje skupnih rešitev za izboljšanje preživetja čebel ter ohranjanje odlične kakovosti čebeljih pridelkov. Največji izziv: ohraniti rasno čistost kranjske čebele Za večino udeležencev je bil najzanimivejši referat dr. Petra Kozmusa iz Čebelarske zveze Slovenije o rezultatih morfološke analize populacije kranjske čebele na podlagi obarvanosti obročkov na zadku. Že nekaj let se namreč na posameznih območjih Slovenije, predvsem ob meji z Italijo in Avstrijo v Dravski dolini, pojavlja nesorazmerno veliko število čebel z rumeno obarvanimi obročki na zadkih. To seveda ni značilnost kranjske čebele, ampak kaže na mešanje ter vdor drugih ras in križancev čebel v Slovenijo._ * Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije Slovenija si je zagotovila in se hkrati zavezala, da bo kot izvorno območje kranjske čebele to varovala in jo vzdrževala čisto. Zato so se v okviru ukrepov v čebelarstvu leta 2011 lotili raziskave o navzočnosti čebel z rumenimi obročki na zadkih. Takrat je bilo povprečno 5,6 odstotka takih čebel, na obmejnem območju z Italijo tudi več kot 20 odstotkov, na Koroškem pa do 10 odstotkov. Za ohranjanje rasne čistosti je bila omogočena brezplačna zamenjava matic. V obdobju od leta 2011-2015 je bilo tako zamenjanih približno 6000 matic. Seveda so čebelarji tudi sami izločali ma- Čebelarskega posveta na Kmetijskem inštitutu Slovenije se je v dopoldanskem in popoldanskem delu skupaj udeležilo približno 80 ljudi. 418 Slovenski čebelar 12/2016 Letnik CXVIII IZ ZNANOSTI IN PRAKSE tice iz družin, v katerih je bilo večje število čebel z rumenimi zadki. Ko so lani znova izvedli podobno analizo, se je pokazalo, da se je stanje precej izboljšalo. Delež čebel z enim ali dvema rumenima obročkoma na zadkih se je zmanjšal na 1,22 odstotka. Vsak čmrlj svojo pesem gode Pozornost je pritegnila raziskava o načinu prepoznavanja vrst čmrljev. Kot so ugotovili do zdaj, v Sloveniji živi 35 vrst teh žuželk. Dr. Anton Gradišek z Inštituta Jožef Stefan je v poskusu ugotavljal vrsto čmrljev na podlagi pogostosti njihovega izletavanja, še zlasti pa na podlagi zvoka njihovega brenčanja. Na podlagi brenčanja so identificirali 13 vrst čmrljev in izdelali tudi mobilno aplikacijo za določanje vrste čmrljev. Matica ni enaka matici Dr. Maja Smodiš Škerl s Kmetijskega inštituta Slovenije je predstavila rezultate deset let trajajočega spremljanja kakovosti čebeljih matic pri slovenskih vzrejevalcih. Matice so merili in tehtali ter spremljali navzočnost nekaterih bolezni in virusov. Na podlagi rezultatov predlagajo, da bi matice certificirali bodisi kot visokokakovostne (niso okužene z nosemo, njihova masa mora biti več kot 200 mg itd.) bodisi kot tržne matice (preostale). Na področju patologije čebel so bile predstavljene raziskave o škodljivosti nekaterih sredstev za varstvo rastlin, škodljivosti hidroksimetilfurfurala (HMF) za čebele, obolenjih, ki jih povzročajo virusi, in o zatiranju varoj. HMF kot možen sovražnik čebel Mag. Snežana Jurišic, Kmetijski inštitut Slovenije: »HMF je naravna sestavina medu, njegov delež pa se povečuje s staranjem in povišanimi temperaturami. Dokler je HMF v manjših koncentracijah, za čebele ni problematičen, večje koncentracije HMF pa povzročajo čezmerno odmiranje čebel. V poskusu smo ugotovili, da do 15. dneva starosti ni večjih razlik, potem se je pokazala razlika, saj so čebele, ki so imele v hrani večjo količino HMF (100 in 1500 mg/kg pogače), začele množično odmirati. Iz navedenega sledi, da lahko pretirano segrevanje hrane za čebele skrajša njihovo življenjsko dobo.« Z apitehničnimi ukrepi nad varoje Referat Metke Pislak Ocepek z Veterinarske fakultete Spremljanje čebeljih družin kot podlaga za zatiranje varoj sicer ni bil predstavljen, kljub temu pa povzemamo nekaj ključnih ugotovitev. Dve leti zapored so na 96 stojiščih pri 288 čebeljih družinah spremljali stanje napadenosti čebeljih družin z varo-jami. Z raziskavo so potrdili doktrino zdravljenja, da je na prvem mestu spremljanje napadenosti čebeljih družin in pravočasno zatiranje varoj z ustrezno, za določeno obdobje čebelarjenja dopustno metodo. Vse družine v preletni razdalji (približno 3 kilometre) je priporočljivo zdraviti sočasno. Poleg tega je treba nujno poskrbeti za zalogo hrane, saj čebelje družine nikoli ne smejo biti lačne. Raziskava je še pokazala, da čebelarji za zmanjšanje napadenosti z varojami premalo uporabljajo apitehnične ukrepe (izrezovanje trotovine, narejanje ometencev in narejencev itd.). Poznopoletna skrb za družine je ključ do uspešne prihodnje sezone Za uspešno čebelarjenje v prihodnjem letu je izjemno pomembna oskrba čebeljih družin v poznopole-tnem obdobju, je v svojem referatu zapisal dr. Stanko Kapun iz Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije -Kmetijsko gozdarskega zavoda Murska Sobota. Od sredine julija do konca avgusta se izleže večina zimskih čebel, te pa morajo biti dobro nahranjene, bodisi s hrano iz narave (setev medovitih rastlin, kot je na primer ajda) bodisi s hrano, ki jo zagotovi čebelar. Poklukarjevi dnevi so logično nadaljevanje dejavnosti, ki jih je dr. Janez Poklukar (1960-2004) izvajal na svoji prekratki znanstveno-strokovno--praktični čebelarski poti. Prispevek dr. Janeza Po-klukarja k razvoju slovenskega čebelarstva je brez pretiravanja izjemen. Največ svoje energije je namenjal selekciji in ohranitvi kranjske čebele, tehnologiji čebelarjenja, čebelarski zakonodaji in umeščanju čebelarstva v ukrepe kmetijske politike. Ukvarjal se je z aktualnimi čebelarskimi problemi, kot je npr. varoza, predaval je na Univerzi v Ljubljani in Zagrebu ter pripravil številna predavanja doma in v tujini. Imel je tudi izjemen občutek za sočloveka, saj je veliko svoje energije namenjal osebnim stikom. Bil je pobudnik ustanovitve Slovenskega akademskega čebelarskega društva, ki je bilo v sodelovanju s Kmetijskim inštitutom Slovenije organizator tega posveta. SLOVENSKi ČEBELAR 10/2016 LETNIK CXVIII 419 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Cvetni prah da, a kako ga pridobiti? Na področju tehnologije čebelarjenja je pritegnil pozornost referat Nataše Lilek iz Čebelarske zveze Slovenije o optimizaciji pridelave cvetnega prahu. Pridobivanje cvetnega prahu osmukanca je zahtevno, saj se zaradi obilice hranilnih snovi hitro kvari. Za pridobivanje cvetnega prahu so na voljo različne vrste osmukalnikov, vendar imajo vsi manjše ali večje pomanjkljivosti in so pogosto izdelani iz nekakovo- Zbornik in posamezni referati so na voljo v elektronski obliki na spletni strani Kmetijskega inštituta Slovenije: www.kis.si/Poklukarjevi_dne-vi_2016. Dogodek so podprli Čebelarstvo Rihar Kocjan, Hiša medu Božnar, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije in Vetconsult pharma. Novice iz sveta Španija I V panju se v vosku v satju sčasoma nakopičijo pigmenti iz propolisa in peloda, zaradi česar se njegova bela barva najprej spremeni v rumeno in nato celo v umazano rjavo. S tem se znižuje tudi njegova cena. Zato je razbarvanje (»beljenje«) starega čebeljega voska od nekdaj pomemben postopek njegovega recikliranja. Odkar so ugotovili, da se v vosku kopičijo akaricidi, ki jih čebelarji uporabljamo za zatiranje varoj, postaja pri recikliranju voska vse pomembnejše tudi odstranjevanje ostankov teh učinkovin, vendar za to za zdaj še ne poznamo standardnega ekonomičnega postopka. Zelo obetavni so rezultati poskusa, v katerem so kot odstranjevalo (adsorbent) uporabili mešanico aktivnega oglja (Norit SA4 PAH) in belilne gline (Tonsil Su- stnih materialov. Zato so izdelali prototip osmukalni-ka, ki naj bi odpravil te pomanjkljivosti. Prvi rezultati so obetavni, saj so v precejšnji meri odpravili težave s plesnenjem in preveliko kondenzacijo vode, vendar bo treba prototip še izboljšati. Podcenjeno urbano čebelarjenje Zanimivo sliko razpršenosti ali - še bolje rečeno - gostote čebeljih družin v mestih je nazorno predstavil dr. Franc Potočnik. V zadnjih letih je veliko slišati o čebelarjenju v mestih in tudi o naklonjenosti do takšnega čebelarjenja, zelo malo pa je pomislekov glede tega. Dr. Potočnik meni, da je premalo upoštevana nosilna zmogljivost mestnega okolja. Povedano drugače: pašni viri so omejeni, prenaseljenost s čebelami pa povzroča tudi negativne posledice. _l preme 114 FF). Vosek in adsorbent (v težnem deležu 0,04/4,0 voska) so pri 90 °C in atmosferskem tlaku 45 minut centrifugirali pri 250 vrtljajih na minuto. Iz 66 vzorcev z izmerjenimi izhodiščnimi parametri onesnaževal so odstranili več kot 80 % pigmentov, 93,4 ± 7,40 % klorfenvinfosa in 93,1 ± 3,90 % kumafosa. Ker je postopek za omenjena onesnaževala dokaj učinkovit (manj, v povprečju 35-odstotno, za tav-fluvalinate) in razmeroma preprost, lahko postane tudi ekonomičen način čiščenja starega voska. Upamo, da bo takšen postopek za čiščenje voska kmalu dostopen tudi v Sloveniji. J Tone Žakelj Vir: Bonvehi J. S., Orantes-Bermejo F. J. (2016): Discoloration and adsorption of acaricides from beeswax. Journal of Food Process Engineering. doi:10.1111/jfpe.12344. Suk'Ai!<20 Čebele, Izdan v podporo projektu 20. MAJ, SVETOVNI DAN ČEBEL Shranjen je v darilni embalaži s priloženim certifikatom in opisom projekta 20. maj - svetovni dan čebel v slovenskem in angleškem jeziku. Čistina: 925/000 > Masa: 20 g > Premer: 38 mm > Naklada: 700 Cena: 42 eur Naročila: miran@medium.si, 04 580 50 20, www.medium.si 420 Slovenski čebelar 12/2016 Letník CXVIII „G ALTERNATIVNI OPRASEVALCI Evropa dobila rdeči seznam čebeli Danilo Bevk*, danilo.bevk@nib.si Evropski rdeči seznam čebel je pregled ogroženosti v Evropi živečih čebel, izmed katerih je medo-nosna čebela ena od skoraj 2000 vrst. Pripravljen je glede na smernice Svetovne zveze za varstvo narave (IUCN), ki so v svetu najbolj sprejet sistem merjenja stopnje ogroženosti. Seznam je izšel leta 2014, pri pripravi pa je sodelovalo več kot 40 vodilnih evropskih poznavalcev čebel. Ogrožena četrtina vrst čmrljev Na svetu je znanih približno 20.000 vrst čebel, od teh jih v Evropi živi 1965. Tako kot biotska pestrost se tudi pestrost čebel povečuje od severa proti jugu. Največja je tako v Sredozemlju, po pestrosti pa izstopajo Balkanski, Apeninski in Pirenejski polotok. Petina vrst je za Evropo endemičnih, to pa pomeni, da živijo samo na tej celini. Največ endemičnih vrst je gorskih in otoških. Po podatkih rdečega seznama je v Evropi ogroženih 9,2 % čebel, blizu ogroženosti pa jih je 5,2 %. Številka je verjetno precej podcenjena, saj za več kot polovico vrst ni dovolj podatkov, da bi sploh lahko ocenili stopnjo ogroženosti. Delež ogroženih čebel je tako v resnici od 4 % (če so neogrožene vse vrste, za katere nimamo dovolj podatkov) do 60,7 % (če so ogrožene vse vrste, za katere nimamo dovolj podatkov). Skoraj 30 % ogroženih vrst je za Evropo endemičnih. Analizirali so tudi populacijske trende, torej gibanje velikosti populacij. Pri 7,7 % vrst se populacije zmanjšujejo, pri 12,6 % vrst so bolj ali manj stabilne, pri 0,7 % vrst se povečujejo, kar za 79 % vrst pa ni dovolj podatkov, da bi lahko ocenili, ali se njihovo število zmanjšuje ali povečuje. Slika je najjasnejša pri čmrljih, saj so med vsemi divjimi čebelami najbolje raziskani. Od 68 vrst, kolikor jih živi v Evropi, je ogroženih kar 23,6 %, blizu ogroženosti pa je 4,4 % vrst. Pri skoraj polovici vrst čmrljev se populacije zmanjšujejo, pri tretjini so stabilne, pri nekaj več kot desetini se povečujejo, za desetino vrst pa populacijski trendi niso znani. Čebele najbolj ogroža intenzivno kmetijstvo Rdeči seznam vključuje tudi analizo vzrokov ogroženosti. Najpomembnejša dejavnika ogrožanja * Dr., Nacionalni inštitut za biologijo čebel v Evropi sta širjenje in intenzifikacija kmetijstva ter s tem povezana izguba življenjskega prostora, pa tudi uporaba pesticidov. Kmetijstvo naj bi negativno vplivalo na vsaj 366 vrst. V Angliji so zaradi siliranja (zgodnje košnje) in intenzivne paše izgubili že 97 % nekdanjih cvetočih travnikov, na Švedskem celo 97-99 %. To je še posebej negativno za vrste, ki za svoj razvoj potrebujejo več časa, npr. za čmrlje. Ti potrebujejo hrano več mesecev, da končajo svoj življenjski krog, intenzivno obdelani travniki pa jim tega ne zagotavljajo. Spremembe so zelo neugodne tudi za vrste, ki so specializirane in se hranijo samo na nekaj vrstah rastlin. Negativen vpliv ima tudi intenzivna paša, zlasti v Sredozemlju, in to ne samo zaradi uničevanja rastlinja, ampak tudi zaradi večje nevarnosti požarov. Pesticidi in drugi viri onesnaženja so kot vir ogrožanja prepoznani pri 259 vrstah, bodisi z neposrednim vplivom na čebele bodisi posredno zaradi uničevanja rastlin s herbicidi. Pomemben dejavnik ogrožanja je tudi urbanizacija. Pritisk na življenjski prostor čebel je zaradi širjenja naselij izrazit zlasti v Sredozemlju, kjer se vse bolj širi turistična dejavnost. Podobno čebele v alpskem svetu ogroža urejanje oz. gradnja smučišč in s tem povezane infrastrukture. V Sredozemlju čebele ogrožajo tudi požari, kot kaže, pa bodo ti v prihodnje zaradi podnebnih sprememb še pogostejši. Podnebne spremembe bodo vplivale na življenje čebel tudi drugod po Evropi. Na evropski ravni še ni varstvenih ukrepov za čebele Delo vključuje tudi analizo naravovarstvenih ukrepov za čebele. Čeprav čebele zagotavljajo nepogrešljivo ekosistemsko storitev - opraševanje, pa na ravni Evropske unije še vedno niso sprejeti varstveni ukrepi, ki bi bili namenjeni prav njim. Njihove potrebe sicer delno zadovoljujejo kmetijsko-okoljske sheme, SLOVENSKi ČEBELAR 10/2016 LETNIK CXVIII 421 ALTERNATIVNI OPRAŠEVALCI prav tako veliko ogroženih vrst živi na območjih Nature 2000, ki obsega 18 % površine EU. Nekatere države, npr. Velika Britanija, imajo nacionalne načrte varovanja čebel, večina držav, tudi Slovenija, pa ima samo nacionalni rdeči seznam čebel. Pripravljavci seznama so pripravili tudi nabor priporočil. Zaradi pomanjkanja podatkov priporočajo razvoj sistematičnega monitoringa pestrosti in številnosti čebel na ravni držav in Evrope. Povečati bi bilo treba varovanje življenjskega prostora čebel, razviti nove DELO ČEBELARJA Koledarsko leto je naokoli in pred nami je praznični december. Čebele so se stisnile v gručo in tako bodo ostale vse do pomladi, ko se bo njihov razvoj začel na novo. Čebelar ta mesec pri čebelah nima kakega pomembnega dela, pravzaprav bo za čebele naredil še največ, če jih bo pustil pri miru. Izjema je zimsko zatiranje varoj, pri katerem pač ne gre drugače, kot da odpremo panje in opravimo to delo. Zadnja leta zimsko zatiranje vedno izvajam ta mesec, saj so zime vse milejše in je novembra v čebelji družini še vedno zalega - vsaj na mojem območju je bilo tako tudi letos. Velja opozoriti, da je zimsko zatiranje varoj nujno, uspešno pa je le, če v družini ni več zalege. To poudarjam zato, da se resnično prepričamo o stanju v čebelji družini in da to delo opravimo natančno in nadvse skrbno. Za ta namen sam vedno uporabljam oksalno kislino po metodi kapanja, kot mi predpiše naša veterinarska stroka. Letos je bilo v družinah neverjetno veliko varoj, razlogov za to pa je več. Lanska zima je bila dokaj mila, zato so se čebele začele že zgodaj razvijati, enako pa velja tudi za varoje. Leto je bilo tudi razmeroma hladno in vlažno ter izjemno rojivo, vse to pa je koristilo razvoju varoj. Že junija je bilo stanje v družinah skoraj alarmantno, pravzaprav takšno, kot je navadno šele avgusta. Kdor varoj letos vso sezono ni nadzoroval, je že ostal brez čebel. Žal ugotavljam, da je iz leta v leto težje čebelariti, saj se je vsako leto treba hitro prilagajati danim razmeram ter dosledno in pravočasno ukrepati. Opažam tudi, da so zimske gruče v mojih panjih letos manjše kot navadno, to pa pomeni, da so varoje povzročile nekaj škode, a na srečo za zdaj še brez izgub. kmetijskookoljske sheme, ki bi bile namenjene prav zagotavljanju paše in gnezdenju divjih čebel. Več pozornosti bi bilo treba nameniti tudi raziskavam dejavnikov, ki ogrožajo čebele. Rdeči seznam je pomemben prispevek k pregledu stanja čebel v Evropi in kot tak dobrodošel pripomoček pri argumentiranju nadaljnjih prizadevanj za ohranitev pestrosti čebel. Upam tudi, da bo očitno pomanjkanje podatkov dodatna spodbuda za okrepitev raziskav na tem področju. J Sočasno z zimskim zatiranjem varoj panje tudi opažim. Večina mojih panjev je sicer zadaj brez vratc, namesto njih pa je tam vse leto nameščena 5 cm debela penasta guma, tako da pri teh ni treba narediti ničesar. Del mojih panjev je klasičnih, zato pri teh zadaj namestim 5 cm debelo penasto gumo ter odprem loputice na vratcih, da odvečna vlaga lahko uhaja iz panja in penasta guma ne plesni. Po zimskem zatiranju in paženju panjev v čebelje družine vse do pomladi ne posegam več. Pri paženju panjev je pomembno, da material, ki ga uporabimo za ta namen, dobro tesni. Če ne, potem se v panjih pojavlja prepih, zato se čebele počutijo slabše, kot če panj sploh ne bi bil opažen. Če tega nismo storili že prej, lahko decembra tudi znižamo žrela panjev, s čimer onemogočimo vstop mišim in rovkam, poleg tega pa v čebelnjaku nastavimo pasti in vabe za glodavce. S temi opravili smo delo pri čebelah za to leto končali. Ostanejo nam le še Na večini panjev imam namesto druga čebelar- vrat 5 cm peno V7 Cebelarjeva opravila v decembru Jure Justinek - Zgornja Ložnica, jure.justinek@czs.si 422 Slovenski čebelar 12/2016 Letnik CXVIII ska opravila, ki sicer niso neposredno povezana z delom pri čebelah. To so predvsem različna izobraževanja, ki potekajo pozimi (udeležbo še zlasti priporočam začetnikom!), in društveni občni zbori, na katerih pokramljamo s svojimi čebelarskimi kolegi in tako ob prijetnem druženju bogatimo svoje znanje. Prav tako nam ta mesec ponuja priložnosti za prodajo naših pridelkov na različnih sejmih in stojnicah. Naredimo si tudi načrt dela za prihodnje leto in zberimo ponudbe za stvari, ki jih bomo potrebovali DELO ČEBELARJA v novi sezoni, žičimo satnike in si večere krajšajmo z brskanjem po spletu, na katerem najdemo precej uporabnih čebelarskih strani. Ne koncu tega pisanja naj povem še, da mi je bilo v čast pisati letošnja mesečna navodila. Upam, da ste v njih našli kaj uporabnega zase. V novem letu vam želim obilo zdravja in sreče ter osebnega zadovoljstva pri delu s čebelami. Naj vam uspešno prezi-mijo in v novi sezoni napolnijo vaše posode za med. Naj medi! _l ZDRAVJE ČEBEL Huda gniloba čebelje zalege v številkah Ivo Planinc*, ivo.planinc@vf.uni-lj.si Huda gniloba čebelje zalege je bakterijska bolezen pokrite zalege. Zaradi sposobnosti mikroorganizma, da v neugodnih okoliščinah ustvarja izjemno odporne spore, je zatiranje hude gnilobe zelo oteženo. Za to bolezen ne poznamo zdravila, pa tudi pri razkuževanju, s katerim uničimo spore povzročitelja, smo lahko uspešni samo z nekaterimi razkužili, a še to le pod določenimi pogoji. V tem letu smo v Sloveniji ugotovili hudo gnilobo v 76 čebelnjakih oz. v 0,55 % vseh čebelnjakov. Zaradi nezmožnosti zdravljenja hude gnilobe je še kako pomembno zgodnje odkrivanje bolezni, ko se ta še ne razširi na druge družine v čebelnjaku oz. na druge čebelnjake v okolici. Bolezen smo dolžni zatirati po zakonu, zato mora vsak čebelar kakršen koli sum, da se je družina okužila s hudo gnilobo, takoj prijaviti pristojnemu veterinarju NVI. Letos je veterinarje o sumu te bolezni obvestilo samo 22 čebelarjev (28,9 % od 76 ugotovljenih primerov). V zvezi s tem naj poudarim, da seveda ni nujno, da že čebelar posumi na hudo gnilobo, nujno pa je, da ob rednih pregledih opazi neobičajen razvoj in neobičajno vedenje družine, da zalega ne kaže običajnega videza ... Ob pregledu veterinar sum dokončno potrdi ali ovrže. Z zgodnjim odkrivanjem tistih družin, pri katerih se pojavijo klinični znaki, ter z njihovim izločanjem skušamo pred okužbo obvarovati vse preostale družine v čebelarstvu. S tem lahko občutno zmanjšamo škodo, ki nastane zaradi uničenja okuženih družin. To leto je bilo v Sloveniji zaradi hude gnilobe uničenih 411 čebeljih družin oz. 0,20 % vseh čebeljih družin. Za zgodnje odkrivanje bolezni nam je v pomoč tudi laboratorijska analiza medu, s katero ugotavljamo navzočnost spor Paenibacillus larvae. Spore se * Mag., dr. vet. med., Univerza v Ljubljani, Veterinarska fakulteta, Nacionalni veterinarski inštitut, enota Nova Gorica lahko v medu pojavijo že pred kliničnim izbruhom bolezni, zato nas rezultati analiz usmerjajo pri našem preventivnem delu. Vsako leto veterinarji NVI odvzamemo 800 vzorcev medu. Najpogostejši vzrok prenosa bolezni med čebeljimi družinami je ropanje. Ker imamo v Sloveniji 8,9 čebelje družine/km2 in veliko premikov čebel, mora biti vsak čebelar izjemno odgovoren do svojih čebel, posredno pa tudi do vseh čebel v preletni razdalji od čebelnjaka. Za vsak premik čebeljih družin je treba na podlagi Pravilnika o ukrepih za ugotavljanje, zatiranje, obveščanje in preprečevanje hude gnilobe čebelje zalege - Pestis apium (Ur. l. RS, št. 119/06) še pred premikom pri pristojnem veterinarju NVI pridobiti potrdilo Promet s čebelami. V prvem delu čebelar s svojim podpisom potrdi, da čebele v njegovem čebelnjaku ne kažejo znakov hude gnilobe čebelje zalege. Pristojni veterinar pa s podpisom potrdi, da za območje, na katerem stoji čebelnjak, ne velja prepoved prometa zaradi pojava hude gnilobe čebelje zalege niti ni postavljen sum bolezni. Leta 2016 je bilo za premik čebel izdanih 2861 potrdil Promet s čebelami. Za to, da vsak čebelar lahko s podpisom potrdi, da njegove čebele ne kažejo znakov hude gnilobe, mora poznati vsaj osnovne spremembe. Veterinarji NVI že vsa leta izvajamo predavanja tudi s področja poznavanja hude gnilobe. V programskem letu 2015/2016 smo v okviru Uredbe o izvajanju programa ukrepov na področju čebelarstva v Republiki Sloveniji v letih 2014-2016 (Ur. l. RS, št. 6/14) izvedli 38 predavanj z naslovom Ugotavljanje in zdravljenje najpogostejših bolezni pri čebeljih družinah, na katerih smo govorili tudi o hudi gnilobi, še posebej pa o prepoznavanju osnovnih kliničnih znakov bolezni, ukrepanju ob njenem pojavu in pravilnem razkuževanju. S to tematiko so bili seznanjeni tudi vsi čebelarji začetniki. Predavanj se je skupaj ^^llH^e.SLOVENSKI ČEBELAR 11/2016 LETNIK CXVIII ZDRAVJE ČEBEL udeležilo 2438 čebelarjev oz. 22,90 % vseh registriranih čebelarjev. Vsa čebelarska društva, še posebej tista, ki še nikoli niso organizirala predavanja o hudi gnilobi, pozivam, da se za predavanje o tej bolezni dogovorijo z območnim veterinarjem. Vsem čebelarkam in čebelarjem želim vesel božič ter srečno in zadovoljno leto 2017! J Viri: Centralni register čebelnjakov (SIRIS, UVHVVR, MKGP). Potočnik, F. (2016): Urbano čebelarjenje v Sloveniji. 2. znanstveno posvetovanje o čebelah in čebelarstvu. Zbornik referatov. Ljubljana: KIS, 65-73. SMGO Posvet ob dnevu shem višjih kakovosti medu Tanja Magdič*, tanja.magdic@czs.si V okviru 1. festivala čebeljih pridelkov in izdelkov je v soboto, 15. oktobra 2016, na celjskem sejmišču potekal posvet ob dnevu shem višjih kakovosti medu. Udeležilo se ga je več kot 50 čebelarjev. Kratkemu uvodnemu pozdravu predsednika ČZS g. Boštjana Noča je sledila predstavitev vseh shem višjih kakovosti na območju Slovenije ter pogojev in prednosti vključevanja vanje. Osrednji poudarek posveta je bil namenjen zagotavljanju kakovosti in varnosti medu, saj mora to postati trajna skrb in odgovornost slehernega čebelarja. Udeležencem so bili predstavljeni tudi izsledki zunanjih kontrol certifikacijskega organa. Vključevanje v sheme kakovosti je priložnost za povečanje prepoznavnosti in izboljšanje ekonomičnosti, * Svetovalka JSSČ za ekonomiko poleg tega pa čebelarji s tem porabnikom zagotavljamo pridelke višje kakovosti - to pa naši kupci od nas tudi pričakujejo! Pomembnost vključevanja v sheme kakovosti podpira tudi evropska kmetijska politika. Lidija Lipič Berlec z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je predstavila program ukrepov na področju čebelarstva v RS v letih 2017-2019. Novi program med drugim vključuje tudi ukrep Tehnična pomoč čebelarjem, ki v prihodnjem programskem obdobju predvideva več sredstev za čebelarje, vključene v sheme kakovosti. V prihodnjih treh letih bo posebna pozornost namenjena promociji shem kakovosti medu, saj smo na evropskem razpisu za ta namen prejeli 395.950 EUR nepovratnih sredstev. Vključevanje v sheme kakovosti je priložnost tako za čebelarje kot porabnike - izkoristimo jo! J OBVESTILO - Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo Vse uporabnike obveščamo, da morajo do konca leta (31. 12. 2016) posredovati poročila o porabljenih prelepkah SMGO in količini z njimi označenega medu. Obrazec za poročanje (obrazec 5) najdete na spletni strani ČZS. P ^ SMGO š Število novih članov SMGO Število članov, ki so izstopili Število vseh članov SMGO oktobra 2016 oktobra 2016 oktobra 2016 t 9 4 306 i v Za vključitev v kakovostno shemo »Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo« navežite stik z go. Natašo Lilek: po tel.: 040/436 519 ali 01/729 61 29 oz. na e-naslovu: natasa.lilek@czs.si. Več informacij najdete na spletni strani www.slovenskimed.si v rubriki SMGO. 424 Slovenski čebelar 10/2016 Letnik CXVIII ČEBELARSKI TURIZEM Čebelarska ekskurzija ČZS v Črno goro (II. del) Uspešno trženje in apiturizem Tretji dan smo se na poti v Kolašin ustavili na mostu čez reko Taro. Ob postanku smo obiskali čebelarstvo Ščepanovic. Črnogorski čebelarji znajo dobro tržiti pridelan med. Ne glede na nizek standard in nizke plače v primerjavi z našimi (povprečna mesečna neto plača je približno 470 EUR) svoj med prodajajo po 10-12 EUR/kg. Na tržnicah je še vedno veliko prodaje medu in drugih izdelkov brez etiket, težave imajo tudi s ponarejenim medom. Opazili smo tudi nekaj čebelarstev, ki se zavedajo svoje priložnosti, zato so oblikovala svoje etikete, ukvarjajo pa se tudi s čebelarskim turizmom. Takšno je npr. čebelarstvo Ščepanovic, v katerem so s turističnimi agencijami dogovorjeni za obiske turistov. Med ogledi čebelarstva brez težav prodajo tako svoj med kot tudi druge pridelke. Eden izmed ponudnikov nam je zaupal, da črnogorska zakonodaja za zdaj od njih ne zahteva dodatne registracije za predelavo (npr. medene pijače), prav tako ne poznajo trošarin ali davčnih blagajn. Se pa zavedajo, da bo v bližnji prihodnosti treba urediti tudi to, saj zaradi tega ponikne veliko denarja. Želja Čebelarske zveze Črne gore je tudi uvedba prepoznavnega kozarca, v katerega bi polnili zgolj med, pridelan v Črni gori. Oblikovno so ga že zasnovali, vendar nimajo denarja za njegovo izdelavo. Upajo, da bodo na ta način delno rešili tudi problematiko prodaje ponarejenega medu sumljivega izvora. Od tod nas je pot vodila do nekdanje črnogorske prestolnice Cetinje. V tem mestu smo si v muzeju kralja Nikole vzeli čas za spoznavanje črnogorske kulturne in zgodovinske dediščine. V okolici Cetinja smo obiskali čebelarja Nikolo Martinovica, ki ima tudi velike apituristične načrte. Uresničiti jih bo skušal z vključitvijo v projekt Čebelarske poti in pripovedi. Čebelarski moto g. Martinovica je, da je bolj kot količina pomembna kakovost. Čebelarstvo odlikujejo Čebelarstvo Martinovič Čebelarstvo Ščepanovic v povezavi z apiturizmom uspešno trži čebelje pridelke. skrbno negovana in urejena okolica, vrt, v katerem je stojišče nakladnih panjev, ter odnos do čebel. Vzreja matic v Črni gori V tej sredozemski državi je avtohtono razširjena kranjska čebela. Koliko se razlikuje od naše kranjske čebele, ni znano. Podvrsta na nacionalni ravni ni zaščitena, zato tamkajšnji čebelarji lahko kupujejo tudi čebele oz. matice drugih podvrst. Prav tako nimajo rejskega programa za selekcijo ali zaščito njihove čebele. Vzreja matic poteka organizirano v sodelovanju med vzrejevalci, SPOCG in selekcijskim centrom iz Beograda v Srbiji. Vzrejevalci dobijo iz srbskega centra selekcionirane matice za vzrejo matic za prodajo. Prodajo koordinira in omogoča SPOCG, ki od vzrejevalcev prevzema vzrejene matice, jih vpiše v register in jim dodeli rodovniško številko, čebelarji pa jih kupujejo neposredno pri zvezi. Poleg rodovniške številke so na matičnici napisani tudi podatki o vzrejevalcu. Pčelarstvo - črnogorsko čebelarsko glasilo ter usposabljanje čebelarjev Naslednji dan smo se ustavili v obmorskem mestu Budva. Tamkajšnji čebelarji so nas povabili na večerjo, med katero smo si izmenjali informacije in se pogovarjali o čebelarstvu. Ob tej priložnosti se nam je pridružil g. Vaso Stanišic, urednik čebelarskega glasila SPOCG Pčelarstvo, ki je začelo izhajati leta 2001. Gre za mesečnik, ki za zdaj izhaja dvanajstkrat na leto. Razmišljajo, da bi združili januarsko in februarsko številko, tako da bi glasilo izhajalo enajstkrat na leto. Glasilo obsega 28 strani notranjosti in štiri strani ovitka. Po besedah urednika je največji izziv priskrbeti dovolj vsebin za objavo, še posebej strokovnih. Krog piscev člankov je SLOVENSKi ČEBELAR 10/2016 LETNIK CXVIII 425 ČEBELARSKI TURIZEM Pčelarstvo - čebelarsko glasilo zelo omejen, saj vseh skupaj ni več kot deset. Pri zagotavljanju vsebin si pomagajo s ponatiskova-njem vsebin iz srbskih, bosanskih in hrvaških čebelarskih revij ter s povzemanjem vsebin s spleta. Še tisti avtorji, ki so pripravljeni napisati članek, to najpogosteje naredijo tako, da s prepisovanjem drugod objavljenih člankov ustvarijo nekakšen ko-laž. Urednik, ki želi dosledno navajati vire, ima zato veliko nesoglasij z avtorji, saj se prestrašijo njegovega profesionalnega pristopa k urejanju vsebin. Ob tem zlasti obžaluje, da strokovnih člankov ne piše več domačih strokovnjakov. Kot primer navede profesorja biologije in kmetijstva, ki je do nedavnega za vsako številko napisal enega do dva članka, zdaj pa ne želi več sodelovati. Stroške izdajanja glasila znižujejo z distribucijo prek čebelarskih društev. Člani glasila ne dobijo po pošti, temveč ga osebno prevzamejo na sedežu domačega društva. Urednik Vaso Stanišic sicer ni čebelar, temveč poklicni novinar na čakanju na upokojitev, zato honorarno dela za SPOCG in tudi za druge črnogorske časopise. S čebelami je povezan zgolj prek brata čebelarja. V hierarhiji organizacije je urednik podrejen uredniškemu odboru. Ko pripravi posamezno številko, jo mora še pred tiskanjem poslati v potrditev odboru. Ta lahko zahteva določene popravke ali celo nasprotuje objavi kakega prispevka, vendar se to navadno ne dogaja. Tako kot v Slovenskem čebelarju tudi v njihovem glasilu poleg drugih strokovnih vsebin obstaja stalna rubrika Čebelarjeva opravila. Objavljajo še članke o delovanju društev, srečanjih, sestankih ali obiskih sejmov. Usposabljanja čebelarjev izvajajo domači predavatelji, po navadi na območjih, na katerih živijo. Lani so v Črno goro za tri dni povabili dr. Antonia Nanettija. Razmišljali so tudi o tem, kako bi v čebelarstvo vključili mlade. Ministrstvo za kmetijstvo začetnikom subvencionira nakup treh panjev in treh čebeljih družin, vendar morajo 20 odstotkov vrednosti nakupa plačati sami. SPOCG mladim čebelarjem določi tudi mentorja, ki jih uvaja v čebelarstvo. Mentorji so praviloma čebelarske starešine oz. upokojeni čebelarji, ki imajo čas, njihovo delo z začetniki pa je volontersko. Čebelarska društva so zainteresirana za mentorstvo začetnikom, ker tako v društvo pridobijo nove člane. Na področju izobraževanja so letos v sodelovanju z ministrstvom za izobraževanje dosegli velik premik naprej, saj so uvedli nacionalne poklicne kvalifikacije čebelar/čebelarka. Za leto 2017 načrtujejo tudi ustanovitev čebelarske šole, v kateri se bodo izobraževali kandidati za pridobitev NKP čebelar/čebelarka. Šola bo odprta za vse čebelarje, saj NPK čebelar/čebelarka ni del rednega poklicnega šolstva na srednji stopnji. Šolanje bo potekalo v Hiši medu, ta pa bo objavila javni poziv s pogoji za vpis. Sodelovanje s šolami in vrtci poteka le z občasnimi akcijami, kot npr. lani, ko so predstavniki SPOCG v vsakem mestu obiskali po eno šolo in učencem razdelili lesene deščice, da so jih ti pozneje poslikali s čebelarskimi motivi kot panjske končnice. Ker je bila ta akcija zelo uspešna, razmišljajo o njenem skorajšnjem nadaljevanju. Zahvala S postankom v Budvi sta se končala naš obisk v Črni gori in druženje s črnogorskimi čebelarji. Vsem, ki so nas tako gostoljubno sprejeli, se zahvaljujemo za njihov trud in jim želimo veliko uspehov pri razvoju čebelarstva. Zahvaljujemo se tudi predsedniku g. Boštjanu Noču, ki je poskrbel, da na poti nismo bili lačni, hvala pa tudi nekaterim drugim udeležencem, ki so poskrbeli, da so zadeve potekale »tekoče« in da smo s pomočjo domačih zdravil vsi ostali čili in zdravi ter dobre volje. Lidija Senič, Peter Kozmus, Nataša Lilek, Tomaž Samec, Marko Borko in Tanja Magdič »Zadnja večerja« s črnogorskimi čebelarji 426 Slovenski čebelar 11/2016 Letnik CXVIII ¿tarf* LETNO KAZALO SLOVENSKI ČEBELAR CXVIII. LETNIK - LETO 2016 Urednik: Marko Borko, univ. dipl. ped. Arh Ivanšek, Marija: Pikantne goveje kroglice z zavitkom rdečega zelja in hrušk na grahovem pireju z medom....................................354 Ahčin, Miran: Torta Strahinj - žlahtna ajdova torta s skuto in medom........71 Auguštin, Vlado: Tehtnica - pomemben pripomoček v čebelnjaku.......................8 Temeljit spomladanski pregled čebeljih družin........................59 Gradilni satnik - orodje v boju proti varojam in še za kaj......93 Preprečevanje rojenja.................................................................130 Zamenjava matice.......................................................................166 Narejanje rezervnih družin po kostanjevi paši.......................257 Krmljenje čebeljih družin v AŽ-panju.......................................257 Izločanje kumafosa iz čebeljih panjev.....................................334 Aumeier, Pia: Zatiranje varoj v milih zimah?...................................................413 Atelšek, Ivan: Prelepo je bilo, da bi lahko trajalo..............................................85 Bevk, Danilo: Srečanje povezave SUPER-B in povabilo k sodelovanju v spletni anketi..............................................................................61 Letno srečanje povezave SUPER-B v Romuniji......................376 Evropa dobila rdeči seznam čebel...........................................421 Borko, Marko: Janez Posedi: »Ves med, pridelan v Sloveniji, je varen«...........2 Inštitut za javno zdravje: tudi podrobnejša analiza medu ne kaže tveganj................................................................133 39. ApiSlovenija 2016................................................................145 14. slovenski čebelarski praznik 2016 v Račah....................211 39. državno srečanje in tekmovanje mladih čebelarjev .......231 Najboljše poslikave panjskih končnic v letu 2016................232 Razlike v mikrolokacijah čebelnjakov......................................259 Vnuk Antona Žnideršiča Anton Ogorelec o svojem dedku..313 Čebelarja srebrna na Finger Lakes International Wine Competition 2016.........................................................................18 Slovenci dvakrat srebrni v Pragi...............................................319 Čebelarji začetniki o zimskem zatiranju varoj ........................382 Čebelarska steklena skulptura .................................................393 Borštnik, Brane: Kako čebelariti v AŽ-panjskem sistemu brez premeščanja satja?.......................................................................77 Bozovičar, Aleš: Predstavitev Aleša Bozovičarja - novega svetovalca JSSČ, specialista za tehnologijo čebelarjenja ........................400 Božič, Janko, Cvetka Cokan, Marko Hrastelj, Valentina Hrastnik, Franc Jakič, Sergej Kos, Dušan Meznarič, Jani Tomaž Pucihar in Nataša Klemen- čič Štrukelj: Obisk čebel na ajdi na poskusnih poljih kmetijskih šol v letu 2015.....................................................................................67 Božnar, Malči: 25. dnevi medu v Polhovem Gradcu.......................................272 Brčin, Milan: 60 let delovanja Obalnega čebelarskega društva Koper (1955-2015).................................................................................28 Bregar, Gregor: Primer dobre prakse: Dan odprtih vrat v ČD Radeče............126 Büchler, Ralph: Odbira čebeljih družin, odpornih na varozo............................415 ČD Rače: Gremo na Štajersko - 14. čebelarski praznik........................128 ČD Velka-Sladki vrh: V spomin Jožetu Nekrepu (1925-2015)................................206 ČD Vojnik in Blagovna: Medeni puran v zelenjavni kotlovini.........................................317 Čopar, Ivan: Kontrolirana kakovost - zaupanje kupcev................................99 ČZS: Odziv ČZS na poročilo in izjave UVHVVR....................................2 Skupna izjava predsednikov čebelarskih društev in Čebelarske zveze Slovenije.....................................................53 UVHVVR odgovarja na vprašanja..............................................90 65. redni volilni občni zbor za predsednika ČZS izvolil Boštjana Noča............................................................................124 Skupna izjava o dejavnostih na področju čebelarstva po aferi z nedovoljenimi zdravili, sprejeta 9. marca 2016.........144 Izbran logotip za Apimondio 2021...........................................215 Pahor v OZN o svetovnem dnevu čebel..................................352 Čebelarska ekskurzija ČZS v Črno goro (I. del).....................391 Slovenski čebelarji - na voljo bodo unikatna slovenska čebelarska oblačila za prosti čas ..........................397 Čebelarska ekskurzija ČZS v Črno goro (II. del)....................425 Dimc, Barbara: Friderika Kunstelj dopolnila 95 let.............................................27 Čebelar in pradedek Ivan Topole................................................70 Obisk pri 94-letnem čebelarju Viktorju Saksidi......................188 Obisk pri čebelarki Slavi Račič.................................................188 Letno kazalo - Slovenski čebelar 2016 Letnik CXvill ¿^lllj^ LETNO KAZALO Garrido, Claudia: Kdor želi sovražnika premagati, ga mora poznati!................411 Golob - Klančič, Jožica: Medovite trajnice ob domačem čebelnjaku..............................69 Medovite trajnice in skrajne vremenske razmere..................104 Franc Šivic in drugi: Čebelje paše v Sloveniji.........................346 Gregori, Janez: Kako se lotevam odbire pri svojih čebelah.............................136 Problem sladkorja v medu in deviško satje............................176 Kodeks ČD Kranjska Gora.........................................................189 Nova vrsta noseme.....................................................................307 Slovenski čebelarji smo opozarjali...........................................331 V kakšnih panjih pravzaprav čebelarimo slovenski čebelarji?......................................................................................389 Gril, Avgust: Uvodnik...........................................................................................81 Horvat, Marija, in Blanka Vombergar: Ajdovi medenjaki.........................................................................108 Hrovat, Tone: Spodbuda Toneta Hrovata čebelarjem......................................48 JAZMP: Kako postopati ob neželenih učinkih akaricidov pri zdravljenju čebel?....................................................................19 Jenčič, Vlasta: Študenti 5. letnika veterinarske medicine na obisku v Čebelarstvu Kokl v Potočah pri Preddvoru...............................29 V spomin prof. dr. Nežki Snoj (1930-2016)..........................247 Jevševar, Bojan: Strokovna čebelarska ekskurzija OČZ Brežice v Medžimurje.....27 Čebele so otroci sonca...............................................................429 JUB, d. o. o.: Zaščita kovinskih delov čebelnjaka.........................................261 Slovesen zaključek akcije JUBINI gredo za med za obnovo šolskih čebelnjakov .................................................394 Jug, Marjan: Marjan Jug, kandidat za predsednika ČZS............................... 50 Juric, Alenka: Sistematično zatiranje varoj - zdravstveni vidik (I. del).......224 Sistematično zatiranje varoj - zdravstveni vidik (II. del)......264 Jus, Andrej: Uvodnik.........................................................................................329 Justinek, Jure: Čebelarjeva opravila v januarju...................................................16 Ocena čebelarske pašne sezone 2015.....................................21 Čebelarjeva opravila v februarju.................................................65 Čebelarjeva opravila v marcu....................................................101 Čebelarjeva opravila v aprilu.....................................................141 Čebelarjeva opravila v maju......................................................182 Čebelarjeva opravila v juniju .....................................................222 Čebelarjeva opravila v juliju in avgustu...................................262 II Čebelarjeva opravila v septembru............................................304 Čebelarjeva opravila v oktobru .................................................339 Čebelarjeva opravila v novembru.............................................384 Čebelarjeva opravila v decembru.............................................422 Kandolf Borovšak, Andreja: Poročilo o rezultatih interne kontrole slovenskega medu......58 Krmljenje čebeljih družin..............................................................94 Varen med - odgovornost vsakega čebelarja........................132 Pristnost medu - skrb vsakega čebelarja..............................133 V panjih poskrbimo za vosek brez ostankov akaricidov......169 Zagotavljanje sledljivosti - pogoj za dajanje čebeljih pridelkov v promet.......................................................295 Med - cenjeno in zaupanja vredno živilo................................296 Dan apiterapije v Mariboru........................................................388 Poročilo o rezultatih interne kontrole slovenskega medu za leto 2016......................................................................417 Kandolf Borovšak, Andreja, in Nataša Lilek: Na Apimondii v Koreji (II. del).....................................................11 Kapl, Viktor: Nadstrešek za nakladno čebelarjenje......................................303 Klemenčič, Janez: Moje čebelarjenje in vrednost blagovne znamke SMGO........15 Klemenčič Štrukelj, Nataša: Skupaj zmoremo povrniti ugled slovenskemu čebelarstvu - Dan odprtih vrat................................................126 Dan odprtih vrat slovenskih čebelarjev 2016........................251 Nadaljevanje projekta »Kar sejemo, to žanjemo« v letu 2016 ..252 Ko ajda na polju zacveti - letos na več kot 4000 hektarjih!.....310 Kako nagovoriti kupce?.............................................................374 Kojek, Boštjan: Paženje čebeljih družin - nuja ali odvečno delo.........................9 Strokovna razprava o pomenu kakovosti čebelarske opreme.. 134 Kokelj, Stane: Predstavitev moje prakse v sistemu SMGO ...........................269 Kosednar Lebar, Andreja: Medenjaki z marmeladno in čokoladno glazuro .................... 410 Kovačič, Robert: Živeti življenje čebelarja.............................................................317 Kozmus, Peter: Čebelarska konferenca v Bolgariji............................................146 Svetovni dan čebel in čebelarska zavest................................147 Rezultati morfološke analize čistosti kranjske čebele v Sloveniji........................................................................172 Zakaj je pomembna odbira trotov?..........................................216 Populacijska dinamika varoj v čebelji družini ........................255 Koroški čebelarji naj nam bodo za zgled! ...............................337 Prepričljiva podpora FAO razglasitvi svetovnega dne čebel .... 372 Koželj, Vida: Slovesnost ob 240. obletnici nastanka prve v slovenščini napisane čebelarske knjige...............................270 Letno kazalo - Slovenski čebelar 2016 Letnik CXvill ¿^lllj^ LETNO KAZALO Kragolnik, Aleksander: Primer dobre prakse: Dan odprtih vrat šentjernejskih čebelarjev.....................................................................................214 Krivec, Anton: Pevski zbor ČZS uspešno deluje................................................31 Kuhar, Valentin: Črnomaljski čebelarji obiskali prijatelje v Derventi in Bosanskem Brodu.......................................................................390 Leskovec, Miro: Dve butalski - s humorjem nad afero.......................................91 Lešnik, Vida: Na kaj moramo biti pozorni oktobra?......................................341 Lilek, Nataša: Ostanki akaricidov v cvetnem prahu............................................6 Mikroorganizmi v cvetnem prahu...............................................96 Priprava na osmukanje cvetnega prahu.................................168 Ugotovitve interne kontrole medu iz sistema višje kakovosti (SMGO)..............................................................181 Okrogla miza »Čebele in trajnostni razvoj«.............................210 Poskrbite za ustrezno shranjevanje osmukanega cvetnega prahu............................................................................219 Evropski teden čebel in opraševanja: »Čebele skrbijo za Evropejce. Ali Evropejci skrbimo za čebele?«..................250 Vključevanje v sheme višje kakovosti (1. del).......................308 Vključevanje v sheme višje kakovosti (2. del).......................344 Magdič, Tanja: Privlačna embalaža - pomemben del prodaje.......................297 Slovensko kosilo, pripravljeno iz zaščitenih kmetijskih pridelkov in izdelkov.....................................................................32 Dan čebelarskega turizma ...........................................................33 Kako prepričamo kupca, da bo kupil naš med?....................375 Posvet ob dnevu shem višjih kakovosti medu.......................424 Mandelj, Matej: Analiza ankete o SMGO.............................................................227 Marušič, Blaž: Obnova starega panja................................................................179 Matavž, Lidija: Kako dolgo živijo čebele?..........................................................341 Metelko, Miha: Uvodnik ................................................................................................ Mulej, Barbara: Zelje z jabolki, kostanjem in medom.......................................190 Mühlemann, Andreas: Zimsko zatiranje varoj v Švici...................................................333 Nagode, Janez: Uvodnik.........................................................................................249 Nanetti, Antonio: Pripiranje matic (omejevanje zaleganja) po italijansko ........330 Letno kazalo - Slovenski čebelar 2016 Letnik CXvill ¿^lllj^ Noč, Boštjan: Nadškof msgr. Stanislav Zore podpira svetovni dan čebel......3 Odkritje prenovljene plošče v spomin na Antona Janšo v Augartnu............................................................26 Maksimiljan Vaupotič - najstarejši član ČZS...........................28 Boštjan Noč, kandidat za predsednika ČZS.............................51 Obiskali smo g. Jurija Senegačnika...........................................70 Uvodnik.........................................................................................121 Program za obdobje 2016-2020.............................................123 Desetletnica medenega zajtrka z množičnim pevskim zborom..........................................................................291 Oražem, Tamara: Poletni sladoled medena sivka.................................................274 Osojnik, Gasan: Prvi zemljevid prazgodovinskih domovanj medonosne čebele v Evropi......................................................346 OŠ Mozirje: V smetani pečeni ajdovi štruklji...............................................396 Ožura, David: Čebelarsko poletno branje .........................................................271 Papež, Marjan: SAČD ima nov logotip................................................................190 Poklukarjevi dnevi - Iz znanosti v prakso..............................418 Peljhan, Anka: O projektu Kuhnapato.................................................................396 Peunik Okorn, Petra: Praznovanje 80. obletnice ustanovitve ČD Stična................314 Planinc, Ivo: Veterinarski nasveti za marec...................................................103 Huda gniloba čebelje zalege v številkah.................................423 Plut, Stanislav: Obisk belokranjskih čebelarjev v Požarevcu..........................272 Podgoršek, Peter, Mitja Nakrst in Maja Smodiš Škerl: Rezultati vzrejne dejavnosti v letu 2015.................................218 Polutnik, Blanka: Slavnostna akademija ob 140-letnici Čebelarskega društva Henrik Peternel Celje....................................................431 Porok, Anita: Strokovna ekskurzija apiterapevtov v Romunijo...................311 Popovič, Snežana: Uvodnik.............................................................................................. 1 Potisk, Gorazd: Čebelarski krožek z nasadom medovitih rastlin....................387 Prebil, Janko: Janko Prebil, kandidat za predsednika ČZS.............................52 Purnat, Marko: Moja čebelarska praksa v sistemu SMGO................................63 III LETNO KAZALO Pušnik, Janez: Zmagovalni recept s tekmovanja v medeni kulinariki -piščančja obara z žličniki in koroško strdjo............................233 Pušnik, Vlado: Odprto pismo ministru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano..........................................................................................86 Valerij Nikolajevič Korž: Čebele nam dajejo zdravje.............100 Simpozij ob svetovnem dnevu apiterapije..............................189 Ravnjak, Blanka: Strokovna ekskurzija v Zeleno prestolnico Evrope...............430 Rodman, Aleš: »Prvo mednarodno ocenjevanje medov na Moravskem - KYJOV 2016«.....................................................432 Rogelj Jenko, Mira: V pričakovanju uspešnega zimskega zatiranja varoj v družinah brez zalege.....................................................383 Rozman, Miha: V članstvu SMGO od samega začetka....................................139 Rožman, Miroslav: Uvodnik.........................................................................................289 Samec, Tomaž: Po strokovni razpravi o osnovni odbiri ter Dnevu kranjske čebele...............................................................217 Tehnologija pridobivanja propolisa...........................................220 Senič, Lidija: Čebelarski dan na 54. sejmu AGRA in kronanje nove medene kraljice.................................................................353 Program ukrepov na področju čebelarstva v obdobju 2017-2019...................................................................398 Sivec, Marija: Kaj počnejo z varojami Avstrijci?.............................................267 Neverjetna čebelarska Poljska..................................................348 Čebelarski mojstri v Črni gori....................................................427 Skerbiš, Suzana: Ukrepi za zaščito zdravja čebel v januarju...............................18 Skok, Elena: Ob Dnevu odprtih vrat okrogla miza »Čebelarjenje v osrednjem delu Slovenije«.....................................................316 Skok, Marjan: Uvodnik........................................................................................... 41 Slatinšek, Jelka: Izdelki, primerni za zaščito čebelnjakov..................................138 Smodiš Škerl, Maja: Tiametoksam in klotianidin dokazano škodujeta čebeljim maticam........................................................................292 7. evropska čebelarska konferenca EURBEE v Romuniji.....377 Smrdelj, Andreja: Na obisku v hrvaški Istri............................................................312 Svete, Tomaž: Tomaž Svete, kandidat za predsednika ČZS............................49 IV Šalehar, Andrej: 240 let prve čebelarske knjige v slovenskem jeziku............105 Šalehar, Andrej, Janez Gregori, Peter Dovč in Anton Koželj: Ali je bil Anton Janša pred odhodom na Dunaj na Koroškem? Prvo poročilo.......................................................23 Škof, Martina: Dnevnik veterinarskih posegov................................................186 Šivic, Franc: Novice iz sveta..............................................................................14 Novice iz sveta..............................................................................62 Novice iz sveta..............................................................................98 Novice iz sveta............................................................................135 Novice iz sveta............................................................................171 Novice iz sveta ............................................................................221 Vlado Pušnik: Apiterapija...........................................................228 Novice iz sveta ............................................................................258 Novice iz sveta ............................................................................338 Inovacije v čebelarstvu..............................................................342 Čebele so njene prijateljice........................................................351 Tujerodne medovite rastline ......................................................386 Šivic, Franc, in Vladimir Fajdiga: Novice iz sveta............................................................................298 Šivic, Franc, Vladimir Fajdiga in Marko Borko: Novice iz sveta............................................................................380 Šolar, Franci: Primer dobre prakse: Dan odprtih vrat v ČD Laško..............163 Štravs Podlogar, Eva: Uvodnik .........................................................................................161 Tomec, Anton: Ustanovljena je sekcija ponudnikov apiturizma.....................187 Uvodnik .........................................................................................409 Uredniški odbor: Uvodnik .........................................................................................369 Vrtačnik, Karolina: Kaj imam pa jaz od tega? ..........................................................229 Zielke, Kerrin: Napadalni sev virusa ogroža čebele ........................................307 Zupančič, Mitja: Ekološko čebelarstvo v Sloveniji..............................................300 Žakelj, Tone: Novice iz sveta............................................................................420 Letno kazalo - Slovenski čebelar 2016 Letnik CXvill ¿^lllj^ ČEBELARSKI TURIZEM Čebelarski mojstri v Črni gori Letos smo se čebelarski mojstri odpravili na izlet v Črno goro. Ker takšen izlet oz. strokovno ekskurzijo načrtujemo že eno leto vnaprej, žal nismo vedeli, da se bodo tja odpravili tudi predstavniki ČZS, sicer z drugačnimi cilji od naših, pa vendar. Odpotovali smo le teden dni za njimi. Naš tokratni cilj je bil Nikšič. Črna gora je tako majhna, da smo si v štirih dneh, kolikor smo bili tam, ogledali tudi Podgorico, Cetinje in Lovčen ter samostan Ostrog. Našim gostiteljem je bilo žal, da nismo ostali kak dan več, da bi nas popeljali še na Taro in v nacionalni park Durmitor. Žal. V Nikšiču je bil prav med našim obiskom sejem medu na prostem. Ne prej in ne potem ni deževalo, ko pa smo se na ogled odpravili mi, se je ulila taka ploha, da smo bili v hipu premočeni. Pokušnja in nakupi medu so bili v hipu pozabljeni. Tudi za to nam je žal. Kamor koli pridemo, vedno sprašujemo čebelarje iste stvari: koliko jih je, kako so organizirani, kakšne paše imajo, s čim krmijo svoje čebele in kako jih zdravijo. Doslej smo »obredli« že dobršen del Vzhodne Evrope. Ljudje so tam prijazni, ustrežljivi in - kar je po mojem najpomembneje - pošteni. Tako smo izvedeli vse, kar nas je zanimalo, in še več. Morda slovenski čebelarji (zmotno) mislimo, da smo že čebelarski narod, vendar s svojimi 10.000 čebelarji in 150.000 panji še ne podiramo rekordov. Ne bom trdila, da so Črnogorci boljši od nas, vendar so zaradi razmer, v katerih čebelarijo, vredni vsega priznanja in spoštovanja. Črnogorci se kot čebelarji organizirajo šele v zadnjem času. Še pred desetimi leti so bili čebelarji prepuščeni sami sebi in s čebelarjenjem so se po večini ukvarjali upokojenci. Niso imeli čebelarskih društev, niso imeli svojega čebelarskega glasila, pri nakupu opreme pa so bili odvisni od Bosne in Hercegovine ter Srbije. Pred desetimi leti so se po slovenskem vzoru organizirali v društva. Zdaj je v tej državi približno 30 društev, v katera je včlanjenih približno 2500 čebelarjev. Največje je Čebelarsko društvo Nikšič s približno 250 člani, vendar približno 100 čebelarjev na tem območju še vedno ni včlanjenih vanj. Enako je tudi drugod po državi, čeprav je stanje že občutno boljše, kot je bilo na začetku, ko je bila v društva včlanjena manj kot tretjina vseh čebelarjev. K včlanjevanju pomaga tudi to, da jim v zadnjem času s 150.000 evri na leto finančno pomaga država, ki subvencionira nakup matic, čebelarske opreme, izobraževanje mladih čebelarjev, zdravila in še kaj. Letos so bile subvencije namenjene tudi za nakup voska. Poleg tega, da jim voska primanjkuje, tudi sami priznavajo, da je kakovost njihovega voska dvomljiva. Čebelarji so bili doslej odvisni od voska iz Srbije, vendar je ta vseboval veliko parafina in bogsigavedi kakšnih zdravil še. Vosek bi radi standardizirali po evropskih merilih, zato so se za tak ukrep odločili na ravni države. Večina čebelarjev čebelari na DB-satju s kranjsko čebelo. Glede na to, da so tako rekoč v Sredozemlju, me je zanimalo, zakaj ne gojijo italijanske čebele, ki vzredi močnejšo družino in je bolj prilagojena njihovemu podnebju ter vroči klimi. Odgovorili so mi, da so »kranjici zvesti zato, ker jo gojijo že dolgo in ker se je vse doslej izkazala kot dobra«. Po njihovi oceni (točnih podatkov nimajo) je v državi približno 4000 čebelarjev. Le redki med njimi imajo manj kot 40 ali 50 panjev. Kdor je že kdaj bil v Črni gori ve, da je to dežela kamenja in grmičevja z minimalno obdelovalne zemlje. Zato ni presenetljivo, da so tamkajšnji donosi komaj 10 kg na panj, cena medu pa 10 evrov. Samo prevaževalci - ti pa so v večini -, ki spomladi poberejo nižinske paše in pozneje prepeljejo svoje čebele na približno 1200 m visoke planote, lahko točijo še dodatnih 10 kg, če je leto radodarno. No, letos ni bilo. Da bi čebelarji imeli boljše matice, država subvencionira tudi nakup teh. Z vzrejo matic se ukvarja približno 90 čebelarjev, ki dobijo matice matere iz selekcijskih centrov, očetje pa so njihovi domači troti. Čebelar plača za eno matico 6 evrov, vzrejevalec pa dobi 10 evrov, seveda če izpolnjuje vse predpisane pogoje. Razliko v ceni plača država. Društva dobijo državni denar proporcionalno -kolikor večje je društvo, toliko več ga dobi. Zadnje čase skušajo urediti tudi vse druge do zdaj neurejene zadeve v zvezi s čebelarjenjem. Tako nimajo niti pašnega reda niti katastra, prevozi na paše niso urejeni, zato lahko vsak pelje svoje čebele, kamor hoče. Nimajo veterinarjev, specializiranih za čebele, čeprav si jih želijo. Čebelarje želijo izobraževati za samostojno delo s čebelami (t. i. »pčelar« 3. stop- SLOVENSKi ČEBELAR 12/2016 LETNIK CXVIII 427 ČEBELARSKI TURIZEM nje, pri nas je to NPK), pa nimajo ljudi, ki bi to lahko prevzeli. Želijo se organizirati na neki višji ravni, pa se jim zatika, najpogosteje pri kadrih. Ko smo izrazili željo, da bi obiskali kako čebelarsko trgovino, so nam povedali, da v vsej Črni gori ni niti ene take trgovine. Imajo pa Hišo medu. Moram priznati, da nas je bila večina zelo presenečena in razočarana, ko smo v Danilovgradu obiskali njihovo Hišo medu. Pričakovali smo - kaj vem, kaj. Polnilnico za med, laboratorij, čebelarsko trgovino, satnišnico ... Satnišnico smo sicer res videli, in to tolikšno, da bi lahko zadostila povpraševanje čebelarjev iz vse Črne gore, vendar je večji del stavbe namenjen invertiranju in skladiščenju invertnega sladkorja. Invertni sladkor? Za krmljenje čebel? Ali morda za izdelavo umetnega medu. V državi, v kateri te čebelarji opozorijo, da »ne kupuj medu v trgovini ali na stojnicah, ker so to več ali manj ponaredki«, da je v njihovi državi mogoče kupiti »sto i jedan ukus meda« in da med delajo celo iz karameliziranega sladkorja z dodatkom ekstakta Fante v prahu, ne veš več, kaj bi si mislil. Vendar se trudijo. Komaj deset let je, odkar so ustanovili čebelarsko zvezo, in nekaj rezultatov je že vidnih. Navsezadnje je glede na število prebivalcev v Črni gori več čebelarjev kot pri nas, pa tudi panjev imajo več. Če je v Sloveniji en čebelar na 220 prebivalcev, je v Črni gori en čebelar na 160 prebivalcev, naš čebelar ima v povprečju 15 panjev, njihov pa 25. Torej, Slovenci, kje smo? Jim bo uspelo, za kar si prizadevajo? Bodo standardizirali vosek po naših merilih, zdravili čebele z zdravili po evropskih standardih in zajezili proizvodnjo ponarejenega medu? Osebno mislim, da je to velik zalogaj, trajalo bo. Imajo pa voljo in tudi ljudi, ki so pripravljeni zagristi v to. Če bodo vztrajali, če si ne bodo metali polen pod noge, bodo uspeli. Verjamem vanje. Srečno, Črnogorci! Marija Sivec, čebelarska mojstrica 428 Slovenski čebelar 11/2016 Letnik CXVIII ¿tarf* ČEBELARSKI TURIZEM Čebele so otroci sonca Verjetno so tudi romantične misli prispevale k temu, da je Priročnik za čebelarje Stjepana Brijacka tako zanimiv in da je vedno znova prijetno branje. Še prijetnejši in zanimivejši pa je avtor sam, zato se je čebelarjem OČZ Brežice letošnja strokovna ekskurzija vtisnila globoko v spomin. Obiskali smo čebelarsko društvo v Vocinu na Hrvaškem (Udruga pčelara »Papuk« Vocin), kjer so nas razveselili z gostoljubnostjo in s poučnim programom. Severna pobočja naravnega parka Papuk so za čebelarstvo bolj revno, a zelo zdravo okolje, zato je tako rekoč samoumevno, da so se tamkajšnji čebelarji spontano usmerili v ekološko čebelarjenje. V območju doleta čebel so samo ekstenzivne kmetijske površine, zato njihove čebele ne ogrožajo strupi, 90 odstotkov površin pa je gozdnatih. Prav zdravo okolje zagotavlja boljše zdravje čebel, zato kot edino preventivno sredstvo uporabljajo le mravljinčno kislino. Predsednik Milanko Jeličic nam je natančno opisal njihov uveljavljeni postopek uporabe te kisline: v panj vstavijo z mravljinčno kislino pokapano vpojno krpo v polivinilu (približno 2 ml na sat čebel). Čebe-larijo v LR-panjih, zaradi majhnih donosov medu pa so se usmerili v intenzivno pridelavo cvetnega prahu. Pridelavo tega čebeljega proizvoda je na Hrvaškem kot pomembno čebelarsko dejavnost uveljavil njihov častni predsednik Stjepan Brijacak. 84-letni Stjepan Brijacak je šolski primer človeka, ki z voljo in visokim intelektom premaguje vse težave. Po drugi svetovni vojni je bil kot pobalin hudo kaznovan za radovednost, saj je ob nesreči z najdenim razstrelivom izgubil oko in roko. Kljub temu je bil vse življenje zelo dejaven, bil je celo jugoslovanski prvak v reliju, zelo prizadeven je bil v lovski družini, predvsem pa je bil velik čebelar in promotor sodobnega čebelarstva na Hrvaškem. Ob tem pa je treba priznati, da je njegova žena dokaz za resničnost reka, da za vsakim uspešnim moškim stoji uspešna ženska. Čebelariti je začel iz radovednosti, ko je na svojem vrtu našel prvi roj. Svoje čebelarstvo je razvil v donosno dejavnost, hkrati pa je svoje znanje raz- Častni predsednik Stjepan Brijacak in predsednik Milanko Jeličic dajal s predavanji in končno tudi z izdajo Priročnika za čebelarje (priročnik si je mogoče izposoditi v Čebelarski knjižnici Janeza Goličnika na ČZS, op. ur.). Brežiški čebelarji smo očarani nad vocinskimi, saj smo videli, kako 30-člansko društvo v skromnih razmerah spreminja tako rekoč vso občino v čebelarsko skupnost. Izdelali so medno pot, čebelarski kataster, oblikovali svoja interna pravila, s katerimi ohranjajo enakomerno razpršenost čebeljih družin po občini v skladu s katastrom, oblikujejo tudi svojo blagovno znamko za čebelje pridelke in z dobrim sodelovanjem znižujejo stroške. S sočasno uporabo mravljinčne kisline v vseh čebelnjakih zelo uspešno zatirajo varoje, zato jim zadostuje samo poletno zdravljenje. Pokazali so nam stare, a še vedno najboljše higienske metode, prav tako pa najnovejša iskanja in inovacije, s katerimi bi lahko zniževali stroške in prihranili čas za delo s čebelami. Videli smo razkuževanje s kavstično sodo, parafiniranje panjev, celoten proces pridelave cvetnega prahu, trajne satnice iz umetne mase, ob vsem tem pa so nas še odlično pogostili z odojki, jagnjetino in graševino. Bojan Jevševar Matični mleček - čebelji kruhek - tinktura propolisa Matični mleček: 100 g - 40 EUR, 500 g - 160 EUR, 1000 g - 280 EUR Izkopanec: 50 g - 6 EUR, 100 g - 10 EUR, 500 g - 45 EUR Tinktura propolisa: 30 ml - 2,5 EUR, 50 ml - 4 EUR Ti odlični čebelji proizvodi bodo na voljo na sejmu ApiSlovenija 11. in 12. marca 2017 na celjskem sejmišču (dvorana D). Balazs Kiss, Colibri Alba Kft, Székesfehérvar 41 str., 8000 Krasznai, Madžarska SLOVENSKi ČEBELAR 12/2016 LETNIK CXVIII 429 ČEBELARSKI TURIZEM Strokovna ekskurzija v Zeleno prestolnico Evrope Konec avgusta, ko nam narava že daje prve sadove in ko tudi čebelarji že lahko ovrednotimo svojo »letino«, je pravi čas za to, da izpopolnimo naše znanje o čebelarstvu oz. o naravi. Tudi člani Čebelarske družine Šmarje pri Jelšah že tradicionalno ob koncu čebelarske sezone svoje znanje izpopolnjujemo na različnih strokovnih ekskurzijah. Tokrat smo se odločili za obisk našega glavnega mesta, ki letos nosi naziv Zelena prestolnica Evrope. Ta laskavi naziv si je Ljubljana pridobila zaradi dejavnosti, ki so prijazne do narave in njenih prebivalcev. Del te narave so seveda tudi čebele, po katerih so v glavnem mestu poimenovali izobraževalno pot -Čebelja pot. Najprej smo se napotili na ogled Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani, ki je prav tako član Čebelje poti. Botanični vrt deluje na isti lokaciji vse od leta 1810, zato je tudi najstarejša izobraževalna ustanova z nepretrganim delovanjem pri nas. Po njem nas je strokovno popeljal vodja vrta dr. Jože Bavcon. Sprehodili smo se po skalnjaku, kjer so lahko čebelarji spoznali nekatere slovenske endemične rastline, kot so Juvanov netresk, žički grobelnik ter številne druge gorske in kraške rastlinske vrste. V delu, poimenovanem Arboretum, smo spoznali številne drevesne in grmovne vrste ter videli najstarejše tam rastoče drevo - Marmontovo lipo, ki jo je ob odprtju Botaničnega vrta posadil francoski maršal Auguste Marmont, tedanji upravitelj Ilirskih provinc. Poleg ar-boretuma je del vrta, poimenovan Rastlinski sistem. V njem je vsaki rastlinski družini namenjena cela gredica. Še prav posebej smo našo pozornost namenili družini ustnatic, saj mednje spada kar precej medo-vitih rastlin, kot so žajbelj, sivka, melisa, meta, ka-dulja, šetraj in številne druge. Prav cvet ustnatic je odlično prilagojen za obiske čebel. Seznanili smo se tudi z več avtohtonimi medovitimi rastlinskimi vrstami, npr. z mokovcem, malim jesenom, gadovcem, s kločkom, poleti cvetočo krvenko, cikorijo in števil- nimi drugimi. Ogled smo sklenili z obiskom tropskega rastlinjaka. V njem gojijo različne tropske rastline, med katerimi so gotovo najzanimivejše vanilja, kaka-vovec, kavovec, avokado, bananovec ... Po ogledu Botaničnega vrta smo se z vzpenja-čo povzpeli do Ljubljanskega gradu ter si ogledali razstavo Ohranimo čebele. Na njej sta bila na zelo slikovit način prikazana biologija čebel in njihov izjemen pomen za rastline. Veliko pozornosti je bilo namenjene vzrokom, ki ogrožajo obstoj čebel, pa tudi temu, kako jih omiliti oz. preprečiti. Del razstave je bil posvečen bogati slovenski čebelarski dediščini, v okviru katere je bilo posebno mesto namenjeno začetniku modernega čebelarstva in enemu najboljših poznavalcev čebel Antonu Janši. Razstavo so obogatili različni čebelarski eksponati iz bližnje preteklosti in sedanjosti. Ko se je dan že prevesil, smo našo ekskurzijo nadaljevali pri mestni informacijski točki. Stene info-paviljona so bile ozelenjene tako z avtohtonimi kot tudi z medovitimi rastlinskimi vrstami, katerih sadike so vzgojili v Botaničnem vrtu. Od tam smo se podali na Slovensko cesto, ki je od lani zasajena z drevoredom malega jesena. Ta drevesna vrsta je zelo medo-vita, tako da ponuja odlično pašo mestnim čebelam. V Ljubljani so namreč čebelnjaki postavljeni tudi na strehah nekaterih javnih stavb, kot sta npr. Cankarjev dom in hotel Park. Po ogledu Ljubljane smo se odpeljali proti Pod-gradu pri Ljubljani, natančneje na Lazarjev vrh. Tam nas je pričakal gospodar turistične kmetije Pri Lazar-jevih ter nam predstavil kmetijo in zgodovino kraja. Na posestvu je tudi čebelnjak, za katerega skrbi čebelar Franc Žerjal. Prijazno nam ga je razkazal, predstavil svoj način čebelarjenja in apiterapijo, ki bo v prihodnje tudi del turistične ponudbe na kmetiji. Ob toliko zanimivih stvareh je dan minil zelo hitro, proti večeru pa se je bilo treba posloviti. Blanka Ravnjak 430 Slovenski čebelar 11/2016 Letnik CXVIII ¿tarf* OBLETNICE Slavnostna akademija ob 140-letnici Čebelarskega društva Henrik Peternel Celje »Zibajoči ples je vzorec ustaljenih signalov, s katerimi čebele sporočajo oddaljenost in tudi smer paše.« To in še veliko drugih zanimivih dejstev je v Zborniku, ki je izšel ob častitljivi obletnici našega društva, zapisal avtor izčrpnega prispevka z naslovom »Pregled razvoja čebelarskih organizacij v Celju in okolici« dr. Bojan Himmelreich. Prav tako je pripravil tudi prispevek o Henriku Peternelu, po katerem je društvo, ki bolj ali manj uspešno deluje že od leta 1876, dobilo svoje ime. V Zborniku je mogoče prebrati še marsikaj, vendar želimo tokrat poudariti slavnostno akademijo, ki je 10. septembra 2016 v Narodni dom v Celju privabila številne vesele čebelarje, njihove družine, prijatelje in veliko drugih ljudi, ki imajo radi naravo in vse, kar je povezano z njo. Radi imajo torej življenje ... Vsi vemo, da če bi umrle čebele, bi kmalu umrli tudi ljudje. Slovesno in veselo je bilo. Kako tudi ne?! Obletnica je dovolj visoka, da si zasluži najvišje priznanje. Veseli nas, da se je s tem strinjal tudi predsednik RS g. Borut Pahor, ki je prevzel celo častno pokroviteljstvo nad praznovanjem, za kar se mu v imenu društva iskreno zahvaljujemo. Predsednik ČD Henrik Peternel Peter Gradišnik je v svojem nagovoru na kratko orisal delo društva v minulem obdobju. Kot je poudaril, je društvo vedno skrbelo za izobraževanje svojih članov na področju zdravstvenega varstva čebel, tehnologije čebelarjenja, smernic dobrih higienskih navad ..., z več tečaji pa je poskrbelo tudi za izobraževanje čebelarjev začetnikov. Aktivno je delovalo v svojem okolju ter sodelovalo z Mestno občino Celje, ki se je lani skupaj s Krajevno skupnostjo Pod gradom, Šolo za hortikultu-ro in vizualno umetnost, celjsko enoto Nacionalnega veterinarskega inštituta ter z osnovnimi šolami in vrtci vključila v projekt Čebelam prijazna občina. Omenil je tudi, da je ČZS vložila kandidaturo Slovenije za pripravo kongresa svetovne zveze čebelarskih organizacij Apimondia leta 2021 ter se odločila, da bo ob morebitnem izboru naše države ta potekal v Celju. To je priznanje našemu društvu, hkrati pa tudi velika obveza . A če bo potrebno, bomo zmogli tudi to. Spodbudne in pohvalne besede o bogati tradiciji čebelarstva je izrekla podžupanja občine Celje ga. Darja Turk ter opozorila na odlične projekte (npr. Medeni zajtrk v vrtcih in šolah, Dan kranjske čebele, Kar sejemo, to žanjemo ...). Izrazila je zadovoljstvo, da tudi naše - najstarejše delujoče ČD v Sloveniji -podpira prizadevanja za razglasitev 20. maja za svetovni dan čebel. Da smo Slovenci narod z dolgoletno bogato čebelarsko tradicijo, je v svojem govoru poudaril tudi podpredsednik ČZS g. Franc Šmerc ter hkrati čestital našemu društvu. Ob podelitvi plaket in priznanj smo čestitali starosti Jožetu Kolmanu, ki je že polnih sedemdeset let član našega društva in je res »korenina«, ki ji verjetno ni para. Iskrene čestitke veljajo tudi vsem preostalim nagrajencem. Lepo vas je bilo videti na odru, saj nam vsem, še zlasti pa začetnikom, vlivate prepričanje, da je čebelarjeva pot čudovito sobivanje človeka in narave. Program je očaral, ko so na oder stopili otroci OŠ Franca Kranjca in s svojim nastopom raznežili vse v dvorani. Nič manj ni ganilo ubrano petje MPZ Pod gradom, ansambel Vikija Ašiča pa s Slakovo pesmijo Čebelar ni doživel samo glasnega aplavza, ampak ob zahtevani ponovitvi še mrmranje ali celo petje vseh gledalcev v dvorani. Slavnostno akademijo ob 140-letnici društva so zaokrožili posnetki Marjana Čebele na razstavi v preddverju Narodnega doma. Blanka Polutnik, ČD Henrik Peternel JžzsUllf* Slovenski čebelar 12/2016 Letnik CXVIII 431 DOGODKI IN OBVESTILA »Prvo mednarodno ocenjevanje medov na Moravskem - KYJOV 2016« Slovenski čebelarji že dalj časa uživamo velik ugled doma in v svetu. S češkimi in slovaškimi čebelarji se že skoraj desetletje družimo in srečujemo na izletih ter različnih prireditvah, tako pri nas kot pri njih. Čebelarji iz omenjenih držav pozorno spremljajo vsak naš korak in so seznanjeni z vsemi dejavnostmi in dogodki v Sloveniji. Predsednik ČD Kyjov g. Miroslav Smolik, ki društvo vodi že 40 let, je lani izrazil željo, da bi tudi na Češkem izvedli tekmovanje v ocenjevanju medu po enakih pravilih, kot to poteka v Sloveniji. Letošnja prireditev je bila povezana s praznovanjem 890-letnice mesta Kyjov. Tako je ocenjevalna ekipa, ki smo jo sestavljali mag. Aleš Rodman, Grozdan Trobec (oba ČD Sežana) in Bojan Pavlin (ČD Semič), od 6.-9. oktobra 2016 izvedla prvo mednarodno ocenjevanje medu na Moravskem. Po besedah čeških čebelarjev je bilo to ocenjevanje medu sploh prvo na Češkem. Na ocenjevanje je prispelo 62 vzorcev medu iz Češke in Slovaške. Precej vzorcev je bilo onesnaženih z nečistočami ali pa so vsebovali prevelike količine vode. Oboje je pravzaprav tehnološka napaka čebelarja, vendar tamkajšnji čebelarji niti nimajo možnosti preveriti stanja svojega medu v čebelarskem društvu ali kje drugje. Velike težave čebelarjem povzročata tudi pravilno določanje sorte medu in označevanje oziroma pakiranje medu. Na te probleme smo opozorili vodstva čebelarskih društev ter jim predlagali ukrepe, ki naj jih izvedejo, da bi se v prihodnje izognili tem težavam. Na slovesnosti, ki je bila v nedeljo, 9. oktobra, v kulturnem domu v Kyjovu, so med drugim najboljšim vrstam medu podelili priznanja in pokale. Dvorana je bila polna kot že dolgo ne. Verjetno je ljudi pritegnila »čebelarska nedelja« z bogatim programom, s stojnicami in z delavnicami. Pokrovitelj prireditve je bil župan mesta František Lukl, ki je zelo naklonjen čebelarjem, saj jim veliko pomaga pri njihovem delovanju. Na njegovo željo so čebelarji na občinski stavbi v mestu postavili nekaj panjev. V svojem govoru je poudaril pomembnost čebel in čebelarstva ter izrazil željo, da bi se prihodnje leto povečalo število panjev na občinski stavbi. Zelo vesel je bil tudi diplome in pokala, ki ga je prejel za cvetlični med, ki so ga proizvedle čebele z občinske stavbe. Izrazil je tudi željo, da bi se znova videli čez leto dni. Čebelarji so na prireditev povabili tudi primarija bolnišnice v Pragi dr. J. Brožka, ki je pripravil predavanje o koristnosti uporabe čebeljih pridelkov. Slovenski čebelarji smo na razstavnem prostoru v dvorani razstavili najboljše vrste medu z lanskega tekmovanja v Semiču. Obiskovalci so lahko poskušali ter primerjali najboljše naše in njihove vrste medu. Razlika je očitna. V bogatem spremljevalnem programu prireditve so med drugim predstavili tudi delo čebelarskega krožka iz Vacenovice, dijaki srednje kuharsko-slaščičarske šole iz Bzenca pa so prikazali izdelovanje medenjakov. Prav zaradi te- 432 Slovenski čebelar 12/2016 Letnik CXVIII DOGODKI IN OBVESTILA ga smo s seboj prinesli slovenske medenjake, ki so jih obiskovalci tako rekoč v hipu razgrabili. Izdelavo čeških medenjakov po starem postopku je prikazala ga. Burilova iz Hodonina. G. Burinsky je bil odgovoren za razstavo čebelarskih potrebščin, g. Buzik pa za prodajo medenih pijač. Na podlagi očitnega splošnega navdušenja lahko sklepamo, da bodo ocenjevanja medu postala tradicionalna tudi na Češkem in Slovaškem. Mag. Aleš Rodman 7. tradicionalno Glavarjevo prednovoletno srečanje Regijska čebelarska zveza Petra Pavla Glavarja vabi na že 7. tradicionalno Glavarjevo prednovoletno srečanje. Druženje ob gurmanskih užitkih Hiše kulinarike in turizma Grm Novo mesto bo v petek, 16. decembra 2016, z začetkom ob 18. uri. Prijave zbirata g. Anton Koželj (031/619 961) in ga. Mira Šetina (051/304 711). Helena Jurše Rogelj Ambroževe sv. maše po Sloveniji Tradicionalna čebelarska sv. maša - Čebelarji ČD Šenčur vljudno vabimo vse slovenske čebelarje in čebelarke, da se 4. decembra 2016, ob 10. uri, v župnijski cerkvi v Šenčurju udeležijo čebelarske sv. maše. ČD Šenčur Ambroževa maša v Poljčanah - ČD Poljča-ne vabi na sv. mašo, ki bo 4. decembra 2016, ob 10.30, v cerkvi Sv. križa v Poljčanah. Andrej Rojs, predsednik ČD Poljčane Ambroževa maša ČD Henrik Peternel Celje - Vse slovenske čebelarje in čebelarke vabimo, da se 11. decembra 2016, ob 9.30, v župnijski cerkvi sv. Cecilije v Celju (Kapucinska cerkev na Bregu) udeležijo sv. maše. V počastitev 140-letnice ČD Henrik Peternel Celje bo sv. mašo daroval celjski škof dr. Stanislav Lipovšek. Po bogoslužju bo tudi družabno srečanje. ČD Henrik Peternel Celje Ambroževa maša v Dobu pri Domžalah - V Do- bu pri Domžalah že tradicionalno pripravljamo svete maše v počastitev sv. Ambroža. Letošnja bo v nedeljo, 11. decembra 2016, ob 10. uri, v farni cerkvi sv. Martina v Dobu. K sveti maši v spomin na sv. Ambroža in vse pokojne čebelarje vabimo vse čebelarke, čebelarje in lju- bitelje čebel. Čebelarska društva vabimo, da se maše udeležijo s svojimi prapori. ČD Krtina Dob Ambroževa maša v Lovrencu na Pohorju - UO ČD Lovrenc na Pohorju vabi vse čebelarke in čebelarje k sveti maši v počastitev našega zavetnika sv. Ambroža. Obred bo v nedeljo, 11. decembra 2016, ob 10.00, v cerkvi sv. Lovrenca v Lovrencu na Pohorju. Po sveti maši bo v Čebelarskem domu Lovrenc na Pohorju družabno srečanje s pogostitvijo. Čebelarska društva vabimo, da se maše udeležijo s prapori. Veselimo se srečanja z vami! ČD Lovrenc na Pohorju Ambroževa maša na Kokrici - ČD Britof Pre-doslje vabi čebelarke in čebelarje, da se v nedeljo, 11. decembra 2016, ob 10. uri, v župnijski cerkvi sv. Lovrenca na Kokrici udeležijo svete maše v počastitev sv. Ambroža. Maševal bo dekan kranjske dekani-je Jožef Jakob Klun. Čebelarska društva vabimo, da se maše udeležijo s prapori. ČD Britof Predoslje Čebelarska sv. maša - Čebelarji ČD Loška dolina vabimo vse okoliške in druge čebelarje, da se 11. decembra 2016, ob 10. uri, v farni cerkvi v Starem trgu pri Ložu udeležijo čebelarske svete maše. Čebelarska društva vabimo, da se maše udeležijo s prapori. Lepo vabljeni! ČD Loška dolina SLOVENSKi ČEBELAR 10/2016 LETNIK CXVIII 433 OBVESTILA CZS Zahvala za sodelovanje pri letošnjem desetem medenem zajtrku Za nami je že deseti vseslovenski medeni zajtrk in s tem tudi desetletje odličnega sodelovanja z vrtci, šolami in drugimi ustanovami. Številni pozitivni odzivi s terena ter sodelovanje šol in vrtcev pri petju »Čebelarja« so dokaz, da smo na pravi poti. Na podlagi prejetih prijav je »Čebelarja« prepevalo več kot 42.000 pevcev, številne šole pa so pesem predvajale učencem in se na ta način pridružile naši akciji. Slovenski čebelarji smo znova dokazali, da znamo stopiti sku- paj. Hvala vsem čebelarjem za vse delo, ki ga opravljate na terenu. Vabimo vas, da si rezultate našega skupnega dela ogledate na spletni strani Čebelarske zveze Slovenije in na Youtubu: www.youtube.com/channel/UC nKLDuOFXYZE2NBKum43ffg?spfreload=5. Še enkrat hvala vsem, ki ste sodelovali in pomagali ustvariti tako množičen pevski zbor, že zdaj pa vas vabimo, da se nam pridružite tudi prihodnje leto! ČZS O čebelarstvu na ministrstvu za kulturo Predstavniki ČZS (g. Boštjan Noč, g. Anton To-mec in prof. Borut Juvanec) smo se oktobra 2016 prvič sešli z ministrom z kulturo g. Tonetom Peršakom. Ministru in njegovi ekipi smo predstavili naše čebelarstvo, predvsem pa čebelnjak kot slovensko posebnost in po našem mnenju zelo pomemben del kulturne dediščine našega podeželja. ČZS želi poiskati možnosti za pomoč obstoju slovenskega čebelnjaka in za ohranitev obstoječih čebelnjakov! Na srečanju smo se dogovorili za skorajšnji sestanek s pristojnimi službami za to področje o tem, ka- ko naprej. Srečanje je pokazalo, kako zelo je bilo potrebno, saj na ministrstvu za kulturo niso najbolje seznanjeni s čebelarstvom in z dejavnostmi ČZS, prav tako pa tudi ne z dejavnostmi drugih ministrstev na področju čebelarstva. Ministra g. Toneta Peršaka smo seznanili z načrtovano pobudo predsedniku Državnega sveta RS g. Mitji Bervarju, da bi prihodnje leto v Državnem zboru RS pripravili razstavo slovenskih čebelnjakov. Minister Peršak je našo pobudo podprl. Boštjan Noč, predsednik ČZS Deseti natečaj čebelarske fotografije ČZS že desetič zapored razpisuje »Natečaj za čebelarsko fotografijo«, ki bo tretjič tudi mednarodni. Na njem lahko s svojimi avtorskimi fotografijami, ki še nikoli niso bile objavljene, sodelujejo fizične osebe iz katere koli države. Natečaj obsega štiri tematske sklope: 1. Čebela in rastlinski svet, 2. Življenje čebel (biologija), 3. Čebelarska opravila in čebelji pridelki, 4. Tradicionalni čebelnjak. Vsak avtor lahko sodeluje bodisi v enem bodisi v vseh tematskih sklopih. Za vsak tematski sklop lahko avtor pošlje največ po tri digitalne fotografske posnetke, barvne ali črno-bele, v ločljivosti 300 dpi ali več. Vsaj ena fotografija mora biti v pokončni legi. Vsaka fotografija mora biti opremljena z zaporedno številko, naslovom fotografije, naslovom tematskega sklopa in z letnico njenega nastanka. Fotografije iz tematskega sklopa Tradicionalni čebelnjak morajo biti opremljene tudi s podatki o lastniku čebelnjaka. Nosilce elektronskih podatkov (zgoščenke, USB-ključe) s fotografijami pošljite s priporočeno pošto na naslov: Čebelarska zveza Slovenije, Brdo pri Lukovici 8, 1225 Lukovica, Slovenija, s pripisom: »Fotografski natečaj«, lahko pa jih oddate tudi osebno. Vsi prispeli nosilci elektronskih podatkov ostanejo v lasti ČZS. Fotografije lahko pošljete tudi na e-naslov: marko.borko@czs.si. V vseh primerih morajo biti priloženi podatki o avtorju (ime in priimek, naslov, telefonska številka, e-naslov). Fotografije bo ocenjevala strokovna komisija po vnaprej določenih merilih. Ta so: izpovednost, originalnost, tehnična oblikovanost, estetika in rasa čebel. Ker je Slovenija domovina kranjske čebele (Apis mellifera carnica), bodo imele prednost pri nomini-ranju fotografije s to raso čebel. Za tematski sklop Slovenski čebelnjak velja poleg navedenih še dodaten pogoj, to je, da je predmet ocenjevanja tudi urejenost čebelnjaka in okolice. Avtorji fotografij so pred ocenjevanjem anonimizirani. Žirija bo nominirala po tri avtorje najboljših fotografij v posameznem tematskem sklopu, izmed njih pa bo izbrala in podelila zlato, srebrno in bronasto priznanje. Dobitniki enega izmed navedenih priznanj bodo prejeli nagrado in listino. Vsi preostali nominiranci bodo prejeli listino o nominaciji, drugi sodelujoči pa potrdilo o sodelovanju na natečaju. Rok za oddajo fotografij je 16. januar 2017. Razglasitev zmagovalcev in slovesna podelitev priznanj bo na sejmu ApiSlovenija 2017 v nedeljo, 12. marca 2017, v Celju. Po podelitvi priznanj bodo zmagovalci objavljeni tudi na spletni strani ČZS: www.czs.si. Vse nominirane fotografije bodo razstavljene na sejmu ApiSlovenija 2017, pozneje pa v Čebelarskem centru Slovenije na Brdu pri Lu-kovici. Za podrobnejše informacije lahko pokličete g. Marka Borka po telefonu, št.: 051/637 204. ČZS 434 Slovenski čebelar 12/2016 Letnik CXVIII OBVESTILA ČZS Uredba o izvajanju Programa ukrepov na področju čebelarstva v Republiki Sloveniji v letih 2017-2019 Obveščamo vas, da je v Uradnem listu RS, št. 73/2016, objavljena Uredba o izvajanju Programa ukrepov na področju čebelarstva v Republiki Sloveniji v letih 2017-2019. V programskem obdobju od leta 2017-2019 velja od 1. avgusta 2016 do 31. julija 2019, vključuje več ukrepov in je podlaga za objavo javnih razpisov. Za čebelarje je najzanimivejši ukrep Tehnična pomoč čebelarjem in organizacijam čebelarjev, saj vključuje podukrepe sofinanciranje čebelarske opreme, pomoč čebelarjem začetnikom ter usposabljanje in izobraževanje o čebelarjenju. Namen teh ukrepov je posodabljanje zastarele čebelarske opreme, pripomočkov ali naprav (v nadaljnjem besedilu: čebelarska oprema) in tehnologije, izboljšanje starostne strukture čebelarjev s sofinanciranjem določene čebelarske opreme, zagotavljanje pomoči čebelarjem začetnikom in pridobivanje osnovnih znanj s področja čebelar- stva ter izboljšanje usposobljenosti in ozaveščenosti o čebelarstvu. Novost je ukrep Racionalizacija sezonske selitve panjev, ki je namenjen naložbam v opremo za lažje sezonske selitve panjev, s katerimi izboljšamo tako prehransko potrebo čebel kot tudi opraševanje rastlin. Poleg omenjenih ukrepov Uredba vključuje tudi ukrep Podpora pri obnovi čebeljega fonda v Evropski uniji, ki vključuje spodbujanje osnovne odbire in menjave čebeljih matic, subvencioniranje vzreje čebeljih matic in spremljanje njihove kakovosti ter odbiro čebeljih družin, odpornih proti varojam, in druge ukrepe, namenjene izboljšanju kakovosti in varnosti čebeljih pridelkov, zmanjšanju izgub čebel itd. Celotna Uredba je objavljena na spletni strani Čebelarske zveze Slovenije: www.czs. si - tam boste našli tudi podrobnosti o posameznih ukrepih, zanimivih za čebelarje. Tanja Magdič, svetovalka JSSČ Kranjska čebela - včeraj, danes, jutri Ohranjanje kranjske čebele je eden izmed temeljev našega čebelarstva. Včasih vsi skupaj pozabljamo, kolikšno bogastvo je naša čebela, in včasih vsi skupaj naredimo premalo za njeno ohranjanje. Prav zato, da pogledamo, kje smo in kaj želimo doseči z našo čebelo, sva se s podpredsednikom Francem Šmercem dogovorila, da bomo v drugi polovici fe- bruarja (predvidoma 23. februarja 2017) organizirali strokovni posvet, namenjen izključno kranjski čebeli, z naslovom »Kranjska čebela - včeraj, danes, jutri«. Posvet bo namenjen temu, da vidimo, kje smo in da si začrtamo jasne smernice, kaj želimo na področju ohranjanja kranjske čebele. Boštjan Noč, predsednik ČZS Priložnost uporabnikov SMGO za promocijo na Evropskem prvenstvu z zračnim orožjem 2017 Čebelarji, uporabniki sistema SMGO, imamo veliko priložnost za promocijo našega medu. Prav zaradi tega želimo vsakemu udeležencu Evropskega prvenstva z zračnim orožjem, ki bo v začetku marca 2017 v Mariboru, podariti po 250 g medu, vključenega v sistem SMGO. Na prvenstvu bo tekmovalo 600 strelcev iz 45 evropskih držav. Zato posamezni- Ambrožev ples 2016 - tokrat v Zasavju ke, ki so vključeni v SMGO, prosimo, da prispevajo po tri 250-gramske kozarce medu oz. da jih prispevajo po svojih zmožnostih. Med bomo zbirali do 20. januarja 2017. Za več informacij glede dostave medu pokličite g. Smolarja (GSM: 041/278 425). Tomaž Samec, svetovalec JSSČ Vse čebelarje, čebelarke in druge vabimo, da si v petek, 9. decembra 2016, ob 19. uri, vzamejo čas za druženje. Tedaj bomo namreč organizirali Ambrožev ples, ki bo letos v Gostišču pri Vidrgar-ju, Vidrga 4, Vače. Želimo si, da bi se nam pridružili v čim večjem številu. Ob zvokih prijetne glasbe se bomo v gostišču Vidrgar družili od 19. ure naprej. Prijave zbiramo po telefonu št.: 01/729 61 00 ali 041/370 409 oz. na e-naslovu: barbara.dimc@czs. si. Število udeležencev je omejeno. Cena aranžma- JžsIMlt' Slovenski čebelar 12/2016 Letnik CXVIII ja je 20,00 EUR na osebo (aperitiv, meni s hladno in toplo predjedjo, glavno jedjo in sladico, zabavni program z ansamblom). Seveda tudi letos nismo pozabili na obdarovanje, saj je december vendarle mesec obdarovanja. Obstaja tudi možnost prenočitve (vse dodatne informacije dobite pri ge. Barbari Dimc). Skupaj si bomo polepšali večer in se zabavali do zgodnjih jutranjih ur. Prisrčno vabljeni! Tajništvo ČZS 435 OBVESTILA ČZS Predlogi za odličja oz. plakete Antona Janše v letu 2017 Predlogi za dobitnike odličij Antona Janše I. stopnje Čebelarska društva in območne čebelarske organizacije prosimo, da najpozneje do 10. februarja 2017 na naslov Čebelarske zveze Slovenije pošljejo pisne predloge za dobitnike odličij Antona Janše I. stopnje ter plaket Antona Janše v letu 2017. Pri oblikovanju predlogov upoštevajte merila veljavnega Pravilnika o odlikovanjih, priznanjih in nagradah, ki je objavljen na spletni strani ČZS. Na tej spletni strani boste našli tudi obrazec za pripravo predloga. Načrti panjev in čebelnjakov Čebelnjak je stavba ali prostor, v katerega zložimo panje, tako da so pod skupno streho. Pri čebelarjenju s panji, ki jih zlagamo v skladanice, je postal čebelnjak nepogrešljiv. Načrte čebelnjakov različnih velikosti ter načrte za AŽ- in LR- panj, si lahko pre- Oglaševanje na spletni strani ČZS Zaradi velikega zanimanja oglaševalcev jim je ČZS na svoji spletni strani www.czs.si omogočila poseben prostor. Obisk spletne strani ČZS je zelo velik, saj jo povprečno na mesec obišče več kot 54.000 Odjava Slovenskega čebelarja Tiste, ki ne želijo več prejemati glasila Slovenski čebelar, prosimo, da odjavo sporočijo v tajništvo Čebelarske zveze Slovenije, tel. št.: 01/729 61 00 ali na e-naslov: barbara.dimc@czs.si. Prosimo, da od- Čebelarski koledar 2017 ČZS je tudi letos izdala čebelarski koledar za leto 2017. Člani ČZS boste koledar prejeli brezplačno pri predsedniku matičnega ČD. Več dodatnih koledarjev lahko naročite na e-naslovu: barbara.dimc@ czs.si ali po tel. št.: 01/729 61 00, 041/370 409. Praznovanje obletnic delovanja čebelarskih društev Vse čebelarske organizacije, ki bodo v letu 2017 praznovale 50-, 70- ali 90-letnico svojega delovanja in bodo tako tudi prejemnice odličja Antona Janše, prosimo, da to do 10. februarja 2017 pisno sporočijo na naslov Čebelarske zveze Slovenije. Čebelarske organizacije, ki bodo v letu 2017 praznovale 100- ali večletnico svojega delovanja in bodo tako prejemnice plakete Antona Janše, prosimo, da to prav tako do 10. februarja 2017 pisno sporočijo na naslov Čebelarske zveze Slovenije. Komisija UO ČZS za odlikovanja in nagrade nesete s spletne strani www.czs.si. Oboje najdete v rubriki ČEBELARSTVO v zavihku ČEBELJI PANJ in ČEBELNJAK. Vladimir Auguštin, Svetovalec JSSČ obiskovalcev, ki skupaj opravijo več kot 2,000.000 klikov. Vse morebitne oglaševalce vabimo, da svoj interes sporočijo na e-naslov: 20.maj@czs.si. Boštjan Noč, predsednik ČZS javo sporočite najpozneje do 20. decembra 2016. Hvala za razumevanje! Tajništvo CZS Cena posameznega izvoda koledarja z DDV je 2,50 EUR. Koledar vam lahko pošljemo tudi po pošti, vendar bo moral poštnino plačati naročnik sam. Zaloga je omejena. ČZS Razpis za izbor najstarejših, izvirnih in posebnih čebelnjakov Čebelarska zveza Slovenije nadaljuje vzpostavljanje registra najstarejših, izvirnih in posebnih čebelnjakov. Pridobiti želi podatke o čebelnjakih na terenu, komisijsko oceniti njihovo starost, izvirnost in posebnost, jih na podlagi tega uvrstiti v seznam kulturne dediščine ČZS ter jih promovirati kot slovensko posebnost in pomemben del naše stavbne dediščine. Komisiji UO ČZS za čebelarsko kulturno dediščino bo pri tem strokovno pomagal avtor knjige Slovenski čebelnjaki univ. prof. dr. Borut Ju-vanec. Z vzpostavitvijo registra želimo slediti več ciljem: 1. Uvrstitev čebelnjaka v slovenski arhitekturi na mesto, ki si ga zasluži (odkrivanje, inventarizira-nje, dokumentiranje, vpis v seznam kulturne dediščine ČZS). 2. Povečati ozaveščenost prebivalcev Slovenije na področju stavbne kulturne dediščine. 436 Slovenski čebelar 11/2016 Letnik CXVIII ¿tarf* OBVESTILA ČZS 3. Ohranjanje slovenske prvobitnosti. 4. Povečanje vrednosti slovenske kulture na področju arhitekture in čebelarstva v EU in svetu. Kategorije in način izbora čebelnjakov: 1. kategorija - starost čebelnjaka. Način izbora: strokovnjaki (čebelarji, arhitekti in etnologi) bodo na podlagi prispele dokumentacije, preverjanja in ogleda na terenu določili starost vsakega čebelnjaka posebej. 2. kategorija - značilni čebelnjaki. Način izbora: strokovnjaki (čebelarji, arhitekti in etnologi) bodo na podlagi prispele dokumentacije, preverjanja in ogleda na terenu ter glede na vgrajeni mate- rial, obliko, sestavo in postavitev določili značilnosti vsakega čebelnjaka posebej. 3. kategorija - posebni čebelnjaki. Način izbora: strokovnjaki (čebelarji in arhitekti) bodo na podlagi prispele dokumentacije, preverjanja in ogleda na terenu glede na izvedbo določili posebnosti vsakega čebelnjaka posebej. Prijava na razpis: Razpisna dokumentacija je od 1. decembra 2016 dosegljiva na spletni strani www. czs.si. Čebelarska društva in posamezne čebelarje vabimo, da svoje vloge pošljejo najpozneje do 30. marca 2017 na naslov ČZS. Komisija UO ČZS za čebelarsko kulturno dediščino Strokovna razprava o pomembnosti kakovostne čebelarske opreme CZS, JSSC bo v torek, 6. decembra 2016, ob 16. uri, na sedežu ČZS na Brdu pri Lukovici pripravila strokovno razpravo o pomembnosti kakovostne čebelarske opreme, predvsem točil. V njej bodo sodelovali svetovalec JSSC, specialist za tehnologijo, Aleš Bozovičar, izdelovalec čebelarske Urnik usposabljanj v decembru opreme Zdravko Logar, terenski svetovalec JSSČ Branko Borštnik ter čebelarja Blaž Šercelj in Viktor Svetlin. Na decembrsko strokovno razpravo vabimo izdelovalce čebelarske opreme in vse zainteresirane čebelarje. Aleš Bozovičar, svetovalec JSSČ Datum Cas Tema Izvajalec Kraj Kontakt 7. dec. 16.30 Priprava čebeljih pridelkov za prodajo in čebelarska zakonodaja s področja prodaje in trženja Nataša Klemenčič Štrukelj Jakličev dom, Videm Dobrepolje 34 g. Cimerman 031/780 533 12. dec. 17.00 Svetovanje s področja varne hrane Nataša Lilek Čebelarski dom, Levstikova 8b, Ilirska Bistrica ga. Urh 031/423 322 14. dec. 16.30 Trženje čebeljih pridelkov in izdelkov Tanja Magdič Osnovna šola Idrija, Lapajnetova 50, Idrija g. Kolenc 041/468 121 15. dec. 16.00 Priprava čebeljih pridelkov za prodajo in čebelarska zakonodaja s področja prodaje in trženja Nataša Klemenčič Štrukelj Čebelarski center Slovenije, Brdo pri Lukovici 8, Lukovica ga. Kovačevič 01/729 61 24 Redno izobraževanje Veterinarske fakultete - Nacionalnega veterinarskega inštituta s področja zdravstvenega varstva čebel Datum Cas Tema Izvajalec Kraj Kontakt 6. dec. 16.00 Zdravljenje čebeljih družin Mag. Vida Lešnik, dr. vet. med. Razvojni center narave Poljčane, Bistriška cesta 68, Poljčane g. Rojs 041/826 690 9. dec. 16.00 Huda gniloba čebelje zalege, preventiva in ukrepi Mag. Vida Lešnik, dr. vet. med. 2. osnovna šola Slovenska Bistrica, Šolska ulica 5, Slovenska Bistrica g. Prah 041/768 351 inž. JOŽE KUNSTELJ, s. p., ZAVRTI 41 - 1234 MENGEŠ, telefon: 01 723 70 27, GSM: 031 893 276, e-pošta: jmkunstelj@amis.net Izdelujemo: 3-, 4- in 5-satna točila, plastična in INOX. Ponujamo motorje za točila, plastične ventile in posode za med s prostornino 50, 70, 100 litrov. UGODNO! MIHA KUNSTELJ, s. p. ZAVRTI 41 - 1234 MENGEŠ, telefon: 01 723 80 27, GSM: 031 352 797, e-pošta: jm-kunstelj@amis.net Izdelujemo: KLOBUKE, KAPE (mreža je odporna proti vročini), ROKAVICE, JOPIČE, KOMBINEZONE ipd. Čebelarski center Gorenjske v Lescah, Rožna dolina 50a, vam omogoča - izdelavo satnic iz vašega voska, - odkup voska, - nakup AŽ- in LR-satnic. Vse informacije dobite na: www.cricg.si ali 031/628 499 SLOVENSKi ČEBELAR 12/2016 LETNIK CXVIII 437 MALI OGLASI Cvetni prah, zamrznjen, pakiran po 5 kg, tel.: 041/990 360. Cvetni prah, zamrznjen ali posušen in prebran, nabran v neokrnjeni naravi kozjanskih bregov, tel.: 041/215 281. Cvetni prah, letošnji, zamrznjen, osmukan v neokrnjeni naravi Bohinja, tel.: 031/330 972. Večjo količino cvetnega prahu in tri AŽ-panje, mogoča menjava za LR-panje ali drugo čebelarsko opremo, tel.: 031/734 283. Akacijev in cvetlični med, tel.: 031/882 295. Akacijev, cvetlični in lipov med, možnost dostave ob večjih količinah, tel.: 041/881 830. Akacijev, cvetlični, lipov, gozdni in ajdov med ter med oljne ogrščice, tel.: 041/784 775. Akacijev, cvetlični, lipov in ajdov med lastne pridelave, tel.: 040/217 542. Akacijev, cvetlični, kostanjev, ajdov in gozdni (hrastova mana) med, tel.: 041/606 013. Akacijev, cvetlični, kostanjev in gozdni med ter svež matični mleček, tel.: 041/587 573. Akacijev, cvetlični, gozdni in hojev med lastne pridelave, cena po dogovoru, mogoča dostava do Ljubljane, tel.: 041/252 695. Cvetlični med, tel.: 02/528 11 57. Cvetlični med in matični mleček lastne pridelave, tel.: 041 /579 827. Cvetlični in kostanjev med (Dolenjska), tel.: 041/731 287. Cvetlični, kostanjev, gozdni in smrekov med, mogoča dostava po vsej Sloveniji, tel.: 041 /385 620. Cvetlični, lipov in hojev med, tel.: 041/575 477. Lipov, kostanjev in gozdni med, tel.: 031/796 931. Letošnji cvetlični med lastne pridelave v sodih ali kozarcih, možnost dostave, tel.: 041/366 161. Večjo količino cvetličnega medu, tel.: 051 225 916. Večjo količino cvetličnega in ajdovega medu, tel.: 041/298 199. Čebelje družine v 7-satnih panjih, letošnje matice (sprejemam naročila) ter cvetlični in hojev med v kozarcih ali sodih, tel.: 070/869 248. AŽ-satnike, lipove, vrtane, zbite, lepljene, s pobrušeni-mi vogali, lahko zažičene, ter nov zabojnik in cvetni prah, tel.: 031/753 345. Nove 7- in 10-satne AŽ-pa-nje, tudi trietažne, tel.: 031/501 801 (po 18. uri). Nove 7-satne panje iz stiru-dura, posušen cvetni prah in čebelje družine z letošnjimi maticami (sprejemam naročila), tel.: 040/845 113. 22 trisatnih panjev iz stirodu-ra, tel.: 040/841 383. Kakovostne AŽ-panje (10-satne), sušen smrekov les, pi-talnik (2-litrski), lipove satnike, lepljene, cinkane in vrtane (Cerkno), tel.: 031/304 118. Sedem rabljenih 10-satnih AŽ-panjev, tel.: 031/719 773. Novejši zabojnik za avtomobilsko prikolico, skupaj z 8 AŽ-pa-nji, nenaseljeni, razkuženi (okolica Ajdovščine), tel.: 05/366 14 69. Zabojnik s 70 Grajševimi panji (11+3), tri nakladne AŽ-pa-nje, lahko s čebelami, parni ta-lilnik in prešo za satnice, tel.: 040/306 344. Knjigi Sodobno čebelarstvo, teoretični in praktični del, obe skupaj ali posamično, tel.: 031/876 189. 20 Grajševih panjev, rabljenih, tel.: 041/704 233. Prevozno enoto za AŽ-pa-nje, B-kategorije, dobro ohranjeno, tel.: 041/881 830. Lipove deske (30 mm), tel.: 041/575 477. Čebelarkam in čebelarjem želimo mirne božične praznike in srečno novo leto 2017! Pri nas lahko kupite v Sloveniji pridelan matični mleček odlične kakovosti, prav tako pa tudi cvetlični, rilotS™" Čebelarstvo PISLAK BALI pa ki ra n v koza rce. Apače 303,2324 Lovrenc na Dravskem po||u 031/734 905* ¡nfo@cebelarstvo-pislak.si • www.cebelarstvo-pislak.si 438 Slovenski čebelar 12/2016 Letnik CXVIII I s i s i ^ a. i S I Vsak dan veliko in vse več slovenskih izdelkov VEČ KOT FER. HCFEfi. Pri Hoferju skrbimo, daje izbira izdelkov čim bol} raznovrstna, posebno pozornost pa namenjamo slovenskim dobaviteljem. Tako vam je vsak dan na voljo vet in več slovenskih izdelkov, pri čeme rji h boste večino našli pod okriljem lastnih blagovnih znamk. To nam omogoča popoln nadzor nad zagotavljanjem kakovosti, vi pa ste lahko prepričani, da boste vedno prejeli najvišjo kakovost po najnižji ceni. Za večji pregled in urejenost na vseh Izdelkih poiščite označbo Kakovost iz Slovenije, Dober razlog za vsak nakup «S5®* DAMEC MALI OGLASI SPOMIN IN KONCENTRACIJA KOT V MLADOSTI Aktivna sestavina Memophenol™: • zmanjša izgubo kratkoročnega spomina za 60 %, • izboljša dolgoročni spomin za 50 %, • upočasni staranje možganov za 10 let.'5 • Rezultati 6-mesečne klinične študije, izvedene na 215 posameznikih, starih od 60 do 70 let. db APIS ČEBELARSTVO MARKO DEBEVEC ČUŽA 7, 1360 VRHNIKA tel.: 01/755 12 82, faks: 01/755 73 52 Delovni čas: ob delavnikih 9.00-12.00 16.00-18.00 Decembra bo trgovina ob sobotah zaprta. apis.md@siol.net STANDARDNI LR- ZICAZASATNIKE IN DVOTRETINJSKI 250 g RSF-4,8 EUR LR-PANJ 250 g CINKANE - 2,9 EUR ■ Naročeno blago pošljemo tudi po hitri paketni poŠti (z izjemo lomljivih izdelkov). ■ Prekuhava voščin brez medu in cvetnega prahu v zaprtih plastičnih vrečah od 14. 11. 2016 naprej. ■ Sati morajo biti prešteti, sicer menjava ne bo mogoča. ■ Po izjemno nizki ceni vam iz vašega voska izdelamo satnice — 1,19 EUR/kg. ■ Vosek steriliziramo pri 125 °C. ■ Odkupujemo vosek po največ 7,00 EUR/kg. I Priznano vzrejališče čebeljih matic Debevec. Sprejemamo naročila. I Prodamo čebelje družine na AŽ- in 2/3 LR-satih (Farrar). Sprejemamo naročila. • Panji so izdelani natančno in kakovostno. • Kakovostna izdelava po ugodni ceni. • Uporabljamo vodoodporne materiale in lepila. Trgovina in proizvodnja: Vrhnika, Opekarska 16 440 Slovenski čebelar 12/2016 Letnik CXVIII MALI OGLASI NAJVEČJE STROKOVNO ČEBELARSKO SREČANJE IN SEJEM V EVROPI 40. ApiSlovenija Celjski sejem, 11. in 12. marec 2017 Več kot 5000 profesionalnih in ljubiteljskih čebelarjev iz 20 držav. Izredna priložnost za prodajo in nakup opreme in materialov za čebelarjenje! Izkoristite ugodnosti zgodnje prijave za udeležbo na sejmu! Vašo prijavo pričakujemo do 15. decembra 2016. ^^jjft^SLOjlfl Foto: Simon Senica Strokovni del druženja: Sobota, 11. marec 2017: Kako do zdravih in močnih čebeljih družin Nedelja, 12. marec 2017: Dobre čebelarske prakse / Več informacij: ga. Nina Ermenc Pangerl, vodja ApiSlovenija T: 03 54 33 200, E: nina.ermenc@ce-sejem.si Organizatorja: www.czs.si www.ce-sejem.si Propo Steam - uparjalnik propolisa Eden izmed najučinkovitejših pripomočkov za zdravljenje težav z respiratornim sistemom. Vdihavanje propolisa prek posebne cevi in profesionalne maske. Primeren za čiščenje lebdečih delcev, mikrobov in organskih topil iz zraka. Koncentrati za mešanje v med Pri nas dobite tudi kakovostne koncentrate za mešanje v med iz ameriškega slamnika (125 g), soka rdeče pese (125 g) in smrekovih vršičkov (500 g). Medikoel, d. o. o., Jalnova cesta 2, 4240 Radovljica, tel.: 04 537 85 10, 041 618 775 info@medikoel.com, www.medikoel.com, www.s-mediko.com NOVO ' JnfiJI«1 0 Slovenski če beur 12/2016 Letnik CXVIII 441 MALI OGLASI IX. DRŽAVNI ČEBELARSKI SEJEM 4.-5. marec 2017 ZVDRZAŠTEEBVELARUKeih hala 2 BEOGRAJSKEGA SEJMA www.spos.info V organizaciji SPOS bo 4. in 5. marca 2017 v Beogradu potekal Deveti državni čebelarski sejem z mednarodno udeležbo, s pestro prodajno, razstavno, izobraževalno, promocijsko, gospodarsko in turistično vsebino. Lani je sejem obiskalo skoraj 10.000 čebelarjev. Dodatne informacije poiščite na spletni strani: www.spos.info/deveti-drzavni-pcelarski-sajam 442 Slovenski čebelar 12/2016 Letnik CXVIII V SPOMIN FRANC KOVAČ 1950-2016 Člani ČD Bakovci in številni čebelarji od drugod smo se letos spomladi poslovili od Franca Kovača, predsednika našega društva. Če-belariti je začel leta 1976 in na vrhuncu svojih moči čebelaril z 200 družinami. Uvajal je novosti, se izobraževal ter sam izdeloval opremo in panje. Med prvimi se je s svojim zabojnikom podal na pašo po Sloveniji in Jugoslaviji. Vsa leta je bil član upravnega odbora, vrsto let tajnik in 23 let predsednik društva. Bil je neutruden pri vseh akcijah, zlasti pri graditvi čebelarskega doma, ob razvitju prapora in na vsakoletnih družabnih srečanjih. Prejel je odličja Antona Janše III., II. in I. stopnje ter priznanji ob 50- in 60-letnici društva. Njegovi kolegi se tolažimo s tem, da je za delo s čebelami navdušil sina Denisa. Pokojnega Franceka bomo ohranili v lepem spominu. ČD Bakovci MIHA JAVORNIK 1950-2016 Devetega septembra letos smo se poslovili od Mihe, dolgoletnega tajnika ČD Barje. Če-belariti je začel že kot mladenič. Vzor je imel v svoji družini. Njegov ded Ferdinand je bil namreč leta 1933 med ustanovitelji društva, oče Ferdinand pa je bil v osemdesetih letih nekaj let tudi njegov predsednik. Miha je dolga leta požrtvovalno pomagal razvijati društvo v vlogi tajnika. Deloval je tudi v Čebelarski zvezi Ljubljane, ki so jo v začetku novega tisočletja ustanovila tri ljubljanska društva, in bil v letih 2012-2013 njen predsednik. Q Dejaven je bil tudi v ČZS, saj je bil v prejšnjem mandatu član komisije za odlikovanja in nagrade. Za svoje delo v čebelarstvu je prejel odličje Antona Janše III. stopnje. Na njegovi zadnji poti mu je nekaj društev izkazalo spoštovanje s svojimi prapori. ČD Barje BRANKO MALAVAŠIČ 1937-2016 Pokojni Branko Malavašič je začel čebelariti že kot fantič, saj je moral po očetovi smrti poprijeti za vsako delo pri hiši. Leta 1962 se je včlanil v čebelarsko društvo v Žireh. Panje je imel na dveh lokacijah: doma, v Žireh, kjer sta si z ženo Vereno ustvarila družino, ter pri svoji rojstni hiši v Hlevišah. Vrsto let je čebele prevažal tudi na druge paše. Dejavno je sodeloval pri graditvi čebelarskega doma v Rakulku. Za svoje delo na področju čebelarstva je prejel odličji Antona Janše III. in II. stopnje. Od leta 2005 pa do svoje prezgodnje smrti je bil član upravnega odbora ČD Žiri. Vsak prosti trenutek je preživel s čebelami, saj je ob njih našel notranji mir. ČD Žirk - Žiri LADO GROBOLJŠEK 1933-2016 V začetku septembra smo se poslovili od Lada Grobolj-ška. Rojen je bil v Šentlambertu, kjer je za čebele skrbel že njegov oče. Tudi Lado jih je vzljubil že zgodaj. Priselil se je v Tepe k Medvedovim, kjer če-belarijo že 150 let. Tam je čebelaril s približno dvajsetimi družinami. Njegova ljubezen do čebel je bila velika, saj mu tudi večkratne izgube čebeljih družin niso vzele volje do dela. Rad se je družil s čebelar- IJ ji, izmenjaval čebelarske izkušnje, podarjal čebelje roje. Če je le mogel, se je udeležil bodisi strokovne ekskurzije bodisi predavanja v društvu. Zadnja leta mu je bolezen onemogočala težja opravila pri čebelah, zato mu je pomagal sin Simon, ki bo poslej sam skrbel zanje. Zagorski čebelarji ga bomo ohranili v lepem spominu. ČD Zagorje ob Savi ALOJZ ZALAŠČEK 1940-2016 Osupnila nas je novica, da nas je za vedno zapustil Alojz Zalašček. Za čebelarjenje ga je leta 1970 navdušil njegov stanovski kolega Vid Gradišar. Začel je z dvema panjema in se takoj včlanil tudi v čebelarsko društvo. Pri delu s čebelami je bil natančen in dosleden, skrbel je, da so bile njegove čebele zdrave in da je pridelal kakovosten med, za katerega je na različnih tekmovanjih prejel več priznanj. Pri tem mu je zvesto stala ob strani žena Elza in se tudi sama usposobila za uspešno čebelarko. Alojz se je redno udeleževal predavanj in sodeloval pri organizacijskem delu v društvu ter pri nadzoru ob zastrupitvah čebel. Za dolgoletno delo v čebelarstvu je prejel srebrno značko ČZS. Ob zadnjem slovesu smo se mu zahvalili za njegovo skrb in delo pri ohranjanju čebel in narave. ČD Kanal-Brda VID GRADIŠAR - VINKO 1928-2016 Prijatelji in znanci smo ga poznali kot Vinka. S svojim delom je za vedno zaznamoval tako naše okolje kot tudi naše ljudi. Rodil se je leta 1928 v Skriljah nad Igom. V Brda je prišel leta 1950 po službeni JŽzsUllf* Slovenski čebelar 12/2016 Letnik CXVIII 443 V SPOMIN dolžnosti in tu ostal vse do konca svojega življenja. Čebelariti je začel leta 1960 in tedaj se je včlanil tudi v čebelarsko društvo. Začel je z manjšim številom družin za svoje veselje, sprostitev, korist in zadovoljstvo, kmalu pa se je začel njegov čebelnjak v Figovcah širiti. Bil je tudi mentor več mladim čebelarjem. Za vse opravljeno delo, zvestobo društvu in čebelam ter za dolgoletno zgledno čebe- larjenje je prejel več priznanj: zlato značko ČZS ter odličji Antona Janše III. in II. stopnje. Hvaležni smo mu za vse in ohranili ga bomo v lepem spominu. ČD Kanal-Brda "Čebelica na rajžo gre" Izdelava prevoznih čebelnjakov prilagodljiva notranja stena Anton Ciglič, s. p. www.cebelnjaki.si, info@cebelnjaki.si Telefon: 031 681 589 MEDENA NOC parfum s slovenskim medom Nova ženska dišava MEDENA NOČ je prvi parfum z vonjem slovenskega medu. Ekskluzivno ga za Čebelarstvo Noč polnijo v Franciji. Njegova nežna sestava prikliče spomin na najžlahtnejše rože, na tople zgodnje poletne večere in na nežen podton medu. MEDENA NOČ je parfum za samozavestno in sodobno žensko. Pri ženskah hodita samozavest in urejenost z roko v roki, na to pa vpliva tudi izbira prave dišave. MEDENA NOČ je čudovito darilo ob prihajajočih praznikih. Naročila: parfum.noc@gmail.com Za 25 EUR lahko parfum dobite tudi v BISTRO NOČ. 444 SLOVENSKi ČEBELAR 12/2016 LETNIK CXVIII f N g Lfub^jm ■ Jfc ~ -*• i W" Js4> W ItM * in» 1» ! HU Triglav Vreme Doživite in spremljajte vreme na povsem drugačen način. Nova brezplačna mobilna aplikacija Triglav Vreme. l o , Prenos Iz ^ NAVOLJOV V App Store r» Google Play triglav vreme.triglav.si Glasilo Slovenski čebelar je ustanovilo Slovensko čebelarsko društvo za Kranjsko, Štajersko, Koroško In Primorsko leta 1898. Izdaja ga Čebelarska zveza Slovenije, Brdo pri Lukovici 8, 1225 Lukovica. Vpisano je v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport RS, pod zaporedno številko 585. Transakcijski račun ČZS: SI56 0318 6100 2214 727, matična številka ČZS: 5141729, ID za DDV: SI 81079435, šifra dejavnosti: 94.120. Uredniški odbor: Marko Borko, Brane Borštnik, Stanislav Drev, Vladimir Fajdiga, Janez Gregori, Andreja Kandolf Borovšak, Borut Preinfalk Urednik: Marko Borko, lektorica: Nuša Radinja Oddaja prispevkov: članki do petega, obvestila, reklame, mali oglasi do desetega v mesecu. Avtorjem priporočamo, da v člankih uporabljajo strokovno izrazje v skladu s Čebelarskim terminološkim slovarjem. Mnenje avtorjev člankov ni nujno mnenje uredništva. Uredništvo ne odgovarja za vsebino malih oglasov. Prispevki so v elektronski obliki brezplačno in javno objavljeni na spletnem portalu ČZS, spletnem portalu Digitalne knjižnice Slovenije in drugih spletnih straneh. Reklamni oglasi: cela barvna stran 500 € (ovitek) oz. 300 € (notranjost), pol strani 150 €, tretjina strani 100 €, četrt strani 70 €, petina strani 50 €, pasica 20 €. Popust pri ceni za 3- do 5-kratno objavo reklamnega oglasa je 10 %, za 6- do 10-kratno objavo 20 %, za celoletno objavo 30 %. Člani lahko dvakrat na leto objavijo brezplačne oglase do 20 besed, vsaka nadaljnja beseda je 0,25 €. Splošni oglasi po 0,25 € za besedo, enako tudi za osmrtnice, ki vsebujejo več kot 80 besed. Osmrtnice ne smejo biti daljše od 130 besed. Cene so brez DDV. Priprava za tisk in tisk: Medium, d. o. o., Žirovnica 60c, 4274 Žirovnica Tiskano na papirju s FSC certifikatom (trajnostno gospodarjenje z gozdovi). Naklada: 7780, Tiskano: 28. 11. 2016 Izdaja Slovenskega čebelarja je delno financirana iz sredstev Javne svetovalne službe v čebelarstvu. KONTAKTNI PODATKI ČEBELARSKE ZVEZE SLOVENIJE: Tajništvo: 01/729 61 00, faks: 01/729 61 32, info@czs.si, www.czs.si, Anton Tomec, tajnik: 01/729 61 02, 031/236 041, anton.tomec@czs.si, Barbara Dimc, poslovna sekretarka: 041/370 409, barbara.dimc@czs.si, Boštjan Noč, predsednik: 01/729 61 06, 040/436 512, nocb@czs.si. Uredništvo: Marko Borko, urednik: 01/729 61 14, 051/637 204, marko.borko@czs.si, www.czs.si/slovenskicebelar.php. Priznana rejska organizacija: dr. Peter Kozmus, strokovni vodja: 01/729 61 16, 041/352 997, peter.kozmus@czs.si. Opazovalno-napovedovalna služba: Jure Justinek, vodja ONS: 01/729 61 31, 041/644 217, jure.justinek@czs.si, avtomatski telefonski odzivnik: 01/729 61 20, https://ecebelar.czs.si/User/Login?returnUrl=/. Čebelarska knjižnica Janeza Goličnika (vsak prvi delovni četrtek v mesecu od 15. do 19. ure: 01/729 61 11, cebelarskaknjiznica@czs.si, www.czs.si/knjiznica.php. Ohranimo čebele: www.ohranimo-cebele.si. Sklad za ohranitev kranjske čebele: www.czs.si/sklad.php. Spletna trgovina ČZS: www.czs.si/eshop/index.php. KONTAKTNI PODATKI JAVNE SVETOVALNE SLUŽBE V ČEBELARSTVU: Lidija Senič, vodja službe: 01/ 729 61 10, 040/436 515, lidija.senic@czs.si, Vlado Auguštin, svetovalec specialist za tehnologijo čebelarjenja: 01/729 61 24, 040/436 516, vlado.augustin@czs.si, Aleš Bozovičar, svetovalec specialist za tehnologijo čebelarjenja: 01/729 61 12, 030/604 015, ales.bozovicar@czs.si, Tanja Magdič, svetovalka specialistka za ekonomiko: 01/ 729 61 04, 040/436 513, tanja.magdic@czs.si, Nataša Klemenčič Štrukelj, svetovalka specialistka za ekonomiko, 01/729 61 24, 040/436 518, natasa.klemencic.strukelj@czs. si, mag. Andreja Kandolf Borovšak, svetovalka specialistka za zagotavljanje varne hrane: 01/ 729 61 33, 040/436 514, andreja.kandolf@czs.si, Nataša Lilek, svetovalka specialistka za zagotavljanje varne hrane: 01/ 729 61 29, 040/436 519, natasa.lilek@czs.si, Tomaž Samec, svetovalec specialist za zagotavljanje varne hrane: 01/ 729 61 18, 040/436 517, tomaz.samec@czs.si, Zlatica Kovačevič, administrativna delavka, 01/729 61 24, 030/604 009, zlatica.kovacevic@czs.si. IZDELAVA ČEBELARSKE OPREME IN TRGOVINA IPSar čebelarska oprema Izrc/efario s s mis/om &CJ detajle DEKRISTALIZACIJA MEDU . i tU MODELE ZA VLIVANJE SVEČ * i & . ft 1 * .A. Delovni čas trgovin?: □d ponedeljka da petka: fljDO-12.00 In 13.0D-17.00 02.01. in 03.01.2017 zaprto Tigovlna bo decembra ob sobots h ZAPRTA, NAROČENO BLAGO VAM LAHKO ODPOŠLJEMO S PAKETNO POŠTO. LOGAR TRADE d. O, O., Poslovna cona A 41, Sl-4208 Šenčur Tel,: 04/251 94 10. info@logar-trade.si, www.logar-trade.si ČEBELARSTVO RIHAR - KOCJAN Robert Kocjan s.p. Gabrje 42,1356 Dobrova Tel.: 01 36 41106, faks.: 01 36 41 307 GSM.: 031 351 964 e-pošta: robineli@siol.net WWW.RIHAR-KOCJAN.SI IZDELAVA ČEBELARSKE OPREM g ČEBELARSTVO - TRGOVINAMI : —,7rr r - SPREMENJEN JS® 1 ' Ttf O i DELOVNI ČAS!!! OD PONEDELJKA DO ČETRTKA: SpoSi 09-12 IN OD 15-17 PETEK: 09-15 06 te MATIČNA REŠETKA VSE ZA OBNOVO PANJEV TESTNA MREŽA Vamže&novesef (Božič ter medeno fcto SATNICE SATNIKI IZOLACIJSKA PENA OJACANA RAZSTOJISCA Delovni čas: od pon. do čet.: 09-12 in 15-17, pet.: 09-15 ZMERNE CENE - TRADICIJA - KVALITETA - IZKUŠNJE, PRIDOBLJENE V LASTNEM ČEBELARSTVU Naročeno blago vam lahko odpošljemo s paketno pošto. Snčnol